364 - Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Alfolda ali doleuske strani Ogerskega 1. novembra. — Alfo I d se med Donavo in med ogerskimi in er-deljskimi gorami razprostira ter čez 800 štirj. milj meri. Ta ravnina je v 14 župani j (^komitatov) razdeljena ter deloma pod oblast deželnih vlad v Buda-Peštu in Velikem Varadina. deloma pa k serbski Vojvodini in deželni vladi v Kašave spada. Na Alfold-u so terdi Madžari doma, zakaj oni že od nekdaj niso radi po hribih lazili, pa se tudi še dandanašnji le ravnega derže. Dasiravno v tej ravnini žita in merve obilno raste, in tudi terta veliko dobrega vina rodi, vendar ljudem tega manjka, česar sleherni človek vsaki dan v obilni meri potrebuje, — bistra vodica namreč jim nikjer po celem širokem prostoru ne izvira , le i mehko , kalno vodo si morajo kuhati in prati, in kadar sladka vinska kapljica poteče in za palenko ni cvenka v žepu, si morajo celo žejo z mlakužno vodo gasiti. — V teh krajih je oger-ska mer žlica (čomor) prav doma. Naj ob kratkem povem, kako čudno skušali so to bolezen pred nekterimi leti odpravljati in kako jo odpravljajo sem ter tje še sedaj. Merzličnik, ako je potožil, da ga med pleči mrazi, se jena trebuh vlegel in roke križem ua persi položil, potem ga je kak krepek možak za podpazduho od tal vzdignil in kot ko-delo retal, da se je moglo vse po njem prekucniti; včasih so pa takega bolnika ua pogernjene tla na trebuh položili, potlej mu je pa kak otročaj z bosimi nogami po herbtu co-kljal; če huje so kosti pri tej priložnosti pokale, toliko go-toviši so pričujoči bolniku zdravje obečali. — Menim, da imajo sedaj bolj pametne zdravila zoper merzlico, ker sedaj ima vsaki kraj svojega okrajnega zdravnika, ako ga ljudje hočejo le poslušati in ubogati. Kadar si kdo pri pojedinah preveč želodec naloži, ali če se preveč vinca naserka, da mu prav po glavi zvoni, se zjutraj tešč mesenih klobas in drobno zrezane slanine (špeha) na redkem kislem želji kar nar več more naje in pa sopet vina napije; potem nek vse težave kmali preidejo; — ali 365 je res ali ne, tega ne vem, pa tudi skušati sam ne mislim. Je pravo ,,klin s klinom44! Po močirnih krajih te ravnine se ob lepih poletnih ju-trih dostikrat cele vasi in mesta vidijo; ako se jim pa človek bližati začne, in že misli zdaj zdaj do njih dospeti, mu spred oči zginejo, da sam ne ve kam in kako. Madžari te čudne prikazni „delibabu imenujejo. V zadnji ogerski vojski (leta 1848 in 1849) so se nek cele bojne trume v takih močirjih prikazovale in vojskovodjem prazno ekerb delale. Madžari v te natorne prikazni *) nobenih vraž ne stavijo, dasiravno so v nekterih rečeh grozno bab-joverni. Naj na priliko omenim neke zlo navadne vraže, po kteri verjamejo, da je v vsakem letu 42 nesrečnih dni, ob kterih se vse nesreče na svetu gode. V vsakem mescu je po ti vraži nekaj nesrečnih dni, in sicer mesca januarja 6., 11., 12., 17. in 18. dan, februarja 8., 16. in 17. dan, marca 1., 3., 12., 13. in 15. dan, aprila 1., 3. 15., 17. in 18. dan, maja 8., 17. in 18. dan, junija 1. in 17. dan, julija 1., 5., 6. in 7. dan, augusta 3., 17. in 18. dan, septembra 1., 2., 3. in 30. dan, oktobra 15. in 17. dan, novembra 1., 7. in 11. dan, decembra 1., 7. in 11. dan. Vse nadloge, ktere so od začetka sveta noter do re-eenja človeški rod zadele, mislijo babjoverci, so se nek te dni prigodile: namreč greh pervih starišev v raji, smert nedolžnega Abelj-na, vesvoljni potop, razdjanje mest Sodome in Gomore itd. To vražo so berž ko ne Nemci na Oger-ekem zatrosili, ker se pri Nemcih posebno pogostoma nahaja. _ Druga vraža, ktero so pa Madžari menda po Slovanih posneli, je pa ta, da ob hudem vremenu oblakom zvonijo. — Čudno pa je, da se Madžari niso od tukajšnih Slovanov in Nemcev navadili cerkvenih sejmov (Kirchtag) obhajati, posebno zavoljo tega, ker se ob teh sejmih dobro je in pije, in navadno tudi pleše, kar je Madžarom sploh drago. Kako Madžari ples ljubijo, se ob času tergatve vsak lahko prepriča; celi božji dan se okrog terte pripogujejo, grojzdje v kadi nosijo, eni pa v eno mero po kadeh skačejo, da se zelo od njih kadi; — človek bi mislil, da komaj večera čakajo, da bi se k počitku podali. Mraku res komaj pričakujejo , toda ne zavoljo tega, da bi se dela spočili, marveč se zvečer še le njih veliko delo prične, ker zvečer navadno ciganska godba v nograde pride, in kadar gosli zaškripljejo, vsi pričujoči vertoglavi skačejo, da človek ne ve, ali jim je grojzdje glave zmešalo , kterega so se čez dan do gerla nazobali, ali jim palenka po glavi roji, ktero so za večerjo povžili. — Stari in mladi, možki in ženske — vse se suče, vse skače, kakor da bi bilo vse na škerp-ceh. — Opomniti pa moram, da se Valahi v tej reči ne dajo od Madžarov osramotiti, samo da imajo tudi Valahi svoj narodni ples , pri kterem se mora še huje vertiti in skakati, kakor pri „čardašu44 (ogerskem narodnem plesu). To veselje do plesii pa vinogradniki kaj dobro umejo v svoj prid obračati, ker celi dan pri kadeh, v kterih se grojzdje tlači, jo godci ribajo , da delo bolje od rok (nog) gre, ker se na tako vižo delavci veliko manj utrudijo, in z večjim veseljem sode s sladko kapljo polnijo. Plesi drugih narodov bi se pri tlačenji grojzdja ne mogli plesati, ker bi se preveč prostora potrebovalo, madžarski in valaški narodni ples pa v eni kadi lahko štirje plešejo. — Ob tergatvi je sploh navada, da vinorejci svoje znance in prijatle v gostje povabijo ter jih z lastnim vinskim pridelkom poprejšnih let, pa z grojzdjem in z drugimi jedili gostijo; na večer se velik ogenj napravi, in kadar se delo neha, se še le prav prava dobra volja prične, ktera dostikrat čez polnoč terpi. *) V zraku se vidijo včasih podobe raznih oddaljenih stvari, ktere se zibljejo nad obzorom , v tem, ko se tiste stvari, od kterih so te podobe, ki človeško oko motijo, delec pod obzornikom tistega kraja nahajajo. Tako je največkrat na velikih ravninah, na primorjih itd., kjer človek s čudom vidi gradove, gore. drevje. ladije , vojske itd., pa le enmalo časa, potem pa vse zgine. Te zračne podobe, ki se jim po latinsko pravi „fata morgana". ustajajo tedaj, kadar se solnčni žarki nekako posebno v zraku lomijo ali v zraku odbijejo. Veselo je viditi in slišati, kako se ljudje po nogradih sučejo, vriskajo, popevajo, streljajo, in kadar se mračiti začne, v vsakem nogradu zakurijo, kakor da bi kres žgali. Vinorejci pa letos tudi niso zastonj dobre volje, ker terta jim je tako bogato obrodila, da že zdavnej ne tako, in ker je bilo vreme zadnjih 14 dni vedno lepo, se tudi prav dobrih vin nadjajo — grojzdne jagode — posebno čeme — so tako sladke, da se človeku, ki jih je zobal, usta sprijemajo. — Terte so pa zlo namešane; po mnogih nogradih se nar žlahneje burgundske sadike nahajajo; — obdelani so pa no-gradi malokje tako, kakor bi imeli biti, ker se ljudje preveč na dobri svet zanašajo; zatoraj jim pa tudi nektere leta vinoreja močno spodleti. — Vinski kupci po letošnjem pridelku močno poprasujejo, ali cena se jim predraga zdi, ker za vedro terjajo 8 gold., - ne vem, da bi jim ta kup obveljal, ker je bila vinska letina zlo bogata. — Po Veliko-Varadinski okolici so 13. dan p. m. tergati začeli; vsako leto gosposka čas odloči, kdaj se sme obiranje začeti; pozneje je pa slehernemu pripušeno, toda se vsak podviza, da kmali vince v hram dobi. — Da si ljudje za novo vino posode spraznijo, je od sv. Mihela do novega leta vsakemu pripušeno svoje vino točiti; ta čas bi oštirji svoje kerčme brez vse škode smeli zapreti, ker ob tem času nikomur na misel ne pride, želodec s kerčmarsko mešanco kisati. V—n. Iz Postojne 8. novembra. — Danes popoldne smo ob nazočosti dvornega svetovavca gosp. grofa Hohenwart-a, kteri je za prihod Nju Veličanstev olepšanje sloveče naše jame v svoje lastno vodstvo vzel, prehodili veličanski podzemeljski svet; prehodili smo čez 4000 sežnjev velik prostor z vsemi novimi napravami, in ogledali mesta, ki so določene za posebne ozaljšave. Reči moremo , da vse od malega do velikega je tak skerbno in dobro določeno, da ne bo pozabil nikoli, kdor bo tisti dan v jami! Ne moremo se že sedaj spušati v popis mnogih naprav, ktere bo raz-svitljevalo 12 centov Milinih sveč in 5000 lampic; le preklicati moramo, kar so „Novice" pred nekimi tedni oznanile, namreč, da pride iz Dunaja lepotičar. To ni res, ampak pod nadzorništvom gosp. Arko-ta, c. k. okrajnega ad-junkta, kterega je gosp. grof Hohenvvart za svojega namestnika tu izvolil, so storili vse to domači gospodje inženirji tukajšne železnice in tukajšnega c. k. okrajnega staviteljskega ureda, ki so vse dela razdelili v 7 oddelkov in prevzeli vsak svoj oddelek. Zato hvala komur hvala gre! Iz Tersta piše „Triest. Zeit." 10. dan t. m. sledeče: Preteklo noč, 15 minut po enajstih, je bil tukaj močen potres, ki je terpel nekoliko sekund in je ljudi iz spanja zbudil. Ne pred potresom pa tudi ne po potresu se niso zapazili na zrakomeru kakošni posebni premeni. Iz Ljubljane. V nedeljo ponoči—kmali potem je poli dvanajstih bila — je bil velik strah v Ljubljani: dvakrat zaporedoma se je močno stresla zemlja, da smo se plahi zbudili iz spanja. Le od dveh dimnikov vemo, da sta se poderla, tam pa tam na več krajih pa je se zid razpočil; večje nesreče nas je Bog milo obvaroval. Ob poli devetih drugo jutro se je zemlja spet enmalo stresla, pa ne tako, da bi bili potres vsi čutili. Radovedni smo slišati, ali je bilo tudi po drugih krajih kaj potresa. Iz Kraj na smo že zvedili, da je bil tudi gori močen potres. — V reduti je na ogled postavljena krasna podoba presvitle naše cesarice , ki jo je za prihod Nju Veličanstev v Ljubljano po višjem naročilu zmalal nas izverstni umetnik gosp. Stroj. Le en glas je, da to delo je najlepše med mnogimi drugimi lepimi, ki jih je dosihrnal doversil nas mojster. — Od krajnskih obligacij zemljišne odveze so bile iz-srečkane: po 50 gold. številke: 59, 154, 196, 210, — po 100 gold. štev.: 40, 56, 64, 177, 244, 575, 611,675,718, 960, 985, 1051, 1054, 1101, 1169, — po 500 gold. štev.: 142, 174, 234, 291, 392 in 328, — po 1000 gold. štev.: 7, 9, 88, 147, 148, 162, 316, 457, 747, 793, 799, 917, 953, — po 5000 gold. štev.: 34, 240, 297, 320, in po 5000 gold. štev.: 303 z deležem od 2300 gold. Vse te izsrečkane (Jozane) obligacije bojo 1. maja prihodnjega leta izplačane. — Gosp. Jož. Roth, dosedanji tajnik c. k. deželnega poglavarstva, je po cesarskem sklepu od 26. okt. izvoljen za deželnega svetovavca na Krajnskem; za tajnika pri c. k. krajnskem deželnem poglavarstvu pa pride iz Bukovine gosp. Janez Osumbor. 366 - Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiekar in založnik: Jožef Blaznik.