LETO XXI. — številka 77 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jisenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar AS ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTV A ZA G O R E N J S K O KRANJ, ireda — 2. 10 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Vode — naše bogastvo in zlo Vodna skupnost Gorenjske s 339 milijoni ne more opraviti vseh potrebnih vodnogospodarskih del na Gorenjskem ■• Vsako leto, ko se začne jesensko deževje, ugotavljamo In beležimo na Gorenjskem katastrofalne poplave in veliko škodo, ki jo povzročajo hudourniki. Nehote se ob tem vprašamo, za kaj le-teh ni bilo včasih toliko. So bili niorda takrat podnebni pogoji na območju Alp drugačni? prav gotovo ne. Bistvenih sprememb ni. Izvor teh poplav je vse prej druga je, kot v prevelikem deževju. Škodo, ki nastaja vsalko leto, povzročajo naplavine, ki so zravnale rečna korita z obrežjem in naselji. Vzrok je torej v premajhni skrbi za poglabljanje rečnih korit, v premajhni skrbi in morda tudi podcenjevanju hudournikov. Ravno slednji so tisti, ki čez čas sprožijo katastrofalni plaz Poplav. • Ekonomizacija gozdarja je šla pri nas ponekod tako daleč, da smo gledali samo na to, kako bomo čimveč posekali. Nihče pa ni skrbel, da bi poseke obnavljali, da bi »rane« zavajali in celili pred hudourniki. Morda bi bil neupravičen očitek, da nismo sekali načrtno, upravičeno pa lahko u&otovimo, da nismo skrbeli Ja obnavljanje drevesnih de-In tako so si hudourniki "tirali in poglabljali pot v dohno, in zasipali rečna konta s prodom in drugimi naplavinami. Tako so vode v Poletnih mesecih, ko slišimo ° Pomanjkanju električne energije, naše bogastvo; jeseni ob večjem deževju pa zlo. % Veliko je na Gorenjskem krajev, kjer dre 8ah rek kljubujem revesa ob stru-in potokov težko 'QJo močnim vodnim sunkom ob poplavah. Veliko )e dreves, ki se bodo danes 814 Jutri zrušila v strugo. Nastala bo razpoka — nov vir lažje kasnejše razdejanje, ^no, ob poplavi izruvano drevo, je lahko vredno milijone dinarjev. Reka si nam-reč od ene do druge »dr< ne razpoke« išče in utira no-v" Ce bi pravočasno posekali takšna drevesa, bi s panji lahko obvarovali prene-katero obrežje in škodo. # Imamo sicer zakon, ki govori o onesnaženju voda oziroma čiščenju odplak. Vendar pa so naše reke (Sava in še nekatere druge) danes že tako onesnažene, da gramoz iz njih ni več uporaben pri gradnji zahtevnejših objektov. — če boste ob industrijskih naseljih lovili ribe, potem boste po končanem lovu (če boste seveda sploh kaj ujeli) morali najprej temeljito oprati opremo. Iz vode boste namreč prišli bolj umazani, kot sle bili, ko ste zabredli vanjo. To so le štirje primeri trenutnega stanja našega -vodnega gospodarstva. Podčrtani so bili v ponedeljek, ko je odbor za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo zbora skupščine SR Slovenije pripravil v Kranju posvetovanje o problematiki vodnega gospodarstva na Gorenjskem. Posvetovanje je bilo pripravljeno v okviru priprav novega in sprememb temeljnega zakona o vodnem gospodarstvu. Iz razprav, ki te dni potekajo po vsej Sloveniji, bodo skušali ugotoviti, kaj bi se dalo izboljšati in spremeniti ter kako postaviti vodno gospodarstvo v okvir ostalih samostojnih gospodarskih panog. Na posvetovanju so menili, da sedanje organizacijske oblike na področju vodnega gospodarstva ne bi bilo treba spreminjati. Rešiti bi bilo treba le vprašanje financiranja. Vodna skupnost Gorenjske na primer s sedanjimi sredstvi ne more veliko reševati na Gorenjskem. Za urejanje strug in delno tudi hudo. urnikov ima na voljo le 339 milijonov starih dinarjev. Tako je kakršno koli reševanje s tem denarjem odvisno predvsem od družbenega dogovora, velikosti nekega problema in morebitnih dodat nih sredstev, ki pa jih je največkrat težko dobiti, A. Ž. S seje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj Zaskrbljenost zaradi zdravstvenega stanja prebivalcev Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev je na ponedeljkovem zasedanju poudarila bolj kot kdaj koli prej svojo zaskrbljenost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja prebivalstva. Letos je namreč zelo naraslo število zavarovancev, ki so bili v bolniškem staležu, čeprav se je le-ta skrajšal. Potrošnja zdravil je še enkrat večja kot je bila lanska, razen tega pa se je povečalo tudi število ležalnih dni v bolnišnicah. Po vseh kazalcih so odborniki sklepali, da vse sprejete mere in ukrepi v našem zdravstvu niso kaj dosti pomagali zavarovancu, da ohrani zdravje in delovno sposobnost. Te in še druge domneve o zdravstvenem stanju prebivalstva pa naj bi strokovno preveril zdravstveni center in o tem poročal na skupščini. Pri tem so poslanci omenili, da je že zadnji čas, da začnemo razpravljati o zdravju tako v zdravstveni službi kot v skupščini n« pa samo o finančnih problemih. Tako stanje v zdravstvu tudi onemogoča vsakršno dolgoročneiše planiranje v zdravstvu. Pri tem so poudarili, da bodo občine morale spet prevzeti nekatere obveznosti — tu je miš!lena predvsem preventiva, ki so jo sedaj črtali iz občinskega proračuna. Kajti taka politika je kratkovidna. Bolezni, ki se pojavljajo zaradi slabe preventivne zaščite prebivalstva, ne manjšajo samo fonda v skladu zdravstve-neffa zavarovanja, pač pa se bolezen zavarovanca kaže tudi v delu narodnega dohodka, na katerem seveda sloni občinski proračun. Poslanci so med drugim poslušali tudi informacijo o arbitražnem postopku, ker zavod za socialno zavarovanje še ni sklenil pogodb z zdravstvenimi zavodi na Gorenjskem. Prav zaradi te^a tudi na možno ugotoviti, ka- kšno je dejansko stanje sklada zdravstvenega zavarovanja po osmih mesecih letošnjega leta. Kaže pa, da bo sklad ob koncu leta imel izgubo, ker sta zelo porasla potrošnja zdravil in pa nadomestila osebnih dohodkov med boleznijo. Predvidevajo, da izguba sklada zdravstvenega zavarovanja ne bo večja od 2 milijonov novih din. V začetku oktobra bo T skupščino komunalnega za« varovanja delavcev Kranj izvoljenih tudi polovico novih poslancev, namesto poslan« cev, ki jim je pretekel man* dat. Seznam delovnih organizacij objavljamo na sedmi, osmi deveti in deseti strani današnje številke. L. M. Škodljiva osebnost Na zadnji seji meddruštve-nega odbora sedemnajstih planinskih društev Gorenjske na Kofcah je prišlo tudi do zanimivih pripomb o škodljivih osebnostih v nekaterih primerih, kjer društvo ne deluje kot širša organizacija ob aktivnem sodelovanju in odgovornosti vseh članov, ampak le kot plod enega samega človeka, navadno predsednika. Povedali so nam namreč za primer društva, ki je pred leti veljalo za najboljše, najbolj delavno. Vsaj navzven. Kruta bolezen je predsednika na hitro odpravila. Zamrla je celotna dejavnost društva. Noben član ni bil seznanjen z organizacijo, ni imel prakse, niti v arhive, dokumentacijo in pisarniško poslovanje ni imel nihče vpogleda, nihče se ni znašel. Še danes se niso postavili na noge in društvo je v lestvici aktivnosti zdrknilo z vrha na dno. Ta primer ne bi bil zanimiv, če bi bil osamljen, če bi to bilo samo v nekem planinskem društvu. Toda v hujši ali blažji obliki se taka slabost lahko opazi v mnogih naših organizacijah od krajevnih organizacij na vasi do delovnih skupnosti in samoupravnih organov. Pri tem ne gre zgolj za nevarnost, da taka organizacija lahko lepega dne usahne kot je vznikla ob vnemi enega ali ožje skupine zavzetih ljudi. Gre za to, da so taki pojavi v hudem immiiiumiiimitmiimmmiiiMiiniimiiimiiiiJimh^ 8 Ljutomer 1968 j OD 28. SEPTEMBRA DO 13. OKTOBRA 1968 .1 V NEDELJO, 6. OKTOBRA 1968 OB 10.URI: | I SLAVNOSTNO ZBOROVANJE 1 RAZSTAVE, SIMPOZIJ ZGODOVINARJEV IN DRUGA SREČANJA Govoril bo pokrovitelj razstave — TOVARIŠ EDVARD KARDELJ ZELENA PRLEKIJA VAS GOSTOLJUBNO PRIČAKUJE! j iHiiiiiiiiiiiiiHiiimiMimiimiHiiiiimiiim nasprotju z načeli samouprave, da nimajo širše zasnove v množici in so prav zato puhla drevesa, ki jih najmanjši veter lahko zruši. Vzrok navadno ni mogoče opravičiti v sposobnosti in pripravljenosti širšega kroga ljudi, ki bi aktivneje sodelovali. V največ primerih je to posledica škodljivega uveljavljanja osebnosti posameznikov in nezaupanja do drugih. Predsednik neke organizacije na vasi je sam raznašal vabila po hišah, sam lepil lepake, sam nosil stole v dvorano za občni zbor itd. In to v glavnem za to, ker »najbolj se zanesem sam nase, najprej bo narejeno« itd. Ali primer direktorja, ki je celo za vsako stvar v menzi sam odločal. Kakor je hvaležno in lepo, da se posamezniki na odgovornih zavzemajo, da vse teče in deluje, da svojo strokovno sposobnost in svoj čas žrtvujejo za tisto, za kar odgovarjajo, kar jim je ožji ali širši krog občanov ali samoupravi j av cev zaupal, pa je to prav tako škodljivo, če ob svoji strani ne uporabljajo ljudi, če jim ne dajejo možnosti samostojne iniciative in dela za določene naloge, če jim ne pokažejo zaupanja, če odgovornosti ne prenašajo na širok krog in da se oni »na vrhu« uveljavljajo le kot koordinatorji raznovrstnih idej in akcij čim širšega kroga. K. M. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah livita 59999999992 737376 Krajevni praznik v Cerkljah V Cerkljah in okoliških krajih so se že dlje pripravljali na letošnje praznovanje krajevnega praznika, kl j« od 1. do 6. oktobra. Vsako leto v tem času prebivalci teh krajev obude spomin na velik in pomemben uspeh šlandrove brigade, ki je v Bol- kovi gostilni v Zalogu v noči od 3. na 4. oktober 1944 uničila šestnajstčlanski štab črne roke za Gorenjsko in hkrati napadla okoliške belogardistične postojanke. V počastitev teh dogodkov so pripravili vrsto Športnih, kulturnih in drugih prireditev. Osrednja slovesnost pa bo na predvečer samega praznika 3. oktobra. Takrat bo mladina na okoliških hribih zakurila kresove, pri spomeniku padlih borcev In žrtev fašističnega terorja v Cerkljah pa bo ob šesti uri xvečer velika proslava. Takoj za tem pa bo v dvorani kina v Cerkljah veliko zborovanje občanov, na katerem bo govoril republiški poslanec za to območje Franci Puhar - Aci. Zaključna slovesnost pa bo v nedeljo, 6. oktobra, v vasi Vasca pri Cerkljah, kjer ob velika gasilska predstava z mokrimi vajami, parado in otvoritvijo 60.000-Iitrskega vodnega bazena. —an U!Si:iI!IlII!!II!f£Eil!IIIlIIiIIIllIllIIiIIE!IIEIIllf!JI!IIlESIlSIIIIlIIE!i:iII1tI[IIf$i:CI!111!II9!lfllllIII1lll1l!i:ill Ob koncu tedna požarne varnosti Odlikovanih 24 gasilcev V nedeljo, 29. septembra, se je končal požarnovarnostni teden, katerega namen je bil okrepiti operativno dejavnost gasilskih društev in opozoriti na vse nevarnosti požarov. Kranjska občinska zveza je imela v soboto, 28. septembra, ob koncu tedna požarne varnosti slavnostno sejo, na kateri so pregledali dosežene in bodeče naloge ter podelili odlikovanja 24 članom gasilskih društev. Občinska gasilska zveza v Kranju si je že na svojem občnem zboru zadala več nalog, zlasti kar zadeva strokovno delo. Nekatere izmed teh nalog so že uspešno opravili kot na primer organizacijo občinskega pionirskega tekmovanja Kaj ves o gasilstvu, organizacijo meddruštvenih vaj, posvetovanja S poveljniki gasilskih društev. Do konca leta pa nameravajo opraviti še tehnične preglede vseh operativnih enot, častniške tečaje in strojniške tečaje in sestaviti seznam potrebnega orodja in opreme posameznih gasilskih društev. Kranjska občinska gasilska zveza je ob samem tednu požarne varnosti pripravila skupne vaje industrijskih gasilskih enot Save in Tekstilindusa, posamezna gasilska društva pa so v tem tednu posvetila največ pozornosti pregledu in ureditvi gasilske opreme ter orodja. V naslednjih dneh pa bodo predstavniki gasilske zveze pripravili po vaseh predavanja o preventivni službi. Podobna predavanja so bila že lani in že kažejo prve rezultate, saj na gasifski zvezi opažajo vsako leto manj požarov na vasi. Na slavnostni seji občinske gasilske zveze v Kranju so tudi priporočili vsem članom, zlasti pa vodstvenemu kadru gasilske organizacije, da posvete vso pozornost predvidenemu zakonu o vseljudski obrambi. Vili G. Z razprave o ustavnih spremembah Različna mnenja o številu zborov Petkova razprava o spremembah ustave in volilnega sistema v Kranju ni bila prva. Pred to so bile že tri takšne razprave, zadnje pa so se udeležili predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Predstavniki organizacij so ponovno podprli predvidene spremembe in se strinjali, da se v prihodnje jasneje določijo odnosi in pristojnosti zveze, republike, občin in delovnih organizacij. Ko so go-voiili o posameznih spremembah, pa so se nekajkrat ustavili pri nekaterih izrazih oziroma formulacijah, ki ne določil j o najbolje vsebinski pomen predvidenih sprememb. Tako na primer zbor komun ni najboljši izraz za vlogo in pomen,, ki naj bi ga imel ta zbor. Precej časa so se zadržali tudi na petem delu predlaganih sprememb, ki govori o organih upravljanja v delovnih organizacijah. Tod so razpravljali predvsem o tistem delu, ki govori o delavskem svetu in poslovodnih organih (kolegi alnemu organu in direktorju). Skratka, menili so, da nekatere spremembe niso najbolje pojasnjene in zato dopuščajo različne razlage, ki pa si včasih lahko tudi vsebinsko močno nasprotujejo. Sicer pa so se najdlje zadržali na sestavi in delovnem področju zvezne skupščine ter razmerja med njenimi zbori. Tu bi mnenja lahko razdelili v tri skupine. Nekateri so se zavzemali, da bi v prihodnje v zvezi zadostovala le dva zbora, medtem ko so se strinjali, da bi jih bilo v republiki več, drugi pa so menili, da tudi v republiki ne bi bilo potrebnih več zborov. Tretji, pa so se strinjala, da bi bilo tako v zvezi kot v republiki več zborov. Tisti, ki so se zavzemali, da bi bila v prihodnje le dva zbora, so povedali, da bi več zborov dopuščalo uveljavljanje posameznih skupinskih interesov, kar pa ne bi bilo v prid samoupravnim odnosom in podobno. Čeprav so po razpravi sprejeli le sklep, da bodo vse pripombe upoštevali in j"-posredovali republiški konferenci socialistične zveze in volilni komisiji, pa se je v P* kovi razpravi pokazalo, da je ob predlaganih spremembah še vrsta vprašanj, ki jih bo treba odločneje opredeliti i» rešiti pred sprejemom. A. Ž. Vabilo borcem in aktivistom Vabimo vse borce in aktiviste brkinske in pivške čete istrskega odreda in vojnega področja, V. bataljona VDV io »ALME VIV0DE«, mornariškega odreda, kurirskih zvez in političnih organizacij, ki so delovale na območju Brkinov, Ilirske Bistrice, Krasa, Pivke in Slovenske Istre na partizansko srečanje, ki bo dne 6. oktobra 1968 ob 11. uri v Kozini. Vse borce in aktiviste, ki jim zaradi netočnih naslovov nismo mogli poslati vabil, prosimo, naj upoštevajo to vabilo in se na proslavi zglasijo v informativni pisarni. ODBOR ZA PROSLAVO V KOZINI V soboto dopoldne so v Kranju kranjski planinci od šolskega planinskega odseka s Scnturške gore sprejeli planinsko štafeto, ki bo ob proslavi 25. obletnice ustanovitve AVNOJ prispela v Jajce. Po krajšem postanku so jo kranjski planinci ponesli na Kokrško sedlo in naprej na Grintavce, kjer jo bodo predali kamniškim planincem. — Foto: F. Perdan m GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TRžIC RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN dne 14. 8.1968 in 14. 2. 1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad I leto aH 1.000.— N din za dobo nad 2 leti e od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7l ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000,— v Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.—N din, ki sc korir.tijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebo, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. 1 Nadzorovane cene svežega mesa V radovljiški občini bo k cenikom za prodajanje svežega mesa potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa Konec minulega tedna se je v uredništvu oglasil naročnik našega časnika in poprašal, zakaj ustrezni organ v občini ne sme izdati potnega lista (dovoljenja), da bi lastnik klavne živine lahko le-to prodal v drugi občini. Gre za občana radovljiške občine. Le -ta bi namreč rad prodal živino za zakol v kranjski občini. Ko pa se je obrnil na ustrezni organ, da bi mu izdali dovoljenje, je dobil odgovor, da mu takšnega dovoljenja ne morejo dati. Taisti naročnik je imel tudi precej pripomb na odiku-Povalce klavne živine oziroma na odkupne cene, ki jih le-ti določajo za vsako posamezno živino. Menil je, da odkupovalci ceno včasih oblikujejo preveč svobodno in da imajo lastniki velikokrat pri Prodaji razne nevšečnosti, ki so kažejo v tem, da so pri nJej oškodovani. Naš naročnik nam je trudi Povedal, da se ne bi prav nič Pritoževal čez sedanje odkupne cene, če bi bila le4em pri- lagojena tudi maloprodajna cena mesa. Tako pa meni, da so razlike med odkupno in I prodajno ceno mesa včasih prevelike in dohodek nekaterih mesarskih podjetij zato prevelik in način kako ga pridobivajo neupravičen oziroma prelahek. Vprašanje je nedvomno zanimivo, problem pa prav gotovo ni neznan. O teh in podobnih primerih je bilo v javnosti zadnje čase precej govora, čeprav našemu naročniku v današnji številki še ne moremo konkretno odgovoriti (naj nam oprosti, ker bomo to naredili v eni izmed prihodnjih številk), pa vseeno lahko zapišemo, da se je to vprašanje v radovljiški občini do neke mere že premaknilo z mrtve točke. O tem vprašanju in tovrstnih primerih okrog odkupa in prodaje mesa so precej obširno govorili že na eni zadnjih sej radovljiške občinske skupščine pred poletnimi počitnicami. Na zadnji seji, minulo sredo, pa so sprejeli V Niku sledijo zahtevam tržišča Največ izdelajo mehanizmov za registrator je — Letos 120 milijonov za nove stroje Kovinarsko podjetje Niko Železniki je majhno, vendar v y, dobro izbran proizvodni program. Izdeluje izdelke, ki za Ve Ra Podjetja niso toliko zanimivi, tržišču pa so potrebni. To je letno tudi razlog, da za svoje izdelke — mehanizme za treh a*°rJe' ve^e m male palične sponke za pisarniške po-D ,e *n lesno industrijo, risalne žebljičke, papirne sponke in obno — skoraj nima konkurence na domačem tržišču. ^ n tega pa so v Niku pred tremi leti začeli izdelovati st ^tne trakove, ki jih potrebujejo pri mehanizmih za regi-at„ le» P° njih pa veliko povprašujejo tudi podjetja kovin- ske Predelovalne industrije. Izdelava teh trakov pa zahteva let kaif kkusenosti in sodelovanja, pa tudi ustrezne naprave za hl ,^e' ^ sodelovanju z železarno Jesenice, ki jim dobavlja je no valjane trakove, in metalurškimi strokovnjaki, jim je PekV .Erecel*nJ* meri uspelo najti ustrezen tehnološki posto-v , " trenutno so nekateri kupci še previdni in ne zaupajo da Va to' vendar tisti, ki so vzmeti preizkusili, so ugotovili, ne zaostajajo za enakimi iz uvoza. Zato v podjetju raču-Vod°' -da imajo tu lepe možnosti za povečanje obsega proiz-g , n'e' saJ pri pisarniških potrebščinah ne morejo več prikovati bistvenega povečanja prodaje. »»cer pa si je 175-članskl kolektiv Nika zadal nalogo da os izdela za 840 milijonov svojih izdelkov, to pa je za prijo T° četrtino več kot lani. Sprejeti plan uspešno izpolnjuje-Dri ° S° DO,,etni Plan proizvodnje izpolnili z 99,8 odstotka, Y tem Da dosegli za 23 odstotkov večji dohodek kot lani. *a t °s.tanek čistega dohodka v prvem poletju je bil skoraj slo ,*lno veC-" kot v enakem lanskem obdobju. Takšni po-tak rezu'tati so tudi omogočili povišanje osebnih dohodkov, j o da se je poprečni dohodek v podjetju približal republi- vrU poprcč^u v kovinski stroki. re .NaJvečjl delež v proizvodnji predstavljajo mehanizmi za tee'S rat0rjc" To leto Jih nameravajo izdelati kar 2,200.000, od 'ran v? bodo več kot Polovico izvozili v Anglijo, Libanon in '•Čnih domačem trgu pa je največje povpraševanje po pa-avt snonkah 7;> papir in les. čeprav so lani kupili štiri nove rnate in letos spet dva, ne morejo ugoditi vsem zahtevam. Qi Medtem ko so v Niku kolikor toliko uspeli obnoviti stroj-pro , .' na ''m delajo velike težave razkropljeni proizvodni bo n °ri* Zato *c Popravljajo načrte za novo stavbo, ki jim To i mogocl,a boljšo tehnologijo in znižala proizvodne stroške, niza ii° Pa S° narncnJH 120 milijonov starih dinarjev za moder-•trni slroJev- Nakupili bodo več stiskalnic ter obdelovalnih Itaii, VZ3 orodJarno. Te bodo uvozili Iz Zahodne Nemčije, Sall Švedske. Računajo, da bodo z novimi stroji skraj- Prnj£r°l/vodni Postopek za izdelavo registratorjev ter povečali u«vodnjo paličnih sponk. S.Zupan že konkretno odredbo o oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno. 6 Kaj pravzaprav pomeni sprejeta odredba? Ko je letos začela veljati odredba o prenehanju veljavnosti zveznih omejitev za cene svežega mesa, so bili odpravljeni tudi limiti (najvišje mogoče cene), po katerih se je sveže meso lahko prodajalo potrošnikom. Do tega ukrepa oziroma odmrznjenja je prišlo zato, ker zaradi velike ponudbe klavne živine in nizkih odkupnih cen zanjo ni bilo nevarnosti, da bi maloprodajne cene za sveže meso nenadoma poskočile. Vendar pa se že nekaj časa opaža, da mesarska podjetja niso zniževala maloprodajnih cen, čeprav so odkupne cene za klavno živino še naprej padale. Hkrati pa so se v zadnjem času precej izboljšali pogoji za prodajo svežega mesa na zunanje tržišče. To dvoje in podatki, ki kažejo, da število klavne živine upada, pa je pokazalo, da je družbeni nadzor pri tem osnovnem živilu še vedno potreben. Zato so se na zadnji seji radovljiške občinske skupščine odborniki odločili, da sprejmejo kalkulativni način oblikovanja cen. To pomeni, da bo v prihodnje v radovljiški občini potrebno soglasje za maloprodajne cene svežega mesa in mesnih izdelkov. V soglasju pa bo upoštevan razpon med nabavnimi cenami živine in prodajnimi cenami mesa na drobno. Ti razponi pa bodo takšni, da bodo najugodnejši za živinorejce in za potrošnike. Ob tem povejmo le še to, da so podatki o takšnih najugodnejših razponih dosegljivi (saj je znano, da so razponi v različnih krajih naše re-| publike različni). Razpone I ugotavlja zavod za statistiko ' SR Slovenije za cene in jih I sporoča občinskim organom I za cene. % In v čem sprejeta odredba, ki bo v radovljiški občini začela veljati osem dni po objavi v uradnem vestni-ku Gorenjske, pomeni boljšo ureditev nekaterih vprašanj, o katerih je že nekaj časa živahna razprava predvsem med živinorejci? Novo oblikovanje maloprodajnih cen bo namreč preprečevalo mesarskim podjetjem ustvarjanje dohodka na račun živinorejcev ali na račun potrošnikov. Odkupne cene živine naj bi namreč bile takšne, da bi pospeševale rejo živine, hkrati pa zaščitile potrošnika. Razen tega pa bo soglasje za maloprodajne cene mesa takšno, da bodo le-te res rezultat normalnih stroškov mesarskega podjetja, A. Zalar Dom na Jezerskem je letos zabeležil največji turistični uspeb v zadnjih petih letih Na Jezerskem so nedvomno možnosti za razvoj turizma Dom na Jezerskem je letos prvič v zadnjih petih letih zabeležil v poletnih mesecih ugodne poslovne turistične rezultate. Tako je bilo v primerjavi z lanskim julijem in avgustom letos kar za 119 odstotkov več tujih gostov in za 9,7 odstotka več domačih. V številkah pa to pomeni, da je bilo lani 1619 prenočitev tujih gostov in 4824 domačih. Letos pa se je število preno čitev tujih gostov povzpelo na 3551, domačih pa na 5296. Ti podatki torej kažejo, da so bili letošnji turistični rezultati na Jezerskem v primerjavi z lanskimi za tretjino boljši. Med tujimi gosti je bilo letos največ Italijanov in Ho-landcev, ki so prišli na Jezersko po nasvetu potovalnih agencij. Le-ti so se zadrževali v tem delu kranjske občine po sedem dni. Večina gostov je hodila na sprehode in izlete, Italijani pa tudi v gore. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Doma na Jezerskem, nam je povedal, da kaže, da tudi prihodnjo poletno sezono ne bodo imeli večjih težav, saj so nekateri tuji gostje že prijavili letovanje. Ker pa smo o Domu na Jezerskem slišali, da je bil letos na začetku poletne sezone v precejšnjih finančnih težavah, nas je zanimalo, kje je vzrok za to. »Naša največja težava so zimski meseci. Predvsem so to oktober, november, marec in april. Čeprav pri nas precej časa traja tako imenovana zimska sezona, pa so naše zmogljivosti, ki sodijo k uspešnemu zimskemu turizmu, precej skromne. Manjka nam žičnic oziroma vlečnic, urejenih smučišč itd. To pa je prav tisto, kar danes zahteva turist, ko si zaželi zimskega oddiha in rekreacije,« je menil direktor Doma. Prav zato zimski meseci na Jezerskem že nekaj let pomenijo pravo finančno sušo. Poslujejo z izgubo in letos jim je prvič uspelo le-to skoraj v celoti pokriti s poslovanjem v poletnih mesecih. Sedanja vlečnica na Jezerskem ne ustreza. Na terenu, kjer leži, je smuka v zimski sezoni mogoča le 14 dni. (Loži namreč na prisojni strani). Zato si v domu že drugo leto prizadevajo, da bi žičnico prestavili na drugo stran — pod Mali vrh. Tod je namreč sneg ugoden za smuko pet do šest mesecev. Posekali so celo že nekaj dreves, vendar pa se je zataknilo pri zemljišču. Mejaš tega zemljišča se je namreč ob izdaji lokacijske odločbe pritožil in tako se zadeva tako rekoč od 24. avgusta lani ne premakne z mrtve točke. Zvedeli smo, da so v Domu iskali že različne smučarske terene, vendar zdaj niso našli ugodnejšega od tega pod Malim vrhom. Zato upajo, da se bo vsaj letos morda vse skupaj premaknilo. »še je čas, da popravimo zamudo, vendar kot kaže zdaj ni veliko upanja na skorajšnjo rešitev tega problema,« nam je povedal direktor. Ko že govorimo o Jezerskem, pa ne smemo tudi mimo prenočitvenih prostorov. V Domu so letos precej povečali število ležišč. Kmalu pa bodo odprli še novo kavarno. Vse kaže, da si kolektiv v zadnjem času močno prizadeva, da bi Jezersko postalo bolj zanimivo za turiste. Zavedajo se, da so časi, ko so turisti iskali le lepoto in zdrav zrak, mimo. Danes se za Jezersko ne zanimajo le turisti, marveč tudi nekatera domača podjetja, ki so pripravljena vložiti denar v razne turistične naprave. Vendar kot kaže tovrstni razvoj v zadnjem času zavira prepočasno reševanje nekaterih osnovnih vprašanj. Res je sicer, da je na Jezerskem precej zamujenega na področju turizma, morda je tudi vprašljivo, koliko ima ta kraj sploh možnosti za večji turistični razvoj, vendar pa bi bilo skoraj nerazumljivo, da bi turizem v tem delu kranjske občine odpisali kot pomembno gospodarsko panogo. A. Ž. i VELETRGOVINA LOKA ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA 1. 2-tonski tovorni avtomobil znamke TAM, izklicna cena 20.000.— din 2. 4.5-tonski tovorni avtomobil znamke TAM, izklicna cena 20.000.— din Obe vozili sta v voznem in dobro ohranjenem stanju. Javna licitacija bo dne O.oklobra 1968 ob 9. uri na dvorišču uprave podjetja v Škofji Loki — Stari dvor. Licitacije se lahko udeležijo vsi interesenti. ® • Končana je elektrifikacija zadnjih treh hribovskih naselij v občini Škof ja Loka Žice so kot arterije, po katerih priteka energija Dovolite mi, da začnem reportažo z nekolikanj smešnim vprašanjem. Kako bi npr. gledali na človeka, ki bi se lepega dne pred svojimi znanci začel hvaliti: »Pri nas imamo pa električno razsvetljavo, voda nam teče iz pip in kanalizacija je čisto nova!«? V najboljšem primeru bi ga proglasili za čudaka, v najslabšem pa za malce trčenega. Kdo za vraga se dandanes fig hvali s stvarmi, ki so same po sebi umevne, ki so postale del vsakdanjosti, kot zrak in sonce, kot drevesa, kot kos kruha na mizi? Ljudem pa že moraš pripovedovati kaj drugega, da jih presuneš. Popolnoma nov avto na primer, to že nekaj velja. Vikend na morju bo zbudil še več pozornosti. Tudi zajetna kuverta s ti isto ali štiristo tisočaki na mesec utegne lastniku nakopati občudovanje in zavist sosedov. Ampak elektrika in vodovod, oboje je vendar speljano že v vsako barako, v vsako luknjo, o tem ne gre več izgubljati besed. In vendar elektrika za mnoge še sedaj, v drugi polovici 20. stoletja, pomeni neuresničene sanje. Le nekaj deset kilometrov od velikih industrijskih središč, kjer bi brez ski-ivnostne energije, ki napaja stroje, ki greje, hladi in razsvetljuje, kaj hitro zamrla vsaka dejavnost, si ljudje še vedno svetijo s smrdljivimi petrolejkami ter kadečimi se voščenkami. V dolgi vrsti nesmislov današnjega časa je to le eden od manjših. A vendarle, če tu in tam nekaterim uspe premagati ga, pa čeprav šele po mnogih težavah, je prav, da o stvari zve tudi širša javnost. Zato sem pred dnevi obiskal gorsko vasico Rov t nad Selško dolino, eno od treh, ki so te dni dobile elektriko. Vasice Sv. Lenart, Rovt in Zaprevalj štejejo vsega skupaj nekaj sto prebivalcev. Z dolino jih povezuje ozko makadamsko cestišče, ki se pri naselju Luša v Selški dolini odcepi od lepe, na novo asfaltirane ceste. Pravzaprav do njih ni daleč — vl Škofje Lo-ke le borih 45 minut vožnje z avtomobilom. In vendar so kmetije, raztresene po pobočju v dolžini treh kilometrov, zadnje v občini, ki so se priključile na redjno atak tlfično omrežje. Tisto o svečah in petrolejkah zanje sicer ne drži, saj je vaščanom temne noči že prej razsvetljeval električni tok, le da je prihaja! iz majhne in zasta-rele lokalne centrale v dolini. Jane/ Rant, krnel iz Rovta, pravi o tem naslednje: •Prekinja napeljava bi komajda urfhtfHa naziv električna. Luč smo resda imeli, to dati. Ampak često jo je m jkalo. 30 kilovatna centrala pod Sv. Lenartom nI več mogla zadostiti potrebam. Če sta samo dva kmeta hkrati vključila električne stroje, je že šlo vse skupaj po zlu. Doma imam nov pralni stroj, ki pa doslej sploh ni bil uporaben. Zaradi nihanja električne napetosti je raznašalo žarnice. Televizije nismo mogli kupiti, tod bi bila nerabna. Prebivalci so bili res prikrajšani za marsikaj! Ob vsem tem je najbolj zanimivo, da so Sv. Lenart, Rovt in Zaprevalj dobili lokalno napeljavo že med 2. svetovno vojno, torej v času, ko po ostalih hribovskih vaseh o čem podobnem ni bilo niti sledu. Toda v letih po osvoboditvi se je povsod na veliko gradilo, elektrika je prodrla do najbolj zakotnih naselij. Lepega dne so tako naši junaki ugotovili, da s svojo slabotno, romantično utripajočo, sicer pa zastarelo razsvetljavo že zdavnaj niso več najnaprednejši, ampak nasprotno, daleč za vsemi podobnimi naselji. Ideja o novi električni napeljavi se je med vaščani porodila junija 1967. Še isti mesec so začeli delati. Po predračunu naj bi vse skupaj stalo 37 milijonov S din. Toda kje dobiti denar? Skupščina občine škofja Loka je rade volje priskočila na pomoč in jim odobrila 10 milijonov S din posojila. Ostalo so prispevali sami. »Še isti mesec smo začeli. Lepo je šlo, posebno še, ker so nam strokovnjaki podjetja Elektro Kranj vseskozi pomagali z nasveti, nas usmerjali in bodrili,« je pripovedoval kmet iz Rovta. Naj omenimo, da je za nemoten potek grad-nje skrbel poseben devetčlanski elektrifikacij ski odbor, sestavi ien iz predstavnikov vseh treh vasic. Prav mojega šo-besednika Janeza Ranta so izvolili za predsednika. »Kmetje smo nosilne drogove prispevali sami. Vsaka domačija ima nekaj gozda — mimogrede, poleg živinoreje in poljedelstva je les naš glavni vir zaslužka — zato s tem ni bilo problemov.« Pa težave? So izostale? Kje pa! Sto ljudi, sto čudi, pravi star pregovor. Danes, ko je vse mimo, lahko spregovorimo tudi o tem. Pomenkoval sem se z mnogimi kmeti in zvedel, da je med graditelji pi i !o do spora. Dogovorili so e namreč, da bodo delali vsi enako in pomagali drug dru-:c!>"i. Res je prva etapa gradnje — postavitev daljnovoda od vasi Luša do transformatorja v grapi pod Sv. Lenartom, ki razmejuje napeljavo v dve smeri — potekala brez zastojev. Toda ko je bilo treba žico podaljšati k posameznim hišam, se je sedem gospodarjev iz najbližje vasi uprlo. Menili so, da bi pre- bivalci Rovta in Zaprevalja morali prispevati več, saj so njih domačije bolj oddaljene, višje v bregu in je zato napeljava do tjakaj zahtevnejša, dražja. A kljub tem zapletom delo ni zastalo in po 14 mesecih pričakovanj so se davne želje pridnih kmetov končno vendarle uresničile. »Edino hiše, ki niso hotele sodelovati, še danes nimajo elektrike. Toda v kratkem bo urejeno tudi to, upam,« je pripomnil Zaprevaljčan Tomaž Demšar. Njega sem tudi pobaral, kaj bo s kočo na Starem vrhu, priljubljenim zatočiščem ljubiteljev smučanja iz Škofje Loke. »Stari vrh je dobil elektriko obenem z vasjo Zaprevalj. S tem je postal najvišja točka, do katere vodi napeljava.« Tri vasice te dni torej slavijo svojevrstno delovno zmago. Veselo je bilo minulo nedeljo na zaključnem slavju v Rovtu. V hiši pri Gdelu so se zbrali prebivalci vsega okoliša. Deževno vreme ni moglo skaziti razpoloženja. Vaščani so dobro »krstili« sad celoletnega prizadevanja, ob zvokih kvinteta Rdeči nageljni so dajali duška prekipevajočemu veselju. Sedel sem tam sredi njih, sit in napojen, ter prisluškoval glasovom. Plesišče, skrito pod platneno streho, vse okrašeno in razsvetljeno, je stokalo pod težo zastavnih plesalcev. Še dolso v noč so se vrteli pari. Zunaj pa je rahel veter pritajeno brcnkal na svetle, nove žice, speljane nad glavami veseljakov. Odhajal sem in jih spotoma ogledoval. Kot žile so, kot arterije, ki dovažajo vasicam energijo, da bodo zaž;vele in zrasle. Simbol napredka so, ki zajema tudi najbolj odmaknjene kraje naše domovine. I. Guzclj Hribovska vas Rovt. — Foto: I. Guzelj Novo gostišče v Čirčah Ta teden bodo v čirčah pri Kranju odprli novo gostišče Pri Ančki. Lokal ne bo čisto tak kot drugi njegove vrste. Predvsem se loči po notranji opremi. Lastnica Ana Rup ni pomišljala zateči se po nasveti k strokovnjakom. Okusno in domiselno urejen prostor, ki bo hkrati lahko sprejel čez 30 gostov, je delo Franca Snedeca, slikovno opremo pa bosta prispevala kranjska slikarja Henrik Marchel in Štefan Simo-nič. Vsi kosi pohištva v lokalu so izdelani v domačem stilu-Lastnica s tem v zvezi pravi, da bo pri njej mogoče dobiti predvsem značilna slovenska jedila kot so na primer ajdovi žganci in sirovi štruklji, od mesne hrane pa kmečko pojedino. Lokal je namenjen tudi večjim družbam, ki bi želele naročiti kosilo ali večerjo po želji. —U5 V nekaj stavkih Lesce ~ Kmetijska zadruga Jelovica, ki ima sedež v Radovljici, je imela vzhodno od letališča v Lescah nasajeno silažno koruzo. Kljub suši v začetku je kasneje zaradi obilnega dežja in pravilnega gnojenja zrasla zelo lepa koruza za silažo. Delavci kmetijske zadruge so jo prejšnji teden začeli pospravljati in voziti v Poljče, kjer imajo poleg hlevov ust rez ne silose. škofja Loka — V počastitev občinskega praznika občine Idrija in 25. obletnice ljudske vstaje je Klub mladih iz Idrije organiziral tekmovanje Pokaži, kaj znaš. Tekmovali so pi°; nirji osnovnih šol Idrije in škofje Loke ter gimnazijski ekipi obeh mest. V zanimivem in razburljivem tekmovanju so se izkazali školjeločani za boljše in so dobili v trajno last lep pokal. 2SnHKMBBBBBHBBB«SGMBB6IBEriBB»BS«BBBHBBBBBnBB«a BBS« Bi mm *e dni po svetu Ljudje Še o moskovskem »sporazumu« iflr BONN, 28. septembra — Med obiskom in pogovori generala de Gaufla v ZRN sta francoska in zahodnonemška stran vztrajali pri svojih že znanih stališčih. Vendar sta se de Gaulle in kancler Kie-singer strinjala glede analize odnosov med Vzhodom in Zahodom in obsodila okupacijo ČSSR. STOCKHOLM, 28. septembra — Generalni sekretar švedskega Rdečega križa Claf Stroh je po vrnitvi iz Biafre izjavil, da kljub pospešenim Pošiljkam pomoči vsak dan v Biafri umre okoli 10.090 ljudi, zlasti v begunskih taboriščih. BEOGRAD, 28. septembra — Tu so se končali dvodnevni Pogovori med gospodairski-ma zborn icama Avstrije in Jugoslavije. Delegaciji sta re-vrsto problemov ter se šili dogovorili o skupnem delu za še tesnejše sodelovanje v Posameznih gospodarskih panogah. ŽENEVA, 28. septembra — Konferenca držav, ki nimajo atomskega orožja, je sprejela sklepno deklaracijo, v kateri so udeleženke konference poudarile, da so »mir in varnost ter razvoj sveta nedeljivi«. PAZIN, 29. septembra — °B 25-letnici priključitve Istre, Reke, Zadra in drugih krajev k Jugoslaviji so prire- dili v tem istrskem mestu ve- - ■ IS «*0 zborovanje, na katerem J« bilo okoli 50.000 ljudi. Na zborovanju, udeležil se ga je tudi predsednik zveznega izvršnega svota Mika Špil jak, Je govoril predsednik CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Baka-rič. PEKING, 29. septembra — Kitajski premier Cu En Laj Je dejal, da SZ koncentrira svoje čete vzdolž sovjetsko-k>tajske meje. Cu En Laj je nadalje izjavil, da SZ neneh-110 povzroča napetost na meji 8 Kitajsko. BEOGRAD, 30. septembra Na obisk v Jugoslavijo je Pp^pel predsednik avstrijske republike Brani Jonas, katerega je na surčinskem let al i-^u sprejel pietlsed.nik Tito. Fl anz Jonas bo obiskal tudi Slovenijo. WASII1NGTON. 30. septembra — Republikanski kandidat Richard Nixon je v neseni intervjuju dejal, da bo Po njegovem mnenju na Srednjem vzhodu »izbruhnila jedrska vojna, če se SZ in ZDA n« bosta takoj začeli pogajati o tem delu sveta«. BUDIMPEŠTA. 30. septembra — V Hiidinvoešli se fc začelo /11 .danje pripravljalnega komiteja komuni-Sljenih partij, katerega na-*«> je preučili, ali obstoje reailni pogoji za sklicanje posvetovanja komunističnih par 9 konec novembra v Moskvi. Od okupacije češkoslovaške s četami petih članic varšavskega sporazuma je minilo več kot mesec dni. Češkoslovaška zdaj odpravlja vse posledice okupacije. Vendar pa češkoslovaški voditelji večkrat poudarjajo, da je normalizacija razmer v državi odvisna od spoštovanja določil moskovskega sporazuma. O sporazumu med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško v Moskvi je bilo precej napisanega. Večina objektivnih opisovalcev razmer, ki so nastale z okupacijo Češkoslovaške, poudarja, da je bila Češkoslovaška prisiljena podpisati sporazum v Moskvi in ima zaradi tega dejstva omenjeni sporazum vse značilnosti diktata. Zato ni čudno, da mnogi sploh tega sporazuma ne imenujejo sporazum, temveč kratko in jedrnato z besedo diktat. Namen tega sestavka je nekoliko podrobneje razčleniti posamezne določbe tega »sporazuma« in obenem tudi opravičiti (če je opravičilo sploh potrebno) trditev, da to ni sporazum, temveč neka vsiljena tvorba. V prvi točki tega sporazuma je zapisano, da mora ČSSR zagotoviti varnost pred kontrarevolucijo. S tem je SZ nehote prisilila ČSSR, da je priznala, da je na češkem prišlo do kontrarevolucije in da je torej »akcija« ZS in drugih njenih partnerjev upravičena. Druga točka sporazuma ne priznava izrednega kongresa KPČ, medtem ko je tretja točka določila sklic plenuma CK, na katerem naj bi odstranili »nekoristne« člane, četrta točka sporazuma je prepovedala množična zborovanja in delovanja socialdemokratske stranke. Na-slednji dve določili sta prisilili Češkoslovaško, da je potrdila in se strinjala z navzočnostjo vojaških čet članic varšavskega sporazuma, obvezati pa se je morala tudi za to, da bo sama ukrepala proti tisku in drugim sredstvom množičnega obvešča- nja, če bi »sovražno« pisali o SZ, Bolgariji, Madžarski, Poljski in Nemški demokra-tčni republiki, češkoslovaška je morala tudi pristati na izpopolnjevanje obrambnega sistema varšavskega sporazuma, medtem ko sedmo določilo moskovskega sporazuma nalaga češkoslovaški, da ne dopusti izvajanja represivnih ukrepov proti tistim ljudem, ki so poudarjali ali pa še poudarjajo prijateljstvo ČSSR s Sovjetsko zvezo. Ze"o paradoksalno je tudi deseto določilo, ki pravi, da se bosta KP češkoslovaške in Sovjetska zveza posvetovali o vseh vprašanjih mednarodnega pomena. Z drugimi besedami povedano, češkoslovaška brez poprejšnjega posvetovanja in pritiska SZ ne more sklepati in razpravljati o nobenem mednarodnem vprašanju. Zadnje točke moskovskega sporazuma, vseh je bilo 15, nalagajo češkoslovaški vladi, da preišče aktivnost vseh tistih ljudi, ki so bili med okupcijo ČSSR v tujini, da reorganizira notranje ministrstvo, da bodo redna taj- Čebelar z devetimi križi na posvetovanja med ČSSTl in Sovjetsko zvezo pogas'.ej-ša. Posebno zanimiva pa je zadnja določba, ki pravi: »Tradicionalno prijatelj s ivo Češkoslovaške in Sovje'ska zveze se bo nadaljevalo v neskončnost.« Kaj še lahko zapišemo o moskovskem »sporazumu«, 2e sam ton določil daje slutiti nenormalno vzdušje, v katerem so morali češkoslovaški voditelji podpisati (z moskovske strani toliko opevani in poveličevani) sporazum. Realnemu opazovalcu razmer na Češkoslovaškem, ki je dejal, da je ta sporazum navaden diktat, moramo žal pritrditi. S pritrdilom pa je tudi izrezan težak položaj češkoslovaških voditeljev, češkoslovaške partije in vseh državljanov ČSSR, v katerem so se znašli, ko so jih čete varšavskega sporazuma priš'e »reševat in> osvobajat pred" kontrarevo« cijo«. V. Guček in dogodki Franc- Vilfan je pretakal strd 57 let »V soboto, 14. 9. 1968, ste objavili v vašem listu, da je umrl Alojz Robič, najstarejši čebelar, ki je bil rojen 1889. leta. Vem za čebelarja, rojenega leta 1877, ki biva na Križni gori št. 1. (Cavern). Res da je bolan, živi pa še.« Dopisnico z gornjo vsebino nam je pred dnevi poslal bralec Jože Ravnikar iz Stare Loke pri Škofji Loki. Dasi obvestilo ne pove kdo ve kaj, smo piscu zanj vendarle hvaležni. Zdramilo je urednikovo radovednost in minulo soboto sem moral »na lov« za 90-let-nim čebelarjem. Naselje Cavern sestavlja peščica kmetij, čepečih na travnatem pobočju severozahodno od Škofje Loke. Moped pod menoj, star in dotrajan, je kihal, kašljal in sopihal, ko sva rinila v strmo, ovinkasto cesto proti Križni gori. Izmozgani stroj ni bil kos naporom, nekajkrat sem moral razjahati in mu pomagati 'navkreber. Kljub temu je nekako vzdržal in prilezel do ovinka ter do stranske poti, ki se tamkaj odcepi v levo, ki zavijuga poprek skozi redek gozd Ln navzdol mimo obdelanih polj do Caverna. Hiše s številko 1 nad vhodom mi pok m ni bilo težko najti. Po domače $e ji reče pri Jurmanu. Njen gospodar je Franc Vilfan, 90-letni kmet in čebelar, ki sem ga iskal. Z ženo Marjano sta sedda v značilni kmečki izbi, kjer ja še vse tako, kot pred sto leti; velika krušna poč v enem kotu, javor jeva miza v drugem, težka skrinja, oken- ca, majhna kot kakšne line in oglate klopi ob stenah. Stari možak, skoraj slep, a še vedno živahen, je rade volje spregovoril o sebi. »Če naj povem po pravici, nisem bil nikdar posebno velik čebelar. Ta posel zahteva od človeka mnogo časa, kmetje pa, kot najbrž veste, smo z njim skoraj vedno na tesnem. Pričel sem z dvema panjema, ki mi ju je leta 1905 prodal znanec iz vasi Trnje. Ze kmalu se je njih število pot rojilo.« Polnih 57 let so nato Vilfanove čebele kraljevale po travnikih in gozdovih okrog Caverna. Stari kmet se spominja, da je največ medu zbral leta 1935 — za velik škaf ga je bilo. »Takrat smo imeli šest velikih in štiri manjše panje,« je Marjana jela dopolnjevati svojega moža. »Spominjam se, kako je Francelj plezal za čebelami, ko se le-te rojile in v celih grozdih visele s kakega drevesa, če ga je slučajno katera pičila, sploh ni otekel.« Pravijo. da kdor ima opravka s čebelami, dočaka visoko starost. Jurmanov ata se zdi živ dokaz za to trditev. , Devet križev si je že naložil, preživel je tri brate in tri se- I 9tne in če no bi bil skoraj čisto slep, bi prav gotovo še ; danes pretakal strd. Zadnje panje je dal od hiše šele pred šestimi leti. »Med prvo svetovno vojno so me vtaknili v uniformo in poslali ha fronto. Ta čas, ko sem bil zdoma je za čebele 90-letni čebelar Franc Vilfan s svojo ženo — Foto: I. Guzelj skrbela žena in pa neki čebelar s Spodnjega trga v Škofji Loki.« Mimogrede — Vilfan se je vrnil domov čil in zdrav, bil je celo odlikovan. Potem sem sobesednika pobaral, kaj meni, kdaj so sc ljudje veČ ukvarjali s čebelarstvom, njega dni ali sedaj? »Moram reči, da je dar.es tod okrog več čebe'arjev kot včasih. Posebno v.l > C/5 VEDEŽEVALKE ZASLUŽIJO TRI MILIJARDE FRANKOV Mnogi francoski listi so objavili zares osupljiva dejstva: v Parizu deluje šest tisoč ve-deževalk, ki dajo dnevno 50 tisoč konzultacij in zaslužijo 150 milijonov novih frankov na leto. V vsej Franciji znašajo skupni dohodki šarlatanov, ki bogatijo na račun lahkovernih ljudi, tri milijarde novih frankov, to je mnogo več kot tisto, kar daje država v znanstveno raziskovalne na. mene. Francoski časopisi dostikrat tiskajo reklamne oglase čarovnikov, ki po »primerni ceni« ponujajo svoj 2 »sijajne« usluge. »Ako želite nabaviti »numeroskcp«, naročite takoj in se ne obotavljajte! Numeroskop popolnoma točno ugane števiike loterijskih srečk, ki bodo izile-čene. — Ali pa — spet seveda po ir.zki ceni — »aparat, ki vodi nevidne sile tr.ko, da se podredijo volji človeka.« In spet — »Dovolite, da zavčjem in odpošljem! Iznajdljivi čarovnik Hara Droglu prodaja na drobno talismane, ki jih je iznašel stari indijski prerok v Benaresu.« — Plačajte, i,«i.ii»fliriiiiilBr*iii».n.»n.i, prosim! Samozvani profesor Konaro prodaja talisman, katerega »blagodejno izžarevanje vam bo pomagalo, da si boste ostvarili želeni cilj.« Cena vsakomur dosegljiva! Glede tega ni v drugih deželah zahodne Evrope nič bolje. »Zvezna republika Nemčija je raj za šarlatane,« je nedavno pisal švicarski časnikar. Nobenega smisla nima ugovarjati mu. Časopisi v tej državi so polni prepričljivih dokazov. Na primer, dobro vpeljana vedeževalka, znana pod psevdonimom Buhela, stanuje nedaleč od Bonna. »Nanjo se obračajo, da bi zvedeli bodočnost, mi.iistri, znani funkcionarji vseh strank, magnati industrije in visoki državni uradniki« — piše zahedno-nemški časopis Niirnberger Nachrichten. V Hamburgu imajo podjetje, ki deluje s polno paro. Izdeluje 150 sredstev proti čarovnicam in črni magiji. S tihim pristankom oblasti prodajajo lekarne raznovrstne praške iz posušenih miši, žab itd. Neko zahodnonemško podjetje prodaja »čudodelne spirale« po 24 mark in 80 S.IBUailD^NNMfllll pfenigov za kos. »čudodelna spirala«, ki baje pomaga proti vsem boleznim, je čisto navadna žica, ki stana 12 pfenigov. Tam še vedno izhaja mnogo šarlatanskih knjig z opisi razih čudodelnih receptov, ki so jih uporabljali še v XVI. stoletju. V Zahodni Nemčiji še vedno najdeš ljudi, ki uživajo talismane. (Ta način zdravljenja je bilo posebno razširjen v srednjem veku). Mazač napiše na navaden papir citat iz svetega pisma, kar potem bolnik uživa kot zdravilo. Z enakim namenom už'vajo ljudje podobice svetnikov. In vse to v drugi polovici XX. stoletja! V ZDA dosega »proračun čarovništva« ogromne vsote letno. Več kot sto tisoč goljufov dobiva denar iz žepov vraževernih ljudi. MRTVECI NISO MRTVI Za dva dolarja lahko v vsakem ameriškem trgovskem podjetju kupite majhen aparat, ki vam napoveduje bodočnost. To je škatlica s steklenim okencem, ki spominja na kaleidoskop. Način uporabe tega aparata je kaj Iahak: Zastavite mu Wj drugačen napis, na Pr* »Zdaj ne morem prero« ti.« ali »Morda bo .ako!' »Zberite se in še enkrat ] šajte!« V mnogih zahodnih del lahko izkoristite usluge nih vedeže valnih *Pi{i Zadostuje, da spustite kovanec, pa boste d°bil avtomata listič, na ^ so napisane vse skrit« J8~ sti vašega značaja. 0" pa vam bo aparat PoV katera je vaša »srečna« vilka, kateri kamen i" lica. V Švici je nekaj * mazačev-goljufov org*01' lo tako imenovani »Ko^ ološki institut«. Nje;?<>ve lame se vsak dan poi3\ na straneh največjih » in se vedno začenjajo * dami: »Izračunavamo v8lJ možnosti za usPel profesionalni dejavno*1' finančnih zadevah i" v" bežni.« V Holandiji izdihi0 j! zači časopis »Telo i" ^ •mtmmniMit'SSiiS' Pulover za kanarčka Na razstavi potrebščin za domače živali v Chica-gu so obiskovalci lahko kupovali gramofonske plošče za pouk papig v govorjenju, puloverje za domače ptice pevke in postelje za pse in mačke Posebno izbirčni pa so lahko kupili tudi tekočino proti pasji hripavosti in Pa pasji zrezek iz govejih jeter, ki pa ga v primeru nuje lahko poje tudi njegov lastnik ... Frnicozi in šampanjec S s — Z>-xkaj se ne moreva ločiti tako kot to delajo drugi ljudje? Francozi so lani popili 75 milijonov steklenic šampanjca; to se pravi, da je popil vsak prebivalec poprečno poldrugo steklenico. Ker pa 50 odstotkov Francozov še nikoli ni pilo šampanjca, 33 odstotkov pa ga srkne le ob redkih priložnostih, popijejo torej tisti, ki ga redno pijejo, kar precej več penečega se vina kot jim ga odmerja statistika. Med najbolj zvestimi pivci šampanjca je bil prav gotovo Največja goba na svetu Pred kratkim smo v našem časopisu objavili sliko velike gobe, ki je merila v premeru okoli trideset centimetrov. V severni Italiji pa so našli gobo, ki ji najbrž ni enake na svetu. V premeru je merila več kot en meter, tehtala pa je 24 kilogramov. Gobarski strokovnjaki so ugotovili, da je bila užitna. Krokodili za izvoz V bližini Ranguna v Burmi so začeli graditi farmo krokodilov. Te živali ne rede samo zaradi dragocene kože, pač pa tudi zaradi mesa, ki postaja v zadnjem času vedno bolj cenjena speciaJiteta. Na farmi v Rangunu bo v bazenih plavajo okoli 400 krokodilov. Welby Jourdan, ki je pred kratkim umrl star 94 let. Restavracija Maxim, kjer je bil stalen gost, je vestno zapisovala steklenice, ki jih je pri njih izpraznil. Našteli so jih 40.038... Rekord Mogoče vaš otrok prav rad napihuje milne mehurčke. Prav gotovo pa se mu ne posrečijo tako velikanski mehurčki kot jih dela Gina Martelli iz Ricciona v Italiji. Največji mehurček, ki ga je napihnila, je meril v premeru kar 60 centimetrov in je plul v zraku kar 2 minuti in 22 sekund. tlllllllfff illiilifiillif iillllffllllf miliiiiiiiiiiiiiiii V zaposlitev sprejmemo AGILNEGA ULIČNEGA prodajalca časopisov Nastop možen takoj ZASLUŽEK DOBER S stanovanjem ne razpolagamo. Ponudbe sprejema C P »Delo« — podružnica Kranj lillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltli Miha Klinar: Mesta, ces1 III. DEL »Zefek?« se St.ivčeva šele sedaj ^€ f me k otroku!« prosi, a je zugsfiihrer Toda otrok kliče in joče. ^jtii »Ali ste vi sploh človek? Ali Pa KUt > Zdaj so njene misli samo pri ot drugih hiš. &f »Kaj se dogaja?« je slišati z n To je Marjutka, ki so ji petnajst »Marjutka! Marjutka!« jo P°klJ^a ^ »Za božjo voljo, Ana,« jo Mar J »Stopi, stopi po Zcfka! Sam jc; ^ )•; »Sveta Marija, saj so žandarji.* ^ ■ prednjo žandar in se zadere nanjo, n' Sla bom, šla,« ne utegne vpraševati. U Zdaj je Stivčeva za trenutek P° Ne bo sam, če jo bodo zaprli. Po[ctnX{i^ 1 sedaj do kraja občuti, kako je bilo ' ^ • Tudi Franca bodo. o bog. Mogoče ga ^ J »Franc, nesrečni moj Franc,« P°' ^ v binkoštih pred tremi leti srečna, ke jih potem pcvstrelili Italijani, moža- ^ Morda je to kazen, ker je takrat.^f im trpela, v sobi čutila srečo, ker ie^^\ komaj nekaj dni poprej zavidala ^ tiste dni prši i na dopust in od ka spominski kapelici, mimo katere P v# svojci ustreljenih sročnejiši od nje, s »Grobove imajo in kadar jim J ^fli A kam bo hodila ona, će pr«° nejiša na evetu. »Le kam?« jo grabi jok. Niti za možev grob ne bo v 13 . |jj Kazalca na leseni uri v ^ r, žandarmerijske postaje se nagiba*8 ^ { poveljnik privil petrolejko in je ^pe^fj. iKlečkasto odraža samo razbeljeni t ^tf vsilil k pečici in se ponudil, da b GLAS * 7 STRAN Volitve samoupravnih organov v socialnem zavarovanju SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ; SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ Na podlagi 24. in 25. člena Temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 24/65) in 25. či. Statuta Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, je Skupščina komunalne skupnosti na svoji seji dne 30. 9. 1968 sprejela SKLEP o izvolitvi novih članov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj 1. člen Zavarovanci, zavarovani pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, ki so po . • 22 Statuta upravičeni voliti člane skupščine, ^volijo v skupščino komunalne skupnosti socialna zavarovanja delavcev Kranj, zaradi poteka Mandatne dobe polovici članov skupščine, 30 no-v* članov. 2. člen Volilne enote po občinah, število delegatov, ■* jih zberejo delovne organizacije in število n°vih članov skupščine, ki jih izvolijo posamez- ne volilne enote, določi izvršilni odbor skupščine s posebnim sklepom, ki mora biti objavljen v glasilu SZDL za Gorenjsko — Glas. 3. člen Volitve v skupščino morajo biti izvedene najpozneje do 26. 10. 1968. Številka: 01/1-2026/1 Datum: 30. 9. 1968 Predsednik skupščine Korenčan Franc L r. SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KRANJ Na podlagi 24. člena Temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 24/65) in 47. in 48. čl. Statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, je Skupščina komunalne skupnosti na svoji seji dne 30. 9. 1968 sprejela: SKLEP o razpisu nadomestnih volitev za člane skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj 1. člen V volilni enoti št. 1, ki obsega Bombažno predilnico in tkalnico, določeni s sklepom Izvršilnega odbora Skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, štev. 01/2-1490/1, z dne 2. 9. 1966, v občini Tržič, se izvedejo nadomestne volitve. 2. člen Zavarovanci, zavarovani pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, ki so po čl. 22 Statuta upravičeni voliti člane skupščine, izvolijo v tej volilni enoti v Skupščino Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, enega člana, zaradi prenehanj mandata članu te volilne enote. 3. člen Mandat člana skupščine, ki bo izvoljen na nadomestnih volitvah traja za čas, ki je bil določen prejšnjemu članu, to je dve leti. Volitve morajo biti izvedene najpozneje do 26. 10. 1968. Številka: 01/1-2027/1 Datum: 30. 9. 1968 Predsednik skupščine Korenčan Franc L r. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj — Izvršilni odbor — Na podlagi člena 30, Statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj in po Sklepu o trajanju mandata članov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, št. 01/2 1480/1 z dne 30.12.1966, Je Izvršilni odbor skupščine sprejel na svoji seji, dne 25. 9.1968 naslednji SKLEP ' o voHInih enotah, številu delegatov in številu članov, ki jih izvolijo volilne enote. OBČINA JESENICE 7 članov skupščine Volil, enota Delovna organizacija Stev. zav. Stev. Stev. deleg. član. Volil. enota Delovna organizacija Stev. Stev. Stev. deleg. član. Železarna Jesenice Gostinska enota Zelezar Jesenice Počitniška skupnost Alpe-Adria Počitniški dom Mežaklja Tovarniški komite ZK pri Žel. Jesenice IO sindikalna organiz. Zel. Jesenice 6.449 363 3 1 4 Skupaj Podjetje za vzdr. prog Jesenice ZTP — Zel. postaja Jesenice Sekcija za vleko Jesenice Kom. podj. Ljublj. transport PE Jesenice Carinarnica Jesenice Veterinarska postaja Jesenice Jugo.špod izpostava Jesenice Ljubljanski dnevnik Intcrcvropa — Jesenice ZTP naclzorništvo za sv. in tk. naprav Jesenice Železniška postaja Vintgar ZZD Ljubljana — OA Jesenice Kompa.s — poslovalnica Jesenice CP — Delo — Jesenice Zavod za znposlovanje del. Jesenice Jesenice transport Radio-oddajnik Jesenice Tehnični biro Jesenice Živilski kombinat ZlTO Ljubljana Elita Kranj — poslovalnica Jesenice Beko — poslovalnica Jesenice Feršped — izpostava Jesenice Kombinat Jugoplastika — posl. Jesenice 6.820 120 247 176 180 89 2 8 3 20 13 3 6 9 1 2 16 2 36 12 3 5 5 2 5 10 Skupaj ZD Jesenice Bolnica Jesenice Skupščina občine Jesenice 960 248 334 94 50 10 13 4 Sola za zdravst. delavce Jesenice Soc. zavod dr. Fr. Bergelj Jesenice Stanovanjsko podjetje Jesenice Osn. šola »Tone Cufar« Jesenice Osn. šola »Prežihov Voranc« Jesenice Ljudska knjižnica Jesenice Gorenjska kreditna banka SDK Jesenice Lekarna Jesenice Posebna šola Jesenice Gledališče »Tone Cufar« Jesenice Dom igre in dela »Angelce Ocepek« Jesenice Občinsko sodišče Jesenice Otroški vrtec »Julke Pibernik« St. sk. Sava Jesenice Zavarovalnica Jesenice Planinsko društvo Jesenice Kinematograf, podj. Jesenice Obč. zveza za šport in tel. vzg. Jes. Gimnazija Jesenice KZSZ Jesenice KO—OP Kovinska oprema Mojstrana Stanov, skup. »Sava« Jesenice Obč. zveza društva prijat, mlad. Jes. Glasbena šola Jesenice Športno društvo Jesenice Planin, družt. Javornik-Kor. Bela Transjug Jesenice Transšped Jesenice Obč. komite ZKS Jesenice Obč. odbor SZDL Jesenice Veterinarska postaja Jesenice Delavska univerza Jesenice Obč. odbor ZB NOV Jesenice Obč. komite ZMS Jesenice Osnovna šola Kor. Bela Krajevna skupnost Hrušica Zarvod za vzdrž. .šport, objektov Jes. Gostišče »Svoboda« Jesenice DINOS PE-Jes«nice Trg. podj. Slovenija-šport Jesenice Trg. mreža PU Standard posl. Jesenice Tapetništvo Jesenice Dimnikarske'podjetje Jesenice 6 21 29 44 54 9 26 24 20 14 7 10 15 11 21 8 8 2 24 27 71 2 1 9 1 2 6 6 2 3 2 5 1 1 38 2 63 2 4 7 2 5 11 GLAS * 8. STRAN Volil, enota Delovna organizacija Stev. zav. Stev. Stev. deleg'. član. Trg. podj. »Tobak« Jesenice 24 1 Stan. skupnost Plavž Jesenice 1 1 Stan. skupnost Javornik-Kor. Bela 2 1 Kristal Ljublj. delav. Jesenice 2 1 Obč. sind. svet Jesenice 3 1 »Alpina« Ziri, prod. obutve Jes. 3 1 Varst. vzg. ust. »Cilke Zupančič« Koroška Bela 4 1 Skupaj 1.341 83 1 Vatrostalna Zenica 85 3 CP Gorenjski tisk Kranj, obrat II. 12 1 Komunalno podjetje Jesenice 209 8 Tobač. tov. Lj. PE Gorenjska Jes. 12 1 Podj. za PTT promet Kranj, PE Jes. 39 2 Prehrana izvoz, uvoz Lj. ski. Jes. 45 2 Dom upokojencev Jesenice 1 1 Naravno zdravil. »Triglav« Mojstrana 19 1 Žičnica »Vitranc« Kranj, gora 14 1 Podj. za ure j. hodur. Kr. gora 26 1 Osn. šola Mojstrana 17 1 Osn. šola Kranjska gora 19 1 Klim. zdrav. »Fr. Rozman« Gozd Mart. 3 1 Stacionar za tuber. »Sonja Marinkovjč« Mojstrana 5 1 LIP Bled, obrat Mojstrana 55 2 Planin, društvo Dovje-Mojstrana 8 • 1 Počit, dom »Meccsnov gaj« Gozd Mar1. 2 . 1 SAP Ljublj. — pcnzion Porentov dom Kranjska gora 8 1 Turistično društvo Kranjska gora 8 1 Gostišče »Pri Potckarju« Dovje 2 1 Planinsko društvo Kr. gora 2 1 Podj. »Vino« Kranj ski. Kr. gora 2 1 Subotičko dečje odmaralište Kr. gora 2 1 PD Ljublj. matica-TrigLav. dom na 1 Kredarici 6 Veletrg. »Živila« Kranj, ekon. enota Skrlatica Kr. gora 26 1 PetrOl Bencinski servis Kr. gora 8 1 Kompas poslovalnica Podkoren 1 1 Kompas Motel Kranjska gora 14 1 ZP Slov. Javornik 16 1 Osnovna šola Žirovnica 23 1 Elektro Žirovnica 134 5 Kraj. skupnost Žirovnica 3 1 Savska elekt. HE Moste Žirovnica 43 2 Planika ind. komb. za izd. in pred. usnja in g. Kranj 72 3 Zasebni sektor 332 13 Skupaj 1.273 66 1 Upokojenci: — Jesenice 1.327 13 — Javornik 624 6 —- Žirovnica 279 3 — Mojstrana 231 2 — Kranjska gora 219 2 — Ratcče-Planica 89 1 Skupaj 2.768 17 1 OBČINA KRANJ — 11 članov skupščine - »Iskra« Kranj 4.207 1 1 »Tekstilindus« Kranj 3.204 — 2 »Sava« tov. gume Kranj 1.863 — 1 Elektro Kranj 95 4 »Gorenjski tisk« Kranj 173 7 »TOSO« Kranj 81 3 »Iskra« Zavod za avtomat. Kranj 16 1 Volil. ~ , ... Delovna organizacija enota & J Stev. zav. Stev. deleg. Stev. član. Lesna industrija Kranj 211 8 »Iskra« tov. polprevodnikov Kranj 38 2 »Iskra« nabav. org. Kranj 74 '3 Zasebni sektor — delavci 571 22 Skupaj 1.259 50 1 8 Industr. bombažnih izd. Kranj 629 15 »Standard« Kranj 342 14 »Exoterm« kem. tovarna Kranj 77 3 »Vodovod« komun. podj. Kranj 68 3 12 Skupaj 10 »Merkur« Veleželez. Kranj Elektrotehna, trgovina Kranj Gostinsko trg. pod. »Central« Kranj Modna oblačila Kranj »Pekarna« Kranj Restavracija »Iskra« Kranj Semenarna Ljublj. — Naklo Slovenija-avto Kranj »Elita« trg. podj. Kranj »Živila« Veletrg. Kranj »Žito« živil, kombinat Kranj »Kokra« veletrgovina Kranj »Chemo« poslovalnica Kranj »Sava« del. restavracija Kranj Dom na Jezerskem, gostinstvo Gorenjska oblačila Kranj »Prehrana« trgovina Kranj »Astra« poslovalnica Kranj »Borovo« trg. čevljev Kranj »Alpina« trg. čevljev Kranj »Delo« CP Kranj »Varteks« trgovina Kranj »Peko L« trg. čevljev Kranj »Peko II.« trg. čevljev Kranj Skupaj Tekstilni šolski center Kranj Delavska univerza Kranj Osnovna šola Preddvor Osnovna .šola »Stane Žagar« Kranj Osnovna šola »Stanka Mlakarja« Osn dnja knjižnica OS Kranj Poklic, šola za soboplesk. Kranj Osn. šola »Simon Jenko« Kranj Mlekarski šolski center Kranj Osnovna šola Cerklje Osn. šola »Fr. Prešeren« Kranj Glasbena šola Kranj Višja .šola za org. dela Kranj Šolski center Kranj — Iskra Gimnazija Kranj Ekonom.sk o-administr. center Kranj Dom šolske mladine Kranj Osn. šola »Lucijan Seljak« Kranj Gorenjski muzej Kranj Posebna osnovna šola Kranj Osnovna šola Predoslje Osnovna šola Jezersko Letalsko modelarska šola Prešernovo gledališče Kranj Sol. center za blagovni promet Kranj Zavod za prosv. pedag. službo Kranj Sola za kovinsko elektro stroko Kranj Tehnična čevljarska šola Kranj Obč. zveza za telesno kult. Kranj Zavod za spom<>n. varstvo Kranj Center za soc. delo Kranj Vzgojno varstveni zavod Kranj 1.116 Skupaj 258 17 30 48 34 25 7 64 9 43 70 10 32 70 33 26 7 79 16 14 24 6 1 5 11 15 12 2 5 5 8 53 1.039 45 219 9 8 1 173 7 10 1 101 4 81 2 3 1 14 1 60 2 401 16 67 2 200 8 10 25 , 20 125 25 20 4 6 4 .....3 • - 3 4 1.536 70 10 2 1.1 Volil. _ . enota Dei0vna organizacija Stev. zav. Stev. deleg. Stev. član. Volil. enota Delovna organizacija del« Stev. čian. 14 IG Skupščina občine Kranj Kom. zavod za soc. zavar. Kranj Društvo upokojencev Kranj Obč. komite ZKS Kranj Okrožno javno tožilstvo Kranj Okrožno sodišče Kranj Obč. sindikalni svet Kranj Športno društvo »Triglav« Kranj IS skup. SRS Ljublj. — Brdo IS skup SRS Ljublj. — Strmol Občinsko sodišče Kranj Obč. javno pravobran. Kranj Gorenjska kreditna banka Kranj SDK Kranj Jugosl. rdeči križ Kranj Zavarovalnica Kranj Občinski strelski odbor Kranj Varnost Ljubljana — Kranj Zveza mladine Slovenije — Kranj Združenje borcev NOV Kranj Gor. turist, zveza Kranj Gorenjski sejem Kranj Zavod za zaposl. delavcev Kranj Zveza ribiških družin Kranj Zavod za požar, in reš. si. Kranj Planinsko društvo Jezersko Turistično društvo Kranj Zavod za vzdr. tel. vžgoj. objektov Kr. Keglj. klub »S. Jenko« Podr-eča Služba pravne pomoči Kranj Pogranično peverjeništvo Jezersko Obč. javno tožilstvo Kranj Klub gospodarstvenikov Kranj Avto-moto društvo Kranj Lovska zveza Kranj Lovska družina Sorsko polje — Kranj Združenje VVI Kranj Telesno vzgojno društvo Kranj Zavod za mednar. teh. sodcl. Kranj Krajevna skupnost Gorice Generalturist Zagreb—Kranj Svet krajev, skupnosti Predoslje Krajevna skupnost Preddvor Komanda vojnega odseka Kranj Prjektivni biro Kranj podj. za stanov, komun. gosp. Kranj Zavod-invalidske delavnice Kranj »Adria-avio promet« Kranj »Kempas« Ljubljana-Kranj »Enginering« Kranj »Ljublj. dnevnik« posl. Kranj__ Skupaj Upokojenci: — Kranj — Cerklje — Naklo — Preddvor — Predoslje — Zabnica Skupaj OBČINA RADOVLJICA — 5 članov skupščine Gozdno gospodarstvo Bled Posl združenja Transp. biro Radov. SGP »Gorenje« Radovljica Kemična tovarna Podnart Okovje — Kamna gorica 171 99 3 4 8 11 8 5 22 11 31 3 54 119 2 62 1 53 2 2 2 3 23 3 41 1 2 16 1 2 33 3 1 12 1 1 2 1 12 1 1 1 1 4 33 34 84 32 4 23 2 1.045 575 35 290 132 43 68 3.604 24 m 2 295 2 258 2 185 2 292 2 5.136 36 23 1 12 5 1 ZTP Postojna obrač. sektor Nova Gor. 30 1 Salon Nada Radovljica 15 1 Petrol servis Radovljica 10 1 Mesarsko podjetje Radovljica 58 2 Tobačna tov. PE Gor. Kranj 8 1 PD Ljubljana — Matica 12 1 »Peko« Radovljica 2 1 Državna založba Slov. — Radovljica. 2 1 »Iskra« Lipnica 164 6 »Iskra« Otoče 337 13 Gor. kreditna banka Radovljica 21 1 Skupaj 1.732 71 Tov. šport, orodja Elan Begunje 598 25 Tovarna »Sukno« Zapuže 215 9 KZ »Jelovica« Radovljica 69 2 Vzgojni zavod Kamna gorica 31 TP »Kokra« pos?. Radovljica 6 Osnovna šola Lipnica 18 O'.rošk; vrtec Kamna gorica 1 Otroški vrtec Kropa 2 Obč. s'nd. svet Radovljica 3 Obi. odbor RK Radovljica 1 Hotel »Podvin« Radovljica 29 Inženirski biro Elektro projekt Lj—Bled 1 HO Bled — Podnart 65 Poj. zveza Jug. glavni odbor SI. Lj. 2 »UKO« Kropa 46 Veterinarska postaja Radovljica 5 Bolnica Begunje 154 Zveza kult. prosv. org. Radovljica 1 »Xino« Radovljica 1 Jugo'.ehn'.ka — Ljubljana 1 »Aimira« trgovina Radovljica *• .t;.,; ObLO Ljublj. Slška — Počit, dom Knjigoveznica Radovljica 18 Skupaj 1.279 63 5 Kovinska delavnica Bled Turistično društvo Bied »Vodovod« Bled »Elita« Krojaštvo Bled Elektro-radio, Bled Trg. podj. »Specerija« Bled Osnovna šola Bled Gozd. kmet. zadruga Bled Zavod za urbanizem Bled Regatni odbor Bled »Borovo« prodajalna Bled Ljubljanske mlekarne Bled IS skup. SRS Bled, Pokljuka Vojno od maral. Sloboda-Bled LTO — Rečica, Bled Hotel »Jelovica« Bled Zavod za gojitev divjadi Bled Hotel »Triglav« Bled Gostišče »Milno« Bled Plan'nsko društvo Gorje LIP Bled Javna knjižnica Bled Trg. podj. »Peko« Bled Varstveno vzg. ustanova Bled Turist, društvo Vintgar - Gorje Odkupno podj. »Surovina« Bled Kom. banka - Peč. doma Ljublj. Bohinj Osnovna šola Gorje Ribiška družina Bled Transturist Skofja Doka - Bled Turistično društvo Begunje ObLO Gasilska zveza Radovljica Vinogradar »Vis« — Bled Hot el »Lovec« B1 ed Gradbeno podj-atje Bohinj Kom. podjetje Boh. Bistrica Transturist Škofja Loka — Hoteli Bohinj Cevlj. »Triglav« Bohinj Skupaj 7 Veriga — Lesce 32 1 3 1 15 1 15 1 20 1 107 4 43 33 1 13 1 1 1 3 1 6 1 20 1 25 1 214 139 21 1 19 1 11 1 7 1 48 3 1 2 1 5 1 1 1 1 1 1 25 1 1 1 196 " 3 • 2 1 1 1 21 1 83 3 37 2 114 5 5 1 1.300 68 1.049 _ Volil. _ . ... Stev. Stev. Stev. Volil. - , ... Stev. Stev. Stev. Delovna organizacija . , — . Delovna organizacija . , «„, enota ■ J zav. deleg. član. enota J zav. deleg. član. 9 Upokojenci: — Radovljica 853 9 — Bled 649 7 — Bohinjska Bistrica 206 2 — Gorje 378 4 — Kropa 226 2 Skupaj 2.312 24 1 OBČINA SKOFJA LOKA — 5 članov skupščine Gorenjska predilnica Skofja Loka 680 25 »Sešir« Skofja Loka 243 9 »Šesir« prodajna mreža 1 1 »Kroj« Skofja Loka 126 5 »Odeja« Skofja Doka 10 4 Skupaj 1.140 44 1 LTH — Skofja Loka 973 30 »Elra« — Skofja Loka 367 14 Šolski center za kovin, stroko 6 1 ZHT pri LTH Skofja Loka 36 2 Instalacije Skofja Loka 31 1 1.413 48 1 5 »Transturist« Skofja Loka Dimnikarsko podj. Skofja Loka Pekarna in slaščičarna Skofja Loka Progovni odsek Skofja Loka Državna založba Slov. — Skofja Loka Semenarna Skofja Loka »Avtokovinar« Skofja Loka »Petrol« Skofja Loka Peko« Skofja Loka Koteks-Tobus Skofja Loka Delavska menza Skofja Loka Veletrgovina Skofja Loka »Merkur« Skofja Loka »Zeleznina« Skofja Loka »Dinos« Skofja Loka DOM Ljubljana — Skofja Loka »Krona« Skofja Loka Železniška postaja Skofja Loka Prodajalna »Alpina« Skofja Loka »Vino« Kranj — Skofja Loka Tobak — Skofja Loka »Lesnina« Skofja Loka Tobač. tovarna skladišče Skofja Loka Prodajalna »Borovo« Skofja Loka Kokra Kranj, posl. Skofja Loka Komunalni servis Gor. vas »Usluga« Poljane »Bistra« Skofja Loka Ljudska restavracija Skofja Loka »Prehrana« Ljubljana — Skofja Loka »Termopol« Sovodenj Obrtno kovaštvo Hobovše Obrtno čevljarstvo Sovodenj »Galant« Skofja Loka Stan. podjetje Skofja Loka _ 352 12 58 82 3 3 70 11 2 4 3 217 12 40 35 8 54 16 4 2 16 5 4 3 4 10 24 36 10 15 44 5 25 1 11 14 1 2 3 1 1 3 1 1 1 1 8 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 D Skupaj 1.201 63 Gorenjska kreditna banka Skofja Loka 23 1 Lekarna Skofja Loka 12 1 PTT Skofja Loka 37 2 Dijaški dom Skofja Loka 28 1 Občinsko sodišče Skofja Loka 11 1 SDK Skofja Loka 15 1 Planinsko društvo Skofja Loka 1 1 Gimnazija Skofja Loka 19 1 Skupščina občine Skofja Loka 77 3 Glasbena .šola Skofja Loka 4 1 Zdravstveni dom Kranj — Skofja Loka 86 1 Zavod službe pravne pomoči Skofja Loka 2 1 Osnovna .šola Trata 37 2 Posebna osn. šola Skofja Loka 5 1 Osnovna šola Skofja Loka 61 2 TVD Partizan — Gor. vas 1 1 Obč. odbor RK Skofja Loka 1 1 Obč. sind. svet Skofja Loka 3 1 Kino »Sora« Skofja Loka 1 1 Obč. komite ZMS škol ja Loka 1 1 Obč. odbor SZDL Skofja Loka 4 1 Loški rnUiCj Skofja Loka 4 1 Delavska univerza Skolja Loka 2 1 Ljudska knjižnica Skofja Loka 2 1 Veterinarska postaja Skofja Loka 5 1 Obč. komite ZKS Skofja Loka 1 1 Osnovna šola Poljane 22 1 Osnovna šola Gorenja vas 34 1 Zveza združenj borcev NOV Sk. Loka 2 1 Turistično društvo Skofja Loka 1 1 Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Skofja Loka 94 4 Komanda vojnog okruga Skofja Loka 2 1 Planinski dom PD Litostroj 2 1 Kraj. skupnost Skofja Loka 1 1 Prostov. gasil, društvo Skofja Loka 2 1 Računski center Skofja Loka 9 1 Inštitut za tehnologijo Gorenja vas 33 1 Prost, gasil, društvo Trebija 1 1 Cevljarna »Ratitovec« 79 3 »Tehtnica« Železniki 91 4 »Sora« trg. podj. Železniki 39 2 Krajevna skupnost Železniki 4 1 Lovska družina Železniki 1 1 Osnovna šola Železniki 45 2 Slovenija vino Železniki 1 1 DOM — Oprema Železniki 32 1 Zasebni sektor (delavci) 409 12 Skupaj 1.347 73 Društvo upokojencev 2.560 25 OBČINA TRZlC — 2 člana skupščine BPT Tržič (1 član za 2 leti - nadom, vol.) 1543 — »PEKO« tovarna obutve Tržič 1161 — ZLIT Tržič 206 8 Gozdno gospodarstvo Tržič 118 4 Komunalno podjetje Tržič 71 3 Avtooprema Tržič 42 2 Tovarniška menza »Peko« 4 1 Osnovna šola Heroja Bračiča 37 1 Obč. sind. svet Tržič 2 1 Glasbena šola Tržič 4 1 Skupščina občine Tržič 44 Osn. šola Heroja Grajzerja 39 Osnovna šola Križe 19 1 Gostinsko podjetje Tržič 27 1 Dom oskrbovancev Tržič 3 1 Vzgojno varst. ustanova Tržič 20 1 Mesarsko podjetje Tržič 53 1 Lekarna Tržič 5 1 »Zelenica« gost. podj. Tržič 24 1 Kleparstvo, vodne inst. Tržič 26 1 Vino — skladišče Tržič 2 1 »Tobak« — trg. podj. Tržič 7 1 Dimnikarsko podjetje Tržič 4 1 IS skup. SRS Bistrica 3 1 »Oblačila Novost« Tržič 69 Servisna pralnica Tržič 4 1 Planinsko društvo Tržič 6 1 Delavska univerza Tržič 3 1 Občmska ljudska knjigarna Tržič 21 1 »Peko« predaj, obutve Tržič 3 1 »Dinos« posl. Tržič 1 1 Avto-moto Tržič 4 1 Kmetijska zadruga Tržič 15 1 Obč. odbor SZDL Tržič 1 1 Občinski komite ZKS Tržič 2 1 Občinski komite ZMS Tržič — — »Kino« Tržič 3 1 Svet svobod in pros. društev 1 1 Drž. založba Slovenije Tržič 3 1 Turistično društvo Tržič 2 1 Elektroteh. podj. Kranj posl. Tržič 1 1 Obč. zveza za telesno kult. Tržič 1 1 Posebna šola Tržič 5 1 Krajevna skupnost Loše 1 1 Veterinarska postaja Tržič 1 5 Zasebni sektor (delavci) 127 Skupaj 1.017 59 Številka: 01/1-2025/1 Datum: 25. 9. 1968 l-Iv. hodnik Izvršilnega gasi» če2 nekaj ur oJJc rado ponovno zažari. Kazan tega pa gašenje z vo- ° drobi oglje v prst pa še I Paro se lahko opečeš. Ga-*cnje oglja je zelo zelo te-^ayno delo. En sam človek "lc ne opravi. Zgodilo se je JJ da je kopar, ki je — nepreviden — zapustil kolpern lj dovolj ohlajenega oglja IT. dveh ali celo treh kop »sel le še p03Orišce. Tako je žu Pt?mer Nežinemu Matev-0 jV *°lpernu zgorelo vagon n Jamniški mežnar je CK°č opolnoči klical ljudi na pomoč, ker mu je gorelo oglje. Nofinca iz Podblice pa je para tako opekla, ko je gasil goreče oglje z vodo, da je zaradi tega umrl. Ni čudno torej, če so si koparji izbrali za svojega zaščitnika sv. Florijana, na čigar praznik ni noben kopar delal. Je že tako uredil, da na ta dan ni imel zakurjene kope. Podobno je bilo tudi na veliki šmaren in na dan sv. Roka. Po teh praznikih pa, ko je bil dan še dolg in vreme lepo, je bilo navadno največ kop v ognju. Sicer pa so po malem kuhali oglje vse leto, največ poleti. Čeprav težavno, je bilo delo koparjev tudi zanimivo. Zvečer so si v koči imeli veliko povedati o strahovih, divjem možu, vedancih, divji jagi, s katerimi so se spopadali koparji, itd. »Tudi jaz sem že imel I opravka s strahovi.« pripo veduje Polde Kordež. »Ko mi je bilo štirinajst let, mi je umrl oče in sem moral sam kuhati oglje. Dve leti po očetovi smrti sem kuhal kopo na Čiševcu, približno uro hoda od moje kope pa sta pod Lomom kuhala kopo Le-nartov Janez in Nežin Ma- tevž. Takrat se je ravno oženil Hribovc iz Nemilj, ki je bil tudi kopar. Vse okoliške koparje je povabil, naj pridejo zaplečvat. Za take reči sem bil jaz seveda še premlad, saj še nisem imel »ce-gelca« za na »štelengo«. Zato sta me prišla Janez in Matevž prosit, naj bi popazil čez noč še na njuni kopi. Jasno, da sta šla na »ofcet« brez očetove vednosti. Doma sta vzela »zakmašno« obleko in sta se preoblekla kar v bajti. Ko je šlo že proti polnoči in ko je bilo treba bu-kati, sem se napotil najprej k Janezovi kopi. Skovikanje sov in čukov, ki sem jih motil s svojo lučjo, me je spominjalo na strahove. Bil sem že na vzpetini nad ko-piščem in pogledam, če že ni morda kaj v ognju, kar bi se ponoči še posebno hitro opazilo. Ognja sicer ni bilo, pač pa se je kopa že močno kadila — znak, da je že skrajni čas za zabukanje. Tedaj pa zasKšim od Janezove bajte čudno ropotanje in butanje. Vsi lasje so mi šli pokonci, saj si nisem in nisem mogel razložiti, kaj naj to pomeni. Takih molitvic, kot so jih znali stari koparji za i odganjanje strahov, pa tudi nisem znal. Kar bo pa bo, pravim sam pri sebi in posvetim skozi odprta vrata v bajto. In to, kar mi je pognalo tak strah v kosti, ni bilo nič drugega kot ovca z mladiči, ki so se veselo prerivali po pogradu in se z buti-cami zadevali v steno. Ko sem potem le uredil kopo, sem jo mahnil proti Matev-ževemu kopišču. Iz bajte pa spet: škreb, škreb, cin, cin... No, če me prvi strah ni požrl, me tudi drugi ne bo, si rečem sam pri sebi in posvetim, kaj naj bi spet bilo. Pa zagledam mastnega povha, ki je skakal po ponvah. Matevž si je namreč skuhal žgance, ki jih je s kislim mlekom povečerjal, za pomivanje pa že ni bilo več časa. Res je, da sem tudi Ma-tevževo kopo obukal, vendar moram priznati, da sem hlače le imel nekoliko osmojene. Razumljivo, da sem bil o svojih nočnih doživetjih previdno tiho, da se mi koparja ne bi smejala. Hribovčeve »olčeti« pa sem bil le deležen, saj sta mi oba prinesla bobe in potico. Janez pa je potem še lep čas pobiral s pograda nekaj fižolu podobnega . . .« Drva za domačo porabo je najbolje sekati od sv. Marjete (20. julija) do malega šmarna (8. septembra), razen tega pa v tem času le po polni luni in do zadnjega krajca. V tem času posekana drva bodo bela, lahka in rada bodo gorela, če pa hočeš imeti lepo ženo, jih sekaj, ko listje poganja in ko odpada. Žena bo morala namreč venomer pihati v ogonj, pa bo zato lepo rdeča in okroglolič-na. O spravilu oglja — Sledovi nam kažejo, da je bilo v kro-parski okolici v prejšnjih stoletjih okoli 400 kopišč: na Jelovici, v Kroparski gori, na Plankariji, na Tanovcu, pod Milim pogledom, pod Raco, za Bariglo, na češenskem hribu in še pod Mohorjem in drugje. Iz teh krajev- so nosili ali vlačili oglje za kro-parske in kamnogoriške plav-že. Zakaj kabarneli (ednina: kabamov), fužine, fužinice in vigenjci so morali imeli vedno dovolj oglja na zalogi. Po težko prehodnih stezah so oglje prenašali v nekakšni krošnji z naramnicami, ki je segala čez glavo tako, da je bilo del tovora na glavi, del pa na hrbtu. Leopold Kordež Justin Ažman (Naprej prihodnjič) P otw* sam »Pustd ( kriki °dpirajo vrata «»*a Italijani ko etopi ;^>k<-bi, Ana! < ^ glasu JtkE bij vrtuT jf Poskrbela. |i„ izlili moza. S? ^vljala grozo »tn čeprav je * ^otŽS' ki **> Tu '? imena v K>«SL* Ji zdijo e&rečruki poko- ŽLna> najsreč- K?««}. ker je Z vi: ' S, čeprav samo v mi.slih in po udarcih, ki so že zdavnaj, vsaj tako se mu dozdeva, odbili polnoč. Cas prekleto pečasi teče, ker poveljniku ni do pogovora, marveč se je zleknil kar na klop, seveda, pregrnjeno z debelim kocem. Videti je, da Uršičevi in drugi Borjanci z župnikom vred, o katerih je na dolgo in široko pripovedoval, poveljnika ne zanimajo, čeprav bi morali zanimati slehernega orožnika, saj so na primer Uršičevi od najstarejše babnice in njenega sina, sedanjega gospodarja, pa do deklet in dezerterja, ki ga bodo žandarji vsak hip pripeljali, sami velcizdajniki cesarstva. Starega Uršiča so sicer že imeli nekaj časa v zaporu, a so ga izpustili. »Jaz sem ga prijavil, gospod poveljnik! To morate izvedeti. Nisem ga prijavil brez vzroka. Dokaz je dezerter, ki so ga ustrelili. In dokaz bo tudi drugi, ki mora po moje ta hip že biti v rokah pravice in ki ga bodo kmalu pripeljali. Dva dezerterja, pomislite, a ga izpuste, mene pa (to mora poveljniku zacementirati v možgane) . . . mene pa so oblatili z lažnikom! Vidite, kakšno krivico sem doživel. Tudi to, mislim bi morali zapisati v prijavo in terjati, da mi okrajna oblast vrne čast in zaupanje, ki so mi ju vzeli. Boste to zapisali, da ne boste pozabili.« Poveljniku je starčevega gobezdanja že dovolj. »Zapisal sem, kar je bilo potrebno! AH mislite, da sem Finžgar m da bom napisal cel roman o nekakšni zagamani Borjani in zaga-manih Borjancih,« je poveljniku že dolgo žal, ker je tega prokleiega Judeža in vsiljivca pridržal v pisarni in ga ni raje vtaknil v zapor, kjer naj bi počakal, dokler se oddelek ne bi vrnil, in tam tudi ostal, če se bodo vrnili praznih rok. »Ne prosim vas, da bi pisali na dolgo in široko. Samo nekaj be- J sed . . . Vidite, v gnojnico so me povaljali . . .« »V gnojnico? Ho, sem si mislil. Zato zaudarjate kakor leviatan,« postaja poveljnik ujedljiv, obenem pa res začuti v nosnicah nekakšen zoprn smrad. »Nisem misbl dobesedno, gospod poveljnik . . .« Toda poveljnik se za Kraguljevo razlago ne zmeni. »Smrdi, zares smrdi... kakor... kakor...« se dvigne 6 klopi in glasno vohlja, da bi ugotovil, odkod prihaja zoprni smrad. »Petrolej? Ne, ni smrdljivka,« voha oprog petrolejke. »Nekaj drugega je . .. Najbrž res vi,« zapiči pogled v Kraguljevo senco pri gašperčku, »tako gromozansko zaudarjate po izparjevini!« »Mogoče res, gospod poveljnik,« postaja Kragulj plah. »Moker sem bil. Do kože moker! Se zdaj puhti iz mene. . .« »Ne, ne! To ni smrad po izparjevini,« poveljnik odvije pla-menček petrolejko, dokler v razredčenem mraku ne zagleda spečega psa. »Tale mrcina, tale leviatan Kmrdi.« »Ni leviatan, gospod poveljnik, marveč Kadorna!« »Cadorna?« »Kadorna, gospod poveljnik,« pritrdi Kragulj in misli, da bo lahko tudi s te plati dokazal svoje domoljubje in sovraštvo do Italijanskega sovražnika, a mu poveljnik ne pusti do besede. »Smrad za Cadorno se je že pred letom izpuh tel. Toda, tale leviatan ...« »Seveda, moker je bil! Pravkar tako moker kakor jaz, gospod poveljnik!« »In jaz že ves čas voham vas in psa. Ven s prekleto mrcino,« se požene proti psu, kakor da ga bo brcnil. »Ne, preblizu, gospod poveljnik!« zgrabi Kragulj psa za ovratnico. »Hud pes je! Lahko bi vas popadel!« »Ven z njim! In vi prav tako!« »V veži je mraz, gospod poveljnik.« »Ven!« »Se vedno eem moker.« »Ven, sem rekel,« se poveljnik ne zmeni za proseč kmetov pogled, s katerim bi mu najbrž rad povedal, da bi psa že privezal kje zunaj, sam pa bi rad ostal tu, ker je star, prezebel m sploh se po vsej tej naporni poti počuti slabo, saj je bled, to poveljnik šele zdaj opazi, kakor kak mrlič. Morda bi se ob tem obrazu premislil in dovolil ostati Kragulju v pisarni, a mu je pogled obstal na mestu, sTcaterega se je dvignil pes in renčeč sledil gospodarju. »Svinja prekleta,« ga tista reč na tleh vrže iz kože. »Saj to je drek, pasji drek!« Kragulj se obrne in pogleda. »Za božjo voljo, Kadorna, kako si se posvinjal,« ošteva psa, ki se prav tako zasuče in se pripravlja, da bi popadel poveljnika. »Kuš, Kadorna!« Kragulj krene psa. »Ne zamerite mu, gospod poveljnik,« se opravičuje. »Pes ne pozna šarž. Zanj sem general samo jaz, saj razumete. Takoj bom počedil za njim. Takoj! Samo metlo in lopatico mi pokažite!« »Kaj metlico, kaj lopatico?« ga ujodljivo oponaša poveljnik. »Poribali boste! Prj priči boste poribali pisarno, da bi človek lahko jedel s tal, verstanden?« »Javvohl!« odgovori Kragulj, ki ga je vrgla pokonci vojaška beseda, po vojaško, v očeh pa mu zamigota pasje vdan in ponižen sijaj. »Poribal bom. Poribal, kakor ukažete! Vem, kako je treba. Nekoč sem bil sam vojak! In-z menoj šarži niso imeli nikoLi težav. Vsi od kaprola do hauptmanna so bili z menoj zadovoljni ... Ja, ja, ljubil sem čistočo in red! Ja, ja, nisem bil lenuh in zmuzna kakor drugi,« govori Kragulj, ko odhaja za poveljnikom po čeber, cunje in krtačo. »Hoteli 60 me celo povišati v kaprola, kakor sta kaprola moja sinova, a smo dobili novega hauptmanna, ta pa ma je izbral za svojega pucfleka. To je več kakor kaprol, mi je rekeL No, in tako sem postal pucflek pri gospe, gospa hauptmannova, hk. hk, hk,« se odkašljuje hripav od utrujenosti, »hk, ta .. . ta pa je bila huda in divja, hk, hk, hujša od najbolj nasajenega kaprola.' Ja, ja, zato pa znam čistiti. Videli boste, hk, hk, hk . . . videli...« privezuje psa in nato seže po smetišnici in metli. »Najprej bom pospravil tisto nesnago, hk!« Poveljnik 6e ne zmeni za Kraguljevo besedičenje. »Ven nesite prekleti drek!« revskne, ker se je Kragulj, ko je pometel, ustavil s smetišnico tik pred njim, kakor da ne ve, kj# je zunaj. »Ven, v latrino, pravim!« GLAS 12. STRAN SREDA — 2. oktobra 1968 Rezija — eweta dežela Kot za prejšnjega o rojakih iz Kanalske doline, je tudi za ta zapis dal pobudo nedavni festival slovenskih ljudskih noš v Kamniku. Tjakaj je prišlo namreč poleg drugih skupin iz matične dežele in iz slovanskega zamejstva, tudi močno (42'oseb!) zastopstvo vrlih Rezijanov. In ker sem bil pred nekaj meseci z večjo skupino gorenjskih kulturnikov sam v njihovi skrivnostni dolini — me je preblisnila misel, da so nam zdaj Rozujanovi (kot sami sebe imenujejo) obisk vrnili,.... LJUDSKA NOSA O Reziji, delu naše Beneške Slovenije, smo v Glasu že pisali (19. junija t. 1.), o njihovi noši pa še ne. Kajti ob našem obisku Rezije je nismo imeli prilike videti, opisi v starejši literaturi pa so močno skopi in nejasni, tako pri Simonu Rut ar j u kot pri Albertu Siču. Tembolj so se mi zazdeli ti opisi negotovi, ker govore kar povprek o noši Beneških Slovencev, ne pa o noši posameznih regij. Saj tudi pri nas, v matični deželi, ne moremo govoriti o neki enotni ljudski noši, pač pa le o gorenjski, belokranjski, tržaško-okoliški in pod. In celo pri gorenjski noši so velike razlike, npr., med blejsko in nošo iz ljubljanske okolice. Prav tako ne moremo govoriti o neki enotni noši naših Korošcev; tudi tam so velike razlike med nošo ljudi iz Roža in bližnje Ziljske doline. Smemo si torej zares šteti v srečo, da smo mogli 1. septembra, t. 1. videti v Kamniku Rezijane in Rezijanke v njihovih zanimivih nošah. Na svoje oči — kar edino nekaj velja! Zato jo moremo zdaj tudi opisati: Rezijani — nosijo temne (črne, temno zelene, temno modre ali temno vijoličaste) hlače, ki pa segajo do podko-le;:a. sp «taj nekoliko zožene, z dvema gumboma ob. straneh; meča jim pokrivajo bele, pletene nogavice na »buclje« in z belimi cofki ob strani, čevlji so nizki, s. posrebreno sponko;, telovnik je žametast, črne ali kake druge temne barve, obrobljen z živobarvno svilo, zapet s srebrnimi gumbi v enem ali dveh redeh, sega visoko, poti vrat, v spodnjem žepu je zataknjena lepo zložena pisana ruta; srajca je bela, platnena, kot pri drugih naših moških nošah; klobuki Rezijanov pa so nekaj edinstvenega v družini slovenskih moških .noš: Rezijani nosijo namreč polcilind-re, njihov vod(a (vodja plesa) pa kar pravcati visok cilinder; seveda ne gre Nfc ■/.%■■ kaka fina gosposka pokrivala, pač pa k za črne polstODC tulce, oblikovane v rustikalne nizke in visoke cilindre; kot vse naše ljudske noše, je tudi režijanska bolj praznične narave — no, pa so taka tudi moška pokrivala ... V starejši literaturi beremo tudi o klobukih z zelo širokimi krajevci, ki so segali kar čez ramena, da so mogli nadomestiti dežnik — tu bo šlo verjetno le za pastirska pokrivala, ne za praznično nošo, o kateri zdaj teče naša beseda; nepogrešljiv atribut pri režij anski moški noši pa je pipa, z dolgim ukrivljenim ustnikom in okrašena z »žnor-cami in cofki«. Rezijanke spoznamo med vsemi Slovenkami, oblečenimi v ljudske noše, predvsem po črnih krilih, to je njihova najbolj očitna značilnost; krila so dolga, prav do členkov na nogah; svoja krila imenujejo »tjamažat« ali »cimezot« (iž italijanske »camiciote«); bele spodnjice, obrobljene s čipkami, so še daljše kot krila, da se vidijo; modre (»životek«) je tesno oprijet, iste barve kot krilo, včasih na krilo kar prišit; sicer pa so Rezijanke prepa-sane s širokim nabranim pasom iz črne svile: modre je kdajpakdaj prevezen z srebrnimi nitmi; bluze (»rokavci«) so snež-nobele, širokih rokavov, spete v zapestju; včasih so pa rokavi kratki in ohlapni, da se vidijo lahti; bela ruta (robec) lepo zložena, je zataknjena za pas na levi srčni strani; rožasta ruta na glavi je zavezana pod vraitom v široko petljo, ruta mora imeti detlge rese; v prejšnjih časih, so nosile Rezijanke na glavi belo pečo (facolet), zavezano ob strani, ki je dajala obrazu nekaj smelega; nogavice so bele, umetno pletene na »buclje«; čevlji nizki, črni, speti s pozlačenimi sponkami. DEVETA DEŽELA Hote se mi je zapisala ta beseda, kajti Rezija je res naša daljna, skrivnostna Deveta dežela. Že dolga stoletja popolnoma ločena od strnjenega slovenskega osamjja živi povsem svoje življenje. Njihov starinski jezik se ni razvijal v isti smeri kot ostala slovenska narečja. Postal je tak. da ga niti bližnji Be-SJavanci ne razumejo. Njihova govorica je temna, zamolkla, skrivnostna . .. Kar poslušajmo nekaj primerov, še živečih ljudskih pesmi (posnetih na magnetofonski trak v 1. 1962): Lipi nitij čemi patok, an riidi leno zalini od' maja dtirdu j »s.ini ... (Ile-pi moj črni potok, zmerom leno /eiea od maja uo jeseni.) aii: Da lipa ma na Ruščina da rožic na ja basana: ta bile no te čarnjele ... (Lepa moja planinska Rušca, je polna rožic: belih in rdečih . . .) Lipa j ma na Bandrina ne riidi snega basana, onjan tant an pryde plaz Ke an parnaša korena... (Lepa je moja planina Banora, zmerom je polna snega, na vsako toliko časa pride plaz, ki prinaša korenine...) že ko sem govoril z Rezijani — v Kamniku, sem zvedel, da je z nošo tako kot z jezikom: v vsaki vasi je nekoliko drugačna. Za jezik pa pravijo sami: »Ti stolbanski (iz Stolbi-ce) rumunijo ruspih (govore surovo), anu ti nivanski (iz Njive) rumunijo dole (sladko).« V njihovo govorico je zašlo v teku stoletij nebroj laških pojmov. Tako pravijo: A si moen riidv amor« (imel sem rad), če hočejo reči, da je neka barva sinja kot nebo, pravijo, da ima »Koliir di ajer« (zračna barva, barva zraka, neba). Tudi štejejo drugače kot mi. Od 60 do 99 štejejo Rezijani po istem načinu kot Francozi. Namesto šestdeset govorijo namreč: »trikrat dvvajsti« ali trikradvvujsti«. Namesto enainšestdeset pravijo »trikrat dvvajsti nu dan« (trikrat dvajset in eden). Namesto osemdeset štejejo »šti-rikradvvujste«. In še najlepšo njihovo pesem, ki jo pojo ob plesu »re-zijanki«, moram povedati; Ta hora ta Čanin.ova, ne duha ano široka ano pa lepo visoka: ka sa dohaja vun na varh, ke tu, ke tečace su snivala. V naši slovenščini bi to zvenelo: Ta gora, ta Kaninova, ni dolga, ni široka in vendar lepo'viscka: Ko se prihaja gor na vrh medtem, ki tički snivajo. Rezija je za mnoge od nas neznana Deveta dežela. Leži v zaprti gorski dolini, zahodno od Kanina (2585 m), obdani na severu od grebena Zrdi (2324 m) s Tolstim vrhom (1180 m) in Kolkom (1782 m); južno stran zapirajo dolino Muzci (1875 m); le proti zahodu je dolina Rezija odprta, bolj priprta — kajti vhod na Bjeli je prav ozek, komaj za reko in cesto. Zagonetnost tega daljnega kosca Slovenije stopnjuje še nezaupljivost in nedostopnost domačinov nasproti tujcu. Večstoletna odmaknjenost tega sveta pa tudi stalno tuje gospodarstvo nad temi ljudmi, je udarila Reziji pečat posebnosti, skrivnostnosti pa tudi grenkobe. Ne bi rad rekel besedo o odtujenosti, pač pa je očiten že pri nošah, posebno ženskah, vpliv romanske gra-cioznosti. Povsem drugače so hodile v kamniškem sprevodu Rezijanke, kot ostale Slovenke v nošah. Z ljubko lah-kotonostjo so držale krila, njihov korak je bil skoraj plesni. In tudi njihova »rezijanka«, ki so jo zaplesali v Kamniku, je drugačna od starih slovenskih plesov. Polna elementov poloneze in četvorke je ... Prav tako nenavadna je tudi glasba »citir«, ki spremlja režijanske plese. Enostavna, z ostrim taktom — monotonost staroslovanskih gusel in alpska poskočnost, oboje oplemeniteno z romansko gracioznostjo . . . MOSTOVI PRIJATELJSTVA Zdaj jih gradimo na vse strani. Tudi tam, kjer smo jih včasih podirali. Seveda pa so naša prizadevanja. Ie prevečkrat bolj deklarativia. Treba bo le začeti s konkretnim delom. Na primer: z vsem srcem (pa tudi z gmotno pomočjo) bo treba podpreti kulturna prizadevanja naših zamejskih rojakov, ki gotovo še nočejo umreti. Tu mislim na štipendiranje, na načrtno informiranje matične dežele o njenih zamejskih obrobnih pokrajinah, na izdajanje posebnih knjig, iz katerih bi se v lašrkih ali nemških šolah vzgojeni rojaki, učili slovenščine. Tu mislim tudi na izbor iz Prešernovih Poezij, ki bi jih z ustreznim prevodom in opombami približali že skoro odtujenim rojakom. Le s kulturnostjo uteg- nemo kdaj razbiti že poslovično nezaupljivost in občutljivost sosedov na Zahodu. Včasih so bili stiki med nami in rojaki iz Rezije bolj živahni. Jezikoslovci, zgodovinarji in planinski pisatelji so neprestano raziskovali to dolino. Rezijani sami pa so hodili k nam krošnjarit. Bili so splošno znani in posebno po gorenjskih vaseh kar Še-gavo popularni. »Dereš se kot Režij an,« so rekle matere kričavim otrokom. Kajti Rezijani, ki so ponujali svoje usluge kmetom po vaseh, so res vpili« — Prodajali so tudi jesih iz domačih droži. Vpili so: »Imam jesiha hudega, stara baba, kupi ga!« To reč so opravljali tako: v malhi so imeli suhe droži in so jih P° potrebi v brenti zalivali Z vodo. Pa je bil ta »hudi« J0" sih! Vode je bilo povsod dosti, droži pa ni bilo veliko treba. In kupčija je cvetela... Tako so bili ti Rezijani kar tudi nekaka narodna vez med ljudmi na tej in oni strani Kanina. Z odprtimi očrni sp hodili po naših krajih in Pj"j" našali svojim rojakom ved" nost v matični deželi. Zdaj hodijo v zamejstvo naši »krošnjarji« — le za tu" jo- robo, potrebno in nep0" trebno, imajo oči. Kdo od tisočerih kupcev, ki hodijo Trbiž, pa ve, da malo G'J proti zapadu še živi in * bore za svoj narodnostni ° stoj Kanalski Slovenci? **■ kdo od naše motorizirane J ' >roti da pač re gospode, ki hiti P1 Vidmu, pomisli na Rezijo, bi jo mimogrede obiskal za to ni časa, ne volje. J pa se obvezno ustavi vS^ pri kramarskih stojnicah ' cesti pred Resiutto, tik vhodu v dolino Rezije. Nič boljši niso bruimni ^ marji na Višarje. Kdo njih pa stopi v bližnjo OVU ves ali kam dlje po K*0*!^) dolini, da bi se pozantov za rojake, že 50 let «ttrj*£ od strnjenega slovenski ozemlja? 5^3 Hudo bo za obstoj P*?«J rodu, če nas res preplavl 1 ka brezbrižnost krošnJarJ in romarjev ... Črtomir /ofCC Rezijani s »citraiiu* GLAS * 13. STR AT« V nedeljo, 29. 9. 1968, so na kranjskem pokopališču pokopali šolnika Vaclava Držaja. Kljub slabemu vremenu ga je na zadnji poti spremilo veliko njegovih znancev in prijateljev. Ob grobu mu je govoril prof. Janez Kolar. Vaclav Držaj je bil rojen 1894 v Ljubljani v znani Držajevi družini. Po končanem učiteljišču je poučeval Po raznih krajih na Gorenjskem. Nekaj let je bil profesor telovadbe na kranjski gimnaziji. Skoraj dvajset let )'e Uvel v Sarajevu. Po vojni se je naselil v Kranju. Zaradi bolnih nog in slabega srca, je moral večkrat iskati 'zdravniško po-rnoč, nazadnje na Golniku. &° so ga pretekli teden pre- peljali v Ljubljano v bolnico, da bi mu odrezali nogo, je umrl. Držaj je bil nadarjen človek in bohemsko usmerjen. Osebno se je poznal z večino naših starih literatov in kritikov. Prvi je v Kranju režirat Hlapce svojega prijatelja Ivana Cankarja. Igral in režirat je v Narodni čitalnici v Kranju in pomagal v njeni knjižnici. Veliko člankov je napisal v naše časopise, pred vojno in po vojni. Sodeloval je tudi v Glasu Gorenjske. V samozaložbi je izdal Dve satiri. Iz norveščine je prevedel in priredil Aslagssonovega Šepav-ca. Pokopan je na novem dalu kranjskega pokopališča. |'lllllii!lillUI1^ I Komisija za odprodajo | osnovnih sredstev pii I VELEŽELEZNINI MERKUR Kranj | nap„n,i P0le.nl ^°™"™*'l°JZ^.'- - Fo.o: F.Perda-Nedvomno zanimiva in nvaie vreuua v 1 prodaja 1 2 tovorna avtomobila I TAM 4500 I 1 tovorni avto 1 AVALA 2500 in I 1 tovorni avto | 1 TAM 2000 i I Prodaja bo v petek, dne 4.10.1968 | I od 8.—10. ure v skladišču ob Ko- j I lodvorski cesti v Kranju. j SiuiiiiiiiilllillllsI!I11||I|1|llllI||I1|1HI11IllIH STANOVANJA v Bistrici pri Tržiču še naprodaj S (vseljiva v mesecu novembru) J Naprodaj so sledeča stanovanja: \ i dvosobno stanovanje v izmori 55 m2 k 1* ENOSOBNI STANOVANJI v izmeri 37 m \ « ENOSOBNfH STANOVANJ v izmeri 39 nr y d i Vos°bno stanovanje obsega: predsobo (8 m2), gar-J Jprobo (4 m), kopalnico z VVC (4,5 nr), kuhinjo v 16 m-), jedilni kol (4,.5m-'), dnevna soba (13,3 nr), J ^'"ica (14 ni-) in balkon (3,2 nr). k »osobno stanovanje obsega: predsobo (6 m2), gar-J "uioha (4 ru i. kopalnica z WC (4,5 m2) kuhima i >• Jedilni kot (5 m?). soba (13 nr) in balkon W<2 m-). ^buiovania so sodobno opremljena, centralno ogre- ar>a. ureditev o!.. * i 496 ccm,: • aba gorivo 8,7/100 km na Mk 0-190 km pri 14,2 «efc. OD 12.—21. OKTOBRA 1968 aiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiinii PfM*boo*U to izvedbo so Sos dvi foSalna a*rt« »rmarormi pJolča, prevloio»a x lws«oo folijo; krolni iavorrti «i»tem; spredaj in z»d*j preprae** ora ?n «6* manjših »zpopolstitev. V*o informacije in preizkušnja pri Mifmmmm,mm UUBJLJANA, TRDINOVA 4 Jn prl, prod»t|i>rRl?tvlh Aotocomrosrc*. &e:>0r«d, K»» e*ni&sva. 1$; laarob, V<,r>avj.k«. 4; i»rajow,'kra^;^ ftifVf&tuf I; Novi Sad, Biti. M. Tita 9; Skcpj*, O* Itfkaiov* 2$;»i joka, ftačkog 'N&; Split, Uiic« «c* 101; Kopar, Y«rdij«v» 2. t^dzastopstvo: Fenometo, Maribor/f>artl«m«k da sem moral biti neprestano v dobri formi Vič/ Svo''imi rezultati prepričevati selektorje o upra-toeen°sti mojega odhoda v Ciudad Merico. No, to je za najh°i-^ 8edal J° najvažnejša »prva preizkušnja« med vičii° mi športniki vsega sveta. Upam, da bom upra-UpaI svoj odhod. Težko je govoriti o rezultatu, vendar p»lem da bom skočil prek 210 cm. Vesel sem, da bo lovag-mene skakal tu* Todosijevie. Medsebojno sodeče v odločilnih trenutkih bo veliko vredno, vjj. Prasanje je, kako bom prenesel veliko nadmorsko brez°' Prav v tem je skrivnost todi zame. Ce bo šlo t,^ Osebnih težav, upam...« Fotem je Milek za Počak • uiihm'> Pa kmalu razpoloženo dodal: »Raje *^«ajmo do razglasitve rezultatov.« Ca* . 0v Irener prof. Peter Kukovica: »V zadnjem v U .,e polde intenzivno treniral in njegova forma je ^1 aln*ni vzponu. Mislim da bo v Mehiki dosegel cilj, d©s.>V*iSi «a zastavila. V najboljših pogojih hi lahko v " ge| rezultat prek 210 cm. Realna bi bila uvrsUtev Oh descterico« kole k.oncu se Pridružujemo željam, ki so jih svojemu izrazili člani AK Triglav ob sobotnem slovesu: 110 Pot. Polde, in kar največ uspeha v Mehiki! M. Kuralt Smolej prejel nagrado tovarne Tomos V soboto in nedeljo sta bili na dirkališču v Stražišču dve dirki za odprto prvenstvo Kranja v speedvvavu z mopedi. Medtem ko so imeli tekmovalci prvi dan idealne pogoje za tekmovanje, pa so v nedeljo morali tekmovati na zelo slabi stezi, saj je bila razmočena zaradi dežja, ki je padal ves čas tekmovanja. Oba dneva si je tekmovanja ogledalo kljub deževnemu vremenu v nedeljo blizu 2CO0 gledalcev. Konkurenca za končnega zmagovalca letošnjega tekmovanja treh dirk za odprto prvenstvo Kranja, kj ga je vzorno organiziralo Avto-moto društvo Kranj, je bila zelo huda, saj je šele zadnja dirka odločila, kdo bo prejel nagrado — moped, darilo tovarne TOMOS iz Kopra. Največ točk iz vseh treh dirk je zbral Tržičan Gabrijel Smolej in tako postal letošnji zmagovalec tega zanimivega tekmovanja. Med ekipami je bila najboljša, po pričakovanju, ekipa Tržiča, medtem ko je bila borba za drugo mesto med Kranjčani in Ško-f jeločani. Nastopilo je kar 46 tekmovalcev iz osmih slovenskih društev. Rezultati: II. dirka (sobota) — 1. Razinger (Tržič), 2. Pintar (Skofja Loka), 3. Smolej (Tržič), 4. Potočnik (Sk. Loka), 5. Zupan (Kranj), III. dirka (nedelja) — 1. Smolej (Tržič), 2. Potočnik (Sk. Loka), 3. Puhar (Kranj), 4. Kemperle (Sk. Loka), 5. Lampe (Ljubijana-Moste) itd., generalni vrstni red: 1. Smolej (Tržič), 2. Razinger (Tržič), 3. Potočnik (Šk. Loka), 4. Per-nuš (Tržič), 5. Pivk (Ljubljana-Moste) itd. J. Javornik Gorenjsko prvenstvo v kegljanju za moške dvojice Zmagovalca: Turk in Česen V Kranju je bilo v nedeljo končano letošnje gorenjsko prvenstvo v kegljanju za moške dvojice. Naslov prvaka je osvojil par Turk-Cesen, ki je v disciplini 4x200 lučajev mešano podrl 3387 kegljev. Kandidata za prvaka Ambro-žič in Kordež pa sta se tokrat uvrstila šele na 5. mesto. Najboljši rezultat je v obeh nastopih (na Jesenicah in v Kranju) dosegel član Triglava Jože Turk — 1712 kegljev, medtem ko je Milan Jereb dosegel najboljši rezul- tat v enem nastopu — 891 kegljev. Rezultati: 1. Turk — Česen (Triglav) 3387, 2. M. Hafner — Crv (Jesenice) 3327, 3. Bregar — Prion (Triglav) 32%, 4. J. Hafner — šavnik (Jesenice) 3295, 5. Ambrožic — Kordež (Triglav) 3253, 6. Jereb — Ropret (Triglav), 7. Žerjav — Pečar (Kranjska gora), 8. Frelih — Oblak (Jesenice), 9. Železnikar — šli-bar (Jesenice), 10. Lovše — Odar (Kranjska gora) itd. P. Didič Tri zmage Osovnikarjeve Na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo Jugoslavije za člane in članice je v Ljubljani Lidija Osov-nikar zabeležila. tri zmage. Tudi drugi tekmovalci Triglava (nastopili so izven konkurence) so zasedli boljša mesta. Prvič letos je nastopil tudi Jože Satler, ki se je pred tednom vrnil iz vojske. V svojem prvem nastopu je do- segel nov gorenjski rekord v metu kladiva — 48,42 m. REZULTATI kranjskih atletov: moški — 3000 m zapreke: 1. Hafner 9:30,3; troskok: 1. Prezolj 13,92; disk: 2. Satler 37,27, 3. Napast 34,85; kladivo: 2. Satler 48,42, 3. Pristov 41,75; ženske — 100 m: 1. Osovnikar 12,6, 2. Bizjak 13,2; 200 m: 1. Osovnikar 25,6; daljina: 1. Osovnikar 507. M. K. Sindikalne športne igre V okviru sindikalnih športnih igor v kranjski občini so trenutno na programu le tekmovanja v malem nogometu. Kmalu pa se bodo začela tudi tekmovanja v streljanju in kegljanju. V soboto in nedeljo so se na športnem stadionu v Kranju pomerile v malem nogometu ekipe Kovinarja, Kovinskega podjetja, LIK, Elektro, IBI, Iskra II, Puškama in Iskra I. Rezultati — sobota: K , nar : Kovinsko podjetje 2:0, LIK : Elektro 0:0; ponedeljek: IBI : Iskra II 0:1, Puškama : Iskra I 1:0. Vrstni red — A skupina: LIK 8 točk, Iskra II 7, Standard 6, Tekstilindus 4, IBI 4, Elektro 3 :n Exoterm II 2 točki. B skupina: Puškama 9 točk, Sava 7, Kovinar 5, Projekt 5, Iskra I 3, Tekstilni center 3 in Kovinsko podjetje 0 točk. Pred kratkim pa so se v okviru športnih iger končala tekmovanja v odbojki. V zadnji tekmi so se srečale ekipe PTT, Save, IBI I, Projek-ta. Iskre in Kovinarja. Vrstni r^d: I v: :\ Kovinar, IBI I, Projekt, PTT in Sava. A. ž. Triglav v finalu Tekmovalna komisija Atletske zveze Jugoslavije je v soboto proglasila finaliste letošnjega ekipnega prvenstva Jugoslavije za mladince. V finalni del tekmovanja, ki bo v nedeljo, 6. oktobra, na stadionu Olimpije v Ljubljani, so se uvrstili tudi kranjski mladinci. VRSTNI RED PRED FINALNIM TEKMOVANJEM: 1. AAK Olimpija Ljubljana 16.933 točk, 2. AD Kladivar Celje 16.719, 3. AK Triglav Kranj 15.018, 4. AK Vardar Skopje 14.484, 5. AK 21. maj Beograd 14.415, 6. AK Crvena zvezda Beograd 14.195. Zanimiva je, da so mladinske ekipe naših najmočnejših klubov Sarajeva, Partizana in Vojvodine precej zaostale za finalisti. Skupno je v kvalifikacijah nastopilo enaindvajset ekip iz vse Jugoslavije. M. K. Šport v kratkem • ROKOMET — Tržič je doma izgubil z Dravo 15:18 (6:6), v ženski republiški ligi pa sta gorenjska predstavnika igrala takole: Sobota : Selca 4:11 (3:8), Olimpija : Kranj 17:12 (8:6). • KOŠARKA — V obeh republiških ligah so gorenjski ligaši igrali takole: moški — Jesenice : Nanos 89:75 (45:29), Celje : Kroj 106:81 (59:37), ženske — Triglav : Kroj 26:43 (17:19), Jesenice : Jezica 52:42 ( 21:12). % Odbojka — V republiški ligi sta v moški konkurenci dosegla gorenjska predstavni-ga naslednja rezultata: Kam. nik : Gaberje 3:0, Kanal : Triglav 3:0; ženske — Jesenice : Maribor 0:3. Sindikalno tekmovanje PTT podjetij v Novi Gorici V soboto, 28. septembra, je bilo v Novi Gorici v počastitev petindvajsetletniče vstaje primorskega ljudstva tekmovanje sindikalnih podružnic PTT podjetij iz Kranja, Kopra in Nove Gorice. Ekipe so se pomerile v streljanju z zračno puško, šahu, v balinanju, odbojki ter izven konkurence v malem nogometu. Rezultati: odbojka, prva Nova Gorica, streljanje: prvi Koper, balinanje: Koper, šah: Kranj, mali nogomet: Nova Gorica. Prvo mesto je med ekipami zasedel Koper in s tem pokal v trajno last. Druga je bila ekipa iz Nove Gorice in tretja i/. Kranja. Tekmovalci so dobili /.a prva mesta tudi t i. ko'.a m. S. F. I i I o bodo tekmova— •jo; organ.ziiali v Kranju, Ta del Bohinjske Bistrice je že sedaj lepo urejen, še lepši pa bo, ko ga bodo asfaltirali. Nad moderno samopostrežno trgovino pa bo še letos podjetje Modna oblačila odprlo nov proizvodni obrat. — Foto: F. Perdan S koledarsko jesenjo, z meglo ln rosenjem so se spremenili tudi pogoji vožnje na naših cestah. Spolzka cesta je botrovala tudi tej nesreči na sliki. Težje pogoje bodo morali vozniki upoštevati, da bo vožnja na naših cestah kolikor toliko vama. — Foto: F. Perdan Gradnja nove strojne delavnice LIP Bled v Mojstrani — Foto: B. Blenkuš Zaradi prehitevanja na spolzki cesti je začelo zanašati osebni avtomobil na cesti drugega reda pri odcepu ceste za šobčev bajar. Nesreča se je pripetila v nedeljo ob 12.30, avtomobil pa je vozil Jože Klančnik. Fičo Je treščil v reklamno tablo, vendar na srečo ni bil nihče ranjen Škode na avtomobilu je za okoli 8.400 N din. — Foto: F. Perdan Most čez Savo pri Mojstrani, ki ga je porušila povodenj, bodo začeli v kratkem obnavljati — Foto: B. Blenkuš Nesreče v zadnjih dneh V petek, 27. septembra, ob enajsti uri dopoldne je na cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah neznani okoli petnajst let stari kolesar zadel osemletno Tamaro Ravnik, učenko drugega razreda osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah. Tamara je z drugimi otroki odhajala iz šole. S šolskega dvorišča pa je za njimi pripeljal fant na kolesu in zadel Tamaro. Deklica je padla tako nesrečno, da je dobila hud pretres možganov in zlom lobanje. Kolesar pa je po nesreči odpeljal nepoškodovan. PM je že odkrila fanta, ki je nesrečo povzročil. V petek okoli devetnajste ure zvečer se je na cesti četrtega reda v Tržiču voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Silvester \Vagner zaletel v motorno kolo, ki ga je vozil Stanko Pan.geršič. Nesreča se je pripetila, ko je avstrijski voznik prehitro pripeljal v ovinek in pri tem zadel motorista. Pri padcu se je motoristova žena Vida Pan-geršič tako hudo ranila, da je kmalu po prevozu v jeseniško bolnišnico umrla. Stanko Pangcršič Je bil prav tako huje ranjen, medtem ko se je voznik osebnega avtomobila lažje. Na cesti četrtega reda v vasi Preddvor je v četrtek, 26. septembra, zaradi prebj/tre vožnje zapeljal s ceste voz nik osebnega avtomobila Ivan Križaj iz Godešiča. Vo; ziflo je zadelo kilometerski kamen, nato še v drevo i*1 se končno prevrnilo na streho. Sopotnici v avtomobil** sta bali laže ranjeni, &o