GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro. telo VI. Štev. 4 April 1027 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Luigi Luzzatti umrl. (D. Doktorič.) Živinoreja in živinozdravništvo. Tu* berkuloza ali jetika domačih živali. Na* daljevanje (dr. Ravnik). Mlekarstvo: Preizkuševanje mleka (A. Pevc). Čistoča v hlevu in v mlekarni! (inž. Pegan). Sadjarstvo: Razstava domačega sadja v Massalombardi. Pnlščipovanje enoletnih breskvinih divjakov (dr. Vallig). Pazite na pravočasno zatiranje uši. Poljedelstvo in vrtnarstvo: Uporaba umetni h gnojil (inž. Pegan). Globoko oranje. Vinogradništvo in kletarstvo: Ali sme« mo trte grebeničati? I. V. Korenska ple* sen. Modra galica in žveplo. Splošno gospodarstvo: Amerika /n nje« no kmetijstvo. (F. Magajne). Poizkus gnojenja travnika s čilskim solitrom (L. Peršič). Čebelarstvo: Slabiči (H. Peternel). Zadružništvo: Naraščaja potrebujemo. (D. Doktorič). Pismo našega zadrugarja. Pr, stop k sindakatom. Tržni pregled. Vprašanja in odgovori: št. 22: Kako ozdravim volu presiljeno nogo? št. 23: Kako ozdravim volčiča pri živl>ni? Št. 24: S katerim umetnim gnojilom naj pogno« jim krompir? št. 25: Kaj je vzrok uST-ha* °ja trt? št. 26: Zakaj posajen krompir ni Prišel iz zemlje? Gospodarski drobiž in razno: Najt slabša letina. Kdaj naj poberemo satje iz medišč. Nekaj milijonskih številk iz vinoreje. Čebelarski kongres v Pragi. Je« lov med kaj naglo nategne vodo. Nero* den čebelar. Listnica Uredništva: S pri hodnjo številko bomo začeli pri* občevati članke našega rojaka Fr. D. Juga o čebelarjenju v A. Ž. panjih. Opozar* jamo na te zanimive in važne članke vse naše čitatelje, posebno pa čebelarje. Listnica uprave. Stari naročniki, ki še niso plačali članarine, niso dobili več marčeve številke. Prosimo jih, da takoj poravnajo svoj dolg, ali pa naj vrnejo prvi1 dve številki, da jih damo novim na*-ročnikom, ki so se prijavili. Kdor je naročil list po dopisnici, in ga ni plačal, ne dobi aprilove številke. Cena oglasom Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L 7, 60 „ 200 „ 300 „ 7« 40 „ 120 „ 180 „ V. 25 „ 65 „ 100 „ Širite „Gospodarski list"! KILO mmmm (bruh> mmamm ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja parfumeria E- GHflFULIH nasproti Trgovskega doma T PRISTNI 11 ROPIHOVEC!! dobite vedno g Darnbergu pri ..Zadružni žganjekuhi" K-=£?-=£2=:2£; -S^g--S^g--S^ž- -S*£ -S*3- -5*3- -£*£ * " *"*■ \&Ž3 I Kmetovalci in vrtnarji, m Pozori «1 Restauracija Central Gorica - Corso G. Derdi - Gorica poslopje Centralne posojilnice na dvoriiču Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev. Lastnica Postrežba točna. Joslpina Podgornik. m K** # Sfr #• SEMENA vrtna in cvetlična, poljska in travniška, dobite najboljše kakovosti in po konkurenčnih cenah le pri tvrdki VINORGRMia v Gorici Piazza Vittoria (Travnih) St. 1 Istotam dobite tudi razne kmetijske, sadjarske, mlekarske, kletarske in čebelarske potrebščine, Zahtevajte cenik!!! Lastnik JUST UŠAJ enolehnlk In agronom S*S"?VSf M- m m m m m m m m !#* ‘ite \%p m m m Trgovina. manufahtupnega blaga in izgotovljenih obleh Andrej Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica FURLANI ALOJZIJ SODAR GORICA - VIA ASCOLI 23 razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. ti fllbergo-Hžstorante MflHZIHI ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERAM špecijalist za ustne in zobne bolezni ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5. m m m 'ffl! S m m m i Naša zavarovalnica proti požaru ..(.'UNION,, Ravnih Avgust-Gorica Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje. CORSO VERDI št. I POZOR! POZORI Največje shajališče deželanov. — Domača kuhi* i: j a. — Gorka in mrzla jedila. — Pristna domača vina: briška, vipavska in kraški teran ter domače žganje. —. Prenočišča. — Hlevi za živino. — Dvorišče za vozove. Restavrater ALBERT TREVISAN. 3AK0B SUL1G03 URAR IN ZLATAR G0HIEH - Via Carducci št. 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION “ in „ ALPINA0 Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po najnižjih cenah. m m m m ZLATI JELEN HOTEL in RESTAVRACIJA shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida. ODLIKOVANA I lf H M T F Hfi I I VIA CARDUCCI 6 TVRDKA ■ lf M II IC.IVIII- GORICA Nožarna ‘ PIV Nožarna V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »G1LETTE«, rezila tudi brusim. — NOŽAR* NICA »SOLINGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. PRODAJA TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi sc nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za brin šenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, hrivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI! ■■■■ ■ ■■■ Kmetovalci! Pozor! - - - Gnojite njive in travnike in branite svoje vinograde pred škodljivci edinole z domačimi proizvodi. Domača dušikova umetna gnojila so: Amonjjev sulfat z 20 — 21 % amonijakalnega dušika. Čisti amonijev nitrat s 33 — 35 % dušika, 1/a nitratovega, V2 amonijakalnega. Diluiran amonijev nitrat s 15% dušika, y2 nitratovega, V2 amonijakalnega. Amonijev solfonitrat s 19.5% amonijakalnega in 6.5% nitratovega dušika. Navedena umetna gnojila uporabljamo uspešno mesto dragih inozemskih dušikovih gnojil za vse rastline in vse vrste zemlje. * * * Domača modra galica, čistost 98 — 99%. Pristno žveplo Romagna sledečih znamk: Acido Albani di Pesaro (neprekosljive kakovosti), Extra Albani di Pesaro (90 — 100° Chancel), Ventilato Trezza (85 — 90° in 95 — 100" Chancel), Ventilato Italia (80 — 85° Chancel), 1° Extra Trezza (75 — 80° Chancel), Molito Tre Stelle (70° Chancel), Žveplo s 3%j 5% in 10% modre galice. To so domača, najbolj znana, najbolj priljubljena in najzanesljivejša sredstva za uspešno pobijanje peronospore oidija in najrazličnejših drugih rastlinskih zajedalcev.--------------------— 11/1 Delniška družba za mineralno in polje- iVlUIllCtalllll “* dolsko industrijo Glavnica 500,000.000 L. Sedež v Milanu, Foro Bonaparte N. 35. ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■ 60SP0DBRSHI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Leto VI. Štev. 4 April 1927 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: D. Doktorič. Luigi Luzzatti umrl. Italijanski narod žaluje nad smrtjo enega svojih najboljših sinov. Senator Luigi Luzzatti, svetovno znani gospo« darski strokovnjak je umrl 29. marca 1927 v Rimu, v starosti 86. let. Rodil se je v Benetkah 1. marca 1841. Že v mla« dih letih si je pridobil velik ugled kot bistroviden gospodarski veleum. Prav je, da tudi naš list posveti temu velezaslužnemu možu nekaj vrstic v spo« min, ker je bil eden izmed najgorečnej« ših širiteljev zadružništva kot vnet zagovornik in ustanovitelj takozvanih ljudskih bank. Imenujejo ga zato po pravici očeta ljudskih zadružnih bank. Za mnogo svojih socialnih zakonov se ima Italija zahvaliti temu možu. Radi svojih odličnih lastnosti so ga kmalu izvolili za poslanca beneške pro« vince, kar je ostal skozi vsa leta do leta 1920. Leta 1891. je postal finančni minister. Leta 1911. je bil v Sonninovi vladi min ster kmetijstva^ obrti in tr.«> govine, kmalu potem ga je kralj za kratek čas postavil za ministrskega predsednika. Petkrat je bil finančni mi« nister. Po vojni je dosegel zasluženo čast senatorja. Delal je neumorno do smrti, čeprav je dosegel tako visoko starost. Še v zadnjem času je dopi« soval v razne liste in sodeloval dejan« sko pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj. Ni dolgo tega, ko smo tudi mi v »Gospodarskem listu« opozorili na neki njegov članek. Zares občudovanja vreden mož, ki je bil obenem vseučiliščni profesor, po« litik, sociolog, zadrugar in pisatelj. Kaj občudujemo v prvi vrsti na tem velikem možu? Ljubezen do svojega ljudstva, ki ga je vnemala, da je do zad« njega zdihljaja delal neumorno, brez pre« Stanka, za njegovo izobrazbo in za pro« speli njegovega gospodarstva. Zgled ve« likega dobrotnika in buditelja italijan« skega naroda naj zbudi tudi v nas go« reč plamen vzornih nagibov, ki so na« polnjevali njegovo plemenito srce do zadnjega utripljaja! Živinoreja in živinozdravništvo Tuberkuloza ali jetika domačih živali. (Nadaljevanje.) V krajih, kjer se goveja živina nahaja le na pašnikih (v Afriki, Aziji, v ameri* kanskih prerijah in ruskih stepah) je su* šica v obče zelo redek pojav. — Mlade živali v prvem letu starosti so redko* kdaj jetične; z vsakim letom pa raste število slučajev jetike. Pri starejših mol* znih kravah je neverjetno visok odsto* tek tuberkuloze. V Berlinu se je ugoto* vilo, da je bilo 75% zaklanih krav jetič* nih, in sicer v starosti od 10—15 let. Ta* ko visok odstotek te kužne bolezni pri stari živini je zamoglo povzročiti samo skupno bivanje zdravih živali z okuženi* mi. — Ker je tuberkuloza najbolj raz* širjena med govejo živino, bo v nasled* njem predvsem opisana goveja jetika. Tuberkuloza je zelo razširjena, neo* zdravljiva kužna bolezen. Njena važnost obstoji ne le v tem, da preide od bolne živali na zdravo, temveč, da se utegne prenašati tudi od živali na človeka, in sicer z uživanjem mleka in mesa jetičnih živali. Jetika je dolgotrajna bolezen, brez vročice. Povzročajo jo kot v za* četku omenjeno posebne kali, takozvani bacili tuberkuloze. Ti bacili povzročajo tvorbo malih grbic oz. grčic (tuberku* lov), ki se razmnožujejo in z razpadom uničujejo prizadete organe. Končno ži* val shujša, oslabi in pogine. Z ozirom na sedež, kjer sc te jetične novotvorbe porajajo, se razločujeta dve obliki jetike ali sušice. Prva je označena s tvorbo grbic (tuberkulov) v pljučih, pri drugi so prizadete sluzne mrene, prsna in trebušna. Nedavno sta se smatrali ti dve obliki jetike kot dve različni bolezni. Danes pa je dokazano, da pomenita obe isto bo* lezen ter da niso novotvorbe na prsni in trebušni mreni nič drugega kot grčice ozir. tuberkuli. Obe obliki zamoreta celo istočasno nastopiti pri eni in isti živali. Znaki: Bolezen se razvija prav po* časi in često se prikrade neopazno, tako da se spremembe na pljučih vidijo šele pri zakolu. Na živem govedu ni bilo opaziti najmanjšega znaka bolezni; bilo je živahno in dobro rejeno, celo opitati se je dalo. Ko je bolezen že precej na* predovala, tedaj postanejo bolezenski znaki bolj izraziti. Govedo polagoma hujša, otopi, sluznice pobledijo, dlaka se ježi in ni več svetla. Zunanji bolezen* ski znaki so odvisni od grbic, ki sc po* javijo ali na pljučih ali na sluznih mre* nicah. Pri pljučni jetiki opazimo najprej suh, kratek in močan kašelj, posebno kadar žival pije mrzlo vodo ali ko stopi iz gor* kega hleva na svež, hladen zrak ali tudi zjutraj, ko se odprejo hlevska vrata. V nadaljnem razvoju bolezni postane ka* šelj bolj pogost, slab, tih in boleč. Zi* vinče diha hitro in naporno, pozneje ce* lo grgrajoče. Iz nosnic teče pri hudem kašlju sluz ali neke vrste kepasta, si* rasta tvarina. V začetku ima govedo tek; krava ima še vedno dosti mleka, toda bolj vodnato. Bolezen vedno bolj napre* duje. Zivalica diha težje in hujša, malo leži ali sploh samo stoji; pri tem drži noge nekoliko proč od prsnega koša, da se slednji lažje premika. Kadar so v notranjosti žleze mezgovnice pri jetiki izpremenjene, se opaža često kronično napenjanje. Navedenim bolezenskim znakom se pridružita končno še mrzlica in smrdljiva driska, ki žival popolnoma oslabita in uničita, če je prej ne za* kol ješ. Pri zaklani živali vidimo na pljučih okroglaste in podolgovate, kot proso ali oreh velike grbice (tuberkule), ki so trde ter predstavljajo pri prerezu rumenka* sto, suho, apneno in sirasto tvarino. ('esto se te grbice zmehčajo ,okoli ležeš ča pljučna tkanina se razje in uniči, ali pa se več takšnih zmehčanih grbic spoji ter tvori tako večje votline, ki vsebujejo rumenkasto, drobljivo ali umazano gnoj* no tvarino. Tudi v jetrih in vranici se dobijo manjše ali večje, siraste grbice. Dr. Ravnik. Mlekarstvo Anton Pevc. Preizkuse vanj e mlekia. 3. Določanje gostote. Laktodensimeter ali mlečni gostomer ali »vaga za mleko« je v vseh naših mle« karnah splošno razširjena priprava, le da se po eni plati prav malo uporablja in da po drugi plati često najdeš take kovinaste in steklene vzorce gostomera, ki so bolj podobni igračkam kot pa pri* pravam za preizkuševanje mleka. Dor* nic (Pierre Dornic, Le Controle du Lait, Pariš, 1921) piše za francoske mlekarne, »da so v 99 primerih od 100, brez preti« ravanja, v mlekarnah uporabljeni gosto« meri neeksaktni = netočni« in za nas bi pridal često pa prave igračke. Laktoden« simeter spada med precizne laboratorij« ske in po drugi plati javno«policijske a« parate, s katerimi lahko preskrbimo ne« Pošten j akovičem občutno kazen po za« konu o pretvarjanju živil. Holandska mlekarska zveza (Algemeene Nederland« sche Zuivelbond, Haag) je n. pr. leta 1924. vrnila neki nemški tovarni naen« krat 4.000 toplomerov, ki po predpisa« nem 6«mesečncm ležanju niso več vzdr« žali preizkušnje. Mlekarne naj zato vse Preciznost zahtevajoče potrebščine in a« Parate kupujejo le potom svojih central, ki se seveda tudi morajo zavedati po« mena preciznosti po zgledu omenjene holandske centrale. Ne cena, marveč Preciznost mora biti merodajna, čeprav okušam tudi preciznost vedno najcenej« še kupiti. Laktodensimeter zaznamuje »specifič« no« težo mleka, to je primerjalno težo prostorninske količine mleka napram enaki prostorninski količini vode pri 15° C. Ali po domače: 1 liter vode tehta L(X)0 gramov ali 1 kg, 1 liter neposne« tega mleka pa navadno 1.028 do 1.032 gramov ali 1 kg in 28 do 32 g, kar znači, da je mleko bolj gosto od vode. Na lest« vici laktodensimetra sta napisani le zad« nji dve številki, torej le 28 itd. do 32 (na« vadno številke od 15—45). Govorimo za« to v praksi navadno o stopinjah gostome« ra in jih pišemo podobno kakor sem orne« njal v prejšnjem poglavju o kislinskih stopinjah. Za številko, ki zaznamuje gostoto, napišemo majhno ničlo in kra« tico L — torej neposneto mleko ima na« vadno 28° do 32° L. Mleko je zmes različnih sestavin z raz« lično specifično težo. 1 liter mlečne ma« ščobe tehta le 930 gramov, ima torej spec. težo 0.930; 1 1 mlečne vode (nam« reč prozorno čiste vode) tehta 1.600 g; vse te tri specifične teže — 0.930+l.OOO + 1.600 — sestavljajo spec .težo neposne« tega mleka = 1.028 do 1.032. Zelo mast« no mleko ima več maščobe odnosno v mleku bo več spec. teže 0.930. Tako mle« ko je na okus čutiti bolj gosto, ker je maščoba čutno gosta, toda laktodensi« meter bi to gostoto zaznamoval z nižjo stopinjo, morebiti samo z 27° L. Največ« krat se z višjo maščobo spaja tudi večja vsebina sirnine odnosno ostalih mlečnih suhih snovi s spec. težo 1.600 in je mast« no mleko tedaj tudi specifično te/je od* nosno izkazuje morebiti 33" ali celo 34" L., pri mleku posamezne krave včasih celo nad 36" L. — vendar ni to vedno primer ali z drugimi besedami, z lakto* dcnsimctrom ni mogoče določati ma* ščobnosti mleka. Ako del smetane po* snamem in s tem odstranim del spec. te* že 0.960, pride v tako ostalem posnetem mleku bolj do izraza ostala suha snov z višjo spec. težo 1.600 ter se s tem obe* nem dvigne spec. teža celotnega (posne* tega) mleka, in sicer praviloma za 1" L. za vsako 1% odstranjene maščobe. Ne* posneto mleko s spec. težo 1.032 in s 4% tolšče bo s posnemalnikom popolnoma posneto nudilo 1.032+4X1, torej posne* to mleko s 1.036 spec. teže. Neposneto mleko z 1.034 spec. teže in s 4.5% tolšče da posneto mleko z 38.4" L., če računa* mo 0.1% tolšče kot ostanek v posnetem mleku (1.034+4.4). Ako prilijem mleku navadne vode, mu pridam spec. teže 1 000. V tako zalitem mleku bo soraz* merno več vode s spec. težo 1.000 in manj suhih snovi s spec. težo 1.600. Z vodo zalito mleko od večjega števila krav bo zato izkazovalo največkrat manj kakor 27° L. in sicer praviloma za vsakih 3.3% prilite vode 1" L. manj ne* go pri naravnem mleku. Če mi član n. pr. prinese v mlekarno mleko s 25.40 L. in jaz pri hlevski poskušnji ugotovim, da ima njegovo naravno mleko 32.60° L., te* daj mi je tokrat prilil (1.032.6 do 1.025.4) 7.2X3.3 = 24% vode. Če pa mleko nekoliko posnamem in s tem odstranim del spec. teže 0.960, posneto mleko nato zalijem z nekoliko vode in s tem pri* dam nanovo spec. težo 1.000, bo ostalo razmerje spec. lažjih snovi mleka (tolšča zamenjana z vodo) napram težjim sno* vem s spec. težo 1.600 (soli, sirnina in sladkor) neizpremenjeno. Laktodensi* meter pokazuje tedaj naravno mleko, čeprav je bilo mleko dvakrat spančano (posneto in zalito z vodo). Zato lahko napravimo ta*le zaključek: Laktodensimeter je vsaki mlekarni ne* obhodno potreben aparat za prvo preiz* kušanje mleka, toda njegovo praktično vrednost še vedno nadkriljujeta pazljivo oko in izurjen okus vestnega mlekarja. Laktodensimetri so pravilo* zu vucvemic, je dijij ireou* j šast z debelejšim in krajšim lomer v trebuhu. Amerika daje prednost Quevennovemu, ki ga mle* karske tvrdke v svojih cenikih izključ* no vodijo. V Evropi je bolj razširjen Gerberjev in sicer z močnejšim vratom po Dornicu (tvrdka Chevallier, Pariš). Jaz dam prednost Ouevennu, ker z Ger* berjevimi sem imel kot praktik že veli* ko smole — laktodensimetri namreč ni* so preveč poceni. Vsak laktodensimeter je uravnan na 15" C, to je pri tej toplotni stopinji ka* žejo spec. težo zaznamujoče številke v vratu pravilno spec. težo preizkušajoče* ga se mleka; pri nižji toploti moramo odšteti in pri višji toploti prišteti za vsa* ko 1" toplote pod ali nad 156 C po 0.2° L. v toplotnih mejah od 10" do 20° C in 0.3° L. pri toplotah nad 20° C. — ali pa se poslužujemo popravljalnih tabel. Tvrdka Alfa Laval ima svoje poprav* ljalne tabele, ki so priložene vsakemu gostomeru. Na naslednji strani pa pri* našamo skrajšane tabele po Quevennu: .X .as "■tr.- vTjen cv Toplota posnetega mleka žrr-v rr .E E 0.0 •S S od 0 do 2 3 i 5 6 a 8 9 & 1 1 12 a 14 16 k 18 19 a 21 22 k 24 25 k 27 28 a 30 Odgovarjajoč a pravilna spec. teža 18 17,2 17,2 17,3 17,5 17,8 18,2 18,8 19,3 19,9 20,5 19 18,2 18,2 18,3 18,5 18,8 19,2 19,8 20,3 29,9 21,5 20 19,2 19,2 19,3 19,5 19,8 20,2 20,8 21,3 21,9 22,5 21 20,2 20,2 20,3 20,5 20,8 21,2 21,8 22,3 22,9 23,5 22 21,1 21,2 21,3 21,5 21,8 22,2 22,8 23,3 23,9 24,5 23 22 22,1 22,3 22,5 22,8 23,2 23,8 24,3 24,9 25,5 24 22,9 23 23,2 23,4 23,7 24,2 , 24,8 25,3 25,9 26,5 25 .23,8 23,9 24,1 24,3 24,6 25,2 25,8 26,3 26,9 27,5 26 24,8 24,9 25,1 25,3 25,6 26,2 26,9 27,4 28 28,6 27 25,8 25,9 26,1 26,3 26,6 27,3 27,9 28,5 29,1 29,7 28 26,8 26,9 27,1 27,3 27,6 28,3 28,9 29,5 30,1 30,7 29 27,8 27,9 28,1 28,3 28,6 29,3 29,9 30,5. 31,1 31,7 30 28,7 28 8 29 29,3 29,6 30,3 30,9 31,5 32,1 32,7 31 29,7 29,8 30 30.3 30,6 31,4 32 32,6 33,2 33,9 32 3a,7 30,8 31 31,3 31,6 32,4 33 33,6 34,3 35 33 31,7 31,8 32 32,3 32,6 33,4 34 34,6 35,4 36,1 34 32,6 32,8 33 33,3 33,6 34,4 35 35,6 36,4 37,2 35 33,5 33,7 33,9 34,2 34,6 35,4 36 36,6 37,4 38,3 '36 34,4 34,7 34,9 35,2 35,6 36,4 37,1 37,7 38,5 39,4 37 35,4 35,7 35,9 36,2 36,6 37,4 38,2 . 38,8 39,6 40,5 38 36,3 36,6 36,9 37,2 37,6 38,4 39,2 39,9 40,7 41,6 39 37,2 37,5 37,8 38,2 38,6 39,4 40,2 41 41,8 42,7 40 38,1 38,4 38,7 39,1 39,6 40,4 . 41,2 42 42,9 43,8 »e .ES ti Toplota neposnetega (naravnega) mleka odO do 2 3 & 5 6 & 8 9 k 11 12 k 14 16 a 18 19 k 21 22 k 24 25 k 27 28 a 30 S/3 O Ofi Odgovarjajoča pravilna spec. teža 14 12,9 13 13,1 13,4 13,7 14,2 14,8 15,4 16 16,6 15 13,9 14 14,1 14,4 1 14,7 15,2 15,8 16,4 17 17,6 16 14,9 15 15,1 15,4 1 15,7 16,3 16,9 17,5 18,1 18,7 17 15,9 16 16,1 16,4 j 16,7 17,3 17,9 18,5 19,1 19,7 18 16,9 17 17,1 17,4 17,7 18,3 18,9 19,5 20,1 20,7 19 17,8 17,9 18,1 18,4 | 18,7 19,3 19,9 20,5 21,1 21,7 20 18,7 18.8 19 19,3 19,6 20,3 20,9 21,5 22,1 22,7 21 19,6 19,7 20 20,3 20,6 21,4 22 22,6 23,2 23,8 .22 20,6 20.7 21 21,3 21,6 22,4 23 23,6 24,3 24,9 22 21,5 21.7 • 22 22,3 22,6 23,4 24 24,6 25,3 26 24 22,4 22,7 23 23,3 23,6 24,4 25 25,6 26,3 27 25 23,3 23,6 23,9 24,2 24,6 25,4 26 26,6 27,3 28 26 24,3 24,6 24,9 25,2 25,6 26,4 27,1 27,7 28,4 29,2 27 25,3 25,6 25,9 26,2 26,6 27,4 28,2 2',8 29,5 30,3 28 26,2 26,5 26,8 27,1 27,6 28,4 29,2 29,9 30,6 31,4 29 27,1 27,4 27,7 28,1 28,6 29,4 30,2 30,9 31,7 32,5 30 28 28,3 28,6 29 29,6 30,4 31,2 31,9 32,7 33,6 31 28,9 29,2 29,6 30 30,6 31,4 32,3 33 33,8 34,7 32 29,8 30,1 30,5 31 31,6 32,4 33,3 34,1 34,9 35,8 33 30,7 31 31,4 32 32,6 33,4 34,3 35,2 36 36,9 34 31,6 31,9 32,3 32,9 33,5 34,4 35,3 36,2 37,1 38 35 32,5 32,8 33,2 33,8 34,4 35,4 36,3 37,2 38,1 39,1 J6 33,4 33,7 34,1 34,7 35,3 36,4 37,3 38,2 39,1 i 40^ V teh tabelah potegni vodoravno črto od številke, ki jo kaže gostomer in nav* pično črto od številke, ki jo kaže toplo* mer, nakar v kotu, kjer se te dve črti srečata, najdeš pravilno laktodensime* trovo stopinjo. Po možnosti naj se to* plota mleka, ki ga preizkušamo, vedno giba med 10" in 20" C. K vsakemu laktodensimetru je potre* ben vsaj en steklen kozarec, po možno* sti pa več (cilindrov, epruvet ali kre* mometrov), ki morajo biti najmanj tako visoki kakor je laktodensimeter dolg in tako široki v premeru, da gostomer lab* ko v njih plava, ne da bi se drgnil ob stenah. Kozarec za gostomer v mlekar* nah kaj rad manjka, po več kozarcev pa skoraj nikjer ne najdeš in napravljaj potem preizkuse, če jih moreš. Preizku* šanje je tedaj mogoče le v vrčih (goli* dah), polnih z mlekom, ako so slučajno tako globoki, da gostomer lahko prosto plava. V sirarnah ementalskega tipa od* nosno v vseh mlekarnah, kjer se prina* ša takoj sveže namolženo mleko pa pre* izkušanje sploh ni mogoče, ako ni na razpolago večjega števila kozarcev. Mleko mora takoj po molži stati naj* manj 3 ure ali bolje 6 ur, da se sirnina v njem še nekoliko dogosti (einc Nach* quellung po Fleischmannu) in mleko od* da svoje specifično lažje pline, ki jih je med molžo vsrkalo. V sveže namolže* nem mleku kaže laktodensimeter 0.5 do 1.5" L. premalo (se pregloboko potopi) in bi mogel zato marsikterega poštenega člana osumiti. Če merimo sveže namol* ženo mleko, moramo to razliko v pošte* vati. Kozarec toliko napolnimo z mle* kom, da nam ne preteka, ko damo vanj gostomer. Med vlivanjem mleka ga dr* žimo nekoliko poševno, tako da teče mleko ob stenah in ne napravlja nobenih pen. Nato ga položimo na popolnoma vodoravno ploskev (mizo) in spustimo previdno v mleko laktodensimeter, da se po svoji teži sam potopi in uravna v plavajoči legi, ne da bi se ob stenah ko* zarca količkaj drgnil. Sedaj ugotovimo črtico na vratu gostomera, ki točno od* govarja gladini mleka (ne vpoštevajoč mleko, ki se vzpenja na obeh straneh ob vratu) in zaznamujemo odgovarjajočo številko. Nato laktodensimeter s prstom še enkrat potopimo, pustimo, da se v eni do dveh minutah uravna in spec. te* žo še enkrat čitamo. Končno ugotovimo toploto mleka na toplomeru gostomera ali z ločenim toplomerom preračunamo ali po tabeli ugotovimo pravilno spec. težo in jo vpišemo kot laktodensimetro* v o stopinjo v knjige pri mleku dotične* ga člana, katerega je mleko. Ako napravljamo naenkrat večje šte* vilo poskušenj n. pr. z večjim številom kozarcev, moramo gostomer praviloma pred vsako novo poskušnjo obrisati s suho, mehko cunjo. Pazimo, da pri tem ne odlomimo vratu. Gostomerov, ki ima* jo na glavi ali v trebuhu toplomer, ne smemo nikdar snažiti v bolj nego 35° C gorki vodi, da se ne uniči toplomer in z njim porabnost laktodensimetra. Ved* no je dobro razpolagati z dvema gosto* meroma — eden za uporabo in eden za rezervo. Prekratki gostomeri za mlekar* ne niso uporabni, stopnje v vratu naj bodo vsaj 5 milimetrov ena od druge oddaljene. Zveze kot nabavne centrale in laboratoriji prekontrolirajo in ugoto* vijo preciznost laktodensimetrov pred oddajo v promet s primerjalnim pikno* metričnim tehtanjem za to primernih tekočin. Za pregled naj navedem, da znaša specifična teža celega (neposnetega) mleka, mešanega od več krav 1.029 (28) do 1.033 (34); celega (neposnetega) mle* ka, od posameznih krav 1.026 do 1.036; posnetega mleka v mlekarnah 1.034 (32) do 1.036 (38); mlezve ali mleko prve dni po otelitvi 1.040 do 1.080; sirotke od ce* lega mleka 1.029 do 1.031. Številke v oklepajih značijo najvišje odnosno najnižje meje. Na morebitno primes mlezve k naravnemu mleku nas more laktodensimeter (in kislinomer gl. Poglavje 2.) opozoriti, kar je prav po* sebno važno za sirarne v planinskih krajih, katerim mlezva vsako leto precej sira napihne. V sirarnah je mlečni gostomer važen aparat za kontrolo sirjenja. Sirar bi mo* ral vsaki dan ugotoviti pri mleku v kotlu njegovo kislinsko stopinjo, njegovo lak* todcnsimetrovo stopinjo in njegovo ocU stotno tolščobnost; po končanem sir je* nju pa kislinsko in laktodensimetrovo stopinjo ter tolščobnost sirotke. Ako preračunaš kakor zgoraj omenjeno iz odstotkov tolšče in spec. teže neposnet tega mleka (obrazec 1.032+4X1 = 1.036) spec. težo posnetega mleka in ugotoviš z laktodensimetrom spec. težo sirotke, dobljeno razliko množiš s faktorjem 3.5, veš koliko sirninc je prešlo pod učin« kom sirišča v sir — in če sirnina preha« ja vsaki dan enolično v sir ali se kedaj izgublja v sirotki. Ako s pomočjo tabele za preračunavanje suhe snovi mleka, ki se uporablja praktično tako, kakor sem opisal za laktodensimetrove popravljal« ne tabele, ali s pomočjo Ackermannove« ga kalkulatorja suhe snovi*, ugotoviš vsebino suhe snovi mleka v kotlu na podlagi preizkušene spec. teže in tol« ščobnosti in dobljeno število 'suhe snovi množiš s faktorjem 0.7 (0.67—0.75) pri polnomastnem siru švicarskega tipa; 0.65 (0.62—0.68) pri tričetrtmastnem siru švicarskega tipa; 0.6 (0.55—0.73) pri polmastnem siru švi« carskega tipa, moreš dokaj točno doznati, ali tvoja fa« brikacija glede odstotnega donosa sira soglaša s švicarsko fabrikacijo in koli« ko sira bi moral praviloma iz 100 kg mleka dobiti. Za sire drugih tipov »fak« torji donosnosti« še niso svetovno«pri« merjalno ugotovljeni, pač pa naj jih sta« tistično (z rednim zapisovanjem v knji« ge) vsak sirar zasleduje za svojo sirarno in zveze naj preračunavajo povprečni *) Ackermanov kalkulator obstoji iz dveh plo* čevinastih. s številkami opremljenih plošč in ima kazalce, .le uri podoben aparat z 21 cm v pre« ,Tieru. Notranja plošča nosi stopinje laktodensi« ttietra in sc vrti tako dolgo, da pride laktoden* sirnetrova stopinja preizkušenega mleka pod šte* 'ilko njegove. tolščohnosti, nakar nad njo čitamo številko njegove vsebine suhe snovi. Aparat sta« ,lc pri tvrdki K. Baumgartner & C.ie, Zurich, fr. 8.50 in. predstavlja žc staro švicarsko-iznajdbo. »faktor« za sirarne svojega okoliša. Za tehniško kontrolo mlekarskega obrato« vanja je to delo eminentne važnosti. Inž. Pegan. čistoča v hlevu in v mlekarni. Kolikokrat smo že pisali o čistoči. Ni bilo skoro mlekarskega članka, ki bi ne bil poudarjal, kako veliko škodo nam dela umazarija v hlevih in v mlekarnah. So kraji, ki imajo dobro krmo, kjer ima živina dobro mleko, mlekarna pa le ne izdeluje dobrega masla. Nasprotno pa imamo prisojne kraje, kjer raste sla« ba krma in vendar izdeluje mlekarna pr« vovrstno maslo. In takih slučajev ni ma« lo. Zakaj? Nečistoča v hlevih članov in nečistoča združena s slabo izdelavo v mlekarni, uniči vse dobre lastnosti mleka in na« redi iz na jboljšega mleka slabo maslo. Mlečni izdelki so zelo občutljivo bla« go, ki ga vsak nered v izdelavi lahko pokvari. Zastonj je pričakovati večjega dobička od višjega negovanja mleka, ki gre na posnemalnik, od pregrevan ja sme« tane, ki jo stavimo v pinjo itd. Vsi do« bički, ki izhajajo iz raznih takih ma« nevrov so le navidezni, v resnici imamo od njih samo izgubo, ker nam naredijo blago manjvredno. Največji sovražnik masla pa je uma« zarija. Koliko škode je že naredila mle« karnam! Koliko napihnjenega sira, koli« ko slabega masla je že povzročila uma« zanija v mlekarni in v hlevih članov. Prvo, kar pogledam, ko pridem v mle« karno, je mlekar. Če je on čist, bo tudi mlekarna čista in v redu, če pa je mle« kar zanemarjen, če imamo umazano ob« leko, umazane in mastne roke, črn pred« pašnik kot kovaški vajenep, mogoče ce« lo blato in gnoj na čevljih, potem bo umazana tudi mlekarna in nemarna iz« delava. Velika nesreča za mlekarno je gotovo mlekar, ki je pijanec. Marsikatera mle« karna bi lahko povedala, koliko škode naredi tak človek, ker je to občutila na lastni koži. Kakršen je mlekar, taka je mlekarna., Toda čistoča v mlekarni ni še vse. Kaj pomaga čista in snažna mlekarna, če držijo člani hleve v neredu! Nečiščeni in nezračeni hlevi, polni gnoja, so zalega najrazličnejših bolezni, ne samo živine, ampak tudi mleka, mas sla in sira. Na to smo opozarjali lansko leto, ko smo pisali o raznih napakah masla in sira in opozarjamo sedaj po« novno. malih koščkov smetane, ki jo je gospo« dija prezrla v skuhanem mleku. Da v ta* ki mlekarni maslo ne more biti dobro, je samo po sebi umevno. Enako razum« ljivo je tudi, da stroji v taki mlekarni niso »dobri«, ker iz zavretega in posnc« tega mleka ne dajo dovolj smetane in masla. Ko bi naše mlekarne vendar že enkrat spregledale, da je čistoča prvi predpogoj - Neka mlekarna je potožila Zadružni zvezi v Gorici, da dobi iz mleka premalo masla in da kupec z blagom ni zadovo« Ijen. Prosila je za nasvet, kako naj bi si pomagala. Kmalu potem sem bil v ome« njeni mlekarni. Prostori, ki sem jih vi« del, so bili bolj podobni hlevu kot mle« karni. Stene so bile polne črnih lis (od smetane, ki je pri pinjenju brizgala iz slabe pinje) in poraščene s plesnijo. Be« tonova tla sO bila razjedena od mlečne kisline, polna blata in mlečnih ostankov, vrči in druga posoda nepomiti in na ce« dilu sem zapazil polno dlak, smeti in za uspešno izdelovanje masla in sira. Naši mlečni izdelki, posebno maslo, ki že sedaj slovi po svoji dobroti, bi si prav gotovo v kratkem osvojili prvenstvo na vseh trgih, kamor bi prišli. Slika predstavlja vzoren hlev, kakršne imajo v naprednih krajih tudi manjši kmetje. Jasli imajo spredaj železno ograjo, skozi katero vtakne vsa« ka žival glavo, tako da pri krmljenju ne more nagajati sosednji živini. Po sredi hleva so tračni« ec, po katerih se vozi gnoj v posebnih vozičkih. Pri zidu jc ozek hodnik za raznašanjo krme. /ti« val dobi krmo za ograjo, tako da je ne more raz« inetavati. Sadjarstvo Razstava domačega sadja v Massalombardi. Septembra meseca bo v Massolom« bardi druga razstava domačega sadja. Prva razstava te vrste, ki je bila pTed tre« mi leti v Tridentu, je prvič zbrala doma« če sadje v takem obsegu. Septemberska, druga razstava pa naj pokaže, kaj vse Italija premore v sadjereji obenem pa naj tudi naznači pota, ki jlih bo morala slediti sadjeroja v bodočnostih Uspeh te druge razstave v Massalom« bardi je gotov, ker se bo udeležila raz« stavljanja celotna italijanska »adjereja. Tudi goriška pokrajina; katere sadjar« stvo je na dobrem- glamr i;m ki prejme vsako leto velike svote denarja za iz« voženo sadje ne sme manjkati na tej manifestaciji, ki ima namen pokazati na« predek domačega sadjarstva. Ni dvoma, da bodo dosegli razstavljalci tudi gmot« no korist za pokrajino. Pošiljamo našim sadjarjem po Gospo« darskem listu prvi poziv, naj se že sedaj začnejo pripravljati'; za jesen, da nam bo naše razstavljeno blago delalo tudi čast. Razstave se lahko udeležijo za« druge in tudi posamezni sadjerejci, tr« govef s sadjem in izvozničarji sadja. Raz« stavlja se lahko sveže, sušeno in kandi« rano sadje. Kdor se hoče udeležiti razsta« ve, naj se obrne na Kmetijski urad (Cat« tedra Ambulante d' Agricoltura), k>' mu bo dal potrebne nasvete in informacije. P. V. Priščipovanje enoletnih breskvinih divjakov. Kdor je letos sadil enoletne divjake, cepljene v speče oko, naj jih dobro gno« ji in oskrbuje, da bo dosegel že do je« seni lepo razvito obliko s pravilno raz« raščenimi vejami. O saditvi in gnojenju divjkaov, cepljenih v speče oko smo go« vorili že v zadnji številki. Sedaj hočemo le na kratko opisati način priščipova« nja. Ko je vcepljeno oko pognalo že do« volj veliko mladiko (približno 20 cm), ki nosi 56 listov, začnemo s prvim prišči« povanjem in sicer odščipnemo 1 do 1V2 cm vršička. Na ta način povzročimo, da iz priščipnjene mladike poženejo nove mladike na vse strani. Ko so se te nove mladike razvile, izberemo izmed njih tri najmočnejše in sicer tako, da so lepo razvrščene, ostale odstranimo. V dobro gnojeni in obdelani zemlji se puščene tri mladike kmalu tako dobro razvijejo, da jih zopet lahko preščipnemo enkrat ali dvakrat. Če se ravnamo točno po danih navodilih, bomo vzgojili lahko tudi iz enoletnega divjaka, ki je cepljen v speče °ko, v prvem letu drevesce z lepimi in Pravilno razraščenimi vejami. Če bi vcepljeno oko ne pognalo, bo« flisi vsled poškodbe na transportu; ali iz kakega drugega razloga, moramo vzgojiti iz divjaka na enak način 3 lepo mladike, ki jih precepimo v avgustu na speče oko. Če smo zemljo dobro pri« pravili in pognojili, bodo v avgustu mla« dike že dovolj močne za cepljenje. V vsako mladiko bomo tedaj previdno vcepili eno samo oko in sicer na zuna« njo stran mladike, 4 do 5 cm od debelca. Dr. Vallig. Pazite na pravočasno zatiranje uši. Sem in tja so nekateri sadjarji že opa« zili, da so se na breskvah pojavile uši. Večkrat je »Gospodarski list« že opo« zarjakna veliko škodo, ki jo naredijo uši, posebno na mladih breskvah, kate« rim moramo šele dati pravo obliko. Na« pad uši na mladike, ki smo jih pustili za glavne veje, lahko pokvari vso bodočo obliko drevesca. Pri industrijskem go« jenju breskev je priporočljivo izbrati nizko (pritlično) obliko, ker taka je naj« bolj pristojna pri vsakem delu. Tudi razne škodljivce najlažje uničujemo na nizkem drevju. Na visokem drevju sad« j ar ne more tako hitro opaziti uši in tu« di boj proti njim je težji in dražji kot na nizkih drevesih. Najuspešnejše sredstvo proti ušem je škropljenje dreves z 2 do 3% izvle« čkom iz koasija. Izvleček pripravimo, če močimo 2 do 3 kg koasijevih trsk 48 ur v škafu mrzle vode. Potem odlijemo tekočino iz škafa v večjo posodo in pri« lijemo toliko vode,da dobimo 100 litrov. V hujših slučajih, če je drevo močnejše napadeno, vzamemo 4 kg trsk na 100 li« trov vode. Koasijeve trske porabimo lalv ko še drugič za pripravo izvlečka, pri« damo jim samo še 1 kg svežih. V slučaju sile pripravimo izvleček na ta način, da kuhamo 2 kg trsk 3 ure v 10 litrih vode. Po treh urah pridamo iz« vlečku toliko vode, da je vse tekočine 100 litrov. S kvasijevim izvlečkom dobro poškro« pimo od uši napadena drevesca. Izvleček mora priti ušem do živega, ker le tedaj jih umori. Škropljenje dreves predno so se uši pojavile, bi ne pomagalo ničesar. Vendar pa ne čakajmo, da se uši raz« množijo, ampak zatrimo takoj prve, na ta način bomo dosegli največji uspeh. Če je uši malo, ni treba dreves škropiti s trtno škropilnico, lahko namažemo na* padene veje z gobo, ki smo jo namočili v kvasijevem izvlečku. Proti ušem lahko rabimo tudi druga sredstva kot mehko kalijevo milo, to; Uporaba umetnih gnojil. Tovarna umetnih gnojil se pritožuje, da so prodale letošnjo pomlad mnogo manj gnojili kot lansko leto. V resnici, podatki pravijo, da se je v splošnem po celi Italija letos precej zmanjšala upo; raba umetnih gnojil. Pri nas so kmetje nakupilii lansko jesen več Tomaževe žlin; dre kot predlansko in tudi množina letos uporabljenega superfosfata ne bo- manjša od lani uporabljene množine. Nasprotno pa opažamo, da se je zelo zmanjšala upo; raba kalijeve soli ' mrtve korenine sadnega drevja, marelic, mandljev, breskev itd. in se po njih širi naprej. Korenska plesnoba se najbolj širi v mokri., težki zemlji. V okuženem vinogradu moramo vse usahle in obolele trte izkopati s koreni* kami vred in jih na mestu sežgati. Tudi odumrle ostanke trt, ki jih najdemo v zemlji, moramo odstraniti in sežgati. Da* lje sežgemo vse kolče in vse napadeno drevje. Pregledati moramo tudi zdrave trte, ki se nahajajo v bližini obolelih in če zapazimo na njih korenikah plesnobo, jih moramo brezpogojno sežgati. Razen tega, da uničimo vse plesnjive trte, moramo še zemljo razkužiti z oglji* kovim žveplom. Če je vinograd močvir* nat, moramo vodo odvajati. Zelo obolele vi nograde je težko zavarovati in razen tega precej zamudno in drago, zato mo< ramo bolezen zatreti takoj, ko se pojavi. Modra galica in žveplo. Zadružna zveza v Gorici ima že v za* logi nemško modro galico v sodih, do* mačo galico Montecatini in žveplo vseh vrst. V kratkem dobi tudi angleško modro galico in nemško galico v vre« čah. Vsi vinorejci, ki so se naročili, lah* ko galico dvignejo v skladišču Zadruž* ne zveze. Zadruge, ki so naročile večje množine, bodo dobile modro galico in žveplo na domačo postajo. Splošno gospodarstvo Fr. Magajna. Amerika in nje kmetijstvo. Kmetje začetniki naletijo na neštete, skoro nepremostljive zapreke, ko zač* nejo s kmetovanjem na neobdelanem posestvu. Toda vztrajen človek, ki kom čno zmaga, postane navadno premožen in zadovoljen. Seveda, tudi takih krajev ne manjka, kjer ne more biti kmet nikoli premožen in še manj zadovoljen. V juž* n(’:h državah je mnogo nezdravega in močvirnatega sveta. Če človek zaide tja, je nesrečen za Vse večne čase. Gotova okrožja v osrednjem zapadu in južno od tam, so bridko prizadeta po neznosni vsakoletni suši. V takih in podobnih kra* jih, kjer je podnebje nemilo, trpijo kme* tje kot svetopisemski Job, le da niso tako potrpežljivi. Drugače so pa ameriški kmetje danes deležni komoditet, kakr* šnih ne poznajo kmetje po vsem osta* lem svetu. Ročno delo, ki je nam znano še čez mero, sc pri njih umika strojlem. Tudi vprežena živfina izginja z ameriš* kih farm. S stroji kosijo travo, s stroji jo trosijo, obračajo in grabijo, stiskajo v bale ali pa vozijo domov. V krajih, kjer je vreme ob času žetve tiho in mir* no, žanjejo s stroji, ki so tako popolni, da istočasno požeto žito tudi omlatijo. Ti stroji pa niso vporabni v krajih, kjer je podnebje ob času žetve vetrovno, ker b' ne bilo praktično pustiti žito nepožeto toliko časa, da se temeljito posuši. V ta* kih krajih žito požanjejo s stroji, ki tudi zvežejo snope. Ko se tf; zadostno posu* šijo, jih omlatijo kar tam na polju — s stroji kajpada. Krompir sadijo v dolge vrste, da ga okopavajp s stroji in ko na*. stopi čas (izkopavanja, ga izoravajo s po* sebnimi plugi. Ti plugi imajo za izora* vajočim lemežem veriigo kakor slamo* reznica. Na to verigo pride automatično krompir z zemljo vred. Slednja izpade skozi, krompir pa se strkl j a v posebne zaboje ob stran|i. in iz teh skozi odprtino v vreče. Krompirjevica in pletel odpa* data zadaj. Danes je v Ameriki le redek kmet, ki bi ne imel automobila i'n zelo mnogo jih je, ki jih imajo po tri, štiri in tudi več. Eden je seveda za luksus, z ostalimi pa vozi jo pridelke domov in potem na trge v mesta. Celo gnoj vozijo na polja z avtomobili. Za vlačenje plu* gov pri oranju imajo traktorje, ki so lahko majhni za dve aVi tri brazde, ali pa velikani ki napravljajo ducat brazd naenkrat. Skoro sleherna farma ima svoj lastni telefon, s katerim je zvezana z zunanjim svetom. Poleg tega.se pa danes opažajo že povsod brezžični telefoni, ki si jih lahko nabavijo za čudovito maj* hno svoto. V operni sezoni posluša lahko vsak lastnik radio aparata prekrasno operno petje, čeprav je oddaljen sto milj od najbližnjega opernega gledališča. Dalje prejema dnevne novice, ki jih razpoši* Ijajo vsak dan. Ob nedeljah razpošiljajo pridige ali drugačna predavanja. Prijetno je to, če človek leži v postelji, njegov radio aparat mu pa razlaga božjo besedo, ki jo prejema kdove odkod. Potem so tržna poročila in farmer lahko vsak dan izve, kakšne so cene kmetijskih pridel* kov. Sleparski prekupčevalec ga ne more več opehariti. # Povprečno najrodovitnejši del Zdru* Ženih držav je missis^ippška dolina. V to dolino so prištete države Minnesota, Wisconsin, Io\va, Illinois, Missouri, Kan* sas, Tennessee, Arkansas, Mississippi, Kentuckv in Lousiana. Južne države od teh m’so za naše ljudi, ker bi se ne po* čutili dobro v podnebju, kjer pridelujejo bombaž. Največ slovenskih farmer jev je pa v državah Wisconsin, Iowa, Missouri, Illinois. V vseh teh držaA^ah je tudi zelo mnogo nemških kmetov in- nekatere' na* selbine so skoro docela nemške. Država Wisconsin je bolj mrzla nego naša Ju* lijska krajina, pondeod je celo zelo mrzla kajti pripeti se, da v tistih krajih pade živo srebro celo do 40 stopinj pod ničlo. To je sicer samo izjemno, a dogodi se pa le. Srednja letna temperatura v sever* nem delu države Illinois je približno taka kot v Sloveniji, južni del je pa po* doben Istri. Missouri je topla država in izvrstna za vinogradništvo. Najrazvitejše je pa kmetijstvo v državi Iowa. Farme so zelo velike, povprečno meri vsaka 156 akrov. Po cenitvi v letu 1910 je zna* šala povprečna vrednost vsake farme 17.259 dolarjev prištevši: seveda poslopja, orodje in živino na njih. Radi izbornih kmetskih pifilik v tej državi so cenili že tedaj nad 82 dolarjev za aker. V tej dr* žavi je mlekarstvo, sadjarstvo in polje* delstvo sploh na vf:šku. Nikjer v Zdru* Ženih državah niso kmetje tako izborno organizirani v gospodarskih društvih in najrazličnejših zadrugah kakor v Iowi. Vsaka naselbina ima svojo zadrugo, ki kupuje potrebščine za vse svoje člane skupaj in prodaja pridelke od vseh čla* nov. Da v tej državi vlada splošno blago* stanje na kmetih, se raizvid|i že po tem, da je pred štirimi leti vsak sedmi pre* bi valeč lastoval avtomobil. Izborne pilili k e nudijo našim naseljen* cem tudi vzhodne države kakor New York, Ohio, vzhodni del Pennsylvanije. V teh državah uspeva približno vse, kar uspeva pri nas, izvzemši morda oljko. V>V kraji so bolj rodovitni nego pri nas. Na zapadu je California, prištevana med paradiže sveta, a za naše naseljence bi bil primeren samo njen severni del. Na jugu je polutropično podnebje, kjer rastejo oranže in citrone in meni ni zna* no, da bi kmetoval v ondotnih krajih kak Slovenec. Le v industriji je zaposlenih tam nekaj naših rojakov. Na skrajnem severozapadu sta državi Oregon &n Wa* shington, ki sta tudi zelo ugodni ža nas. V obeh je zelo milo podnebje in sta zato posehiTo za sadjarstvo izvrstni. V obeh državah- raste (In uspeva vse, kar uspeva pri nas in vinogradništvo je v obeh važna kmetijska-panoga. V Arizoni, Novi Mehiki in Texasu ni naših naseljencev. V teh državah je naj* hujša šiba suša in neznosna vročina v poletju. Malo važne za nas so tudi države Nevada, Utah, Colorado, Wyom,ing in Tdaho. Ogromni deli v nekaterih od teh so puščave, kjer razen kaktov ne raste nobena stvar. Potem so tod velikanske planjave (prerije) porastle s travo in nič* vrednim grmičevjem, ki služijo samo za pašnike. Montana na severu je znamenita po svoji ovčjereji, v ostalem je dobra pšenicorodna dežela. To sta tudi Severna in Južna Bakota ter Minnesota. Ker so pa v teh državah ostre zime, se naselju« jejo v nje večinoma samo kmetje iz se« vernih krajev Evrope (Švedi, Finci itd.), k|i so vajeni takemu podnebju. # Vse našteto je le povprečna slika pri« lik, ki bi se nudile našim kmetom v Združenih državah. Države, kii jih ni« sem niti imenoval pridejo le malo ali nič vpoštev za nas. Kdo bi naprimer že« lel hiti žrtev floridskih komarjev ali pa aligatorjev v tamošnjih velikanskih močvirjih? Za naše naseljence so najpri« mernejše države New York, Ohio, Penn« sylvania, Indliana, Illinois, Iowa, Missou« ri, Wisconsin, Oregon in Washington. S tem ne pravim še, da v ostalih državah ni za nas pr|imernih krajev, ker faktično so, v splošnem so pa te države za nas manj idealne. Tako sem pokazal lc medlo sliko ame« riškega kmetijstva. Omejeni prostor mi ne dopušča, da bi se poglobil v podrob« nosti, ki so sicer zelo zanimive. Važno bi bilo, ko bi navedel vsaj površno sta« tistiko iz kmetijstva posameznih držav, ker suhe številke bil povedale več kot morem povedati z najlepšimi besedami. Sicer pa, kdo ve, morda se mi bo kdaj ponudila prilika ugoditi čitateljem tudi v tem oziru. Združene države severne Amerike vedno bolj omejujejo priseljevanje tujcev, zato se naši izseljenci obračajo v zadnjem času večinoma v Južno Ames riko. 'I'am razmere niso tako urejene in mnogi doživijo razočaranje takoj v za« četku, čakajo brez dela in stradajo. Medt tem ko so naši naseljenci v Združenih državah zelo dobro organizirani in imajo svoj 36 let stari list »Amerikanski Slo« venec«, ki izhaja v Chicagu (Čikegu), je organizacija v Južni Ameriki šele v po« vojih. Vendar pa tudi tam lahko kmet priseljenec po ugodnih pogojih kupi zemljo, če ve, kam se obrniti. Kdor se hoče naseliti v južni Ameriki, naj si naroči list »Gospodarstvo«, ki izhaja v Buenos Airesu. V njem bo dobil marsU kateri praktičen nasvet, ki mu bo lahko mnogo koristil. — Opomba uredništva. Poizkus gnojenja travnika s čilskim solitrom. Na pobudo gosp. inž. Pegana sem lan« sko leto, konec maja, kadar sem prvo košnjo že pokosil, potrosil po travniku čilski soliter. Soliter sem zdrobil, da je postal zelo droban. Trosil sem ga kakor superfosfat, samo v manjši meri. Na 300 m2 sem dal 6 kg solitra. Uspeh jc bil nepričakovano učinkovit. Skoro vsakih 14 dni je bila otava za koš« šnjo. Približno je dal ta prostor 120 kg otave več 'kot druga leta. Ako računamo. Soliter me je stal: 6 kg po 1.75 je 10.50 Ilir. Večji pridelek otave: 120 kg po 25 je 30 lir. Čisti dobiček torej 17 lir. Vsakdo lahko izračuna, kak dobiček bi mu dala senožet, ako bi gnojil s solitrom. Spoznal! sem tudi, da jc bila krma bolj tečna kot na drugih travnikih. Doseženi uspeh me je okorajžil. zato bom v pri« hodnje v večji; meri gnojil travnike s čil« s k im solitrom. Če v Nemčiji toliko g no« jijo travnike s solitrom, zakaj bi tudii pri nas ne gnojili. Marsikateri bo zmajal z glavo, in imel razne pomisleke. Tem kli« čem v spomin ona leta, ko se je začelo gnojenje s Tomaževo žlindro. Saj je ta« krat marsikdo nasprotoval temu gnojenju in trdil, da bodo postali travniki goli, ako se ne bo gnojilo vsako leto. Pokazalo pa se je, da ni na tern nobene resnice. Poizkusite gnojiti sedaj travnike tudi s. čilskim solitrom in videli boste, kako si z malimi stroški podvojite pridelek. Lojze Peršič. Opomba uredništva: Ko je prišel gosp. Lojze Peršič v uredništvo Gospodarskega lista, smo ga vprašali, kako mu je uspelo gnojenje s čilsk.m solitrom. Odgovoril je, da je moral imeti vedno koso na rami, Slabiči. H. Peternel v Bukovem žlaku. Drugi pogoj je primerna hrana in ne« ga. Kakor ne more zrasti otrok v krepko bitje ob neprimerni, enostranski hrani, tako mora tudi zalega dobivati prave hrane, ako hočemo, da bo čebelni zarod krepak. To čebelarji še vedno premalo vpoštevajo. Z umetnimi nadomestili so sc ljudje med vojno preživljali, pa le na račun dolgosti življenja, otroci pa so se slabo razvijali, kar čutimo še danes, ko uničuje jetika že pri nas tisoče in tisoče mladine, koliko pa še drugod. Nič drugače ni pri čebelah. Zalegi se hoče dobre obnožine in medu za hrano. To dvoje mora biti primerno priprav* ljeno, že napol prebavljeno od mladic, v sili od starejših čebel. Dobra paša lahko nudi slabiču tupatam dovolj nove obno* žine in medu za hrano številni zalegi, vprašanje je pa, kje bo vzel slabič do* jilke*mladice za negovanje toliko žerk. Ako čebelar prisili panj k zaleganju, bo mogel le nekoliko pomagati. Ako da medu, kje dobi sveže obnožine? Ako. se zamislimo v položaj slabičeve družine, bomo razumeli, zakaj slabič ni* kamor ne more: čebel jc premalo. Po na* gonu spozna družina, da je njena rešitev v močnem zaleganju, torej že sama po sebi močno zalega. Pa uboge čebele! Ka* ko naj opravljajo vse, ko jih je premalo za posamezno raznovrstno delo. Dokler je vreme ugodno že še grejejo zalego, a ker je trava tako hitro rastla. da se je kar videlo. Sedaj se je v Gospodarskem listu sicer precej umaknil, vendar pa ne* kaj resnice bo že na njegovi poskušnji. Vabimo vse napredne kmetovalce, da poi* skušajo sami, kako vpliva čiski soliter na travnike, vsaj na kakem malem trav* niku. zalego je treba tudi negovati, to je me* šati in prebavljati obnožino in med ter pitati žerke. Tega ne zmagujejo mladi* cc, ker jih je premalo, pritegnejo torej k temu delu mlajše pašne čebele. Malo* številne starejše čebele pa morajo po vodo in če mogoče še na pašo, odkoder gotovo ne morejo nanesti več nego za sproti. Kmalu bodo te stare revice upe* hane in zdelane ostale za vedno zunaj panja. Kaj pa potem! Naj še pritisneta pomanjkanje in mraz, obup stre malo družino. V se drugače se godi močni družini, tu* di taki, ki ima večje plodišče. Delavnih moči je več nego dovolj. Kadar je vre* me ugodno, se usipajo čebele kar v cur* kih iz panja. V nekoliko urah nanesejo vsega dovolj za več dni, potem brez skrbi lahko čakajo čebele zopet ugodne* ga vremena. Čeprav pritisne mraz, ne pride kmalu skozi obilni grozd, saj se velika krogla dalje časa ne shladi nego majhna. Preden more mraz do živega panju s takim velikim gnezdom, postane vreme zopet toplo, in nevarnost je pri kraju. Iz tega je razvidno, da slabič ne more imeti preostankov na zalogi za svojega oskrbnika čebelarja, v močni družini pa se pokaže izobilje ob vsaki ugodni paši. Tretji pogoj je dobra, rodovitna ma* tiča. Čebelar ne more vselej spoznati starosti matice po njeni vnanjosti, ako je ni nalašč za to po prahi zaznamenova! s trajno barvo. Kdor ni tako neroden, da bi vsak teden ves panj razdiral skozi Čebelarstvo celo poletje, ne ve, ali niso čebele med letom matice prelezle. Odstranjevati ma* tiče iz panja, ker so morebiti že dve leti stare, pomeni uničiti marsikatero ples menito, zlata vredno, mlado matico. Matica, ki zalega nepretrgoma, da je po> krita zalega podobna rjavi poskobljani deski, je gotovo vredna priimka rodo* vitnica. Le one matice, katere imajo ka* ko hromo nogo, je treba odstraniti, tudi ako zalegajo nepretrgoma, ker taka ma* Naraščaja potrebujemo! Kamor pridemo, povsod ista tožba. Pri naših zadrugah ni naraščaja. V kakšnem smislu? To se pravi, danes imamo še n&* kaj starih tajnikov, ki se še kolikortoliko razumejo na številke in kako se s temi številkami mora ravnati, da ne nastane med njimi in radi njih v zadrugi vojska, če pa še ti stari veterani pomrjejo ali če se naveličajo, bomo šele reveži. Pa še to: Naši ljudje po večini sploh nimajo ni* ti jasnega pojma o naših posojilnicah, o mlekarnah, o konsumih in drugih zadru* gah. Kaj šele o njih potrebi in koristi za vso našo javnost! Zato je treba vzgojiti mladih ljudi, ki bodo vse to sami dobro razumeli, k/, bodo za te stvari vneti in navdušeni in ki bodo vsled tega zanesli med narod in v njegove najširše plasti svojo gorečnost z vsem ognjem svoje mladostne volje. Morda ste že slišali, da se vnemamo za otvoritev orglarske šole v Gorici. Ta orglarska šola, ki bi trajala vsaj 2 leti, bi morala po našem načrtu vzgojiti iz naših fantov ne samo dobrih organistov in pe* vovodij, ampak tudi vešče tajnike, pošlo* vodje, načelnike, nadzornike, sploh vo* ditelje našim zadrugam. To jc ena naj* nujnejših potreb, kar jih ima danes naše zadružništvo. Naš načrt gre za tem, da se ustanovi zadruga, ki naj bi vzdrževala to orglar* tiča težko prekoračuje sate in zaradi te* ga ne bo nikdar dosti povoljno zalegala. Prednost matice, ki zalega brez pre* slcdkov, pred ono, ki zalega v presled* kih, je očitna. Iz tega, kar smo zgoraj navedli, je razvidno, da je spomladno zaleganje omejeno na notranjščino če* belnega gnezda. Ta prostor se izrabi za zaleganje le tedaj popolnoma, ako za* leže matica vsako celico. (Konec.) sko šolo. Deleži naj bi bili po L 100, jamstvo še enkratno. Vsaka zadruga bi morala podpisati vsaj en delež in z vso gotovostjo bi imeli pričakovati, da bodo zadruge tekmovale med seboj, da čim več prispevajo k tako koristmi ustanovi. Sicer smo priredili zadnja leta nekaj kratkih tečajev, v Gospodarskem listu objavljamo razne članke o zadružništvu, a to vse ni mnogo. Kar nas je voditeljev in uradnikov pri zvezi, smo pa tudi tako preobloženi z delom, da se ne moremo izkopati iz kupov pisem, ki jih prejema* mo. Vsled tega nimamo potrebnega ži* vega stika z voditelji naših zadrug. Zato želimo ljudstvu vzgojiti mladega naraš* čaja, ki bi šel med ljudstvo in živel v stalnem stiku z njim. To bt: vsem nam olajšalo delo in dosegli bi v kratkem iz* reden razmah na zadružnem polju. Ali želite tudi; vi, da pride do tega? Tedaj podpirajte nas! David Doktorič. Pismo našega zadrugarja. Ali bi ne bilo dobro, da bi uvodni čla* nek marčne številke »Gospodarskega li* sta« »Z Zadružno zvezo ali ne« radi nje* gove vsebine priobčili tudi v Goriški Straži? Sicer res dobivajo vse zadruge »Gospodarski list«, a žal ga člani le malo berejo, ker navadno ga kam založijo, da v kakem kotu zadružne pisarne obtiči brez vsake koristi. Takih razumnih go* Zadružništvo spodarjev, ki bi bili nanj sami naročeni, jc še vedno premalo. Goriška Straža pri* de pa skoro v sleherno hišo. Zelo potrebni bi bili tudi večji sestan« ki, zborovanja, da bi članom lin nečlanom zadrug ponovno in temeljito predočili in raztolmačili pravi pomen zadružništ* va, pomen naših mlekarn, konsumov, po* sojilnic in raznih drugih zadružnih usta* nov. Dokler ne bodo ljudje prišli do pravega spoznanja, kaj je zadruga, nam nič ne koristi ustanovljenje novih zadrug radi nevednosti in napačnega razumeva* vanja od strani članov. Za večino naših članov obstoja vse za* nimanje za zadružništvo le v tem, da ko* Kkor mogoče veliko dobijo za svoje mle* ko, za svoje hranilne vloge, kratko re* ceno, da svojo zadrugo molzejo. O po* menu zadruge za skupnost nimajo poj« ma. Ker člani prav nič ne poznajo ustroja zadruge, ne dajo dovolj veljave dobremu načelstvu, ki išče koristi zadruge in ne posameznega'člana. Zato se razpravlja na občnih zborih samo o brezpomembnih osebnih lin zasebnih koristih namesto o važnih vprašanjih zadružne skupnosti. Nikar se torej ne čudite, če ni med ljudstvom razumevanja za našo Zadruž* no zvezo in če ne znajo ceni.ti njene važ* nosti in njenega dda. Saj ne poznajo niti svoje domače zadruge, razen v kolikor se da od njih izkoriščati. Treba bi bilo velikega zvona, da bi ljudstvo vsaj ne* koliko spregledalo. F. J. Žito: Lira raste brez prestanka, počasi toda sigurno. Popolnoma naravno je, da vsled tega cene žita padajo. Na ceno pšenice je vplival tudi padec v ceni na inozemskih trgih. Posebno nizko je padla koruza in pada še vedno, kljub temu da smo že v aprilu. Vsled padca cen žita, se je pocenila tudi moka. Pristop k sindakatom. Razne zadruge so nas vprašale, kak* šno korist bodo imele od pristopa k sin* dakatu (strokovni zvezi). Ali voditelji teh zadrug nc berejo časopisov? 2e dav* no je izšel zakon o sindakatih, ki dolo* ča, da morajo vsi plačevati prispevke sindakatu, kateremu pripadajo po svoji stroki, ali so včlanjeni ali ne. Plačevanju prispevkov torej ne moremo zbežati, po* temtakem nam kaže pristopiti že iz tega razloga, da imamo kot člani tudi zakoni* te pravice. Po občnem zboru morajo zadruge poslati: a) Zadružni zvezi: Zapisnik občnega zbora in računski zaključek: b) Prefekturi: Dva računska zaključka; c) Sodniji: Predlog o vpisu novih čla* nov načelstva in o spremembi pravil, ako je občni zbor o tem sklepal; č) Davkariji: Računski zaključek. d) Agenciji zavodu Banca d’ Italia tri izvode računskega zaključka. To velja samo za posojilnice! Članice Zadr. zveze naj pošljejo Zve* zi po občnem zboru natančen zapisnik, v’ katerem so zapisani vsi sklepi in vse spremembe, ki jih je sprejel občni zbor. Za pravilno prijavo poskrbi potem Za* družna zveza sama, če jo zadruge pro* sijo, naj to uredi. Uporabljajte nove dvojezične tiskovi* ne računskih zaključkov, ki jih je zalo* žila naša Zadružna zveza. Živina: V naših krajih se kupuje precej živine za notranjost države, zato se cene, ki so se že v marcu nekoliko popravile, drže šex vedno dobro. Manj sigurna so v zadnjem času v ceni teleta, plačujejo se ponekod precej dobro, drugje pa ob istem času zelo slabo. Tudi v tem oziru čutimo pomanjkanje enotne organizacije. Krma: Cene sena so pri nas približno Tržni pregled iste kot zadnji mesec. Ker imamo dovolj dežja, se obeta bogata košnja trave. Otrobi so precej padli v ceni, enako tudi oljnate tropine. To je bilo tudi potrebno, sicer bi bilo boljše uporabljati koruzno moko kot pa otrobe ali oljnate tropine. Vino: Le počasi se praznijo kleti. Cena vina je stara, nespremenjena. Sicer je to razumljivo, z ozirom na porast lire in ni mogoče kaj drugega pričakovati. Micko in mlečni izdelki: Pri nas ima mleko še vedno precej visoko ceno, enako tudi maslo. Goriška Zadružna zveza, ki je največji odjemalec za maslo, je zadnji mesec zmanjšala dotok masla v Trst, s tem da ga je oddala okrog 10 q na teden v Milan. Zato je bilo v Trstu povpraševanje po maslu vedno živahno, kar je držalo cene na pri- Vprašanje št. 22: Vsled prevelike vož* nje sj. je vol presilil nogo, ta je vroča in otekla. Kako naj ga zdravim? J. P. Gaberje. Odgovor: Vol, ki ima od dela presilje* no nogo, mora brezpogojno poči vati, do* kler mu otok ne izgine. Otčklino in vro* čino odstranimo z obkladkom, ki ga na* redimo iz ilovice in kisa (jesiha). Večjo, staro skledo napolnimo z ilovico, prili* jemo jesiha in vse dobro zmečkamo z roko, da se naredi mehka kaša. S to kašo namažemo volu nogo na bolečem mestu, potem ko smo jo dobro očistili z vodo. Kašo mažemo volu na nogo proti dlaki, tako da mu pride do kože. Sprva je žival nemirna, ko pa vidi da kaša hladi in zmanjša bolečino, se umiri popolnoma in lahko brez skrbi opravljamo delo. Ko se kaša na nogi strdi, to je približno za 10 minut, namažemo nogo znova z ostalo kašo, ki smo ji pridali še nekaj oeta, tako da je postala redkejša. To delo ponav* ljamo cel dan, sprva vsakih 10 minut do V4 ure, pozneje v večjih presledkih. Če otok n/i bil preveik. bo bolečina do ve* čera že ponehala. Če ne, pa namažemo merili višini. Izvoz masla in sira iz Italije je precej v zastoju. Slišijo se glasovi, da je treba na vsak način cene mlečnih izdelkov znižati, da se bo izvoz oživel. Gospodarske potrebščine. Uporaba superfosfata in kalijeve soli se bliža h koncu. Superfosfat je imel le* tos precej odjema, manj kalijeva sol. Tudi po dušikovih gnojilih ni velikega povpraševanja. Začenja sc prodajati modra galica in žveplo. Modre galice je v prometu največ domače. Letos je pri* šla prvič na naš trg v večji meri nemška galica, ki ima konkurenčne cene. An* gleške galice je le zelo malo, kdor jo ima, jo drži drago. zvečer nogo še enkrat dobro s kašo in jo povijemo v žakljevo cunjo, ki smo jo namočili v octu. Po potrebi delamo ob* kladke tudi še drugi dan. Počivat': mora žival par dni, tudi še potem, ko je izgi* nia vročina in oteklina. Vprašanje št. 23: Kako ozdravim voh čiča pri živini? Vprašal sem za svet več ljudi, pa mi je svetoval vsak drugače. Odgovor: Volčič ni bolezen, temveč znak bolezni, največkrat v prebavljalnih organih. Najbolje je, žival najprej izči* stiti, naprimer z lanenim oljem % do V2 L Nato se priporoča dati na otrobovo vodo par žlic Glauberjeve soli. Dobro je kožo vsaki dan masirati. Pri premembi krme, na primer spomladi »volčič« sam izgine. Vprašanje št. 24: S katerim umetnim gnojilom naj pognojim krompir? Katero umetno gnojilo mi svetujete za vinograd? A. K. Osek. Odgovor: Dobili smo še mnogo podob* nih vprašanj. Vam in vsem drugim vpra* ševalcem odgovarjamo, da morate za pravilno gnojenje uporabiti vsa tri urnet* na gnojila: fosforova, kalijeva in duš)'* kova. Edino v tem slučaju je uspeh po* _r "L Vprašanja in odgovori C [| poln. Množino umetnih gnojil za vsako rastlino dobite v pratiki ali pa v Gospo* darski čitanki. Najenostavnejše pa je, da kadar kupujete umetna gnojila tudi poveste, za kaj jih boste rabilii in dobili boste predpisano množino gnojil, ki jih rabite. Vprašanje št. 25: V mojem vinogradu že par let usihajo trte. Ko druge ožele* ni j o, ostanejo nekatere suhe, ali pa oze* lenijo le deloma, toda kmalu potem ove* nejo in usahnejo. Kakšna bolezen je to in kako si pomagam. Odgovor: Žalibog na Vaše vprašanje ne moremo odgovoriti s popolno gotovo* stjo, ker manjkajo podatki, iz katerih bfi lahko sklepali na bolezen trte. Ne vemo, ali so trte cepljene na amerikanski pod* lagi, ali so domače, brez podlage. Dalje bi bilo važno vedeti, ali je vinograd star, ali na novo zasajen in ali je zemlja suha ali mokrotna. Mogoče je napadla trte korenska plesnoba, ki se širi po koreni* kah in zakopanih odrezkih mladik od trte na trto. Ta bolezen napada trte predvsem v mokri zemlji. Izkopajte eno izmed bol* nih ali usahlih trt, poglejte, kake ima ko* renike in sporočite nam. Prečitajte tudi članek o korenski plesnobi v notranjosti lista. Vprašanje št. 26: Posadili smo na vrtu krom pr, toda v naše začudenje jih je pri* lezlo le kakih 20 iz zemlje. Pogledali smo v zemljo, ali ni mogoče segnil, toda našli smo še zdrave krompirje, kfi so imeli okrog sebe na kratkih nitih po dva do tri male krompirčke. Zakaj ni krompir rastel pravi lno, ampak je naredil v zem* lji krompirčke? Odgovor: Krompir, ki ni rastel, je mo* ral imeti poškodovana očesa, ki niso bila več živa. Mogoče so očesa odmrla vsled mraza, ali pa je krompir rastel v kleti in je bflo pred sajenjem vse kavje potrgano. 111111 Gospodarski drobiž in razno 111111 Najslabša letina je bila po izpovedi očaka naših čebelarjev, Petra Pavlina iz Ljubljane, leta 1800. ali pa 1801. Očetu Petru je pravil njegov ded, da je takrat ostal čez zimo v devetih župnijah v okolici Podbrezja na Gorenjskem en sam panj. Prejšnje leto je bila letina tako slaba, da so skoraj vsi panji pomrli lakote že med ajdo. Kdaj naj poberemo satje iz medišč? Jaz odlašam s tem, kolikor dolgo morem-Čebele bolj varujejo satje vešč nego najboljša omara. Pustim ga v medišču toliko Časa, da so se skoraj vse čebele same od sebe potegnile v plodišče. Le na spodnjih robovih satov se še drže. Te čebele otresem in spravim satje takoj, pa imam mir od vešč do začetka maja meseca. Žveplam nikdar ne in se zaradi tega nisem še nikdar kesal. Neko jesen sem pobral satje iz medišč kmalu po ajdovi paši. Ker je bila jesen lepa in topla, so vešče še vedno sitnarile. Spo- mladi sušca meseca so satje v omarah že napadle vešče, ki so se izlegle iz jajčec, za-leženih prejšnjo jesen. Medeno satje bomo morali pobrati prej, dokler so dnevi še topli in dokler je v panju še toliko toplote, da je med še gorak. Iz mrzlih satov bomo gost med jeseni prav težko iztočili. Omenjam pa, da ta navodila nimajo veljave za vsako leto. Moramo se ravnati po vremenu in okoliščinah. Nekaj milijonskih številk iz vinoreje. Celotno zemsko površino, ki je pokri* ta z vinogradi, cenijo na 8l/z milijonov hektarjev, to je približno za 8V6 bivših kranjskih dežel. Od te površine odpade 8 milijonov hektarjev na Evropo in samo x/2 milijona na druge dele sveta. V Evropi imajo tri države: Italija, Francija in Špa* nija 7 milijonov hektarjev vinogradov, vse druge države samo 1 milijon. Argentina je pridelala leta 1926. 7. milijonov q grozdja, Srednji pridelek zadnjih let je bil od 60 do 100 q na 1 ha. V Španiji je znašal pridelek leta 1925. čez 44 milijonov q grozdja in je presegal za 6 milijonov q pridelek od leta 1914. Čebelarski kongres v Pragi. Od 3. do 10,- julija bo v Pragi velik vseslovanski čebelarski kongres s katerim bo združena čebelarska razstava. Kdor pozna organizatorični duh Čehov, dobro ve, da bo ta kongres velikanska manifestacija slovanskega čebelarstva. Jelov med kaj naglo nategne vodo in se potem skvari (skisa). Letos sem na« polnil nekoliko steklenic s takim medom in jih pustil čez noč odprte v čebelnjaku. Drugi dan sem opazil, da je med z vrha pljuskal kakor voda. Zadostovalo je ne* koliko ur, da se je nasrkal vlage, pa bi se bil skisal, da nisem tega pravočasno opazil. Baš jelov med ima največ te last« nosti, da nateguje vlago iz zraka. Zato ga moramo spravljati v dobro zaprtih posodah in v suhem prostoru. Negujmo pločevinasto posodo za med! Kadar jo izpraznimo, jo dobro izplak« nimo s toplo čisto vodo in skrbimo, da sc na solncu prav dobro posuši. Kadar ni solnca, jo moramo postaviti na toplo peč ali pa na štedilnik. Nato jo s suhim ža« ganjem nalahko odrgnemo in obrišemo s čistimi krpami. Spraviti io moramo v po« polnoma suhem prostoru. Megla in vlaga posodo naglo porjavita. — Vnanjo stran lahko popleskamo z dobro sivo barvo (dvakrat), pa bomo imeli mir pred rjo. Posode odzunai mnogo prej rjave nego odznotraj. Dobra posoda je draga, zato pazimo nanjo, da nam bo dolgo rabila. Neroden čebelar je mnogokrat sam vzrok, če ga čebele okoljejo. Panjeva vrata prenaglo odpre, čebele zašume, privro iz ulic in se usu« jejo v čebelarja. Nekateri čebelarji ni« majo toliko potrpljenja, da bi pretesno ali z zadelavino pritrjeno okence, po« krov, sat ali karsikoli bodi s potrpežlji« vostjo najpreje omajali in šele potem previdno in mirno iz panja vzeli. Vse hočejo naglo in s silo opraviti. Seveda se čebele zaradi stresljajev razburjajo in pikajo. Ali je to kaj čudnega? Čebele mislijo takrat, da se jim dom ruši, in se povsem zbegane čisto upravičeno posta« vijo v bran. Kdo bi jim zameril? Ali bi mi na njih mestu kaj drugega storili? ‘Veselo veliko noč želi vsem svojim naročnikom in čiia uredništvo in uprava Gospodarskega MALI OGLASI. Imam na proda j vozne vzmeti, osi, ko* lesa in ostale dele, iz katerih bi se na* pravili lepi in praktični vozovi za mle* karje. Josip Vilhar, Št. Peter na Krasu. Prodamo skoro novo tovarniško pi* njo od 120 1 po ugodnih pogojih, ker je za našo mlekarno premajhna. Ponudbe pošljite na Mlekarsko zadrugo v Starem selu. Prodamo 2 sirarska kotla švicarskega sistema. Večji drži 8 hi, je popolnoma nov in nerabljen, manjši 120 litrov. — Vprašanja naslovite na Mlekarsko za* drugo v Kambreškem. Slovenska čebelarska zadruga v Gori* ci, Via S. Giovanni, ima po ugodnih ce* nah na prodaj vse čebelarske potreb* ščine. (drogerija)» DIANA" Gorica, Via Rastello št. 27 Na drobno Na debelo Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - 'firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu - bakrene in železne galice - žvepla - čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča ANTON MERVIČ, lastnik. Gospodarske knjige: Belič: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hižo in dom — Naže gobe — Reja domačih zajcev Izšla je knjiga našega odličnega .strokovnjaka A. Pevca: Sirarstvo. Obsega 286 strani s 132 lepimi slikami. Knjiga bo predvsem dobrodošla našim zadrugam. Noben mlekar ne-sme biti brez nje. Navedene in droge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za žnpne, županske, šolske in tudi druge urade, papir, razglednice itd. dobite v Katoliški knjigarni v Gorici - Via Carducci štev. 2 G. RUZICKA MESSNER - GOSP NUNSKA ULICA številka 3 Prodajalna mrtvaških predmetna Ustanovljena 1879 Uk Kodrič Angelj trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4 priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga. Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči! Tomasetti Italico Corso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu) Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d. izdeluje in popravlja. Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa. . Autocarimpresa trasp°rti s. a g. I. GORICA, Via Ristnondo štev. 8 Telefon inter. 303 Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda. Zaloga bencina m* n in petroleja - Nadomestni deli ..SAURER" Masivni plašči za-kolesa ' tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev. Tovarna dežnikov skladišče klobukov in čepic FR. POLETTI na Travniku št. 7 bogata zaloga dežnikov in vseh vrst palic. Izvršuje vse vrste popravkov hitro in solidno. Na debelo Na drobno Lekarna Gontin Corso Verdi nasproti mestnemu parku Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d. a> C/5 o > -t-t ><*> C JS £ ° § a ._r c« >«) o u C/3 O c u 03 > O 73 § S c N Ctf > O 33 S X5 T3 U O cr.) O C O ^ O >c« l> ~n >o u O > X! ^ c« O u U 'S c3 >o > %m 0Q c < X5 3 O c« c« « £ as n b/o -+-» a) J2 c rv >a p = n n O ctf o m N ^3 — 03 03 C JC bJO c O c3 c« N 03 S c u O cn — T3 .« O j* X) •■?■■< o o n T3 v- c3 CJ cd > c« o •T""* u o a -v>£Y> feaa If m §!& If If If škVti If ž%vti f# S& If j?# š& If Mlekarne, gospodarji! llllllSIIIIIIItIIMIIIIIIIII II — ** m JEte W>.su Sš S»b f# fei ss m fees Orehove tropine so najboljše in najcenejše močno krmilo za živino, posebno za mlečne krave. Kdor jih le enkrat kupi par kilogramov za poskušnjo, pride redno vsaki mesec enkrat v skladišče Zadružne zveze ponje. Kraševci! Lepo, sivo semensko ajdo kupuje po ugodnih cenah Zadružna Zveza v Gorici. Uporabljajte ( umetna gnojila za krompir, koruzo in vse druge pridelke, domač gnoj njivi ne zadostuje. Z umno uporabo umetnih gnojil in domačega gnoja Vam bo dala njiva dvojni pridelek. Modro galico, angleško, nemško in italijansko ima v zalogi Zadružna Zveza n Gorica - Corso Verdi 37. W l ^Snmi1 — - r r- .-....ir------r-i as—JJ /šl\^ Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici.