r Največji ilortnaki dnevnik V Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS list jslovenskihidelavcevy Ameriki. TELETOM: CHelssa S—3878 dm United States. Iiroed every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 188. — ŠTEV. 188. Kntfsd m Bscond Olass Matter September 21, 1908, at the Post Offlcs at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 8, 1870 TKLEF0H: OHelsea 8—8878 NEW YORK, SATURDAY, AUG U8T 12, 1933. — SOBOTA, 12. AVGUSTA 1933 VOLUME XIX — LETNIK XLL ARMADA SE JE UPRLA PREDSEDNIKU MACHADU KUBANSKI PREDSEDNIK IMA ŠTIRIINDVAJSET UR ČASA, DA SE PREMISLI IN RESIGNIRA Ameriški poslanik Welles bo danes dobil načrt za sestavo nove vlade. — Malo prej je Machado po-jasn i poročevalcem, da bi odstopil le na zahtevo liberalne stranke. — General Alberto Herrera, vojaški diktator. — Prvi se je uprl artilerijski bataljon v Cabana trdnjavi. HAVANA. KuBa, I I. avgusta. — Po nekrvavem puču se je danes polastila kubanska armada vlade. Predsedniku je bila odvzeta oblast, in proglašeno je bilo vojaško diktatorstvo, ki bo trajalo v nedeljo do ene popoldne. Vojaški diktaturi nače-luje vojni in mornariški tajnik general Alberte Herrera. Machado je še vedno načelnik vlade, toda le pc imenu in nima nikake avtoritete. General Herrera, ki ga podpira vlada, je prevzel vso kontrolo. Jutri bo predložil ameriškemu poslaniku Sumneru Wellesu načrt za novo vlado. Sprva je bilo rečeno, da bo Machado takoj resig-niral, toda to se bo na jbrž zgodilo šele po konferenci med Herrero in Wellesom, ki se bosta sestala jutri dopoldne ob enajstih. Welles bo posredoval med Machadovimi pristaši in opozicijo. Machado, ki je bil središče tri leta trajajočega viharnega političnega boja, je izročil vso oblast Her-reri, zatem ko so ga odpeljali kot političnega jetnika iz predsedniške palače v Camp Columbia, kjer je siacijonirana kubanska vojaška garnizija. Predsednikova jahta je v havanskem pristanišču pripravljena na odplutje. Kapitan je bil nocoj v predsedniški palači, vsled česar so se pojavile govorice, da namerava Machado zapustiti deželo. > HAVANA, Kuba, I I . avgusta. — Kubanska armada je danes zahtevala, naj predsednik Machado v teku štiriindvajsetih ur odstopi. Jutri opoldne poteče rok. Prvi se je uprl artilerijski bataljon v Cabana trdnjavi. Njemu je sledila ostala armada, mornarica itd. V imenu armadnih zrakoplovcev je govoril Torres Menier in rekel: — Predsednika smo obvestili, da se mora mirno odreči oblasti, če hoče preprečiti prelivanje krvi. Armada bo napravila to, kar misli, da bo za Kubo najboljše. Poveljstvo nad armado je prevzel kapitan Patricio de Cardenas. HAVANA, Kuba, I I. avg. — Predsednik Ge-rardo Machado je časniškim poročevalcem izjavil, do je pripravljen odstopiti kot kubanski predsednik samo, ako ga za to prosi liberalna stranka, katere član je. General Machado je odločno proti vsakemu posredovanju Združenih držav. Na tozadevno vprašanje je Machado odgovoril: — 4'Ne priznavam pravice Združenih držav, da posredujejo na Kubi, ker za to nimajo vzroka, ne povoda.*' Na vprašanje, katero je bilo predsedniku vročeno po njegovem tajniku v predsedniški palači, ako bi se vklonil liberalni stranki, ako mu svetuje, da prosi za dopust, je Machado pismeno odgovoril: "Ako liberalna stranka, ki me je do vedla do moči in ki je delila z menoj odgovornost moje vlade, sklene, da me prosi, da odstopim, tedaj bi sam sebe prisilil in bi takoj odstopil, zvest svoji stranki v službi domovine. Tukaj ne bi bilo nikakega omahovanja, toda pod nobenim pogojem ne bi zapustil svoje domovine. Tukaj hočem živeti in tukaj umreti." : Na prošnjo, naj pojasni svoje stališče z ozirom na sedanji zamotani politični položaj, je predsednik Machado odgovoril; Farmerska stavka seje poostrila PAPEŽ PIJ OBČUDUJE R00SEVELTA Papež je z amer. škofom celo uro razpravljal o ameriških zadevah. — Najkasneje v enem letu se bodo razmere izboljšale. Vatikansko mesto, 11. avgusta. Danes je .sprejel papež Pij v posebni wvdijenci ameriškega .senatorja M. M. Loga na iz Bowling (ireen. X. Y.. in njegovi dve hčeri. Pozneje je bil pri papežu v av-dienci škof John M. Gannon i/. Erie. Pa. Vec kot eno uro sta se posvetovala o cerkvenih zadevah v Združenih državah ter slednji«" prešla na predsednika in njegov boj. ki ga vodi proti depresiji. Papež jo rekel škofu, da je velik občudovalec Ro<»sevelta ter NAZI JSKI NAČRT BO ZMANJŠAL NEZAPOSLENOST V tovornih vozovih prevažajo mlade Nemce z zapada na vzhod. — Odredbi se mora, vsakdo pokorit:. Berlin, Nemčija, 11. avgusta. — Nov nazijski način, kako rešiti brezposelni problem, obstoji v tem, da je bilo poslanih 24.000 brezposelnih mladeničev iz zapad-dne Nemčije v 'vzhodno Nemčijo za šext mesecev. Tej odredbi se FRANCIJA JE ! OBLASTI SO PRIPRAVLJENE ZASTRAŽILA NA DOSTI VEČJE IZGREDE __SVOJO MEJO UTICA, N. Y., II. avgusta. — V okolici Syra- Vojaško poveljstvo " cuse in Binghamton pričakujejo še več nemirov, ko . -t . ~ ® J® je mlekarski štraik stopil v dvanajsti dan. šerifi in stavilo straže na mosto-, , „ ,. .. . . • • i i p P* * I državna policija so pripravljeni na zopetni izbruh, ve cez Iv eno. — r r&nci" i . v « « < . i*i v i • ker je vec mlekarn, ki so bile vec dni zaprte, zopet pričelo poslovati. Več kot na sto krajih so se pričele zbirati skupine piketov. ja hoče preprečiti nazij-ske demonstracije. Muelhausen, Alzacija, 11. avgn-»sta. — Da se preprečijo nazijske demonstracije. kakoršne so bile v februarju v Huningenu, .so zopet postavljene vojaške straže ob nemški meji. Kjer so navadno postavljene finančne straže, .so bili po morajo pokoriti, ker drugače iz- slani vojaški oddelki iz garznizi- je v Muelhausenu v Huningen.. Kembs in Chalampe. gube državno podporo Naložili .so jih v tovorne železniške vozove in .so nastopili potovanje čez celo Nemčijo. V vzhodni Nemčiji je bil v vsakem poljedelskem okraju odpet po en želez- niški voz. Mladeniči .so se razpo-izrazil upanje, da se bodo razme- stavili pred železniško postajo v re v Združenih državah najkas-j vrsto, prišli so kmetje in preti-neje v enem letu znatno izboljša- pali svojim bodočim delavcem mile. <> se bodo Rooseveltovi na-'šiee. črti tako obnesli kot kaže žare- Kmetje si izberejo po enega . v tek. bo Amerika tista dežela. ki|ali več delavcev. Za vsakega de-» Jastvo na te krana Pro«ljo kra-bo vsemu ostalemu svetu pokaza- lavca prejme kmet od vladeV> do 20 mark na mesec podpore. Toliko navadno plačajo kmetje svojim dninarjem. Pogosto pa plača- Francoski vojaki so zasedli obrambne postojanke ob Reni pri Ohalampe. V Kempsu stražijo elektrarno in most čez Alzaški kanal. V Huningenu je postavljena straža na mostu, kjer so nemški rjavosrajčniki pred šestimi meseci vprizorili proti-franco.ske demonstracije. Vojaška oblast je poslala vo- | Policijski načelnik Stephen Me-(jrath je pričel preiskavo glede grozodejstev y Boonville, kjer so se pričeli prvi izgredi v mlekarskem štrajku in je bilo ranjenih več farmerjev. i Mestni prebivalci so zelo ogorčeni nad McGrathom in oblasti se ___________j boje velikih demonstracij proti 40,000 lačnih komuni- nj™1' .. . v | JlcGrath ima se vedno obveza- KOMUNISTI OGROŽAJO KITAJSKO stov grozi Z vpadom V ( no rano, katero je dobil v soboto Amoy.-Velike izgube v b°ju s štrajkarji v Oriskany. na obeh straneh. la način, kako je treba voditi boj proti depresiji in nezaposlenosti. POSLANIK ZA JUGOSLAVIJO Washington, D. C., 11. avgusta Predsednik Roosevelt je za ameriškega poslanika v Jugoslaviji imenoval Cliarlesa S. Wilsona iz držav« Maine. Wilson, ki je sedaj poslanik na Romunskem je star 58 let in je bil že v diplomatski službi 32 let. Od leta 1912 do 1915 je bil posla niški tajnik v iLjeningradu. Od tam je bil v Isti lastnosti premeščen v Madrid, kjer je pasta 1 leta 1916 pasla niški svetnik. Leta 1918 je bil imenovan za poslani-ka v Sofiji na Bolgarskem, kjer je ostal do leta 1928. ko je^ bil imenovan za pr*»Ianika v Bukarešti na Romunskem. jevnih oblasti. 21. marca je 200 nazijeev korakalo do srede mostu v Huninge-nu ter so peli nemške pesmi, med I v.;:...: -t-...n «n„..4____ui____i ...i___I boju s štrajkarji ■Dairymen League Cooperative Association se noče podajati za poravnavo štrajka. ter zahteva, da mora iti štrajk do konca. Liga je tudi že en teden silila gover- jo «e manj in tako imajo kmetje * tl"H "^»tsehland ueber alle.s . rrancaska vlada je pri zastonj dninarja in še vdano plačo po vrhu. Z ozirom na .svojo "neizkušenost" taki delavci nimajo pravice zahtevati kako plačo za svoje delo. Mnojri taki mladeniči imajo občutek. da jih prevažajo iz kraja v kraj kot sužnje. Ti delavci, ki nemški vladi proti temu protestirala in ravno tako pri Ligi narodov. Pariz, Francija, 11. avgusta. — Časopisje desnice zahteva od francoske vlade, da se odpove »ti- i • , i ridrža-vni po^f>dbi. trdeč, da o- navadno jedo z družino svojega; . . , . . , * • gospodarja, povečini niso zadovoljni, kajti delovne ure ob času žetve in mlatve so zelo doljje. plača, ki jo dobivajo, pa je zelo majhna. Vsled tega mnogi takega dela ne sprejmejo, četudi zaradi tega izgube državno podporo. Zato pa je po cestah po celi Nemčiji vi-'sa, četudi je bilo poročano iz Ri-deti mnogo mladih ljudi, ki med j ma, da je nemška vlada v soboto stale tri države niso složne v tem. da bi protestirale proti nemškemu pritisku na Avstrijo. Časopisje ostro obsoja nemško "nesramnost", da so nazijski govorniki zopet z radijske postaje v Monakovem napadali vlado avstrijskega kanclerja dr. Dollfus MAJNERJI OBSOJENI • • Jonesboro, 111., 11. avgusta. — Porota okrožnega sodišča je odločila, da je pet mladih majner-jev iz Duquoin krivih umora 14. letne Laverne Miller. Štirje so bili obsojeni na dosmrtno ječo. eden pa na 40 let zapora. Deklica, ki je bila hči linijskega delavca, se je pri oknu domače hiše učila, ko so iz naglo mimo-vozečega avtomobila pričeli pokati streli in je bila na mestu ubita. Vsi obtoženci so bili člani nove organizacije Progresivne Miners Organization, ki je nasprotna United Mine Workers of America. potoni prosjačijo. Neko poročilo tudi pravi, da je že več takih mladeničev pobegnilo čez mejo na Poljsko. zagotovila italijaskemu poslaniku, da bo nemška agitacija proti Avstriji po radiju prenehala. PREPREČENA STAVKA Washington, D. C., 10. avgusta. Časopisje je pasibno ogorčeno nad nedostojnostja italijanske diplomacije, kajti italijanski poslanik je že v soboto prejel od nemške vlade obljube, da bo ta agitacija proti Avstriji ustavljena, toda italijanski poslanik ni obve- . . i lo in sta francoski in angleški po- National Labor Board ki ga je | slanika da je prejel to zaj?otovi_ ustanovil predsednik Roosevelt, Jo in sta francoski in aigleški je danes uspesno posegel v y ponedeljek vIožiIa j Iavsk, konflikt ter preprečil straj* nen^k[ yladi prote^ v tukajšnjih .pletilnicali. J Francoski poslanik je vložil pro_ Philadelphia, Pa., 10. avgusta.i'** V PonedelJek 1°?L°!dn^ 1Ma,L° ,, V.- , , I pozneje se je angleški poslanik Gcrverner Pinchot je izdal danes . nem,§kem zunanjem poKiamacijo, v Kateri * pozval, ministru? da bi mu »vročil protest Šanghaj, Kitajska, 11. a vgusta. 40.000 lačnih komunistov, katere . _ je iz province Kiangsi pregnala' nerja Lehmana, da pokliče narod armada Čang Kaj-Šeka, preti z no gardo, toda governer je noče vpadom v Amoy. 'Komunisti so najbrže namenjeni v t'angcow, 35 milj zapadno od Amoy, kjer nameravajo postaviti izhod na morje in z morja napasti Amoy. Poročila pravijo, da je položaj v Lungvenu zelo zamotan, ker se je armada fjenerala Tsai Ting-kaja umaknila, ker se ni mogla braniti proti močnejši komunistični vojski, vsled česar so vpadni-ki zavzeli Lngyen in nato prodirali dalje proti vzhodu. Neko poročilo iz Hongkonga pravi, da je armada generala T.sa-ja izgubila štiri bataljone vojakov. komunisti pa i>000 mož v vroči bitki vzhodno od Lun pry ena. Oblasti v provinci Fukien. v kateri se nahaja Amov. so poslale vojaštvo in aeroplane v pomoč generalu Tsaju. Kantonska vlada je paslala več aeroplanov v provinco Fukien ter vojaštvo v južni del province Kiangsi v nadi, da napade komuniste od zadej. poklicati, temveč prepušča odgovornost za varnost prebivalstva in lastnine šerifom in državni policiji. Velike mlekarske družbe so mnenja, da bi bil štrajk v kratkem zlomljen, ako bi se na *joto-vih krajih zbralo zadostno število policije, ki bi varovala farmer-je. ki se štrajku niso pridružili, da bi mogli razvažati mleko. l'o njihovem mnenju bi nato prišli štrajkarji in bi prosili za trge pod vsakim pogojem. ZA MILIJONE DOLARJEV ZLATA IZTIHOTAPUENEGA delavce in delodajalce dežele, naj skušajo v.sako medsebojno nesoglasje mirnim potom uravnati. svoje vlade. Tedaj pa je izvedel za obljubo nemške vlade italijanskemu poslaniku in vsled tega protesta ni vložil. Iz tega je razvidno, da vlade, ki so podpisale šti Moje stališče je isto kot vedno: skušal bom zdr- državno pogodbo, same niso edi-v . i • i • • i ne v tem, kako je treba pogodbo zati mir z vsemi sredstvi, ki so mi na razpolago v. izvajati. prid vsem ljudem, ki žive na Kubi; v prid domači-! I^st j. i am- JUGOSLAVIJA IN SOVIET. RUSIJA ----• - • a Ovaed end PnMUtoad by m MBUMi him Iflimifl rwun i MTWIU rtlHUNUaU vUV/ (A Corporation) MU L. tl—wffflL Treat. ■ et tke corporation and iiUmi a of above officer«: Nov Yerfc Ctty. N. Y. "SLAB NARODA" (?•«•• «f tke PetpAe) Um* ■very Day Except Snndayi and Holiday* te ... 96.00 fr poifeta ... It Mrt tt» >••••.a.a.aa tljBO fee New York W oelo Hto -.....»7.0(1 Em pol leta .................... 98.60 Za Uwsemetvo m črto 1*4» ......|7.Q0 pol lets $8«SU Bebacrtpdoa Yearly 90-00 on "QIm Narode" labile vaU dan t»T«emil nedelj In prainlfcoT. ran podplM In OMbooatl m ne pri občujejo. Denar naj ae blasoroll po Money Order. Pri apremembl kraj« narotelkoT, proalao, dm ee tndl prejfoje blvallMu naznani, da hitreje najdemo naslovnika. %Ufl NARODA", 219 W. ISth Street, New M N- X. ^ CBeltfea S—9879 _ TIŠINA FRED VIHARJEM Na seji Narodne skupščine je vložil narodni poslanec g. M. Di-j m it rije Vič na zunanjega ministra interpelacijo v zadevi jugoslovanskih -odnoeajev do Sovjetske Rusije. Interpelacija se glasi: "Zadnje ča«=e kaže mednarodna politika živahne in važne izpre-ttiembe. Izpreminjajo se od nosa j i nied poedinimi državami in vidi se prizadevanje ohraniti mir in doseči stabilizacijo zdravih odnošajev med narodi. V tem smislu jo bil sklenjen pakt štirih, ki ga je Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije pozdravila kot jamstvo miru. V (em smislu je bila sklenjena 3. julija v Londonu med Sovjetsko Rusijo. državami Male antante. Poljsko in Turčijo konvencija o definiciji napadalca. Ta konvencija je bila sklenjena v intere.su miru in varnasti. v duhu Briand-Kellogo-vega pakta in po sestavi je skoraj povsrru identična z besedilom, ki ga je predložil odbor za proučitev varnosti splošne komisije na razo-roiitveni konferenci. Važno je na-glasiti. da je sprožila v poročila splošne komisije z dne 24. maja navedeni predlog irovjetska delega-cija. V skupščinski debati o proračunu zunanjega ministrstva sem imel priliko opozoriti Narodno skupščino na takrat nedavno sklenjeno pogodbo o nenapadanju med Franei-jo in Sovjetsko Rusijo, naglašujoe Aelik pomen tega pozitivnega političnega akta za ohranitev miru v Evropi, .zlasti pa na vzhodu Evro-t»e. Navedel sem ob tej priliki značilne be^ed" ob sklenitvi tega pakta takratnega predsednika francoske vlade in našega preizkušenega prijatelja g. Herriota. v čigar "akciji in ideji je za po pade na stalna in Iskrena skrb za Jugoslavijo, s tem pa tudi njegov politični sistem s sklenitvijo francosko-ruske-pa pakta o nenapadanju obsega po- Serija atentatov, ki razburjali še pred nedavnim avstrijsko prebivalstva in obračali nase pozornost politične Evrope, je v zakhijih dneli pojenjala. Na prvi pogled bi človek mislil, da je avstrijski vladi uspelo zadušiti ijarodno socialistični teror in da so imeli strogi ukrepi proti liitlerjevskim voditeljem uspeh. Toda prav gotovo bi bila zmota misliti, da je ofenziva kljukastega križa proti samostojnosti Avstrije končana. Borba avstrijskih narodnih socialistov za oblast in s tem za inkorporacijo Avstrije v eno veliko nemško državo, ni »domača avstrijska zadeva in odločitev o njej ni v potkah avstrijskih voditeljev. Akcija za osvojitev Avstrije ima svoj izvor in svoje korenine v Berlinu; tam se snujejo načrti, izdajajo ukazi in pripravljajo 'bojevniki; tam so tudi finančni viri, ki omogočajo velikopotezno zasnovani načrt. * ,Vse kaže na to, da ne gre /a borbo stranke za poli- splošne zagotovitve miru tudi tično moč, marveč za zunanje politično zadevo Nemčije, v&rnof države/' Smatral sem 1 ° ' za potrebno naglasiti tudi, da kaze ki Želi postaviti inozemstvo pred izvršeno dejstvo. Sovjetska Rusija jasno in določno gotovo preorijentacijo v svojih »euicijo je iiernieiieiio zaprta Sn od obeh strani zastražena. * t • • • Avstrijski atentatorji uživajo v Nemčiji pravo azila, !Nemčija odreka Avstriji pravno pomoč, ki je pogodbeno [zajamčena, in ddreka avstrijskim državljanom pravice, iki ho sicer y medsebojnem razmerju civiliziranih držav začela izadnje čase kaotično obje-običaine • - mati 1H> vseli znakih sodeč pj- pušča in utira se pot k politični in To je pač najboljši dokaz, da vlada v oficijelni Nem- gospodarski stabilizaciji sveta. Raciji bojno razpoloženje in da je imel nemški zunanji mi- žc*okazala kot važen faktor v iskanju pametnega izhoda iz sedanje kaotične gospodarske križe vsega sveta. To potrjuje živahno delo na normaliziranju odnošajev med Anglijo in Rusijo, pa tudi pogajanja Zedinjenih držav z Rusijo glede obnovitve normalnih mednarodnih odnošajev. Vse to so dejstva in razlogi, ki nedvomno zahtevajo rev Kij o dose- j da njih odnosa jev med kraljevno Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Odmevi, komentarji in najživah-nejše zanimanje svetovne javnosti za velik politični pomen v Londonu sklenjene konvencije o definiciji napadalca med Sovjetsko Rusijo, Poljsko, Turčijo in državami Male antante r.<> izzvali tudi najživah-nejše zanimanje jugosloven ske Na-lodne skupščine za ta veliki mednarodni politični akt. ki mu je edini cilj pozitivna ureditev miru n:i svetu. Henry Ford je izjavil: "Delo j MM oje delo mi ne prinaša prav posameznega delavca, da bi se mo-1 nikakega zadoščenja. V rudniku ar • ] , ... . .T ..... . gotovo preorijentacijo v Meja meni Avstrijo in Nemčijo je herineticno zaprta mednHrodllih odnošajih. Da je to res. nam priča cela vrsta konvencij o nenapadanju z vsemi sosedi in končno tudi z državami Male antante. Politična dttzorijentaeija. ki je ra-lo ponavljati, ker bi delavec sicer nikdar ne dosegel pri delu hitrosti, ki je potrebna, da proizvaja za nizke cene, a prejema vi-hoko plačo. iXekatero delo je v nar šib tovarnah res izredno monotono. Toda pomisliti je treba, da so tudi možgani mnogih takšni. Radi bi si zaslužili plačo, ne da bi tfvoje možgane posebno utrujali. Se nikdar se v uaših tovarnah ni pripetilo, da bi deilo. ki se vedno ponarvlja. škodovalo delavcu. Nasprotno. zdi sc. da ustvarja delavcu boljše telesno in duševno razpoloženje, kakor menjajoče se delo." Pord je •prepričan, da je edino moderna uredite«v dela o-mogočila. da se zaposlijo šibki, slepi in pohabljeni .s koristnim delom in da tako zopet pridobijo zaupanje vase. Fred Col v in. urednik lista American Machinist piše, da se zelo pogosto ponavlja zahteva, naj bi »>e delavcem, ki so »*bsojnni. da dan za dnem opravljajo Isto dleo. dalo drugo, da bi si na ta način rešili svoje možgane. Fred Colvin je v resnici tudi ta poizkus napravil. Toda doživel je nasprotno: delavci se niso prav nič čutili srečne v novem delu. Tako je bil na primer delavec, ki je moral ležeč na hrbtu neprestano paziti na gonilne pasove. Ležal je komodno na hrbtu in se počutil prav dobro. Ko so mu hoteli dati drugo delo, je grozil, da odpove službo. Pisec je prepričan, da ponavljajoče delo dobro vpliva na de- to sploh ni mogoče. Delo opravljamo mehanično in na pritisk". Toda drugi rudar je zopet dejal: "Ni ga bolj zanimivega dfla. kakor je delo rudarja". Seveda je treba, da se ta v resnici za delo zanima in da zna misliti". Po vsem tem je jasno, da se lahko delavec tudi pri monotonem delu zadovoljnega počuti in da je vprašanje notranje zadovoljnosti 'bolj odvisno od značaja in temperamentnega delavca kakor od značaja dela. NOVO OCEANSKO PRISTANIŠČE Dopisu Richfield, Springs, N. Y. Prosim va»s za malo prostora v ,,„„„.„ ......... Ilif .... . vašem priljubljenem listu Dne 3 J J P 170 milijonov frankov iu pome- ■vas«m pnijuoijenem iistu. uue o. ]avca sa] mu omogoči saniarje-i •• , , , avgusta so prišli k nam far«ierjiL:0 J, t *L r:,J° urwnicenje cheh različnih 113-I Najvažnejše francoska pristani šce za ameriški promet je imelo do zs.dnjega velik nedostatek, veliki prckoocean>ki parniki se ni-^o mogli ustavljati v fhegbourgu. tako da s(> morali p'jthike f)i"e\'ažati s parnikov v pristanišče * motornimi čolni ali manjšimi ladjami. Zdaj so pa ta nedostatek odpravili, zgradili so nove pristaniške naprave in U0. julija je otvorn prezident Le brun novo pristanišče v Cherbour-gu. Veliki parniki se pa lahko lista vijajo v novem pristanišču že od 1. junija. Že 1. junija je priplulo v novo pristanišče sedem ve-Kkili prekooceanskili parnikov. — Nove pristaniške naprave .so velja- etranke. s Tudi francoski tisk objavlja informacije iz nemških Virov, da se pripravljajo presenečenja, ki bodo Avstrijo zelo neprijetno zaklela. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Din 200 ........................... $ 4.25 Din 300 ...........................$ 6.25 Dtai 400 ........................... $ 8.25 D$n 500 ....................$10.10 Din 1000 ------------------------ $20— Din 5000 .......................$®8— V ITALIJO Lir 100 ...!..:..............t...... $ Ur 200 ............................ $15.50 Ur 300 ............................ Ur 400 ........................ $30.70 Lir 500 ....................... $38— Lir 1000 ........................... $75.— KER SE CENE SEDAJ HITRO UENJAJ0 SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn, izplačilo va&ftUa pnfskcrv kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali UM dovoljujemo &e bolje pogoje. N orUttLA T HMWrtiW DOLARJU Za tepUčllo $5jOO morate poslati— $ 6.75 >» " $l0iX) » " _$10.85 Q tlftjOO " " —fii,- » m $aojoo »» •• _$2i— W 9' ' $4QJ00 » " _Hl^S m *» noon » fy» ff Wl^pnty «0M ▼ ft^na kn]n Wa6ilo t dolarjih. SLOVENK? PUBLISHING COMPANY, 9 : - JQZZt Mr X mmrn kg« m r.r^sti je bilo že dovolj naglašeno, da se z vzpostavitvijo normalnih odnoaajev meti Francijo in Sovjetsko Rusijo zasigura mir na vzhodu Evrope. Znan je tudi prijateljski migljaj Francije Poljski in Ru-muniji, pa tudi državam Male. an- giteta so prišli k nam taronerji. nje ob belem cinevu. Mnogo je Iju-iz Utiee in na^ pozvali, naj se jim di> ki se ne maraj0 potiskati v pridružimo. Mi Slovenci smo ta L^p^aje in raje prepustijo odgo-koj ustaviti mleko, le rojak M. S. varnost drugim. Top obraz in povozi mleko od tukajšnjih farmer- gJed nlsta SHmo lastna tovarni. jev v mlekarno v Richfield j §kim delavcem, teimeč prav tako Springs. On ga ni hotel ustaviti kinetskim in tudi nekaj Amerikancev ne. i Dr c s Myers razlikuješ p*i-Dne 5. avgusta je prišlo k njemu l10|0jksea vidika tri vrste delav- . „ 1V1 _ veliko število .stavkarjer m so mu cev Xajprpj pride znaui tip de-UelezniSke in crtitne proge. Oh no- vse pretekmh .Mleko, kar ga je lavca. ki .se za svoje delo prav nielvm pomolu se lahko zasidrajo od skebov nabral, je imel zakle- c zanima in ob njeni .sanja z od-{isto-asim 5tirj<. veIiki iki. Par. njeno. Hitro je moral odkleniti, 1 prtimi 0i~.nil Tonu, fiOVeku up lw, 'n)kp v - da so lab duh. Zdaj pa nič ne duhajo. ko jim ske-bi kerezina-sto nilsko pošiljajo. Vse je dobro, vse gre v \ew York. Zdaj naj newvorski dohtarji pregledajo, koliko bacilom' je notri. Stavim, da jih bodo lahko videli brez očal. Prej so govorili, koliko bolezni dobijo otroci od mleka, kaj bo ,pa šele sedaj! Kdor hoče mleka, naj pride na našo farmo, ga bo dobil brezplačno, kolikor hoče. Frances Hribar. Lorain, Ohio. V nedeljo 20. avgusta ob 7.30 zvečer ae nam obeta zapet užitek in zabava, ko bodo nam naši vrli in požrtvovalni pevci in pevke priredili igro "Kovačev študent'' in prizor " Ob potoku". V.si smo želeli, da v.se to še enkrat vidimo in res bodo nam ustregili in vpri-zorili. To pot nastopi nekaj novih solrstov. in upamo, da se bodo dobro odrezali. Kakor sem slišal, se bo "vse to zadnjič predstavljalo, zato naj .nihče ne zamudi lepe prilike. Po predstavi bo ples in prosta zabava. Vistopnina je nizka. Pridite vsi in Js tem pokažite, da ste za S. N. Dom in da znate eeniti kulturo. Komur ni pri srcu kultura, peuem in naša mladina, je težko reči, da je naprednega duiha in da se zaveda, da živimo v dvajsetem stoletju. Mi moramo s tekom ča*a, ako hočemo da ne za ostanemo. Toraj vsi v ned-eJjo 20. avgusta v S. 'N'. Doan v Lorainu! iPri tej priliki naj tudi omenim, da bo naš rojak Ijeo C. Svete, sin znanega rojaka Jo«, ftvete-ta kandidiral za couqeiimana v 6. wardi. 'NoHiiniran je bfl pri primarnih volitvah 8. avgusta. TTpati je, da bodo naši rojaki oddali »zanj svo-JP. glasove. .____ Louis Balant. iMiinsterberg poroča o neki ženi. ki je v veliki tovarni 12 let zavijala žarnice v reklamne listke. Eavila je dnevno okoli 13.0(X) žarnic. to se pra^i skupno 3D milijonov. 'Delavka je zagotavljala, da ni 'bilo delo zanjo nezanimivo, ker ni vedno zavijala na isti način in je dejata pod pritiskom, da bi čimveč žarnic za'vila. Enkrat je zgrabila žarnico .s te strani, drugič z druge, prav tako papir. Kljub temu, da je delo enostavno. je pripovedovala, da je morala vedno misliti pri tem. Neki rudar je na vprašanje,, ali mu delo ugaja ali ne, odgovoril: črtov. Pristanišče so »začeli razširjati že leta li>10. j>h je vojna dela ustavila. Kn načrt je določal poglobitev pristaniška in gradnjo ogromnih dokov za največje parnike. Drugi načrt govori o modernem kolodvoru. ki .sp na njeni stekajo morske. režejo s suho zemljo mostovi, ki .sc poljubno premikajo, dvigajo if. spuščajo. Xa pomolu stoje tudi posebni vlaki, ki vozijo potnike naravnost v Paritf. Kolodvor je urejen tako, da lahko Muzi po potrebi za osebni in tovorni promet. Najzanimivejše ni pa na novem kolodvoru velike podzemne garaže za avtomobile in potnike. V garažah avtomobile pregledajo ter preskrbe z bencinom in oljem, potem pa lahko krenejo naravnost iz podzemlja na cesto v Cherbourg—Pariz. PRIJETNA VOŽNJA. Drugo nedeljo, to je 20. avgusta, priredi Slovemsko Samostojno Bolniško Podporno Društvo po dolgem času zopet piknik in sicer topot v Emerald Parku v (ilendale. L. I. Kot mi poročajo, bo prireditev nekaj posebnega. Vstopnina je malenkostna. Poleg vsakovrstnih dobrot in zanimivosti bo tudi ples in tombola. torej novost, ki je že dolgo ni bilo. Prijatelj Mekinc je že tjedem-deset funtov shujšal, ker ž° štirinajst dni leta od jutra do večera po New Vorku in Brooklynu ter na bi ra dobitke. Veselični odbor j- z -vso vnemo na delu. Slovenski farmerji iz države New York so za trdno obljubili. da se udeleže. Prišli bodo pa tudi iz Jerseya. in drugih krajev. •Koliko jih je še med na.mi. ki se spominjajo prvega piknika, ki ga je imelo Samostojno društvo pred dobrimi dvanajstimi leti. No, prav dosti na.s ni, nam je pa še vedno -v živem .spominu najlepši, največji in najbolj zabavni piknik. kar jih je kdaj priredilo kako slovensko društvo v Greater N>w Yorku. Pravijo, da bo drugo nedeljo istotako ali na še lepše in še bolj zabavno. Sestali se bodo znanci in prijatelji. ki se niso videli že deset, petnajst ali še -vpč let ter v spominih na prejšnje čase snovali načrte zj^bodovnotst. 'Mladina .se bo do mile volje naučila veselja, mi J se bomo na bolj sodčka držali in kako klobaso prigriznili, kar si bomo prav lafrko privoščili, ker bo vse po deset centov. Toliko za danes. Če misli kak član veseličnega odbora, da sem kaj pozabil, naj mi sporoči, pa boni z veseljem dod.ia1! oziroma popravil. Ko so rojaka vprašali, kako ee mu godi. je odvrnil: —• L\o. dokler bom jaz zdrav in dokler bo moja žena delala, bo že šlo nekako. * Danes se bo vrnil Balbo s svojimi letalci v Rim. Sreča mu ni bila povsem naklonjena: dva je izgubil na poti. Toda to ni dosti za tako veliko podjetje, ki se ga je lotil in ga še precej uspešno dovršil. V mirnem času ni z letalom daleč iz Rima v Xew York. V vojnem času je seveda drugače. Že razdalja med Rimom in Ljubljano bi delala Lahom velike preglavice. S parnifcom "Olympic", ki bo odplul iz New Yorka dne '23. avgusta. se bo vršil poseben izlet v Jugoslavijo. Izletnike bo spremljal izvedenec za potovanje V. Grigoroff. Izletniki, ki se bodo vozili v tretjem razredu, bodo imeli na razpolago lepe kabine, izborno hrano. za, zabavo bo pa skrbel poseben dijaški orkester. "Olympic" je našim rojakom prav dobro znan. in oni, ki so potovali ž njim. ga ne morejo pre-hvaliti. D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ^mm^mmmmmmmmmmmmmmmtm^mmmm^mm^rnmmi^^^ ZABAVE . ] O C L A S U J T E "L.1.,J"1 , L L!.' '■ ■ ■ i. . iJ-i #4GL A S NARODA" m »U eamo ftk članetro, pač pu Slovenci ▼ Tail okolici ONE ZA OGLASE SO ZMERNE Neki ameriški militarist, čigar Življenjska naloga je agitirati. da bi imela Amerika čim močnejšo armado, mornarico in zračno silo, je o priliki Balbovega prihoda zapisal: — Zdaj je dospelo iz Evrope štiriindvajset letal. V slučaju vojne jih lahko dospe dva tisoč štiristo. Kaj bo Amerika počela. ker ni dovolj zavarovana proti napadom iz zraka? Njegove kalkulacije so istotako pravilne kot so "bili pravilni računi nekega črnogorskega vojvode. ki je bil desna roka pokojnega črnogorskega kralja Nikite. Ko ga je neki poročevalec Se pred svetovno vojno vpraša-l. kaj bi počela Crnagora. če bi priilo do vojne med njo in A^stro-Ogr-sko. — Ah. kaj! — je vzkliknil vojvoda ponosno. — NičAvstrije bi bilo koivc. — Avstrije bi bilo konec?.— ee je začudil poročevalec. — Seveda. Ali znaš računati? — Znam. — Torej, čuj: Koliko vojakov mpre spraviti skupaj Avstro-Ogr-bka ? — V okrajnem slučaju pet milijonov — je rekel poročevalec. — Dobro. Pet milijonov. Ko se je dal naš knez Nikita kronati za kralja, mu je poslal ruski car v dar deset milijonov ostrih nabo-jsv.. (V (Vogorec desetkrat u-streli. devetkrat zadene. To je ne« pobino dokazano. Zdaj pa izračunaj, koliko avstrijskih vojakov bi ostalo, če bi prišlo do vojne med njimi in nami? 'Računi se divno vjemajo «r teoriji, praksa je pa pov»em drugačna stvar. - _r_- - - —— 1 ' Ht il f začne t« prij>ovedkH. je bil že izčrpal vso dHiw'inii svojih «W-e-tov, ki je bila -bede (»Lilna : pre-fctradal je det in ska leta. prepote-I>al se skozi deška, drugim se udinjal v fantovskih, se še pred moško dobo oženil in s'.*pl *lil petero dece. ki .so začeli od kraja tam, kjer je bil oče nehal. Ko je imel nesti tovor za K<*spo-darja svojega, gispoda Kapitala, mu je na zledeneli spodrsni- lo, padel je vznak pod težko breme, se še skušal pobrati, a je vendar le obležal. Pristopivši zdrav- ne laja. Zato ljudje neusmiljeno krivico dajejo gospodu svojemu, gospodarili Kapitalu. — Tista zavarovalnica je bila v palači. da hi človek mislil, cerkev je ali vsaj hotel, kjer se bogatinom, streže. I'a je bil urad zavarovalnice. kam >r so delavei hodili zdravnikom svojo niizerijo kazal in vdove ali pohabljenci svojo nesrečo past. Čeprav ni imela drugega ko solze in tožbo, da bi se prikupila, je bil vendarle gospod uradnik z Lazar-jevo vdovo prijaven in dobroti j i v. »Saj bi jo bil, ko bi bilo po njegovem res najraje trešči, babo. kamorkoli. nik je rekel, da je moža obletela A postav* mu je bila naložila brid-kap. Ko je žena ihtela p-» inrtvaš-i ko butaro dobrotIjivosti. Postava niči. je videla, da ima ranjki nad pa takim dobrotnikom kakor tilnikom ubito lobanjo. Ihtel« pa Bog. še več; Boga že ukaniš kako j« bolj od skrbi za petero negodnih ! in .>e podvizaš v >povednieo; pa La.^arjeva i sečno mi gre. sam gospod Kapital ho me poslali semkaj!" 1'radnik je pri tem imenu naglo pljunil in po strani se pogledal v KUirtovnieo. "Umrl je od kapi. Renta je. za nezgodo. Kaj ni nezgoda." - '•Jezus — Ha ni i Pet jih je in nikjer kaj vzeti, pa hi ne bila nezgoda !'' Trudno je odmahnil z roko. "X»¥5goda mora biti vzrok in ne posledica smrti," je rekel trdo ko sam zakon. "Smrti pa je dvoje. Via ravna ali po nezgodi. Ali je nezgoda vam ali ne. tega zakon še povoha ne. Kaj je naravna smrt." Žensko je obšlo tesnoba, ko je cula, da je smrti dvoje in da ima eni več pravice ko druga. "Lazar se je ubil. lobanjo si je udri. ni ga kap. Grobarja Vprašajte!' 1'radnik je zehnil. "Za nas velja zdravnik, ne grobar!" "Gospod, ali naj bo res, kar ka- vdova resnično šla do dobrotnikov. "Zanj je delal in umrl. on mi pomore—" je pomislila naj poprej in se na}K>tih do gospodarja samega. do gospoda Kapitala. gega povešenejja navzdol. Drugače j že spričevalo ali mrlič?" je bil v oguljeni obleki in so ga bi-« *'To bi bilo še za postavo prebu-le prazne hlače. (V bi bral v zakonu j do." je |»ojašhll uradnik brez pre-s\oj rodopis s položajem, s stopnjo in kategorijo. |>a naročilo, da se mu visokemu gospodarju. — Ko je prestala Lazarjeva vdova tri ure čakanja, kakor je nenapisana postava, so ji iz občine napotili k zdravniku za siromake, ker so bili tudi tam dobrotniki in so dejali. da bi prošnja po uradni poti ne dospela pred pogrebom. Tamkaj je stala velika hiša in v tej hiši dotični jd ravni k za siromake. V občini je odločeval za občinsko zdravje; v sirotišnici je imel mogoT-no roko; od železnice od fahrik. od trgovcev je imel pravico. zdraviti zauarovane bolnike prem i kače. strojnike, pomočnike, (iti se je spoznalo, ali je res komu l;aj ali pa nič. Se za državo je bil on tisti, ki je moral državi služili. si se je bil dela polenil. Tak je bi: ta zdravnik iza siromake, dobrotnik. ko je za toliko revščine skrbeti imel. Tista hiša sama je bila ko graščina. In je prav. da v takem živ* dobrotniki ; kajti v lepoti se zla tie domislijo, ker jim ga treba ni in le dobroto dajejo od sebe. kakor se v pražnjem nihče ne loti hlapčevskega opravila. Tam je najpoprej ogovorila moža, ki je bil v beli halji in jo je grdo pogledal, da je že mislita, ta le bo. R~kel je. da je le strežaj, zato mu je zaupno povedala, po kaj je prišla. Velel ji je počakati in svarilno dodal: "Bog vas pa obvari. da bi našega gospoda ogovorili narobe. Tudi če bi vas že smrt lasala, bi vas ne pogledal! Oni niso ne zdravnik ne doktor ne primarij. ampak so profesor in tako jim je treba reči!" VZGOJA POTOM DOPISNIH ŠOL iDopisovalnih štJ (correspon- širok obseg dopisovalnili tečajev dence schools) je v mnogih deže-'in med drugimi predmeti poduču- je olupiti —; bi le še pogledal, če pricania. "Dva uradna zdravnika Ko je bilo tudi tega čakanja ko-morata mrliča raztelesiti, potem se ! ncc. so v.lovo poklicali k zdravni šele lahko pri pozna vzrok smrti i ku. Veliko zavaljenega trupla ga Kakšen je tak gospodar, je zna- ni priziva ali postavitve v prejšnje pzcper to spričevalo!" no. Požrešne zobe ima. ledene oči, stanje: potem bi se lepo oblekel mi ki so kakor kavelj, širok in m^nit ! n,< obesil. Zakaj, da bi nastavil k/» obraz in vseobsežen trebuh; kako ■ pipo na vina sod tudi zakona pijavne. ko se pa od same krv i redi in 'Ko na krvno žilo očeta ali matere, če tujih žuliev! Takšen je bil tudi Lazarjev gospodar; ko so »i pa vsi taki med seboj podobni! Vdova je joka je to- "Kam bi se naj obrnila?" jo skoro zamolila nesrečna vdovca. Uradnik je bil dobrotnik. S kretnjo, ki je res po pravici poka-bi to bilo treba za davek ali drugo j ^la človeka, kadar je žrtvoval že postavno terjatev, to je davno do- poslednje, ko polaga na oltar žrtve gnana stvar. Ženska je tedaj bila srečna, da .ie liko spravila iz sebe. da se je dalo j padla v roke takemu dobrotniku. • odbrati. kaj bi rada; ob moža je. pet golih otrok, nikjer kai vzeti; ker pa je smrt poiskala Lazarja iz službe gospoda njegovega, gospode rja Ka«pitala. bi rada pomoč. Ženska nima prave pameti, pišejo že stare bukve, sicer ne bi hodila h gospodu Kapitalu po pomoč. Mimo njega je šlo uro za uro dokaj drugačnih stvari, ko pa takale. Njegova duša je bila i,r take kovine, da jo premakne le magnet izgube ali dobička in gre v dvoj*>. v veselje ali žalost. Kajti trgovina ima le dve besedi, ki sta več ko narodnost in vera. svetovno zgodovina in večnost z obeh koncev, besedi: aktiva in pasiva. Svet ne pozna duše trgovine in ji je krivičen do solz. "Ho—o!" se je izprožil gospodar. "Ženska, kap je Lazarja, ne moja služba !" "Ubil ne je, miloMtljivi gospod Kapital. Služba ga je ob moč. pod težo se mu je noga izmaknila, nb kamnu se je ubil. V mrtvašnici sem mu za glavo segla in čutila, da se mi je pod first i udajalo. ker je bila lobanja udrta in lasje krvavi. Tudi grobar ve." Gospod Kapital je postal vidno zadovoljnejši. "Potem vam pa gre terjatev zoper zavarovalnico. Očetniava je slednjič še nekaj od sebe. je izdihnil : "N"a občino pojdite, kako in kaj In res je brž iz akta ugotovil, da ; povejte in za komisijo poprosite!" Že se je zamajal uradni slog na vseh pročeljih in uradniku je zatrepetalo srce v .strahu, da ne bi bil razžalil zakona. Xato se je kakor v pokoro potuhnil, da bi tudi ' v telesnih vijugali sličil svojemu j je Lazar član ženo in petimi otroki. da je vse plačano, da je Lazar mrtev in — akta k">nec. Zato je začudeno \«prašal. kaj bi vdova še rada. "Preživnino, gospod uradnik, me- je bilo. od same učenosti so mu bile oči napete, da bi ob vsakem drugem. ki ni zdravnik za siromake, rekel, da buli ko vol in da bi si še nohtov ne dal od njega poiw.ati. Za recept pa so Ijudie toliko plačevali. (še oni na skrivaj, ki so v bolnišnici dobivali zdravje zastonj') da jih je sveti strah obhajal v božji grozi pred dragoceno znanostjo. Zato so se ljudje trli. kedo bi mu poprej prodal svojo bolezen. Poslušal je prošnjo, pokimal. ni nič več vprašal, nič rekel, le važno, znanstveno dognano omenil : "Če je čevljar še tak dobrotnik. (Nadaljevan)« na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York Balkanako-TurškA vojaka ------- Balkanska vojdka. s slikami dobrotniea. ker je siromaku postla-1 Boj In zmaga, povest ............... la. Svet pa je grešen in kolne." Vdova se je ozrla, da bi videla, komu lete te besede, a druge ženske ni bilo blizu. "Kajti zavarovalnice so. Za vsakega delavca plačam, da je grdo; Še zakolnem včasih. Saj tudi delavec kolne. ki se mu bolezen ne prima in preživnina ne odrajta. A ie bolj kolne zavarovalnica, ki mora .zdravnika in podpore plačati, a je prispevkov premalo. Sam zdravnik kolne. ki bi lahko bolniku računat recept, a mit mora zastonj storiti za bore groše od zavaroval-nice. Tako se po zakonu kolne zavoljo »ocijalnosti.'* "Ali bom kaj dobila t" je plaho vprašala ženska, ki se ji je zmedlo in je »poznala, da je Kapital huda rež. * "Od zavarovalnice!" Denar ni vse dobrote malha, tudi beseda sama je drobotniea In kdor jo da, je tudi dobrotnik. Tako besedo je bil La»^arjevi vdovi dal gospod ' Kapital; m j Me zanj ne bi spod*bik>. da bi denar dajal. Kako neki. «aj bi pri priči nehat biti Kapital,' ko bf gi Vifcja! ali p* Kavi t*l*tkoH postal ne bi. Nvtara j« Ukaj twfcrpi® POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) bro«.................M Andrej Hofer .......................................58 Beneška vedeifvalka ......................JU Belfrsjflki biser ................................-15 Bell meresen ...........................-.........M Bde noti. mali junsk ......................6* Božično darovi ..............................JU Božja pot ns Bledo J.J-.--------------—JM Boija pot ns Šmarni eorl--------20 Cankar: Grrinlk Len srd. broi. ...............7« Mimo II vi jen j« _____________________M Moj« Mvljenje ..................:------M Romantične doto .—.............M ......JU .......*# .......88 .......48 .......«* _____Jtt .„...JU Blagajna Velikega vojv Boy, (roman) --------- Baraks vojska ............. Beat in dnevnik ........— Čarovnica .'.—............:... C ve tin a Barograjska .. Cvetko .............................. čebeli ea .....^--------- črtice ts življenja na Drobiš, in rane povesti — apical lfJldnaki povesti .48 .JU •J« J* Dekle Eliza Dalmatinske Dolga roka ....___________J Do Ohrida in BltoUa Doti s orsfjem J_____~ Dve sliki: — Njiva; _______(Metko) ----------------- Devica Orleanska ...............- Dobavni boj______________ Dedek Jo pravil; Marinka In teljeki . >v«r(. III. svesek____M Korejska brata, pojest Is mlsljooov ' ^ ' v Koreji ...................H Krvna so vet s ................................JU Kmfcgkl pnnt (feeooa)__________.80 Kohinja prt kraljici gosji noild .JU KikJ se Je Mark aro aanjsto_______25 Kksakl ________________J.________________jgQ Kriiev pol patra Kopljedika----70 Kkj se je izmislil dr. Oka---------45 Levstikovi zbra* ppisi ___________JO .7« Ut na leno (roman) ....................JO Lneifer .......................„.„...........„1.—«• Marjetica .......................................-58 Materina žrtev ...............................JO Moje iivljenje _________________________________.75 Mali Lord .........................-.............„.J0 Mttjonar brez denarja..........-......75 Maron. krščanski deček is osna ......—-------------- Liba- ...JU 0« 1. sv. Pešal; Ofte Ur etc^lJe; Ba-not je ^ nimdnra balade ta 11 leg«4eV Totddil XLevstik .. .; S toitike^pdfe«tke lB..ajeC*T<5.. U«MJadMm silim, Ifttol lastnik, i Trgovec, Kopajskl strattilk. Vlradt^lt, Jezični ddktor, Gosdl- .70 Dobovnlk, Itd. Mladih zanlkerneiov Ustni Uvo- ' tools .....................................75 Mlinarjev Janes ................................50 Musolino.............................................40 Mrtvi Goslač .................................85 Mali Klatež ....................................70 Mesija ............................................ JO Malenkosti < Ivan Albrecbt) ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino _______________________.25 Histerija, roman....................1.— Možje ____________________________________________ 1J0 Na različnih potih _____________________.40 Notarjev nos. hnmoreska ..................JU Nirod, ki Ismlra ...:_______________________48 Nata vaz, n. del. 8 povesti..........JO Nova Erotika, trdo ves-------------70 Naia leta, trd s ves.......................-78 broOlrana _________________________JO Na Indijskih otokih--------------------58 Nafti ljudje...............................-48 Nekaj isjrnske zgodovina —------------Si Na krvavih poljanah. Trpljenje In otrsbote s bojnih pohodov blvfle- ga slovenskega polka_______________1.50 Ob 58 letnici Dr. Janeza B. Krete JI Onkraj pragozda -------------------88 lah. ali nikjer ni ta oblika vzgo-jevanja za odrasle zadobila take važnosti kot v Združenih državah. Približno en milijon in pol ljudi «e v.sako leto vpisuje -v do-pi.sovalne šole. To število novih dijakov vsako leto. dodana k številu že vpisanih dijakov, ki dobivajo pouk potom pošte, prinaša Število v*h dijakov dopi^ovalnih š«>l n& več kot štirikrat skupno število dijakov vseučolišč in drugih višjih sol. V splošnem poduk potom poŠte odgovarja brezdvomno veliki vzgojevalni potrebi. Nudi resnično priložnost za .splošno tehnično in .strokovno vzgojo osebi, ki ne more pohajati šolo. bodisi ker živi dalee od višje šole. ali ker ni ma ea.sa za redno pohajaije šole. To pa velja le glede javnih in privatnih dopisovalnili šol. ki .so zanesljive in odgovorne. Žalibog imamo pa tudi mnogo "šol po pošti". vpis v katere ne pom en j a nit' drugega kot potrato' eaeja. Vzgojevatelji se strinjajo v tem, da taki predmeti kot zdravoslov je. umetnost, bolničarstvo. klobu-čarstvo in drugi, se ne morejo po-dueevati potom .pošte. Vendarle mnogo doplsovalnih šol nudi take tečaje. Zaporedoma eita'mo take o-glase kot "Uči .se fotografiranja doma — da zaslužiš $10,000 na teto". '^Postani bolničarka, da si podvojiš .svoj. .zaslužek' - ali "Postani umetnik — $100 za trgovskil naris". Taki oglasi so oeividno namenjeni za nevedneža in la^hko-verneža. Praktično fotografiranje in bolničarstvo potrebujeta izkušnjo poleg učnih knjig, in treba nadarjenosti, da postaneš u-metnik". Te šole ,pa ne vprašujejo za kvalifikacijo bodočih dijakov. Morda zna komaj citat i, pa se vpisujejo v tečaj, ki naj ga v dvajsetih lekcijah uči kako pisati drame, ali mu dati poduk o pravoslovju, z obljubo, da dobi diplomo po dovršitvi tečaja. Cenilo se je. da 30 do 80 odsto plačane šolnine za nekatere dopi-sovalne "kolegije" gre za pokritje oglaševalnih in nabornih stroškov. Tečaji stanejo od $10 za "drevesno kirurgijo", do $200 za "gradbeno inžinirstvo". Bil je ee- je po posti arhitekturo, astronomijo. narodno gospodarstvo, filozofijo in jezike. University oi' (Ohicago ima več kot 450 tečajev. Domači tečaji Columbia univerze Xew Yorku vsebujejo primerjalno literaturo, srednješolske predmete, tajnikovanje in tehnične predmete. Poljedelski predmeti prevladujejo v - tečajih, ki jih nudijo državni kolegiji. S tem sistemom podučevanja po pošti more nekdo, ki živi v državi Idaho, bit i dijak tečaja tfini-verze v Xew Yorku adi kje drugje, in ukaželjen delavec v Penn-svlvaniji. ako noče biti vpisan v drža-mi kolegij te države, more postati dijak čikaške ali kake druge slavne univerze. Šolnine m> različne, v splošnem pa so razmeroma zmerne. Seveda .poduk potom pošte, celo s strani najbolj zanesljivih šol, ne more biti isto kot redno pohajanje šole. Xajprej ni direktnega stika med učiteljem in dijakom. Dijak na drugi strani nirna prilike do šolske knjižnice in šolskih laboratorijev. Vendarle ukaželjen dijak zna ceniti priliko, ki mu do-pisovalna šola nudi. kajti drugače on sploh ne bi imel nikake vzgo-jesvalne priložnosti. Dopisovalna šola mu daje mogočnost, da .se u-či. kjerkoli hoče, kadarkoli hoče in kako liitro hoče ali ima čas za to. . Naj pa se izogne omamljivim obljubam nekaterih oglasujočih šol. ki mu obetajo kar je nemogoče. Naj se rajši obrne na prizna- NARODA zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Iz Jugoslavije. Nova davčna afera v Novem Sadu. V Novem Sadu prihajajo na dan vedno nove afere. Ni .se- še poleglo razburjenje v zvezi z velikimi poneverbami in utajo davkov ter mahinacijanii pri licitaciji za gradnjo nove ljudske šole, že se obeta nova afera. Največja novo-sadska podjetja so baje plačevala zadnja leta mnogo prenizko odmerjene davke. Uvedena je preiskava. Harakiri zaljubljene žene. V va.si Dragotina blizu (Jline se je hila mati treh otrok D.juka To-dorovic zaljubila v s<*edovega .sina .Tanka Vzel ca. Djukin mož je prišel - ženini nezvestobi na hied in začeli .so se domači prepi- ri. Konečno sta .se zakonca spone učne zavode za poduk potom razumela na ločitvi, toda Uzelac dopisovanja. FL1S. STRAŠNA SMRT STAREGA GOSPODARJA (irožna smrtna nesreča se je dogodila v Domovi pri Ptuju. Proti večeru je vodil 73-lettii posestnik Blaž Prosenjak na Vajetih poldrugo leto staro žrebe po dvorišču. Vajeti si je privezal na levo roko, misleč, da bo žrebe na ta način lažje obvladal. Žrebe pa lo slučaj, ko cela "unherza potom : se nenadoma nečesa ustreši m pošte", ki je nudila poduk v raz- Z(,ir.ia- Starec je pri tem padel in nrli -strokah, je bila v isti ni last- ni VPl"' dvigniti nina enega človeka, ki je upravljal vse. Popravljati je lekcije algebre in dajal poduk o "uprav-Ijaiju restavracije". Ko je stvar postala pretežka zanj, mu je žena pomagala, ali pa je najemal kakega prejšnjega dijaka, da mu pomaga. Mnogi dijaki dobivajo le take lekcije, ki jih morajo sami* dobivati iz šolske knjige za mali denar. Morda najhujši tip takih "šol" ali "kolegijev" so o-ne. ki nudijo visokodonieče, ali brezpomembne diplome in šolske naslove za kiropraktiko. elektro-terapeutiko itd. Na drugi strani pa imamo mnogo dopwovalnih šol. Velik del velikih ameriških vseučilišč 'vključuje dopispvalne tečaje kot del ljudske univerze. Ti tečaji so pripravljeni in upravičeni od profesorjev univerze}. Nekateri tečaji so pripravljeni za one. ki delajo in ki hočejo napredovati v svojem poklicu. Drugi tečaji so za one. ki se hočejo pripravljati za vseučilišče. Drugi tečaji za gospodinje in pa tudi. splo za ženo in otroka malo preveč primitivne. Valter odločno strese glavo, kot bi hotel sam sebe svariti, da Li zgrabil. — 'Mogoče bi mogel svojo ženo in otroka naseliti v kakem mestu v Transvaalu. v mestu, ki je najbližje tvojemu delokrogu. Tudi o tem sem premišljeval. Toda kot rečeno, prigovarjati ti ne maram, rečem ti samo, da si pravi mož -za to. In ako računaš na deset iet; tedaj bi si že toliko zaslužil, da si nato doma ustanoviš dobro »•tališče. Premisli. Valter; jutri ti prinesem pogodbo, da boš videl, kako sijajna je ponudba v primeri z našimi razmerami. Een teden bom čakal na tvojo odločitev. Valter si naglo potisne lase s čela. — Da. prosim, prinesi pogodbo! Sanrti. ko bi to pojrodbo m o- KULTURNA ZGODOVINA POZDRAVA < DOBROTNIK LAZARJEVE VDOVE Pozdrav je nedvomno zelo zna- Nadaljevanje s 3. strani.) ne le za podplat ali za peto. še za vstavo nanjo hoče plačila. Se faj- ... . _ , moster mase ne bere brez bere. ' cilen in važen znak ljudske duše • i , j *< T v • A • , - , . , ,.„ J° rekeI »zadovoljno. "Jaz vam ne -Ni jo stvari, ki bi boljše označevala :„ * i- v .. . , , „ , bom dal vstave in tudi mase ne življenjsko radost Grkov v klasični i___ i „„i -i i i , . v , , .. , . ,, ,™m bral, človeka bom paral. A ča.s dobi nego pozdrav chaire (ra-l- - , t , _ , , . \ } , , , i i je meni kruh. kemur dam cas. ta uuj se), nobena beseda ne karakte- ; vrni kar se mi . kru,m ^ nzira tako popolno nase narodne \ makne To je treba ^ d use kakor "Bog te sprimi" in 1 "srečno!" . . ^ 2' . , .. I /Jena je obupno sklenila roke. — Vsak običaj je važen že po svo- Zdravnik pa ni bil. da bi zastonj jem nastanku. Srečanje dveh l.ui-' razdiral besede, ker je bil dobrot-di na na j primitivnejši kulturni Hlk. Kajti videč to žensko žalost -stopnji je že začetek eeremoniela! no, je dejal z glasom, ki je že vna-ljudstev. ki jima pripadata. Oblike prej podrl ugovor: j)ozdrava. kolikor se omejujejo na | "Če dožene. da je vzrok smrti kretnje in izraz, v obrazu, ima^o nezgoda, mora po zakonu trpeti zmerom prvobiten. v psiho dotič- stroške zavarovalnica, takrat vam nega ljudstva segajoč pomen, te so bo denar povrnjen." vrže Azij.H; v prah, ali če se Orien- . • , ,u , • , , . . ... 1 . . . ., . Nato je naglo, brez krika m kle- talec prekriža z rokami in priklop kakor d so surovine in ni, ali ce Evropec odkrije glavo ni i ve]iko spretnostjo porinil ŽPn. to brez pomena. V.se to je v začetku 1 , .... . i - i * \ -.' , „., , ... , sko. ki je se usta odpirala, da bi pomenilo, da se šibkeiši i>odvrže , ■ i , • „ .v . kaj rekla, iz sobe in se -.''.a njo za- močnejšemu. Tujca n. pr. vedno k,enil; ^ jvejš"ga datuma. Lahko bi reje dal Schutejir prednost pred teboj; zakaj se moraš ti, ki si nadar-|kli* da je to plod civi,iza«*> kajtl jen, ženijalen in priden inžinir. umakniti nezmožnim, ki niso niti v -stHrpiših ča komaj pet let starejši od Val terja, ki je skoraj že dosegel štirideset let. Toda medtem, ko je bil Schott. ki ni bil posebno dober inžinir in se niti z Valterjem ni mogel primerjati, ravnatelj velikega podjetja. ValteT ni prišel dalje in je bil š<> danes navadni inžinir. In to je bila v resnici samo Scliottova krivda. Jezen izraz se razlije čez Schottov še tako neprijazni obraz. Njegove ostre potege postanejo prežeče in usta se mu zaničljivo zategnejo. Svojemu pisarju namigne, naj pripusti Valterja ter mu zre z na niči jim. pogledom nasproti. Nekaj časa si oba moža stojita molče nasproti, oči v oči. kot Vi si hotela meriti oči. Kon-ečno pride osorno skozi Scliottova usta: — 'Kaj želite, gospod dr. Kronek? Povejte kratko, nimam mnogo časa. , Valter se zravna. Njegove oči se ostro -vpro v njegov obraz. — Dovolil sem si .samo vpra<šati. fro«pod ravnatelj, ako je re.s. da je bil moj načrt za novi most zavržen in da je bil sprejet načrt dr. Schuteja in je bil vsled tega povišan t nadinžinirja. Rodeč in krut je bil pogled, katerega je Schott za pičil v Va lterja. Maščevalna zadovoljnost je tičala v njem. — Ne vem. kaj vam daje pravico, da me to 'vprašate. Izid natečaja še ni uradno izrečen. Toda morem vam povedati, da vaš de^> ni bilo sprejeto. Načrt dr. Schuteja bo pod njegovim vodstvom izvršen in je na podlagi svojega dela povzdignjen v nadinžinirja. — Navzlic temu, da je moj načrt brezpogojno boljši kot njegov in navzlic temu, da imam pri svoji desetletni izkušnji pri družbi mnogo več pravice do napredovanja? — vpraša Valter s tresočim glasom. { Schott prikima z nasmehom, iz katerega je bilo jasno videti sovraštvo. j — Da. navzlic temu. Vi ste domišljav. Kaj nam koristijo vaša takoimenovana ženijalna navdihnenja. ako jih ni mogoče izvesti in bi nam povzročili velikanske zdatke? Dr. Schutejev načrt je no-goee izvršiti polovico cenejše in je poraben, medtem ko vaš ni prav nič poralben. Zato «te vi uradnik, .katerega ne moremo rabiti, medtem ko moremo dr. Schuteja dobro porabiti in zaradi tega zasluži cdlikovanje. j Valter se zgane in vzravna. V Schottovih očeh je videl žareče sovraštvo in tudi v njegovem sreu se dvigne gnjus proti temu človeku. I — Otudi je to vaše naziranje popolnoma samotno, ste dose-' gli. da ste g« vsilili tudi drugrim. Ni resnica, da mojih načrtov ni mogoče izvršiti in da «=o predragi; zavežem se. da dokažem, da morem svoj most zgraditi ra-vno tako poceni, kot dr. Schute svojega. — Ta poizkns bi mogli izvršiti samo na stroške družbe in za poizku * ua£ih nezmožnih inžinrrjev družba nima denarja. Valterju šine lcri v gilavo. Nekaj ča«a se je moral premagova- 1 ti, predno je mogel reči a hripa-vim gla.som : — Vi dobro veste, da to ne bi ruM samo poizkus; veste ravno ta-ko, kot jaz. In vem, zwkaj me vedno zametujete in ponižujete. Pa pri vsem tem ne bi jaz tako stal pred vami, kot stojite vi pred me- ' noj. Ker *m. Bogu bodi položeno, od vas odvisen, sem moral to vsa dolga leta dopmtiti, da si na tako podel način nad menoj hladite svoio jezo. Moged hi napraviti še kaj tako odličnega, tega vi n* bi nikdar priznali, bi z menoj vedno postopali z zaničevanjem, ki je samo navadno niako maščevanje. Drugim merodainim gospodom ne smi-J lil. bi tisto minuto nehal biti Kapital in bi moral razdeliti vse, kar imam. med svojih dvesto delavcev. <'ez eno uro bi v.si vse zapili in se mi smejali, nato bi ne bilo dela in šli bi za beraštvom in razbo ni-štvom. Ko pa sem brez srca. imajv za delo vsaj jelo. jaz pa denar, z njihovim sovraštvom začinjen! — Moli sirota, da se Kapitalu srce ne omeči! — Dam vam pa denar »zavoljo preklete zavarovalnice, da jo vsaj ob malo pripravim." V in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. F(iročila sprejema; "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. =re" —" >'C je zamajala sirota. Tisti gospod je bil pa pravičen. Ženska, .Iva dni sle imeli časa. tretji dan šele prinesete? Vse ob-činsko kolesje mesta se ne bo ustavilo radi vaše nezgode. Vse po \ r-sti! Red in snaga! Ne be-ede več! Vas s m o ž" siti in dobrota je sirota .''' Veselega srca je nesla ženska de-; Tedaj j«- pustila Lazarjeva vdo-nar za komisijo in izvedela, da bo j va l» « šnj ) in tožbo in vs.-;k up. raztelesenje drugi dan ob desetih. -u> -i' j(" v prs'h stisni! , v trde Jezus, danes ob treh je pa po- » oreznpa in smrti. — ... SKUPNA ... PpTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: ^ 'ILE DE FRANCE" preko Havre"* "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst ' "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga '1BERENG ARI A'' pr. Clierbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 19. AVGUSTA .... $101.23 $182,00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99.23 $178.50 '24. AVGUSTA $ 91.73 $171.50 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA____$109.50 $185.50 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA ^ G. SEPTEMBRA . $102.34 $182.00 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA ^r'" HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Clierbourga "BREMEN" preko Clierbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE BE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. k kepi Pri pogrebu pa ie spet videla prijaznega grobarja. Vse mu je potožila. kako so dobrotniki naredili. 1'rije. ni jrrobar pa ji je rekel, da naj bo le brez skrbi, da 011 vsakemu pomaga, pa bo tudi nji in otrok rin službi ubil in da ji gre mrtgodna n ju. Ženska darja Kapitala zavarovalnica dobila novo spričevalo o no^odi in je gospod uradnik moral akt obnoviti. Izračunal je rento in vse pripravil za drugi dan. da hi »>d-red:I I.azarje\n vdovi izplačilo, dobrotnik božji! Tist? noč pa se 11111 je v snu prikazal zakon v krivuljasti podobi in mu velel: ".Sin moj! Dobrotnik Lazarjeve vdove! Boj se greha zo. per postavo!" T'radnik se je ves potan vzbudil. \tstal sredi noči, šel in se vglo-"bii v akt. I)o jutra je dognal, da so Lazarja ra/etelesili dan po poko-"pu. ko o izkopu ni bilo v spisih sledu! Mravljinci so mu zagoma-*di po hrbtu! Koga so raztelesili v Lazarjevem imenu .' Lazarja, ki I jc bil tedaj že pokopan.... in. ker tega v aktu ni. nikoli izkopan?.... 15. avgusta: Kremen v Ilr«;men Stiiteudi.m v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Albert Hallln v Hamburg 19. avgusta: I'e de France v Havr« Ilex v (Jenoa 21. .ivgrtta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg 24. avgusta-. Ch;iiti|>lain v Hnvre Euroi a v Breiuen 25. avgusta: Veendam v Houlogna 26. avgusta: Koma v c;«no« Beretigaria v Cherbourg 29. avgusta: Lev t ha n v Cherbourg 30. avquata: I>e Um«se v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v llavre I)eutHciilaud v Hamburg 11. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mfcra. Conte rti Savola v Ceno« 5. septembra: I le Krame v Havre Statenrtarn v Boulogne •5. septembra: A«tuitania v Cherbourg New York x v Hamburg 3. septembra: Olympic v Cherbourg 3. septembra: Paris v llavre Vulcania v Trat Volendam v Bouif.jfne Europa v Bremen 13. septembra: I.arayctte v Havre Manhattan v Mavre Herenfmria v Cherl>oiir» Albeit i'all in v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Itex \ Genna Bremen v Bremen 18. septembra: Itelinnce v Hamburg 30. septembra: Cham plain v Havre 21. septembra: Ariuitania v Cherbourg 33. septembra: Sn t n rriia v Trat lie de France v Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: Europa v Bremen Slatr-nrtam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauritania v Cherbourg Deetarhlan'* v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Otvmpii v Cherbourg 30. septembra: C'>nte dl Savola v Genom V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU 1LE DE FRANCE m. AvarsTA -*>. Srptrmhra — 23. Srptcnihi'i CHAMPLAIN 2f. Avgusta — 20. Septembra PARIS 'J. Septembra — 29. Septembra I>rž je poslal spise na višje u-Tade. Tam je nastal spor in dogodek. zamotan med občino, zavarovalnico in sodn i j o. V tem ^amotu se je zavozlalo. Težko je ob takem jzlu»"iti sodbo. Spričo dobrin, ki zdaj stoje na tehtnici, je vendar Lazarjeva vdova — pa še nje |x»t , zi^al j>o vrhu. ki so jih itak same ! J9 STATE STREET. NEW YORK koše ice — le puh. Vse to mora iz- NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte našo pooblaščene agente cfreoehcQne giniti spričo splošnosti. celokupno, sti in principa. Po salomonsko je rešil zmešnjavo akt sam. ki je za-ležal, da leži še dandanes. — Tako sO storili vsi dobrotniki La- ka stvar, da bi bilo kaj prida, in ki je dolžnost prekršil, ko je bil na skrivaj izkopal mrliča. A za prijaznega jrrobarja je še čas in ne daleč prilika, da popravi; tla namreč V.arjeve vdove s^jjo dolžnost, še j zagrebe Lazarjeve vdove ]H»ter'» telo sam gosjwxl njen. gospodar takoto. ki bi itak čakala na konec Kapital — ra^en prijaznega gro- |,tc štor i je od danes pa do sodnega barja, ki se.nikoli ne \ttakne v ka- dne. v JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosljiva po. strežba v vseh razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre lezniike zveze iz Hamburga ^ZMERNE CENE Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BltO \DWAY, NEW YORK .Juda. a Ji., i i... .-t a ..