Germanizatoricno delo štaj. dež. šol. sveta. Nadzornik Končnik se počuti kot ,,deutscber Mann" jako dobro ter izkuša naznanjati to svojo zadovoljfiost vedno nanovo v svojih odlokih. To pa opravlja tako, da prikrajšuje pravice vsemu slovenskemu šolstvu vedno pogosteje in na vedno oblastnejši način. Tako je porodil zopet novo klofuto slovenskim šolam, ki se glasi: BLaut Erlasses' des k. k. Landessohulrates vom 13. Marz 1911, Zahl 32280/u 1191, haben von nun an alle Anstalten, die den Bezirkssehuh aten unterstehen, das becotigte Zeugnispapier n u r im Wege der zustandigen Bezirkssehulrate zu beziehen. Die beziiglichen Bestellungen sind rechtzeitig, d. i. im Monate August jeden Jahres dem Bezirksschulrate behufs Effektnierung durch die k. k. Schulbiicher-Verlags-Direktion vorzulegen." Kaj se to pravi? 1. morajo izginiti s amoslovenske in menda celo drugejezične tiskovine, kakor se je uvedel že modus za glavno letno poročilo; 2. se ce sme podpirati z naročenjem domačih slovenskih tvrdk, jampak se mora kupovati pri nemški. Kaj pa, ko bi napravili vsi slovenski krajni šolski sveti sklep, da plačajo I e t i s t e tiskovine, ki so se naročile v tvrdki, ki so jo določili sami ? Ž energičnim postopanjem, neupoštevanjem in preziranjem takih ukazov borao gotovo več dosegli kakor če se uklonemo pa naročimo ponižno, kakor je bilo ukazano od zgoraj. Na mestu bi bilo tukaj-le malo razmotrivanja o slovenskem uradovanju. Par tovarišev se je oglasilo v nTovarišu" o tem in slišali smo od ene strani milo pritožbo, da ndrugi uradi ne uradujejo slovensko", od druge malo radikalnejše pa, [da to nas sicer ni6 ne briga, in slovensko-ponižno misel, da polagoma bi ,se že dalo uvesti tako uradovanje, da pa maujka izrazov itd. Brez ozira na to, da ni uikjer zapisano, naj se uraduje ravno po gotovem kopitu, in da mora biti uradna slovenščina drugačna kakor jo pišemo sploh, so take misli in želje najboljša priprega za odloke, kakor se nara jih upa pošiljati dež. šol. svet. Ubiti nam izkušajo vso svobodo in mi, namesto da bi nastopali radikalno, klonemo tilnik, pa kažemo narodno zavest in ponos s C. M. šibicami in kvečjemu s tem, da žrtvujemo v denarjih za narodne namene. Če je to žrtev, sploh ne verujem. Stati bi morali krepko kot Slovenci in skupno odbijati v organizaciji napade na našo narodnost pa naš stan! In BZma", na delo proti takim odlokom, drugi pa vsi za djo in z njo!