^..vs»r;v ,-^ -!v,'t.	,'■■.■•- ,-y. ,«/,■ v- , ■ . ■-• ■ - :pr, v
'
—
Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
36. številka
Joliet, Illinois, 18. avgusta leta 1905.
Letnik XIV
RAZSODNI HIP V POGAJANJU BLIZU.
Teč vprašanj že rešenih, sedaj na vrsti dve najbolj kočljivi.
Odstop Sahalina in odškodnina.
Portsmouth, N. H., 10. avg. — Odškodnina za po vojni povzročene stroške in odstop otoka Sahalin sta glavni točki mirovnih določeb, izročenih danes koncem dopoludanske seje mirovnih pooblaščencev po ba-ronu Komura gospodu Witte. Nadalje zahteva Japonija sledeče: Rusija odstopi polotok Liaotang, in tudi Port Artur in Daljni; Rusija mora zapustiti takoj celo Mandžurijo, ki se prepusti Kitaju; Rusija mora odstopiti Japoniji vzhodno-kitajsko železnico do Harbina, a v severni Mandžuriji pa ostane ruska last; Rusija mora priznati japonsko nadoblast nad Korejo; Rusija pri-pozna Japoncem ribiške pravice v vodah ob severnem sibirskem obrežju od Vladivostoka do Behringo-vega morja; Rusija izroči Japoniji vse bojne ladije, ki se nahajajo v nevtralnih pristaniščih,, in Rusija mora omejiti svoje vojno brodovje v vzhodnih vodah.
Portsmouth, N. H., 11. avg. — Gotovo je, da ne bodo Rusi odstopili nikacega ozemlja in si tudi ne pustili prikrajšati svoje mornarice v vzhodnoazijskem vodovju nikakor ne.
Portsmouth, N. H., 12. avg. — Glavni točki, vojna odškodnina in odstop otoka Sahalin,sta se preložili na konec. Vsled tega je postalo spanje na mir večje.
Portsmouth, N. H., 13. avg. — Mirovna pogajanja so zaradi nedelje, ki je za Ruse sveta, za danes ustavljena.
Preveč zahtevajo«
Petrograd, 14. avg. — “Associated Press” je vstanu izjaviti, da visoki ruski uradni krogi dejansko upajo na sklep miru samo v slučaju, če Japonija od objavljenih mirovnih pogojev v bistvu odstopi. Uradno in javno mišljenje glede možno sti miru je sledeče:	Da so pogoji
v svoji skupnosti za sprejetje popolnoma nemogoči,se tu sploh izjavlja. Če se ne spremene posebno glede vojne odškodnine in zemeljskega odstopa, se smatra mir nemožnimin nadaljevanje pogajanj brezkoristnim. Rusija je poštena ter želi odkritosrčno poštenega in trajnega miru, ampak vsakih pogojev ne sprejme, ker ni resnično poražena, nego le parkrat udarjena. Njene moči;njeni»sovražniki še ne poznajo.
Japonci odbiti.
Godzyadani, Mandžurija, 15. avg. Dve japonski torpedovki sta danes bombardirali Port Hazarevo (luko Lazarev, Koreja). Potem sta poskušali izkrcati čet, a ruski lovci so jih odbili. •
Težka naloga.
Portsmouth, N. H., 15. avg. — Lahke naloge pač nimajo mirovni pooblaščenci, če se pomisli, da so imeli v primeroma kratkem času že osem sej in da je postranskega dela dovolj, ki se mora opraviti pred in po sejah. Tudi brzojavljanje z domačimi vladami stane truda in dela, kot je najbolje razvidno iz dejstva, da je prošlo nedeljo samo ena edina brzojavna družba skupila $19,000. Tudi telefonske zveze se pridno uporabljaj o.
Dve kočljivi točki.
Današnja seja se je začela ob 10. uri. Na dnevnem redu je bil člen 4, ki se tiče polotoka Liaotung in zakupnih pogodeb ruskih. Točka 5 o odstopu otoka Sahalin se bo šele obravnavala, ko se rešijo vsa druga vprašanja. Pretrganje pogajanj seveda ni neverjetno, če Japonci osta-
III. letno zborovanje
“Zveze slivenskih duhovnikov v Ameriki” se bo vršilo dne 5. sept. v Broekway, Minn., pri č. g. Jan. Trobec. Ker se bo obravnavalo na tem shodu o mnogih važnih rečeh tičočih se dušnega pastirstva ameriških Slovencev, poživljamo člane Zvezine, da se ga udeleže polnoštevilno. Ob jednem vabimo na ta shod vse čč. slovenske sohrate-du-hovnike, katerim bije srce za naš narod.	Odbor.
nejo pri svoji zahtevi, da se jim da
vojna odškodnina in odstopi otok Sahalin.
Razsodni hip blizu.
Portsmouth, N. H., 1(6. avg. — V dopoludanski seji se je razpravljalo o točki 7,ki se tiče glavne črte železnične do Vladivostoka in ki naj se izroči pod kitajsko zaščito proti neštetim kitajskim roparjem. Rusi so zoper to. Glavne razprave pa se sedaj ne morejo več odlašati in kriza (razsodni čas) je blizu. Gotovo je, če Japonci De bodo vztrajali pri zahtevi omejitve ruske mornarice na daljnem vzhodu in izročitve zaprtih bojnih ladij, da pa ne bodo popustili glede odstopa otoka Sahalina in vojne odškodnine.
Praske.
Petrograd, 16. avg. — General Linjevič je sporočil, da so japonske torpedovke nehale streljati na Port Lazarev in se umaknile. V Koreji so zasedle rueke čete vas Kopungsan. Izbojevale so se na polotoku nekatere praske in sicer za Ruse ugodno. Posrečilo se jim je zapleniti dokaj orožja in streliva.
Hoče plačati?
Petrograd, 16. avg. — Osebe, odlične v dvorskih krogih, upajo na sklep miru. Po njihovih izjavah bo Witte ponudil milijardo rubljev ($510,000,000) kot vojne stroške in v zakup otok Sahalin. Grof Lams-dorff baje verjame, da bo baron Komura sprejel te pogoje, ker bi sicer zveza evropskih velesil prisilila japonsko vlado, da sklene manj koristen mir.
Judovsko vprašanje.
Petrograd, 16. avg. — “Associated Press” je danes doznala, da ima g. Witte poleg mirovnih pogajanj še drugo nalogo v Ameriki, namreč tamkaj popraviti gotove krive vtise glede ravnanja ruske vlade v judovskem vprašanju. G. Witte pozna kot predsednik ministrskega soveta nazore ruske vlade glede judov in tudi osebno pozna judovsko vprašanje v vseh podrobnostih.
Venezuela Kupuje topove.
Caracas, Venezuela, 13. avg. — Vlada je podpisala pogodbo s Schneider kompanijo v Creusotu, Francija, za osem baterij poljskih topov in štiri baterije gorskih topov kalibra 75 mm. Pogodba jamči $1,000,000.
30,000 VOZNIKOV ZAPUSTI UNIJO.
Ustanoviti si nameravajo novo, ker jim je dosedanja preradikalna.
Geslo novi bo “Čist unionizem”.
Norvežani za neodvisnost.
Christiani'a,i3.avg.—Norveški narod je danes skoro enoglasno izrazil željo za ločitev zveze s Svedijo. Od
450,000	volilcev je 320,000 oddalo svoje glasove. Do polnoči so do-šli glasovi iz 197 krajev in bilo jih je 95,935 za a 37 zoper odlečitev.
12 potnikov mrtvih.
Lorain, O., 13. avg. — Vzhodno vozeč osebni vlak Nickel Plate železnice je zadel davi v Kismann,pri Vermillionu, ob zapadno vozeč tovorni vlak, pri čemer je bilo 12 oseh usmrčenih in 25 drugih ranjenih,od katerih bržkone umre še osem. Nesreča je nastala, kakor izjavljajo družbini uradniki, po nerazumljenju danih ukazov ali nemarnosti uradnikov tovornega vlaka, da hi ravnali po njih. Ponesrečenci, večinoma italijanski delavci, eo se vozili v kadilnem vagonu, ki je bil koj za lokomotivo.
Philadelphia, Pa., 15. avg. --Vozniška unija (teamsters’union) se namerava razdeliti v dve ločeni organizaciji. Kakor znano, je bil C. Shea zopet izvoljen predsednikom unije. Bržko se delegatje, ki so se izkazali na tukajšnji konvenciji kot njegovi nasprotniki, vrnejo domov, bodo baje sklicali shod v Chicagi za prihodnji ali naslednji teden. Kačih 15 krajevnih unij v Chicagi, vsi vozniki v New Yorku in San Franciscu in mnogih manjših mestih bodo tvorili novo unijo, čije geslo bo “Glean unionism”, t. j. čist unionizem. Nova unija ho štela okoli 30,000 voznikov, od katerih bo pripadalo na Chicago 7,000, na New York 10,000, na San Francisco 8,000 in 5,000 na manjša mesta.
Vzrok ločitve.
Vzrok za ločitev je navedel neki chicaški vodja sledeči:	“Razpor je
povzročila zmaga sheaizma na konvenciji,” je.rekel. “Preustrojitveni živelj pač ni močan dovolj, da bi se mogli vreči Shea in njegovi prijatelji, a je še prepričan, da organiza-zacija in varna v njegovih rokah in noče zaupati premoženja svojih krajevnih unij predsedniku Shea.
Boje se novih homatij.
“V Chicagi, n. pr., je štirinajst unij, ki imajo vse dobre pogodbe s svojimi delodajalci in katerih člani dobivajo dobre plače. Če bo predsednik Shea nadaljeval narekati kakor v chicaškem štrajku, se naši delodajalci obrnejo zoper nas in vse, kar smo zgradili v mnogih letih, se nam zruši. Mislimo, da si koristimo več sami, nego skupna organizacija, ki ima v načelstvu nepoštene voditelje.” Shea je izgubil zadnje zau-panje na konvenciji tukaj, ker je kot predsednik nastopal preveč po carsko.
Ali bo štrajk?
Springfield, 111., 15. avg — Pre-mogarski štrajk utegne nastati v državi Illinois, ker operatorji nočejo v treh rudnikih v Virdenu,
111.,	namestiti posebnih razstrelje-valcev (shot firers). Do poravnave ostanejo ti rudniki ustavljeni. Brezposelnim premogarjem ista kompa-nija noče dati dela v drugih svojih rudnikih. Stvar preiskujejo državni uradniki zveze “United Mine Workers”, ki pravijo,da nastane splošen štrajk, če se je kršila pogodba med operatorji in premogarji.
Hrvatje dopltill z jahto.
New York, 15. avg. — Pokojnega Rothschilda jahto “Veglia”, ki jo je kupil Američan Drexel za $135,-000, je dovedlo iz Trsta semkaj 33 hrvatskih mornarjev, ki so bili dolgo let v službi Roth8childovi. Hr-vatski mornarji so rajnemu bogata šu tako ugajali, da jim je zapustil velike pokojnine. Iz New Yorka so se vrnili v stari kraj.
$100,000 za katedralo.
Cincinnatti, O., 13. avg.—Danes je razglasil nadškof Maes, da je nekdo daroval $100,000 za dovršitev katoliške katedrale v Coviiigtonu, Ky. Katedrala se je gradila izza 1894 in $300,000 se je že potrošilo zanjo. Nicholas Walsh iz Cincinnatija je bajedaroval gorenjo svoto,
a darovalčevo ime se ni razglasilo uradno.
Ne dneva, ni ure ne vemo.
Appleton, Wis., 11. avg. — Baš je zavrnil agenta, ki mu je dve uri ponujal polico za dosmrtno zavaro vanje, ko se je Henry Pauls danes zgrudil mrtev vsled srčne hibe. Pauls je pravil agentu, da izhaja iz rodbine, čije člani dolgo žive, in — čemu bi plačeval premije za pol-stoletja?!
Irec pretepel 59 Italijanov.
Plymouth, Wis., 12. avg. — En Irec je danes tu pretepel 59 Italijanov. Vsi eo bili uposleni na nekem vlaku Northwestern železnice. Irec se je zapletel v prepir z Italijani. Nekateri izmed zadnjih so poskušali vreči Irca z vlaka. To je pa razburilo irsko kri in začel je mlatiti celo krdelo. Ko je mlatev končal, je ležalo več Italijanov nezavestnih v vagonu.
Na vešala.
Viborg, Finsko, 15. avg. — Vojaško sodišče je danes obsodilo na vešala Prokopa, to je tistega moža, ki je dne 21. julija ustrelil polkovnika Kremarenka, pol. načelnika v Viburgu.
Škoda po viharju.
Cincinnati, O., 15. avg. — Po došlih poročilih je vihar včeraj in sinoči v državah Ohio, Kentucky in Indiana povzročil škode nad milijon dolarjev. Ponekod je -povodenj odnašala mostove. Mnogo oseb je bilo bolj ali manj ranjenih vsled treskanja.
Hehrik Sienkiewicz kaznovan.
Varšava, 14. avg. — Guverner Maksimovič je danes obsodil Henrika Sienkiewicza, slavnega poljskega romanopisca, da mora ostati za nedoločeno dobo v svojem stanovanju, ker je objavil in podpisal neke članke v odpor zoper poruso-vanje šol na ruskem Poljskem.
Društvo zoper Žide.
Vratislava (Preslan), 14. avg..— Društvo časopisov se je ustanovilo na zapadnem Ruskem in Poljskem v zagovarjanje preganjanja judov. Društvo jo začelo delovati v Biali, kjer je bilo zažganih 40 judovskih hiš in 10 drugih. Jude po malih mestih in vaseh obleta zona.
Francozi dobe $650,000.
Northfield, Vt., 14. avg. —Zahteve v znesku $650,000 po francoski vladi proti Venezueli so bile danes tu dovoljene po razsodniku R. F. Plumley. Zahteve se tičejo neke francoske kompanije, ki je gradila železnico v Venezueli in zahtevala zanjo odškodnine $8,000,000.
Nemški manevri.
Berolin, 16. avg. — Letošnji manevri nemške armade se bodo vršili v ogromni meri. Cesar bo povelje-ljeval 150,000 vojakov in udaril ž njimi čez reko Ren (Rhein) v Alzacijo in Lotaringiji, pod domnev-kom, da je tjakaj prodrl sovražnik, seveda Francoz.
10,000	usmrčenih na leto.
Washington, D. C., 16. avg. — Letno poročilo komisije za meddržavni promet, ki daje železniško statistiko za leto 1004., kaže, da je bilo 10,046 oseh usmrčenih in 84,-155 ranjenih, skupaj slučajev 94,-201. Izmed usmrčenih osebje bilo 441 potnikov in izmed ranjenih 9,-111.
VELENESREDA
V KAMENOLOMU,
Vsled dežja zmehčano kamenje pokopalo osemnajst delavcev.
12 mrtvih, vsi so bili Slavonci.
Allenton, Pa., 16. avg. — Gro-mada vapnenca, na tisoče ion težka, se je zvalila danes opoludne z ene strani kamenoloma v mlinu “A”, ki pripada Lehigh Portland Cement kompaniji, v Omrodu, ravno 5 minut pred prenehanjem dela. V ka-menolomu, ki je 1000 čevljev dolg, 150 čevljev širok in 100 čevljev globok, je bilo 27 mož pri delu. Dež je zadnja dva dni lil in razmehčal tla ter povzročil izdrsnenje kamenja. Samo 9 delavcev je uteklo neranjenih. Ostalih 18 je balo stisnjenih in stlačenih na prostoru 10 štirjaških čevljev, in 12 jih je bilo mrtvih, 6 ranjenih, in 2 zadnjih bosta bržkone umrla.
Ponesrečenci bili Slavonci.
Vsi delavci so bili Slavonci (Hrvatje, Slovaki ali Slovenci?), ki fo stanovali v kočah poleg kamen Loma. Dva moža, ki sta zagledala valečo se gromado, sta zakričala V svarilo. Ostali pa, ki so ta «trik vidno napak umeli, niso zbežali, dokler ni bilo prepozno. Z grom-skim hruščem se je gromada zvalila doli in je pod sabo pokopala vse nesrečnike. Vsi ljudje iz pet sosednih kamenolomov in drugi so hiteli na kraj nesreče, da izkopljejo zasute. Vsakojaki stroji soeerf-bili, da se odstranijo kameni, od katerih so mnogi tehtalbpo tri tone.
Pretresljivi prizori.
Klici na pomoč so se čuli od raznih stranij, in tja so hiteli rešitelji. Polagoma so spravili večino 1 j »dl j na dan, in ob 5. uri 30. minut so našli zadnjega živega. Njegovo glavo in rame so najprej osvobodili, a njegove noge so bile trdno ukle njene pod veliko kameno klado. Šest mož so našli na enem mestu stisnjenih, 4 stoječe in 2 ležeča. Trije teh so še živeli in četrti je umrl,predno so ga mogli osvoboditi. Pet zdravnikov je bilo poklic inih na lice mesta, ki so ranjence odpravili v bolnišnico v Allenton, a mrtvece v skladišče. Ponesrečenci so bili večinoma samci, drugi pa so imeli svoje družine v stari domovini.
Poljaki neuslišani.
Detroit, Mich., 15. avg. — Nadškof Albion Symon, oseben zastopnik papeža Pija X., ki je prišel preiskavat zahteve poljske duhovščine za zastopstvo v hierarhiji katoliške cerkve, je rekel o svojem poslanstvu:	“Doznati imam, ali
povprečna omika poljskih katoličanov v Ameriki ¡jamči za zastopstvo v hierarhiji. Izmed Poljakov se izseljujejo v to deželo samo najnižji razredi—delavci, kmetje, rokodelci. To so dobri, pobožni, bogaboječi ljudje, a niso ‘možgani’ našega naroda.”
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Sneg.
Hazleton, Pa., 15. avg. — Policaji in drugi, ki eo bili po.milim nebom, tačas, pravijo, da je prav imenitne inelo v tem mestu okoli 1. ure davL Po tednu vročega vremena je začela toplina padati, in o polnoči je kazal toplomer 45 stopinj.
Lakota na Španskem.
Seville, 15. avg. — Blizu Osune v Andaluziji se klati po deželi 5,00C delavcev oboroženih s puškami. Občinske oblasti odklanjajo odgovornost za to stanje. Ječe so napolnjene z osebami, ki niso zakrivile ničesar, nego so se le izročile policiji, da pridejo pod streho in do hrane. Dobrodelne družbe nimajo več pomagati s čim in vlada ho morala posredovati. Stradajoči plenijo, požigajo in ropajo.
Nesreče v Alpah.
Inomost, 16. avg. — Y tirolskih Alpah se je danes pripetilo bič manj nego 5 nesreč. Dva turista iz Me-rana sta trgala planike (Edelweiss) in storila pri [tem ismrt. Neki bavarski pravdnih je imel isto usodo. Ponesrečila sta se tudi še neki veli-košolec-in neki mladenič.
Železarne “ronajo”.
Cleveland, O., 16. avg. —- “The Iron Trade Review” pove jutri: Štrajk zidarjev zoper American Bridge kompanijo ne bo imel slabih posledic. Povpraševanje po železnem gradivu se nadaljuje čimdalje bolj. Nova naročila se sprejemajo po vseh tovarnah. V bližini Chi-cage se zgradi nov plavž (blast furnace) in sicer ga zgradi tvrdka M, A. Hanna & Co. iz Clevelanda.
Dobri časi.
Poročila iz vseh delov Združ. držav obljubljajo eno največjih in najboljših žetev ter prospevanje za, vsakega. Vsi se bomo veselili življenja, razun tistih, ki so bolni ali slabotni, če jim ni mar Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripravek, narejen iz čistega grozdnega vina in vpeljanih zelišč, deluje naravnost na želodec in vsaka hrana se potem lahko uživa in prebavlja. Karkoli boš jedel, ti ho dišalo, se ti prileglo in pretvorilo v zdravo, čvrsto kri, ki nanovo oživi celo telo. Nobeno drngo zdravilo ne da take življenske moči in čilosti vsem organom. V vseh boleznih želodčnih brzo olajša in gotovo ozdravi, kakor tudi v boleznih, povzročenih po nečisti in slabi krvi. Uživaj ga, bržko opaziš slabo slast ali telesno slabost. V lekarnah. Jos. Trinner, izdelovalec, 799 So. Ashland a ve., Chicago, Ilis.
Podadmiral Voelkersam, poveljnik ene eskadre uničenega trodovja ruskega.
Joliet, 111., 16. avg. — Piknik hrvatskega društva Zrinjski-Fran-kopan v nedeljo na Theilerjevem parku se je obnesel še dokaj po voljno, dasi je videti, da so se naši ljudje takihle piknikov že dokaj naveličali. Morda bi se dala stvar drugače uravnati v bodoče, n. pr. da bi vsa društva prirejala skupne piknike, po enega ali dva na leto. Več o tem o priliki. Nedeljski piknik so motili samo neki nepovabljeni gostje tuje narodnosti, seveda ne možje, nego mladiči, ki se razumejo na vse, samo ne na olikano in krščansko obnašanje.
—	Umrl je nenadoma v sredo, dne 16. avg. Anton Jerič, 18leten mladenič, ki je še le pred štirimi meseci došel sem s Kranjskega. Bolehal je samo par dnij, najbrž ga je omamila vročina. Doma je iz Ajdovice na Dolenjskem, kjer zapušča očeta, tu" kaj ima samo jednega bratranca, Delal je pri kanalu. Pri društvu ni bil nobenem, ker ni mislil, da se mu utegne pripetiti smrt tako zgodaj. Fantje, tu imate izgled, da smrt ne prizanaša nikomur, torej ne odlašajte pristopiti k našim podpornim društvom. Kakor hitro pridete v Ameriko, takoj se vpišite v katerokoli katoliško podporno društvo. Za pokojnega Jeriča pogreb že nabirata darove Anton Zaletel in Anton Kocjančič in mu bosta preskrbela dostojen sprevod. N. p. v m.!
—	Žičarne jolietske še ne delajo
s polno silo, a bodo menda vendarže kmalu. Jeklarne pa ‘ronajo’, da je veselje, in še bodo, pravijo. ‘The Iron and Machinerie World’, glasilo zapadne kovinske kupčije, pravi v tatedenski izdaji:	“Toliko kupce-
valcev železa in jekla je na svojih počitkih ta teden, da je poletna medlost sedaj popolna. Ampak če je novo nakupovanje najmanjše, vendar tovarne niso prizadete, in plavži neprestano puhajo. Izdelovalna stran kovinske industrije ostane jasna i za bližnjo bodočnost. Jeklarne vobče poslujejo podnevi in ponoči, zlasti v vzhodnih distriktih. Delavcev ponekod celo primanjkuje, zato razpošiljajo tovarnarji agente po deželi za potrebno izpolnitev delavske sile”. Ce je vse to res, potem se nam je še nadjati dobrih časov.
—	Italijan Bien Chetta je premo-gar v Carbon Hillu in je bil oženjen z neko 22 let staro rojakinjo, ki ga je obdarila z dvema deklicama. Živela sta srečno. Pred kakimi štirimi meseci je pa prišel v Carbon Hill 18 let stari Luigi Maddalena, ki si je tudi služil svoj živek v premogovih rovih. Iz hiše Chettove pa je sreča ušla po njegovem dohodu, ker je začel preveč pozornosti obračati ženi Chettovi, vsled česar so prišli na dnevni red prepiri med zakonsko dvojico. Nazadnje so zabavljice zgovornih sosedov spravile Chettovo mlado ženo ob pamet. Sklenila je umreti. V petek zvečer si je izposodila revolver, in v soboto zjutraj so našli v bližnjem parku dvoje mrtvecev—ženo Chettovo in njenega ljubovnika Luigi Maddaleno, ki ga je usmrtila s strelom v podbradek, nakar je izvršila samomor.
—	Več tisoč dolarjev vredna last nina in petdeset konj je bilo v ne--varnosti vsled ognja, ki je izbruhnil v soboto zvečer po 10. uri v velikem poslopju, ki je zavzema Joliet Tranc-fer Co. na Joliet cesti. Vrlim ognje-gascem se je pa posrečilo rešiti po slopje in konje, zgorelo je samo precej krme in orodja. Ogenj je bil povzročil, veliko vznemirjenje v notranjem mestu.
—	Aldermanu Burke iz pete warde se je hudo zameril ‘ ‘Herald”, ker je ta nastopil zoper zloglasni ‘grafi’ ali grabež, kot smo poročali v zadnji številki. Možakar želi, da se He-laldovporočevalec izključi iz mestne zbornice, kamor dohaja iskat resnice.
—	V St. Francis akademiji je v soboto šest mladih žensk storilo prvotne obljube, a deset se jih je odreklo vsem posvetnim vezem in je storilo slovesne obljube, ki jih na vekomaj vežejo v milosrčno sestr-
stvo. Obred se je izvršil najsloves-neje ob ogromni udeležbi sorodnikov, prijateljic in znank.
—	Pri delu ob kanalu je zadnji teden strlo nogo Joseph Maherju, ki je bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Alderman Nemanich je na ponedeljkovi seji mestnega zbora predložil resolucijo ali odlok, po katerem se ima Santa Fe železnica prisiliti, da zasuje smrdljivo peščero ali duplino ob Scott cesti med Liberty in Irwing cestama. Duplina je polna mlakužnice in žab in urhov, vsled česar je soseščina hudo trpela. Vnaprej ne bo več. Pred štiridesetimi leti je bila koncem druge warde prerija, s kakimi dvanajstimi kočami severno od Jackson ceste, kjer se sedaj dviga naša veličastna cerkev. In nekdo je mislil, da bi se dalo na prostoru, kjer je omenjena duplina, lomiti kämen otvoril je kamenolom, ki pa je bil kmalu opuščen zaradi nizke zemlje in vode. Jamo so pa tako malo zasuli, da so kužne kali iz nje neprestano povzročale bolezni po soseščini. Sedaj ne bodo več.
—	Salunarja John Janko in Joe Galič z Elwood ceste sta v ponedeljek plačala vsak po $12.25, ker ju je zatožila Mrs. Washburn, da sta imela v nedeljo svojo krčmo odprto.
—	Uradna prerokovanja kažejo, da bo avgust vroč (in bil je do nedelje), september topel, oktober neprijeten, a meseci december, januar in februar bodo resnično mrzli.
—	Različne manjše tatvine križem mesta so na dnevnem redu. Temu zmanjka dežnik, drugemu tucat ko-košij, tretjemu par vodenih dinj ali melon; tam spet skušajo neznanci okrasti neko protestantsko cerkev itd. Krivci so večinoma tuji klati-vitezi, a tudi gotovi jolietski mladiči so se razvili v res,“nadepolne uzmo-viče”.
—	Parada na Delavski dan, ki bo v ponedeljek 4. septembra, bo brž kone najlepša v zgodovini našega mesta. “Trades and Labor Council” je po svojem predsedniku povabil mestne svetovalce, da se udeleže pa-rade, in mestni zbor je vabilo sprejel. T udi policij a in ogn j egasni department! bodo poveličevali vele-krasno parado.
—	Na North Chicago cesti se napravi odtočen žleb v razdalji kacih 200 čevljev blizu Irving ceste.
—	Pisk in žvižg neštetih vlakov, drdrajočih skozi naše mesto ponoči, je bil za mnogoternike prava nadloga. Sedaj bo policijski načelnik mestni obvestil vse železniške družbe, da se bo naredba o brlizganju strogo izvrševala v bodoče. Naredba prepoveduje, da parovozi brlizgajo v obmestju, izvzemši v slučajih skrajne potrebe.
—Truplo utopljenca, o katerem se misli, da je William M. Kneehy, 385 North State St.,Chicago,so našli v reki Desplaines deset milj južno od Jolieta v torek zjutraj.
St. Paul, Minn., 13. avg. — Danes je tu v občini sv. Bernarda mil. g. škof John N. Stariha blagoslovil vogelni kamen nove cerkve, a dopoludne je delil zakrament sv. birme 250 osebam. Popoludanska služba božja, vštevši pridigo in Te-deum, se je vršila popolnoma pod milim nebom. Udeležba je bila ogromna. Kakor znano, je župnik nove cerkve naš rojak, č. g. Anton Ogulin. Med mnogobrojnimi čč.gg. duhovniki so se slovesnosti udeležili poleg imenovanih še sledeči rojaki: Rev. F. X. Bajec, Rev. J. M. Solnce, Rev. John Seliškar. Slavnostno pridigo je imel č. g. F. X. Bajec v nemškem jeziku, ker je fara sv. Bernarda nemško-katoliška. Ko bo cerkev dozidana, bo ena najlepšiL v St. Paulu. Stala bo približno $80,-000.
V tukajšnji cerkvi sv. Neže je pridigal v nedeljo, dne 6. t. m. č.g. Francis Mazir, koroški Slovenec, ki se je šele zadnjič priselil iz Avstrije. Začasno bo ta č. gospod poma-gaval pri cerkvi sv. Neže.
Mil. g. škof Jakob Trobec bode
praznoval letos 40letnico svojega mašništva in sicer dne 5. septembra pri svojem nečaku, č. g. Johnu Trobec, župniku slovenske cerkve sv. Štefana v Brockway, Minn. Vele-častiti slavljenec je ves čas svojega pastirovanja v Ameriki najrajši bival med Slovenci, za katere je vedno skrbel po očetovsko, in zato bo naš vladika obhajal svoje slavlje v sredi najstarejše slovenske naselbine. Iskreno’ mu čestitamo in mu želimo: Na mnogaja ljeta!
Chicago, 111., 17. avg. — Čas je že naznaniti dobitek od faira cerkve sv. Štefana tukaj v Chicagi, kateri se je vršil 24. in 30. aprila ter 7. in 14. maja. Bili smo prav zadovoljni. Naznanjamo, da so se veselice ves čas vršile prav v lepem redu in ob obilnem številu ljudi. Zdaj pa naznanimo imena deklet, ki so se trudile za kontest: Mary Merlak je dobila $228.25, Terezija Šinkovic je dobila $18i.05;skupaj je prinesel kontest $409.20. Mary Merlak je dobila zlato uro, Terezija Šinkovic pa za pet dolarjev cekin, a sta obe darovali nazaj za cerkev. Veseli smo teh dveh deklet in vredne so prav lepega spoštovanja, ker sta se tako trudili, da sta naredili tako lep dobitek za našo cerkev. Prisrčno se jima zahvaljujemo za njun trud, in vsem tistim, kateri so kaj pomagali in darovali za korist naše cerkve. Skupaj dobitka'od cerkvenega faira je prišlo $1055.93.
S pozdavom
Cerkveni odbor.
New York, 10. avg.— Madžarski Židje na vzhodni strani New Yorka so bolni od jeze, ker je Watchorn, glavni komisar priselitvene oblasti v newyorskem pristanišču, prisilil Marcusa Browna, njihovega voditelja, da se je odrekel službi. Kakor znano, je lani ta mož hodil po Avstro Ogrskem, kjer je proučaval izseljevanje, oziroma vohunil in doživel par neprijetnostij. Bil je velik slovanožerec. Vzroki za njegov sedanji padec niso javnosti znani natanko, samo toliko jo oči-vidno, da je pri vseh oblastih izgubil ugled in milost.
h lekarnah..
W. F SEVERA CO.
OBOA« BAPIM.IOWA.
PRICE ONE DOLLAR!
želodečni grenčec
Kri__________
je glavnim činiteljem našega telesa. Zato jo je treba hraniti zdravo, močno in čisto.
Severov
kričistilec
ojači in sčisti kri, iz-leči izpuščaje, rane, ture in škrofeljne. Povrne vara zopet zdrav spanec in zadovoljnost. Cena $1.00.
Žrtev_______r
srčne bolezni je na milijone. In vendar se toliko neprijetnostij vodečih do te strašne bolezni da ozdraviti z rabo
Severovega
srčnega
krepčilca.
Ta namreč ozdravi vse pomanjkljivosti srca in krvnegapretekanja. Prinese vam gotovo pomoč. Cena $1.00.
Čutni organi
v človeškem telesu so živci. Ako so ti razburjeni na katerikoli način, takoj čutimo duševno ali telesno bo!.
Severov
nervoton
ojači živce, ter je zanesljiv lek zoper živčno opešanje. Po rabi istega bo vsak nered v živcih prešel, ker ojači ves sestav telesa. Cena $1.00.
Nerednost
dostikrat povzroči bolezen ženam in dekletom. Ženske bolezni so vzrok mnogemu trpljenju v družini.
Severov ženski regulator
je zanesljiva zaščita ženam in dekletom. Ojači in ukrepi vse organe in povrne zdravje. Moral bi biti v vsaki družini. Cena $1.00.
Delavnost!^
BODIMO DELAVNI ! Bodočnost pripada podjetnim in pogumnim. Stoječa voda postane kmalu kalna. Oni, ki stoji mirno, zaostane na svetovnem pozorišču za drugimi, ki se energično pomikajo naprej. A le samo zdravi morejo biti delavni. Zato varujte dobro svoje zdravje. Posebno bodite oprezni pred želodčnimi bolezni, ki so tako škodljive umstvenemu in telesnemu položaju človeka.
-¡■STOMACHc.
BITTERS
je pravi lek zoper vse bolezni želodca. Ta grenčec je že zadobil slavno ime kot jedini lek, ki pomaga nasproti vsem neprilikam, da prebavni organi bolj pravilno in redno delujejo. Ta grenčec vzbudi močan, a naraven apetit, olajša bol v želodcu ter tvarja prijetno krepčilo. Cena 50c
“Spoštovani gospod:-Vsprejniite mojo najsrčnejšo zahvalo za Vaša izvrstna zdravila. Izkazala so se prav dobro, posebno želodečni grenčec. brez katerega nočem biti niti ne minuto. Hudo sem trpela vsled neprebavnosti. Po vporabi ene steklenice pa se počutim veliko boljšo.” Frančiška Meloun,
37 Berkley St., Cleveland, 0.
Severova zdravila so naprodaj v vse
4*
I
!
THE
EAGLE
• Nasa poletna prodaja ina velik vspei
m
t
Komaj je občinstvo culo potom časopisov o naši veliki poletni prodaji, ko so jeli dohajati k nam v velikem številu. Dokaz je temu, da je občinstvo prepričano o vrednosti blaga, ki ga mu mi nudimo po znižanih cenah.
Ako sploh kaj potrebujete v obleki, čevljih, posteljni opravi, pohištvu i. dr., pridite » k nam tekom te prodaje, ki bo trajala le še do torka 22. avgusta.	s
Nekaj posebnega.
Imamo čez 400 krasnih stenskih slik v različnih okvirih in raznih predmetih ki jih dajemo po............................
lOc, 20c in 50c
Moška oprava.
Moške mehke poletne srajce, preje 75c, zdaj..38c
Moške mehke poletne srajce, preje $1,	zdaj...75c
Moška spodnja obleka, preje 50c, zdaj........85c
Moška spodnja obleka, preje 35c, zdaj........20c
Moške ovratnice (neekties). preje 25c, zdaj po lOc in 15c Moške fine črne nogovice, 3 pare za.........25c
100 deških poletnih kap,prejšna j fin cena 25c, zdaj le po.................lUb
Čevlji iž finega usnja.
50 parov moških čevljev raznih velikostij in oblik, prejšna cena po $1.50 in $1.75, zdaj
le po....... .......65c in 75c
50 parov finih moških čevljev za praznik, raznih velikostij in oblik, preje po $2 in $2.50, zdaj par le po........................95c
Moške fine obleke.
Moške obleke, prejšna cena $8.50,
zdaj le po..............$5.50
Moške obleke, prejšna cena $10,
zdaj le po .............$7.00
Moške obleke, prejšna cena $15,
zdaj le pot............$10.50
Mošne obleke, prejšna cena $18, zdaj le po........... $1 3.50
Obleka za dečke.
Obleke za dečke v starosti od (i do 16 let, v svitlih in sivih barvah, prejšne cene $3, $4 in $4.50, zdaj pa da jih razprodamo le po..$1.95 200 parov deških kratkih hlač, za starosti od 6 do 16 let, prejšna cena paru 50c, zdaj le po..80e
Pohištvo.
Kupite svoje pohištvo pri nas tekom te prodaje, ker je nikdar več ne bodete mogli kupite ceneje.
Gugalni stol z visokimi ročicami, trpežno izdelan preje $1.75, zdaj pa le samo. .$1
Tu je bargain če je še kdaj kje je bil:
1 železna postelj, polna velikost 1 posteljno pero (spring), polna 1 fin modroc, polna velikost
1 a velikost,
VSE'¿A BT 4^* JV
Fini otročji voziček preje vedno, $3.00, zdaj pa samo.........................$1.95
Krasen otročji voziček, preje vedno *6 zdaj pri ti prodaji pa le samo......$3.95
Fina velour zofa, kot slika, priti prodaji pa le samo...............................
$6.75
Kupujte pri “The Eagle” in prihranili si bodete denar. »
IZ STARE DOMOVINE.
— Utonil je v Krki hlapec Martin Drčar.
—	Utonil je v Savi pri Krškem artilerist Anton Žiberna.
—	Vročina. V nedeljo 23. jul-so imeli v Novem mestu 43 stopinj Celzija.
—	S črešnje je|padel in se ubil 18 letni hlapec Pavel Mlinar iz Goro-peke, občina Žiri.
—	Cisti dobiček “Prešernove veselice” v “Zvezdi” znaša 13,180 kron, torej je izdatno večji kakor pri prvi.
—	Prijeti prisiljenec. V Trstu so aretirali iz Ljubljane pobeglega prisiljenca Janeza Severja iz Košane.
—	Odlikovanje je odklonil z zahvalo dr. Defranceschi, ki je bil te dni odlikovan od cesarja z zlatim zaslužnim križcem s krono.
—	Nameščena sta č. gg. Jožef Prešern za kaplana v Cerknici in Vladimir Prijatelj za kaplana v Šent Jernej.
—	Umestna prepoved. C. kr. okTajno glavarstvo v Radovljici je izdalo jako potrebno prepoved žga-njepitja pri mrličih.
—	Konj ga je ubil. Konj je 17. jul. zjutraj ubil Franceta Veiberja s Češnjice, zadnji čas v službi pri konjaču za Kamnitnikom.
—	Strela je ubila dne -24. jul. v Virmašah v starološki župniji Jugo-čevo deklo in delavko. Domačo go spodinjo je omamila. Šli sta vedrit pod drevo.
—	Otvoritev železnice Celovec-Jesenice bo,kakor javlja'Eisenbahn-blatt’, šele sredi leta 1907, ni pa izključeno, da bo otvorjena šele jeseni prihodnjega leta.
—	Na poti v Ameriko zblaznela. Iz Autwerpna so pripeljali nazaj neko Jero Veharjevo iz Prapreč v litijskem okraju, ker se ji je na poti v Ameriko omračil duh.
—	Uradno poslopje v Litiji je dogotovljeno in izročeno svojemu namenu, ali postavljeno je neki na prav neroden prostor in pa zelo drago je.
—	Umrl je dne 26. jul. popoldne v Ljubljani občespoštovani in po •celem Slovenskem znani trgovec, posestnik in gostilničar v Kolodvorskih ulicah g. Lovrenc Češnovar.
—	Pri ponočevanju zaboden je bil 18letni Jakob Kalan (Krevsov) iz Škofje Loke. Zabodel ga je Anton Hafner, ki je že pod ključem.
—	Zastrupil se je v sv. Joštu pri Vrhniki Janez Rus iz Planine pri Polhovem gradcu, ker je v naglici spil osminko litra jesihove esence misleč, da je močno žganje.
—	Na slavnost odkritja Prešer-
nevega spomenika so povabljena zastopstva vseh glavnih slovanskih mest:	Zagreba, Belgrada, Sofije,
Cetinja, Prage, Krakova, Lvova, Moskve, Peterburga itd.
—	Vojaške suknje se zbal delavec Jožef Bric iz litijskega okraja in jo hotel popihati v Ameriko. Na kolodvoru službujoči nadstražnik je pa Brica “pogruntal” in ga je are-toval.
—	Huda ura. V ponedeljek 17. jul. predpoldnem je med viharjem in dežjem padla toča v Dobrepoljah. Nevihta se je podila v smeri iz severozahoda. Prizadeto je zlasti zdensko, malovaško in zagoriško polje.
—	Sin Dimežev aretiran. Pri Celovcu so aretirali 43 let starega, že večkrat kaznovanega postopača Janeza Kušarja iz Ježice. Ta kušar je sin Jožefa Siherla, ki je bil kot ropar Dimež strah kranjskega in kamniškega okraja.
—	Novo tovarniško poslopje v Ljubljani gradi tvrdka J. Dečman <fc I. C. Mayer v Metelkovih ulicah. V tovarni se bodo izdelovale papir-
I nate vreče in podobno blago. — Ob j Dunajski cesti v obližji tupničarske vojašnice bodo zgradili tovarniško poslopje za izdelovanje podob iz malca i. t. d.
—	Petrolejski vrelec na Kranjskem? Nekateri listi poročajo, da so v bližini Gorenje vasi pri Poljanah našli petrolejski vrelec, ki je baje precej čist in se da porabljati za razsvetljavo.
—	Žabjek prodan. Na javni dražbi je hiše št. 17 na Žabjeku v Ljubljani, ki je bila cenjena na 25.000 kron, kupil fotograf Landau za 16.735 kron, hišo st. 19., ki je bila cenjena 12.200 kron pa g. Oro-slav Dolenec za 12.250 kron.
—	Mladi rokovnjač. Dne 22. jul. aretovala je žandarmerija na Viču nevarnega in radi kraje in goljufij večkrat kaznovanega J. Klemenca. Kradel je po Viču posebno zlatnino, ure, denar in kar mu je prišlo pod roke.
—	V tujini aretiran. 19 let stari Dominik Kraker je v novomeški okolici ukradel posestniku Janezu Knafelcu 860 K ter hotel pobegniti v Ameriko. Na meji je bil prijet, ker ni imel izkazil ter bil priveden v Novo mesto.
—	Ogenj. Dne 20. jul. ob 11. uri zvečer se je unelo na podstrešju posestnika Andreja Ančnika z Vrha Želimlje. Pogorela je hiša in hlevi. Ker je bilo brezvetrno, se ogenj ni razširil na sosedna poslopja.
—	Vsled zastrupi jen ja krvi umrl je znani in občespoštovani izvošček v Trnovem g. Ivan Jurjevec. Vzrok njegove smrti je mala praska na nogi. Mož si jo je opraskal, nakar sije oblekel rdeče nogavice in si s tem zastrupil kri.
—	Dne 21. jul. ob tri četrti na 6 zvečer se je pripeljalo v Ljubljano ckoli 40 članov“Češke obchodnicke besede” iz Prage, ki je največje trgovsko društvo v Avstriji. Na kolodvoru jih je pozdravila deputkcija trg. društva “Merkur.” Češke goste je občinstvo pri dohodu in odhodu burno pozdravljalo.
—	Katol.-narodna zmaga. Toplice na Dolenjskem. Občinske volitve dne 19. jul. so se za katol. narodno stranko častno izvršile. Zmagala je s svojimi možmi v III. in II. razredu ter v podbočinah Podturn, Dobindol in Gorenje Polje. V podobčini Toplice je izvoljen poprejšnji župan g. Sitar Ignacij z 31. glasovi proti 24, ki so bili oddani za g. župnika.
—	Nove hiše. Vrhnika zelo napreduje glede zidanja malih delavskih hiš. Poleg Katoliškega doma se bode v kratkem času po zaslugi hranilnice in posojilnice zgradilo okoli 20 malih in tudi večjih hiš, ki bodo posebno delavskemu stanu v veliko dobroto. Na tej parceli se bode v kratkem času pričela graditi za celo obširno občino blagonosna mlekarna.
—	Novomeške novice. V Ameriko jo je popihal, ko je dovršil precejšnjo tatvino Benedik Wrakar pri svojem jerobu Petschauerju v Polanicah. Imel je pa že preskrbljeno prosto vožnjo v Ameriko. Poprej je pa še dobro po Kandiji popival pri gospodu županu in gospodu Jakšetu. — Cigansko tolpo iz Ca-hovca, broječo 11 ciganov so aretirali v Novem mestu. Cigani so obdolženi raznih' tatvin.
—	Zanimivo iz lovskega življe-
nja. Tržiški lovci in nekateri drugi veseli izletniki so napravili neko nedeljo popoldne izlet v okolico prijazne vasice Sv. Katarina. Nazaj grede so se ustavili v gostoljubni gostilni pri Robežu. Kaj se zgodi? Ob pol sedmih zvečer je zmanjkalo vina. Mož je pozneje pravil:	“Za
našo vas bi ga bilo zadosti še štirinajst dni.”
—	Kranjski novomašniki. Čast. g. Andrej Orehek je obhajal svojo novo mašo v Moravčah dne 16.jul.; g. Anton Brajar v Mokronogu dne 16. jul.; g. Franc Jere v Šmarju dne 16. jul.; g. Anton Vadnal v
Ljubljani dne 15. jul.; g. Ivan Jeglič na Brezjah dne 15. jul.; g. Anton Breznik jo je obhajal dne 23. jul. v Ihanu; g. Anton Gole dne 23. jul. v Dobrnčah; g. Janez Noč 23. jul. v Koroški Beli; g. Andrej Ste-novec 23. jul. v Smledniku in g. Matevž-Ježek 6. avg. v Šmartnem.
—	Ljudje tožijo o slabi letini. Tako poročajo iz Trebelnega. Žita so redka in slaba. Črv je koreninice spodjedel in zimski mraz je mnogo setve poškodoval. Vinski trti je peronospera zelo škodovala. Gro-zdjiče deloma odpada in listi so že deloma suhi. Živina pa skoraj no bene cene nima, vsaj za jedno petino je ceneja, kakor pred letom. Tudi plemenskih prašičev kmetovalci skoraj ne morejo prodati, ali pa za slepo ceno.
—	Sleparico je vozil. Dne 14. jul. je prišla k posestniku Ignaciju Sodarju na Krko pri Zatični, neka Berta Balentinova rodom baje iz Toplic in ga naprosila, da jo pelje v Ljubljano v bolnišnico, kjer bode dobil plačeno vožnjo, povrhu pa bode še pogoščen. Sodar se je vdal in pripeljal navidezno usmiljenko v Ljubljano. Peljala sta se tudi na Studenec, kjer je vzela od sester slovo. Bila je potem tudi v “Leo-nišču”,odtam je pa šla po spodnjem koncu bolnišničnega vrta v deželno bolnišnico. Sodarju je naročila, da naj jo počaka, in čakal jo je celo uro zastonj, ker Balentinova jo je odkurila skozi glavni vhod na prosto.
—	Aretacija blaznega. Dne 20. jul. popoldne pripeljal je orožnik Koprivec z Viča nekdanjega trgovca Štefana Novaka iz Notranje Gorice. Bil je že v Ameriki in prepotoval veliko dežel, toda življenjski valovi so ga vedno uničevali. Ni čuda, da ga je potem večkrat napadla blaznost. Dne 20. jul. zjutraj vpil je po vasi, da bo požgal vso vas in pomoril vse ljudi. V več hišah je pobil vso šaro in polomil več pohištva. Hitel je za gospodom župnikom in drugimi,da hi jih napadel. Ljudje so se ga silno bali; poklicali so orožnika, ki je skoro blaznega s pomočjo kmetov po dolgem trudu aretiral in ga peljal v Ljubljano. Pokazalo se bo skoro gotovo, da je popolnoma blazeu.
—	Aretirana nevarna ciganska družba. V Novem mestu aretirana ciganska družina je znana pod imenom Nikolič že od leta 1882. kradla po Štajerskem, Nižjeavstrijskem in Kranjskem. Skupna škoda znaša na Nižjeavstrijskem 2351 kron, na Šta* jerskem 35,000, na Kranjskem v 134 slučajih 23,657 kron, s tem kar je pa pred leti storila šeHudoroviče va družba pa znaša skupna škoda na-Kranjskem 83,648 kron. Nekaj članov Nikoličeve družbe je bilo tekom let aretiranih. V Novem mestu mestu so aretirali sedaj oddelek družbe, kateremu je poveljeval Juro Sarkoezy. — Pri preiskavi vozov so orožniki našli v vozeh skritih okolu 70 skoro popolnoma novih rut. Ta tolpa se je izdajala za srbske delavce in obrtnike ter je s svojega potovanja po Štajerskem neovirano šla skozi Ljubljano. Aretirana je bila šele v Novem mestu.
—	Zaprta pot v Ameriko. Iz
Trebelnega poročajo:	Iz Amerike
se mnogi vračajo in tožijo o slabem zaslužku. Mož in žena uže precej priletna sta se odločila na prigovarjanje necega sorodnika bivajočega v Ameriki tjekaj odriniti. Prodala sta vse svoje premičnine; hišo in zemljišče sta pa dala v najem in polna nadej, kako dobro jima bode v obljubljeni deželi — Ameriki šla na pot. Uže sta gledala iz ladje obljubljeno deželo, kakor nekdaj Mojzes iz gore Nebo sveto deželo, a naselbinski urad je spoznal, da sta uže preveč v letih in je jima rekel: “Na ameriška tla ne smeta stopiti” in tako sta prišla te dni nazaj, ne da bi vedela, koliko je ura v Ameriki. Ne vesta se kam djati, kajti hiša in zemljišče je v najem dano. Denar za premičnine je pa šel za pot.
— Strela je ubila med nevihto kmeta Franca Kravosa iz Sv. Križa pri Ajdovščini.
<?1
!
>
</S)
(5X, g>
USTANOVLJENO LETA 1893.
«
SA
^	GLAVNA PISARNA:	* 9
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTLANDT.

JI
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109!
?

Podružnica ;
r 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
J VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. A» A*
Pošilja denarje v staro
-------------- domovino najceneje in najhi-l treje.
Parobrodne listke prodaja
virnih cenah.
■po iz-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
— je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. r J
*
¥
+
¥
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
(

—Nova cerkev v Opatiji. Tržaški vladni list poroča, da je cesar na prošnjo odbora za gradnjo nove samostanske cerkve v Opatiji vspre-jel protektorat nad to novo cer kvijo.
—	Kričeče številke. V avstrijskem Primorju ne pohaja šole 39,-694 otrok, od teh odpade na Istro 20,000. To je približno tako kot na Turškem — pardon, hoteli smo reči — v Avstriji.
—	Poizkušeni umor. Na Reki je neki neznanec hotel v nekem hlevu spečega 57 let starega kočijaža Jer-neja Polšaka iz Hrenovic umoriti. Zadal mu je na glavi smrtno nevar ne rane.
—	Sin s srpom odrezal očetu glavo. V Javorju pri Podgradu v Istri je mladi Miše na polju počakal svojega očeta, ki mu ni hotel izročiti posestva. — Mladi Miše je svojemu očetu s srpom glavo popolnoma odrezal in odrezano očetovo glavo vrgel v zrak,da je s silo telebnili na tla.
— Krvav boj je bil v nedeljo 23 jul. ponoči v Muehlatu pri Ljubnem med rudarji in lomilci kamenja. Zaklanega so našli mrtvega na cesti 63 let starega lomilca kamenja Valentina Landela; 53 let starega hlapca- Andreja Urbančiča in Tomaža Prambauerja so prepeljali v bolnico, kjer je Urbančič umrl. Storilce: Jožefa Siploseka,Marka Žnideršiča, Feliksa Felicijana, Jakoba Gras-nerja, Mihaela Belaka so aretirali.
HRVATSKO.
— Hrvatje pri odkritju Prešernovega spomenika. V svoji izvanredni seji dne 19. jul. je sklenil odbor društva hrvatskih književnikov, da se korporativno udeleži odkritja Prešernovega spomenika, ki se vrši 10. sept. v Ljubljani. Odbor je sklenil pozvati na sodelovanje vsa izobraževalna in pevska društva v Zagrebu in upravičena je nada, da se rodoljubno zagrebško občinstvo udeleži te slavnosti v velikem številu, da tako pokaže Slovencem svojo bratsko ljubav.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar
društvenih odztiakov (badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St... blizo mosta.

Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
O. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreda. W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Bail.
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
kt”"’ Bar 6»ms.
and Porter.	o
j. o silæitih:
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., J0LIET. ILL.
Nerver!
¥£ A T 111? TA <j) To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka «J 1-? 1 ” • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
jT“bader7cio. Na prodaj po vseh
142-148 E. Huron St., Chicago. slov tiskih gostilnah.
AMERIKAM SLOVENEC.
Ustanovljen t.
Brvi in najstarejši slovens, v Ameriki in glasilo K. &
iitoliški list K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
StOVESSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.
CtRAPES I^S1] COUNCIL ^ 4
CERKVENI KOLEDAR.
20.
31.
22.
23.
24.
25. 25.
ave.
nedelja
pondeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
10. pobink. Anastazij. Timotej, muč. Filip Beni ti j. Jernej, muč. Ludvik, kralj. Cefrin; Irene j*
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
LVII.
Tvoj angelj varih je vedno s tabo.
Na zemlji ni nič velicega, razun Jaše, ki biva v človeškem telesu. Vse drugo izginja v neznatnost, če je primerja z dušo človeško. Ena edina duša,pa najsi bo duša ubogega, raztrganega, spačenega otroka ali ¡nesrečnega klativiteza, družabnega iavrženca, je vredna več nego celi »vet z njegovimi mesti in trgi, njegovimi gorami in dolinami, njegovimi morji in rekami ter vsem, kar »bsega; višje vrednosti in važnosti Je, nego žareče solnce na nebul in »rebrni mesec ponoči in neštete zvezde, nasejane na škrlatasto opravo nebesno kakor istotoliko blišče-iih in iskrečih se demautov. Odkod la dragocenost duše? “Ona samo je nesmrtna in neminljiva.” Vse drugo mora zveniti in odpasti in izginiti in aehati biti.
Samo Bog popolnoma razumeva vrednost duše. Učlovečil se je, da vesi duše. Vsaka duša je kupljena z žavo krvjo večnega Sina božjega. Biseri neizmerne vrednosti, živordeče kaplje Kristusove dragocene krvi »e lesketajo na človeški duši.
Prav ob samem zoru bivanja, v trenutku ko se duša združi s telesom ((¡da, celo mesece pred rojstvom), pošlje Bog enega Svojih angelov čuvat tisto dušo med njenim zemeljskim potovanjem in donest jo varno v nebesa.
Angeli so preprosta, breztelesna bitji»; obdarovana z razumom in prosto voljo. Tupatam posečajo zem-Oj©v se odevajo v človeško podobo, iae «ta bi živeli v telesnem življenju, samo videti so kakor, bi imeli telesa, in zato jih je spoznati. Popolnejša bitja, so nego ljudje. Njihovo življenje v nebesih je neprestan slavo-in hvalospev, v neskončni blaženo-mrosti; popolno družbo tvorijo s popolnim redom in podvržnostjo po razliki popolnosti in opravila. Zanimajo se za ta svet in delajo tu isakor služabniki božje Previdnosti.
Eden izmed teh nebeških duhov ¡p imenovan služiti kakor naš angel j varih. Vedno in povsod nam je ob strani. “Kajti On je dal Svojim angeljem nadzorstvo čezte: čuvati nad tabo na vseh tvojih potih” (Ps. XC. 11). in tako ga ima tvoj sosed, celo majhen otrok; naš Gospod želi, da spoštuješ zato najmanjše človeško bitje:	“Glej, da ne zani-
čuješ prav nijednega teh malčikov: kajti povem ti, da njihovi angelji vedno gledajo obličje mojega Očeta,ki je v nebesih” (Sv.Mat. XVIII. 10).
trudijo škodovati nam. Te hudobce zadržujejo, da nam ne škodijo, kakor to vemo iz knjige Tobijeve (VIII. 3): “Potem je angelj Rafael vzel hudobca in ga privezal v puščavi gorenjega Egipta.” Niti najmanj ne moremo dvomiti, da naši angelji varihi «fuvajo naša telesa, braneč nas nevarnostij, ki nam pretijo, in stražeč nas pred neštetimi nezgodami:	“V svojih rokah te
bodo nosili,da ne zadene tvoja noga ob kamen” (Ps. XC. 11). “In angelj,” je rekel Jakob, “ki me je rešil vsega zlega, blagoslovi te dečke” (Stv. XLVIII. 16).
Kako tolažljiv uk! imeti mogočnega kneza nebeškega s sabo, ščitečega in branečega te proti vsem napadom zlodejevim, proti vsako-jaki nezgodi! Ko je sveta Neža odbila, ponuditi žrtev krivim bogovom, je soduik zapretil, da jo posije v hišo greha. Ampak nasmehljala se je in je rekla zaupno:	“Ako bi
poznali moč Boga,kateremu služim, mi ne bi nikoli pretili tako.” Ko jo je sodnikov sin hotel osramotiti, ga je njen angelj udaril, da se je mrtev zgrudil pred njo.
Naši angelji varihi nam navdihujejo pobožne misli, nas vzpodbujajo delati dobro, ogibati se zlega. Zato nas sv. pismo opominja: “Pazi nanj in poslušaj njegov glas in ne smatraj ga prezirljivim: kajti odpustil ti ne bo, če grešiš,in Moje ime je v njem” (Mojz. XXVIII. 21).
Ti zvesti služabniki Najvišjega se zelo zanimajo za naše verske dolžnosti; videti nas želijo moleče in naše molitve nosijo k Bogu. “Kadar si molil solzeč,... sem nesel Tvojo molitev k Gospodu” (Tob. XII. 12). Celo svoje molitve družijo z našimi in Dosijo oboje pred nebeški prestol. “In drug angelj je prišel in je stal pred altarjem, imajoč zlato kadilnico: in mnogo kadila mu je bilo danega, da izroči molitve vseh svetnikov” (Skrivno raz. VIII. 3).
Dragi angelji nas podpirajo tiso-černo in, ne da bi mi vedeli to, čuvajo mnogih nevarnostij. Poglej v zgodovino svojega lastnega življenja in kmalu boš odkril nekaj primerov posebne zaščite po tvojem angelju varihu.
Ali si ga vedno častil, mu zaupal in ravnal ž njim kot s prijateljem? Ce se doslej nisi mnogo menil za njegovo navzočnost in brigal za njegove usluge, prosi ga zamere na mestu zastran svojega nehvaležnega in neprijaznega vedenja. Prosi ga, naj ti odpusti in te še nadalje čuva. Sedaj poglej, z očmi sv. vere, njegovo svetlo in krasno postavo, in nikoli več ne pozabiš njegove ljubeče druščine niti milostnega Očeta, ki ti ga je poslal.
Izvoz ogromen.
Svojim naročnikom!
PRVA poloviea tega leta je že potekla, a nekateri naročniki še niso ponovili predplače, oziroma še niso poravnali zaostale naročnine. Te dni smo začeli pošiljati račune onim naročnikom, ki ali še niso ponovili predplače za to leto, ali pa še ne poravnali zaostalega, in v kratkem dobi vsak zakasnel naročnik točen račun koliko je še dolžan na listu.
Ni naša navada vedno tirjati naročnike in jih vspodbujati, da store svojo dolžnost. A včasih pa je to le potreba. List je tako po ceni, da ga vsakdo lahko vzdržuje brez posebnega žrtvovanja in tudi redno plačuje. Upamo, da ta naš prijateljski opomin ne bo brez vspeha.
Jako neradi bi vstavili list zaostalim naročnikom, zlasti še sedaj ko izhaja v njem krasna in dokaj dolga povest “POMORSKI ROPAR”, na katero opozarjamo vse svoje čitalce. Vsak kdor jo pazno in redno čita bo uvidel, da je povest sama vredna celoletne predplače za list. Ko bo enkrat končana, bo gotovo vsak bralec dejal, da smo govorili resnico. Povesti “Žalost in veselje” ter “Robinson” se z njo nikakor ne morejo meriti, vendar vedo vsi, da so tudi te sila zanimive.
Prosimo torej vse svoje naročnike, da nam kmalu po prejetju računa pošljejo dotično vsoto in prepričani naj bodo, da jim “POMORSKI ROPAR” ne bode Ubežal, ampak jih bo zabaval do — konca povesti.
Upraviiištvo.
Izvozi izdelanega blaga za Zdrt»ž. države v baš končanem fiskalnem letu so znašali $543,620,297, proti $452,415,92) prejšnje leto, $433,-851,756 leta 1900 in $183,595,743 leta 1895.
Izvozi zadnje leto niso bili samo naj večji v zgodovini, marveč presegajo združene izvoze vsega blaga v stoletnici 1876 ter skoro za $140,-
000.	000 vse uvoze in izvoze deželske koncem državljanske vojne.
Tovarne za jeklo in železo dobavljajo ali oskrbljajo skoro četrtino skupnih izvozov, ki so znašali $134,727,921 zadnje leto, proti$lll, 948,586 v prejšnjem letu. Jeklene šine so kazale narastek za $6,000,000, glavno v nakladih za Canado, Južno Ameriko, Mehiko, Zapadni Indiji, Japonijo in druge orijentalne ali iztočne dežele. Stroji so tudi kazali narastek 1. 1905. za nad $6,000,000 več nego 1. 1904.
Viden pojav je veliki narastek izvozov lokomotivov na Japonsko; 151 paro vozov se je poslalo tjakaj
1.	1905., proti 74 v prejšnjem letu. Mehika iu Argentina sta pomnožili svoje nakupe ameriških šivalnih strojev, dočim je Japonija pomnožila svoje nakupe električnih strojev in gradiva, obojev precejšni stopnji.
Bakrarne zavzemajo drugo mesto s skupno vrednostjo $86,225,-291 leta 1905., proti $57,142,081 prejšnje leto. Za $10,000,000 so se pomnožili bakreni izvozi na Kitajsko.
Pomnožil se je izvoz rudninskih olj — tretje blago po važnosti— xa nad 100,000,000 galonov,
voz olja za 1905 je bil 951,000,000 gal.,proti 847,000,000gal. Vrednost za 1905 je bila $71,888,317 in za 1904 pa $71,753,552. Na Angleško in Irsko se je poslalo 221,000,000 galonov, na Nemško 147,000,000 in na Nizozemsko 117,000,000. Samo 55,000,000 galonov se je izvozilo v Južno Ameriko.
Bombaž zavzema odlično mesto v zadnjega leta izvozu, ki se je zvišal od $22,403,713 leta 1904. na $49,666,080 v baš končanem letu. Narastek so tvorili zlasti izvozi bombaževega sukna, ki so bili vredni skupaj $14,696,199 1. 1904. in $41, 320,542 leta 1905. Na Kitajsko se ga je izvozilo 400,000,000 jardov več nego prejšnje leto, ko se ga je poslalo skoro 77 milijonov, in vrednost ameriških izvozov bombaževega sukna v rečeno deželo je narastla od $4,000,000 leta 1904. na $27,750, 000 leta 1905. Japonija je bila sa-modruga dežela, ki je pokazala znaten narastek: skupaj 16,000,000 jardov, proti 440,000 leta 1904.
Usnje, četrta roba po važnosti v zapisku izvozov izdelanega blaga, je pokazalo narastek za $4,000,000: skupno se ga je izvozilo 1. 1905. za $38,000,000 in 1. 1904. pa za $34, 000,000. V tem razredu je Japonija glavna odjemalka.
Drugo važno blago izvažano je bilo:	Poljedelsko orodje, $20,750,
000; kemične tvarine, leki, barve itd., skoro $16,000,000; leseni izdelki, $12,500,000; vagoni, kočije in vozila, $10,666,000; znanstveno orodje, $8,000,000; papir in izdelki, $8,950,000; voščeni izdelki, $7,750, 000; vlakneno blago, $6,750,000; tobakovina, $5,666,000; knjige, zemljevidi itd., skoro $5,000,000.
poganov nego jih biva na Japonskem.
Poleg tega še lahko navedemo, da se plemena, znana zaradi poštenost« in spodobnosti v Evropi, kaj brž udajo razjedljivim uplivom, ki prevladujejo v Združ. državah. Na Irskem se irska devojka navadne kaže kot vzor čednosti, sodeč pc dostopnih statistikah, ampak tu je pa žal preresnično, da je irska deklica druzega zaroda dostikrat najti tam, kjer ne bi smela biti. Brez koristno je zanikati to žalostno dejstvo. In v Evropi je bila judovska deva vedno čudovito čednostua, pa vendar tudi hodi krivo pot tu v Ameriki. Pred nekoliko dnevi nas je omikana mlada judinja obvestila, da ne more zanikati dejstva, da se izprija tukaj v Ameriki. Katoliška mlada Poljakinja je videti še kre postna, ampak le počakajte, da se enkrat “skozinskozi poameričani”.
Vse to je obžalovanja vredno, Presunljivo je kakor ganljivo. Kaže nam, da je velik del ameriške civilizacije ali omike kakor tista ponev, v kateri so čarovnice kuhale pred Macbethom v čudoviti pustinji. Pro ces asimilacije ali prilikovanje, f katerim se tako ponašamo, je sestavljeno iz raznih žalostnih prime-skov. Ni čudo, da predsednik Roosevelt trdi, da je čas za pridige. Američani imamo mnogo dobrega \ sebi in smo krepki kot narod, ampak imamo tudi svoje hibe in potrebujemo mnogo svaritev.
The New World.
Temna stran Amerike.
Nasi angelji varihi nas ljubijo, j ampak vsled znižanja cene je vred-iakor nas zli duhovi sovražijo in se tiost ostala dejansko stanovitna. Iz-
Predzadnjo nedeljo je predsednik Združ. držav smatral čas primernim za zopetno pridigo in pridigal je,ta-korekoč. Priganjal je svoje poslušalce,naj skrbe ne samo za nravnost, marveč tudi bolj za krščanstvo. Očividno g. Roosevelt misli, da se mora nekaj storiti v preprečenje razkrojevanja, ki je sedaj vidno vsem.
Prav zares so potrebne tovrstne pridige. To že priznava oelo petdeset milijonov nekristijanov, živečih med nami. Zadnjič je “Popular Science Monthly” objavil članek, ki je bil skoro jeremijada nad upadanjem ameriške nravnosti. Tu so nekateri dokazi“napredka” v Združ. državah:
1.	Mi imamo več umorov nego vsa Evropa skupaj.
2.	Mi imamo več raaporok nego vsa Evropa skupaj.
3.	Mi imamo več veletatov in ponevernikov nego vsa Evropa sku pa j.
4.	Mi imamo več spolnih grehov (in med temi nekaj doslej ne zašli šanih na zemlji) nego vsa Evropa, vštevši rusko Azijo.
To je bridko, ampak dostaviti treba, da imamo v tej deželi več
Tisti ženski menih.
Pred nekoliko tedni so chicaški dnevniki imeli čudno pravco o nekem menihu v “rumunskem samostanu, ki se je ob smrti izkazal kot ženska.” Tozadevno pravi list ‘London Catholic Times’: O tej stvari nam piše poročevalec iz Rumunske-ga sledeče:	“Ker sem videl v
“Catholic Times” z dne 14. julija napisano čudno pravco, naslovljeno ‘A Monk’s Secret’, sem vesel, da sem vstanu sporočiti nekoliko dejstev, ki razženejo vsako misel,kakor bi stvar kaj zadevala katoliške rede. Samostan Tibucani je razkolna občina, pripadajoča rumunski cerkvi, ki je razkol grške cerkve. Takih malih samostanov je vsepolno raz tresenih po deželi, zlasti v goratih pokrajinah. Menihov je navadno malo po številu, so zelo revni in zelo nevedni. Videti je, da imajo le malo pojma o verskem redu, in žive čisto preprosto kmečko življenje. Posetil sem jih mnogo med svojim devetnajstletnim bivanjem v teh krajih. Zdi se mi, da jih brihten slepar lahko prevara. Neka pravca se je raznašala podobna omenjeni. Napisana je bila v nekaterih krajevnih časopisih, ampak ni vzbudila mnogo hrupa. Katoliških zaprtih redov na Rumunskem ni. Katoliške rede zabranjuje vlada.”
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Bivši upornik in vodja razbojnikov v Maroku Rais Uli, ki je ugrabil Američana Pernicarisa, je sedaj guverner v Fezu.
Tovarne za balone ali zrakoplove se nahajajo v raznih mestih evropskih, kakor so Augsburg, Hannover, London, Pariz itd.
102 leti stari Thomas Dillon v Akronu, O., je bil nedavno zaprisežen kot posebni policaj, da nadzoruje prosto kopališče mestno. ____________________
V oplemenitev svoje domače govedi nakupujejo Japonci že nekaj časa živino v IVisconsinu in odpošiljajo v deželo vzhajajočega solnca.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
u
SIDRO
»»
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0KÖSTFIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
10: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Skupni dohodki davka na alkohol na Angleškem so za $15, 000,000 manjši nego v Združ. državah, dasi douaša davek na glavo tam $4 in tu $2.
Mesto Odesa je po ve-likosti četrto mesto ruske države ter najznamenitejše pomorsko in trgovsko mesto južne Rusije. Ima čez 300,000, po najnovejših cenitvah celo 450,000 prebivalcev.
Zmaga slovanske pesmi. Pri velikem mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji je dobil dne 23. jul. prvo nagrado “Pevecky spolek Smetana” iz Plzna. Soglasno in z velikanskim odobravanjem je bila sprejeta slovanska pesem kot kraljica tega tekmovanja.
V vagonu linčan je bil zadnjič neki črneo radi napada na neko žensko v Normandy, Ky. Oblastnija ga je prijela in hotela prepeljati po železnici v Shelbyville. Pri neki postaji pa je nenadoma kakih 25 mož skočilo v vagon in črnec seje zgrudil, prevrtan s svinčenkami.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
1212T. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine In sre« brnine. — Ce rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete.
R0BT P. K1EP
121 N. Chicago St. JOLIET
Noto! Mo! Noto!
Štiri dni je trajalo neko ogrsko ženitovanje, ki se je zadnjič obhajalo v kraju Lakeside pri mestu Racine, Wis. Svatje so sklenili, da mora vsakdo, ki hoče plesati z nevesto, tej plačati 50c. Nevesta je bila s tem zadovoljna in je plesala 300krat, dokler ni plesalcem skopnel denar.
Dovršenost na polju lekarniškega znanja!
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krep6ilecf
oživljalec sistema
in tvoritelj krvi.
Avstrijski poslanik baron pl. Hengelmueller, ki se je vrnil dne 4. t. m. s počitkov, zatrjuje, da ni res, da Avstrija zagovarja izseljevanje v Ameriko. “NaAvstro-Ogr8kem,” je rekel, “primanjkuje rokodelcev in poljedelci zelo težko dobivajo potrebnih delavcev za žetev. To pomanjkanje je povzročila izselitev. Delavske plače so tako visoke, kakor v Ameriki in vzroka ni za izseljevanje.”
Dva pridržana Poljaka
sta te dni napravila obupen poskus, uteči iz priselniške bolnišnice na Ellis Islandu. Ponočni čuvaj ju je na svojem obhoda ob 1. uri pogrešil in je dal alarm. Našli so ju boreča se z valovi, pljuskajočimi ob New Jersey brežini. Nosila sta okoli boka plavna pasova, a bi bila vendar utonila, da ni došla rešitev še o pravem času. Skočila sta bila v morje, da se rešita zapora. Kaj je dognala preiskava, nam ni znano.
Znano'j e, da so Tirolci zdravi in čvrsti ljudje, se bolj kakor naši Gorenjci. Vendar tvori redkost družina Wanser v Waltenu, Koso starši pred leti umrli v visoki starosti, je preostalo se devet otrok v sledeči starosti:	Janez 84, Štefan
80, Miha 78, Andrej 74, Ana 72, Magdalena 70, Filomela 67, Gertzu-da 65, Anton 63 let. Bratje in sestre so vsi zdravi. Samka je ostala samo Filomela; vsi drugi so v zakonskem jarmu ali obvdoveli.
Perzijski šah se je med svojim bivanjem v Lvovu, Galicija, s svojim spremstvom nastanil v ‘Hotela George’, kjer je najel 46 sob in primdrno število postranskih pro-stornostij. Hotelski račun je znašal 48,000 kron. V spremstvu šahovem sopotujoči dvorski izplačevalec je rekel hotelirju, da je račun previsok. Hotelir je pa ugovarjal, da je moral za šaha in spremstvo napraviti posebno knhinjo, in samo strošek zanjo in za jedi je znašal baje 18,000 kron. Konečno se je dosegla poravnava, po kateri se je izplačal hotelski račun s 44,000 kron.
Napravi slabotnega človeka močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvica h.
Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo	pošiljavne stroške.
LeflvlCni oiž rdečeia Križa
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
'h im 0' 1 I»1 lili 35c.i%IL««h
THE PALAGE EMM
104 Ottawa St., Joliet.
S. F. SCHICK, lastnik.
ZASTONJ!
Da se naši občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraj« in pri onih strankah, Kjer so bili dosedaj ge nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, alco trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da nag električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tuai dragim tolninom priporočali, da zadobimo s tem ge večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vag električni pas je torej vse uči nil, kar ste mi obljubili, in ge več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Chicago, IR.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vage ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode dogel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street._____ New York, N. Y.
MIHOČEMOTVOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prestar je na Oesplaines ulici blizu novega kanala.
Preduo kupiš Lumbk «glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LAONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLA1NES IN CLINTON ULIC.
K. S. K.
JEDNOTA
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898.
Predsednik: John K. Si’kkbesc, 2208 Calumet ave., Calumet, Miah.
I.	Podpredsednik: Mihael Skkbe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frane Bojc, 222 Messa a ve., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O. '
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Gartield ave., Chicago, 111.
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicigo St., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, III.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III Frank Opeka, Box 477, Waukegan, III.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Prošnja.
Novo društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. Imena:	Jožef Gerdun, roj 1886; Janez Merzlak,
roj 1876; Mihael Frankovič, roj 1872; Tomaž Borovac, roj 1872; Jožef Švajgar, roj 1872; Janez Capuran, roj 1872; Jure Požek, roj 1870; Janez Šprajcar, roj 1868; Janez Omahen, roj 1867; Anton Švajgar, roj 1866; Martin Derganc, roj 1865; Mihael Papež, roj 1 1861; Anton Ostronič, roj 1861.	Dr. s. 13 članov.
Pristopili:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 8535 Fabjan Janez, roj 1881, 8536 Retel Franc, roj 1877, 8537 Retel Janez, roj 1872, spr. 14. avg. 1905.	Dr. s. 113 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 8538 Bučar Jožef, roj 1879, spr.
14. avg. 1905.	Dr. š. 126 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8539 Markel Anton, roj 1886, 8540 Gliha Jožef, roj 1882, 8541 Ternavžek Jauez, roj 1882, 8542 Miklaučič Alojzij, roj 1881, 8343 Omahen Anton, roj 1878, spr.
14.	avg. 1905.	Dr. š. 213 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8544 Stunja Peter, roj 1887,
8545 Weselic Nikolaj, roj 1886, 8546 Balkovec Janez, roj 1884, 8547 Terhaj Štefan, roj 1881, 8548 Budisčak Janez, roj 1879, 8549 Mitolo Franc, roj 1876, 8550 Kasunič Nikolaj, roj 1871, 8551 Habič Janez, roj 1869, 8552 Beluš Jauez, roj 1867, 8553 Verderbar Jožef, roj 1867, 8554 Weselic Jožef, roj 1866, 8555 Skrtič Marko, roj 1866, 8556 Babič Peter, roj 1862, spr. 14. avg. 1905.
Dr. š. 101 člana.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8557 Pahule Janez, roj 1885, 8558 Stržišar Janez, roj 1879, 8559 Matejčič Janez, roj 1872, 8560 Šmolc Jožef, roj 1870, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. 98 članov,
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8561 Papič Nikolaj, roj 1877, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. 69 članov.
K društvu V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 8562 Mahovec Janez, roj 1887, 8563 Krašic Vide, roj 1886, 8564 Brajkovič Mihael, roj 1879, 8565 Gerbac Matija, roj 1867, spr. 14. avg. 1905.
Dr. š. 133 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8566 Černič Jure, roj 1887, 8567 Gregoraš Jožef, roj 1887, 8568 Žugel Peter, roj 1883, 8569 Radojčie Nikolaj, roj 1883, 8570 Boršič Marko, roj 1869, spr.
15.	avg. 1905.	Dr. š. 107 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8571 Mihelič Jožef, roj 1878,
8572 Kriš Janez, roj 1877, 8573 Deržič Mihael, roj 1866, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. 77 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8574 Klobučar Franc, roj 1886, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. 23 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8575 Slmovec Janez, roj 1887, 8576 Bergant Franc, roj 1886, 8577 Vertnik Jožef, roj 1880, 8578 Mavec Jožef, roj 1879, 8579 Janežič Janez, roj 1879, 8580 Kropar Jožef, roj 1877, 8581 Tanko Janez, roj 1876, 8582 Kovačič Jožef, roj 1875, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. 67 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8583 Plestenjak Matija, roj 1884, spr. 14. avg. 1905.	Dr. š. — članov.
Suspendovana člana zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3445 Perko Jožef, 5749 Križanov-ski Feliks, 13. avg. 1905.	Dr. š. 81 članov.
Prestopila:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 4031 Težak Janez, 8. avg 1905.
I.	dr. š. 93 članov. II. dr. š. 44 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5760 Tovornik Janez, 15. avg. 1905. I. dr. š. 69 članov.
II.	dr. š. 66 članov.
Odstopila:
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, avg. 1905.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., avg. 1905.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 7485 Gerčman Jožef, 10. avg. 1905.
Dr. š. 239 članov.
Od društva V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 26C Metež Janez, 10. avg. 1905.
Dr. š. 71 članov.
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 2316 Princ Jožef, 10. avg.
1905.	Dr, g. elanov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7844 Vozel Franc, 14. avg.
1905.	Dr. š. 65 članov.
Pristopile članice:
K društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2546 Janžekovič Ana, roj 1883, spr. 15. avg. 1905.	Dr. š. 27 članic.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 2547 Ladešič Franca, roj 1876, spr.
15. avg. 1905.	Dr. š. 9 članic.
K društvu Matere Božje 80, So. Chicago, 111., 2548 Matjašič Marija,roj 1884, spr. 15. avg. 1905.	Dr. š. 20 članio.
Suspendovana članica zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 58, Haser Pa., 2200 Križanovski Valerija, 13.avg.
1906.	Dr. š. 19 članic.
Prestopila članica:
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2177 Augustin Neža, 10. avg. 1905.
I. dr. š. 29 članic. II. dr. š. 27 članic.
Odstopile članice:
Od društva Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 2509 Eržen Neža, 7.
avg. 1905.	Dr. š. 8 članic.
Od društva sv. Lovrenca 68, Cleveland, O., 2176 Zurc Uršula, 14. avg. 1905.	Dr. š. 2 članici.
Suspendovane članice:
Od društva V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., I7n Metež Marija, 14. avg. 1905.
Dr. š. 41 članic.
Od društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 940 Prino Uršula, 14. avg.
Dr. š. 21 članic.
?404040404004040404040404i
Društvene vesti.
Wnukegan, III., u. avg. — Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K.
J.	v Waukeganu, 111., bode imelo prihodnjo nedeljo, t. j. 20. t. m. svojo mesečno sejo, pri kateri se imamo o več važnih društvenih rečeh dogovoriti. Posebno opominjam vse one člane, kateri imajo oziroma hočejo imeti svoje soproge v našej slavnej K. S. K. J., da plačajo za iste razervni sklad po določbi zad-njega generalnega zborovanja v Jo-lietu. Istotako opozarjam vse one člane, ki so pristopili po 1904, da se omenjenega dne vsi udeležijo seje in da svoj dolg oziroma rez. sklad poravnajo. Kajti Jednota zahteva, da se ji mora vsak cent popolnoma plačati in ravno tako mora pa tudi društvo paziti, da od vsacega posameznega uda izkolektira, kar je dolžan; in ako ne bo vs3k svojega dolga poravnal, potem si lahko vsak sam misli, kaj da ga čaka. Jako slabo pa je od nekaterih, ki so že v letu 1905. pristopili, pa ga ni uiti ednega k društveni seji, denar naj se pa vzame, kjer se hoče. Društvena blagajna že itak dosti trpi, posebno zadnji čas, ker smo imeli več mrličev in pa bolnikov; namesto da bi napredovala, je šlo hvala Bogu ‘glih za glib.’ Torej prosim in opominjam, da bi od sedaj zanaprej vsak svojo dolžnost bolj natanko izpolno-val, ker le potem je mogoče, da si prihrani mnogo dela društvo in pa
K.	S. K. J. Znano je pa tudi lahko vsakemu, ker vidimo, kako se temu ali onemu nesreča pripeti, bodisi bolezen ali smrt; kajti smrt kar pobira, nič ne zbira, bodisi star ali mlad, vsak se ji pripogne rad ali nerad.
Srčen pozdrav vsem članom K. S. K. J., tebi, nam priljubljeni list, pa obilo vspeha.
Franc Barle, tajnik.
Mohawk, Mich., 14. avg. — Društvo sv. Alojzija št. 88. K. S. K. Jednote si je izvolilo sledeči odbor:
Josip O. Rožič predsednik,
Janez Krašovec, podpredsednik, Josip Butala, I. tajnik,
Janez O. Lamut, II. tajnik,
Math Jakša, blagajnik in zastavonosec,
Janez Stajer, Janez M. Puhek in Janez Butala, pregledovalci knjig.
S pozdravom,
Jo s. Butala, I. tajnik.
Iz slovenskih naselbin.
^404040404040404040404040
6822 Glinšek Matevž, 10.
Dr. š. 59 članov. 6616 Novak Martin, 14.
Dr. š. 41 čl anov.
i emarnost poprejš-
kaval hi svoj njih d tuj.
Dne 5. marca t. 1. sem šel zdrav na delo, ne misleč na nevarnost ali nesrečo, ki se vsakemu lahko /¡rodi. hodi kamorli hočeš. Strlo in zlomilo mi je desno nogo, da sem mo ral v bolnišnico zvano St. Francis Hospital v Pittshurgu. Ali glej, kako šeni se počutil zadovoljnega in veselega, ko so me moji sobrati prišli v mojem žalostnem stanju obiskat, da so me s tem potolažili. In ko sem se povrnil iz bolnišnice, sem prejel $95. Toj je bila lepa svota, za katero se imam najprej zahvaliti ljubemu Bogu, ker mi je dal toliko časa, da sem postal ud društva ter da mi je bolje, česar se nisem nadjal. Potem pa se moram iz srca zahvaliti društvu Marije Se. dem Žalostij št. 50. K. S. K. J. za izplačano mi podporo.
Vsakemu, ki ni še pri nobenem podpornem društvu in torej ne pri K. S. K. J., priporočam,naj nikdar ne odlaša vpisati se v katero. Bolje je storiti danes.kakor jutri; kajti človek ne ve ne dneva ne ure, kdaj ga zadene kaka nesreča. Ali žalibog, koliko je še rojakov tukaj v Ameriki, ki nočejo ali pa ne morejo poj-miti, od kake dobrote in koristi so naša podporna društva. Gorje takemu nevernežu ali nevedoežu,čemu napoči ura nesreče! Še bolj je žalostno, če ima kdo družino pa ne skrbi, da bi dobila podporo po njegovi smrti od slavne K. S. K. J. Koliko je mladeničev, ki ne marajo za nobeno katoliško društvo niti za K. S. K. J., ampak rajši zapravijo tistih par eentov po slabih potih in tovaršijah, ko bi jih lahko dal društvu in dobil stoterno povrnjene, morda že v najkrajšem času. Koliko sem jih jaz sam že videl, ki so se norca delali iz društev in Jednote, a potem, ko je kacega tacega zadela nesreča, je izdihoval:	“Ob, zakaj
nisem šel v kako društvo in Jedno-to! Kadar mi je ta ali oni svetoval, sem rajši one neumneže poslušal” t. d.
Zatorej rojaki, ki še niste pri nobenem društvu, pristopite, dokler imate priložnost in vam bolezen ne brani. Takrat ko nesreča pride trkat na duri, je že prepozno. Ni karte odlašati: danes ste zdravi, jutri morda ne več — to pomnite! Vsi za enega, eden za vse!
Pozdravljam vse rojake in ude K. S. K. Jednote po širni Ameriki; tebi pa, vrli mi list “A. S.”, želim obilo dobrih naročnikov.
Matija Peršič.
Waukegan, 111., 14. avg —Blagovolite priobčiti nekoliko vrstic v nam priljubljenem listu ‘A. S.’.
Dne 8. avgusta nas je zopet obis kala neizprosna smrt, in sicer nam je vzela iz naše srede občespošto-vano Ano Merlak, soprogo Franca Merlaka. Rajnica je bolehala že dalje časa na pljučih. Bila je čla niča K. S. K. Jednote. Tukaj zapušča žalujočega soproga in pet neodraslih otrok, katerih najstarejši je 7 let in naj mlaj si 4 dni star. Doma je bila iz Borovnice na Notranjskem, kjer zapušča enega brata, a druzega pa tukaj v Waukeganu.
Da je bila rajnka občepriljub ljena, se je videlo pri njenem sprevodu k zadnjemu počitku. Spremilo jo je več soprog, ki so ji darovale jako lepe vence iz svežih cvetlic, zakar jim bodi tem potom izre cena prisrčna zahvala. Naj rajnka v miru počiva in večna luč naj ji sveti v tej novi domovini!
Srčen pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, a tebi, priljubljeni nam list, pa obilo uspeha.
Frank Barle, tajnik.
1905.
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois
Allegheny, iPa., 13. avg. — Resnica je, da živi še dandanes veliko število rojakov v Ameriki,ki ne mislijo prav nič na prihodnjost,celo niti ne na sedanjost. A kdo ve, kadar se odpravi na delo, se li po vrne zopet zdrav ali sploh še živ domov?
Žalibog, jaz sem sam bil takošen. Kar ne morem prehvaliti Boga in Marije Sedem Žalosti,pokroviteljice društva št. 50 K. S. K. J., v katero jaz spadam, da mi se ni pripetila taka nesreča poprej, dokler nisem postal ud tega društva; kajti objo
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
»n 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar p°Si]jamo
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar na zemljiško laH-iino p-oti nizkim, obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino priti ognju in drugi škodi. ,
Hisj, kijih imuno mi na prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora
st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje'
Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno
vogalno loto na isti cesti za $200.
Mno^o izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridi te Jt nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai-nižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
takoj usmi til. Bilje že 11 let v Ameriki in 40 let star. V Matenji vaei, fare Mirna pec, zapušča vdovo in otroka. Pri društvu ni bil nobenem.
Dne 5. t. m. sta se poročila v tu kajšnji slovenski cerkvi Giegor Bogataj in Johana Lozar, oba iz Stare Oselice.
Pueblo, Colo., 12. avg.— Poročil se je dne 8. t. m. Andrej Zakrajšek, doma iz Blok, z mlado vdovico Marijo Frelih, rojeno La dič od Svete Nedelje.
Dela je sedaj dovolj tu. Kakor se čuje, bodo zgradili prav velike železnične delavnice (car shops), nedaleč od naše cerkve v Grove,nekoliko blokov vzhodno od Santa Fe ave.
Allegheny, Pa. , 10. avg. — Naznanjam,da je tukaj danes umrla po hudih bolečinah vsled opeklin ga. Beran, stara šele 23 let. V svoji hiši na 76 Villa st. je davi ob 8. uri pripravljala zajutrek. Da bi bil ta hitreje gotov, je vlila olja v peč in pri tej priči se je zgodila nesreča. Ga. Beran se je tako opekla, da je po 5ih urah izdahnila dušo. Tu zapušča moža in 4 mesece starega otr -ka.
Da bi se le že enkrat zbrihtale naše ljube Slovenke in o takihle ža lostnih slučajih ne bi po našem časopisju v Ameriki čitali tako po gostokrat. Čemu se staviti v nevarnost brez p «trebe? Pamet in previdnost, to sta dobri tovarišici tako za ženske kot za moške.
Rodoljub.
Allegheny City, Pa., 10. avg. Slovenski delavec J. Kambič iz Am bridga, Pa., izumil je nov stroj za vzdiganje in polaganje cevij ter dru-kih težkih predmetov. Ta stroj se odlikuje zlasti po tem, da se ž njim lahko dela hitro in z nianjo silo. Glavni državni urad v Washingtonu je patentiral Kambičevo iznajdbo pod št. 794,023.	Napredak.
Johnstown, Pa., 12. avg. - Kar se dela tiče v premogovih rovih, ki pripadajo Cambria Steel kompaniji se le bolj pomalo dela, kajti družba gleda le, da dobi kolikor mogoče več premoga s stroji izkopanega, Kar se tiče plač, so tudi bolj nizke, kajti tu ni nobena stroka delavstva organizirana. In gotovo tudi še dolgo ne bode, ner družba ne pri pozna nobene « rganizacije ter vsa kega takoj odslovi, ako spada kaki uniji.
Chisholm, Minn., 13. avg. — Ponesrečil se je v rudniku Myers Mine rojak Martin Pritekel, doma iz Panove vasi, fare Št. Jurij pri Gro. supljem. Dne 28. jul. zvečer je šel še zdrav in vesel na delo; ob £11. uri ga je doletela nesreča. Šel je bil namreč na površje iskat, nekaj lesa, potem se je mislil po železni vrvi spustiti v 96 čevljev globoki ‘timber shaft’. Nekaj časa je šel po vrvi doli, potem pa je hgubil moč in padel v globino. Zlomil si je vrat in bil ua mestu mrtev. V Ameriki je je bival 4 leta in star je til šele 23 let. Lep pogreb mu je priredilo društvo sv. Jožefa št. 16 K. S. K.
v Virginiji, Minn., čegar član je bil. Tu zapušča enega brata, v stari domovini pa starše, dva brata in sestro. Bil je zelo priljubljen. N. v m.!
Z delom gre po navadi, in upamc, da bo tudi pozimi stalno delo.
J. D.
Gledališče za norce
ustanovijo v Parizu v norišnici Sainte Anne. Za te nesrečneže se bodo priredile gledališke predstave, ki blagohotno uplivajo nanje. V zadnji številki revije “kulture” pa dokazuje ugleden psihialec, danima godba in enake prireditve nobenega posebnega zdravilnega vpliva na umobolne. Ti reagirajo nanjo ravno tako, kakor takrat, ko so bili zdravi, nič več in nič manj.
| MALI OGLASI.
Rus in Japonka.
Neki ruski vojak iz ojatske gube-nije iz vasi Pokrovskoje je moral v vojsko. Osemkrat je bil ranjen, naposled so ga Japonci ujeli. V ujetništvu se je seznanil z neko Japonko. S pomočjo njenih bratov se je osvobodil robstva in se povrnil na Rusko. V vojsko ga niso več poslali, ker je bil pohabljen. Vzel je seboj na Rusko Japonko in se v domačem selu oženil z njo. Kadar se prikaže iz hiše in gre z ženo na polje, derejo za njim vsi vaščani in se ne morejo načuditi orjaškemu Rusu in mali, ljubeznivi Japonki.
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Sveto je poslati z oglasom naprej.
PRODA SE TAKOJ DOBRO OBI-
skovana grocerijska prodajalna, ugodna za Slovenca ali Hrvata, radi preobilice drugih poslov, pod zelo ugodnimi pogoji. Ima dobro klet in hlev za konja. Več pove Anton Nemanich, 915 North Scott Street, Joliet, 111.	d34tfn
SLUŽBO DOBI TAKOJ DEKLE,
ki zna izdelovati avstrijske viržinke Dobra plača in stalno delo v unijski delavnici. Več pove Anton Horwat., 407 N. Chicago St., Joliet. Ili. d36t4
IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-
žefa Ogulin. Pred enim letom je bil v Eveleth, Minn. Kdor rojakov v* zanj ali njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti: John Ogulin, 24 N. 2nd St., Kansas City, Mo.	p36t4
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spol Cash
na voglu Jefferson in Ottavva cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Pittsburg,! a., 12. avg.—Frank Kovačič, stauu oč v Hays Station, se je ponesrečil dne 2. t. m. Pri Lucas Station . i je zadel vlak in
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
il?ii liiiiiiiiiii im razstavi i Sl. Louis
ZLATO IN SREBRNO
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal OaptaiD Marryat. Poslovenil J. M.
“Kakor vam drago,” je dejal Francisco, kakor hitro se je zopet
VII.
•Sleeper’s Bay’.
(Dalje.)
V tem trenotku je bilo čuti kapitana,ko je stopal doli po stopnjicah. Pompej je zopet začel drgniti srebro, Francisco pa je znova pogledal v knjigo.
K^era spona je vezala kapitana in tega mladeniča, ni znano. Ker ga je pa zadnji vedno spremljal in živel z njim, se je splošno mislilo, da je kapitanov sin, in moštvo ga je včasih imenovalo mladega Kajna včasih pa Francisco, po njegovem krščanskem Imenu. Zadnje čase so vrhu tega tudi opazili, da sta se večkrat pričkala in je kapitan zelo pazil na vse, kar dela Francisco.
“Prosim, nočem vaju motiti v pogovoru,” je rekel Kajn, ko je stopil v kabino; “poduk, ki ga moreš dobiti od kakega Kroumana, mora biti zelo važen.”
Francisco ni ničesar odgovoril in je bil očividno zatopljen v svojo knjigo. Kajn pa je pogledal sedaj enega, sedaj drugega, kakor da bi hotel izvedeti njune misli.
“Prosim, kaj si rekel Pompej?” “Jaz rekel, Massa kapitan? Jaz samo rekel mlademu Massa, to jako lepa reč, vprašal odkje vi dobili — Massa Francisco nič povedal.”
“In kaj to tebe briga, ti črni lopov!” je zavpil kapitan, prijel za vre in tako močno udaril Kroumana po glavi, da se je upognil, in ga vrgel na tla, akoravno je bil tudi ta pravi orjak. Kri mu je tekla, ko je Kroumau počasi vstal, omotenin trepetajoč od močnega udarca. Ne da bi zinil besedico je počasi odšel iz kabine,Kajn pa se je vrgel na eno izmeči skrinj pred posteljo in z bridkim smehom rekel:	“Toliko imaš
za svoje prijatelje, Francisco!”
“Ne, temveč v dokaz krutosti in krivičnosti nasproti nedolžnemu možu,” je odgovoril Francisco in položil knjigo na mizo. “Njegovo vprašanje je bilo popolnoma nedolžno — kajti on ni vedel za bližje okoliščine, ki so v zvezi z ropom tega vrča.”
“Ti pa jih, kakor se vidi, še nisi pozabil? Dobro, naj bode tako,mladič. Toda jaz te svarim še enkrat, kakor sem te že dostikrat svaril — nič- druzega kakor le spomin na tvojo mater je že večkrat prepri-eil, da te nisem vrgel morskim somom.”
“Kakšen vpTiv ima na vas spomin na mojo mater, ne vem, jaz samo obžalujem, da je bila tako nesrečna, da je bila na katerikoli način z zvezi z. vami.”
‘‘Imela je oni vpliv,” je odgovoril Kajn, “kakor ga mora imeti ženska nad možem, ako sta dolga leta bivala na isti ladiji, ki pa zdaj hitro gineva. Povem ti zaradi tega tako odkrito, ker ne bodem niti njenemu spominu pripustil, da bi me oviral, ako najdem, da boš hodil še nadalje po svojih potih. Pred vsem moštvom si pokazal, da mi nisi naklonjen — ugovarjal si mojim poveljem — in jaz imam dovolj povoda misliti, da kuješ zaroto proti meni.”
“Ali morem kaj druzega storiti, kjakor izkazovati vam svoje zaniče Yianje,” je odvrnil Francesco, “ako moram biti priča takih krvavih, strašnih zločinov — hladnokrvne krutosti, kakor so se zadnjikrat godili? Čemu ste me privedli tu sem? In čemu me sedaj zadržujete? Vse, kar zahtevam, je,da mi dovolite, da odidem iz te ladije. Vi niste moj oče, sami ste mi povedali.”
“Ne, jaz nisem tvoj oče, — toda ti si sin svoje matere.”
“To vam ne daje nikake pravice, da imate oblast nad menoj, in tudi ako bi bili poročeni z moj o mater j o, ki -”
“Nisem bil!”
“Hvala Bogu, kajti zakon z vami bi bil zanjo le še večja sramota.” “Kaj!” je zavpil Kajn, vstal in prijel mladeniča za vrat in ga vzdignil kakor igračo, “toda, ne—ne morem pozabiti tvoje matere.” Kajn je zipustil Francisca in se zopet vsedel na skrinjo.
zavedel; “pač vseeno je, ako me zadavi vaša roka ali ako se me vrže raz ladije morskim somom, saj bo samo en umor več!”
“Blazni norec! Zakaj me na ta način skušaš?” je odvrnil Kajn, zopet vstal in hitro zapustil kabino.
Prepir, ki smo ga ravno popisali, so slišali gori na krovu, ker so bila odprta vrata kabine in okno tudi,da bi prišel sveži zrak noter. Kajnov obraz je bil ves rudeč, ko je stopal navzgor. Zapazil je, da je stal prvi krmar blizu in da je mnogo mož, ki so dremaje ležali na zadnjem koncu ladije, uprlo svojo glavo ob komolce, kakor da so poslušali pegovor spodaj.
“Tako ne pojde dalje,” je rekel Hawkhurst,krmar in zmajal z glavo
“Ne,” je odgovoril kapitan, “in tudi ako bi bil moj sin. A kaj naj storim? — On se ne boji ničesar.”
Havrkhurst je pokazal proti vhodu luke.
“Kadar vas bom vprašal za svet, mi ga dajte,” je dejal kapitan in se žalosten obrnil proč.
Mejtem je hodil Francisco po kabini globoko zamišljen. Kakor tudi je bil mlad, smrti se ni bal, kajti nič ga ni vezalo na življenje, da bi mu bilo drago. Spomnil se je svoje matere, toda ne njene smrti; to so mu prikrivali. Od svojega sedmega leta se je vozil okoli s Kajnom na suženjski ladiji,in od takrat je živel z njim skupaj. Notri do najzadnjega časa je mislil, da je bil kapitan njegov oče. Vsa leta, ko se je Kajn pečal s trgovino s sužnji, je posvetil mnogo časa njegovi vzgoji in tako se je zgodilo, da je bila edina knjiga, ki jo je bilo mogoče dobiti na ladiji, ko ga je Kajn prvikrat začel učiti, sveto pismo, ki je bilo last Eranciseove matere. Po tej knjigi se je naučil brati, in ko je njegova vzgoja in učenje napredovalo, so pridobili drugih knjig. In čudno se vidi, da trgovina, s katero se je pečal dozdevni oče, ni pokvarila dečka. Toda vajen temu od svojih mladih let, je smatral zamorce kot neko drugo vrsto bitij — mnenje, ki se je zdelo popolnoma opravičeno z ozirom na krutost Evropejcev nasproti njim.
Nahajajo se ljudje, ko so že po naravi tako dobri in plemeniti, da jih noben slab vzgled, nobena slaba zveza ne more pokvariti, in take narave je bil Francisco. Ko pa je postal starejši in razumnejši, je začel sam misliti na vse krutosti in grozovitosti, ki so jih trpeli zamorci, je sovražil že takrat, ko se je Kajn polastil suženjske ladije in jo spremenil v roparsko. V začetku niso izvršili nobenih velicih zločinov, temveč le lovili in ropali ladije, ljudi pa pustili pri življenju. Na poti zločina pa se gre hitro navzdol,-in ker je bila po izpovedih vjetihin zopet izpuščenih ladija več kakor enkrat v nevarnosti, da se jo vjame, niso več prizanašali' človeškemu življenju, in le še preveč pogostokrat so sledili umorom še hujši zločini.
Francisco je bil priča raznih grozovitih prizorov, da mu je kar kri zaostajala. Dostikrat je skušal rešiti nesrečneže, toda zaman. Razvnet radi grozot kapitana in njegovih mož, je pred kratkim brez strahu povedal svoje mnenje in se zoperstavljal kapitanu, kajti v jezi je bil Kajn pripoznal, da Francisco ni njegov sin.
Ako bi bil kdo izmed častnikov ali moštva izrekel le eno samo besedico tega, kar je prišlo iz ust Francisca, bi dobil že davno plačilo za svojo drznost. A v Kajnovih prsih je nekaj bilo za Francisca, kar se ni dalo potlačiti — navada in njegova družba. Deček je bil leta dolgo njegov spremljevalec, kakor da bi bil del njega samega. Nekaj je v naši naravi, in tudi ako je še tako pokvarjena, kar nas nikdar neče zapustiti — in to je, da nekaj iščemo, kar bi ljubili, kar bi čuvali in branili:to se pojavlja lahko nasproti psu ali katerikoli drugi živali, ako se ne more navajati na drugega člo-
veka. Taka so bila čuvstva, ki so vlekla Kajna k Franciscu, to šobila čustva, ki so mu do sedaj rešila življenje.
Potem ko je hodil mladenič nekoliko časa gori in doli, se je vsedel na skrinjo, na kateri je prej sedel kapitan: in njegove oči so kmalu zagledale glavo Pompeja, ki je gledal v kajito in mu migal s prstom.
Francisco je vstal, vzel iz omare vrč s pijačo, šel proti vratom in ga brez vsake besedice izročil Krou-manu.
“Massa Francisco,” je šepetal Pompej, “Pompej pravi—vsiKrou-mani pravijo, kadar uidejo, vi z njimi tudi? Pompej pravi — vsi Kroumani pravijo — oni hočejo vas umoriti. Nikdar vas ne umore, dokler je samo še en Krouman pri življenju.”
Zamorec je na rahlo porinil Francisca nazaj, kakor da ne Ju hotel slišati njegovega odgovora, in naglo odhitel proti zadnjemu koncu ladije.
VIII.
Napad.
Mej tem času se je pojavil veter in vlekel čez morsko površino proti onemu kraju, kjer je bila ladija vsi-drana. Kapitan je poslal mornarja gori na jamboro z naročilom, da pazljivo gleda okoli, sam pa je v spremstvu prvega krmarja korakal po krovu gori in doli.
“Mogoče je odjadrala en ali dva dni pozneje,” jo dejal kapitan;“pri-pravljen sem bil na to in zanesite se, naša bo, ako pojde po vzhodni črti. Ako je pa ne zagledamo danes zvečer, ko se bo še videlo, odjadramo. Dobro poznam te Portugalce. Veter se je že uprl v našo ladijo, ljudje naj bodo torej pripravljeni.”
Bilo je že pozno popoludne in prinesli so v kabino večerjo. Kapitan se je podal doli in se vsedel za mizo poleg Francisea, ki je molče jedel. Njegova jeza se je polegla, naklonjenost do Francisca, ki je le za nekoliko časa izginila, se je še bolj močno vrnila in tako je enkrat ali dvakrat poskusil, toda zaman, da bi ga pripravil do pogovora, ko se je začul z jambore klic: “Jadra, ho!”
“Pri Bogu, tu je!” je vzkliknil kapitan in planil po konei, nato pa se takoj zopet vsedel nazaj.
Francisco je položil roko na svoje čelo, zaprl oči in se s komolcem uprl ob mizo.
“Velika ladija, kapitan; drugo vrsto glavnih jader že lahko vidimo,” je dejal Hawkhurst navzdol.
Kapitan je naglo izpil nekoliko vina, zaničljivo in jezno pogledal Francisca in planil na krov.
“Sedaj pa naprej, fantje!” je zaklical kapitan,potem ko je nekoliko časa z daljnogledom opazoval ladijo; “ona je; doli s to solnčno streho in vzdignite sidro! Na tej ladiji je več srebra, kakor ga gre v vaše skrinje, in do bri svetniki v cerkvah v Goa bodo morali nekoliko dalje čakati na svoje zlate svetilnike.”
V trenotku se je 2ačelo moštvo gibati. Odstranili so platneno streho,ki jih je varovala vročega solnca in z združeuimi močmi so^vzdignili sidro. Tekom dveh minut se je ‘Avenger’ gibal in obrnil svoj tek tako, da je zaprl pot nesrečni ladiji. Veter je potegnil nekoliko močneje in roparska ladija je letela po gladki morski površini kakor delfin. Po preteku ene ure je bilo mogoče natančneje videti celo ladijo — toda solnce se je že potapljalo v morje in predno so mogli dognati, kako močna je ladija, se je zmračilo. Ali so oni opazili roparsko ladijo ali ne,se ne more reči. Vsekakor niso spremenili teka svote ladije in tudi ako bi jo bili videli, se ne bi brigali dosti za njo. Na krovu ‘Avenger-ja’ niso počivali. Veliki top sredi ladije so oprostili vseh nepotrebnih zaprek in stvarij, pripravili ostale topove za basanje, prinesli kroglje in sploh pripravili vse za boj, prav kakor na bojni ladiji. Mejtem pa plena niso izgubili izpred oči. Kapitan je neprestano opazoval ladijo s svojim močnim daljnogledom. Po preteku ene ure je bila roparska ladija le še miljo daleč od one in je sedaj spremenila svoj tek, da se še bolj približa. Kajn je stal spredaj na krovu in nagovoril ladijo s pomočjo govorilnega roga.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
JOSEPH TEIN EE'S
STOJ IN POMISLI!
Cesa potrebuješ za življenje? !
REGISTERED
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SiV7-" A i-ŽTT .C ) I Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli
= kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA!
Trinoriou hriniouor Postaía z vsakim dnem bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-I lllluljuf Ul IlljCfCu deli, da je najmočnejši in najčistejši.
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM cmfAiH —„ ..ir
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vin«
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trinm>vn 7rtra- zavaruje Ti zdravje,
11UlilJLVU ¿Ula	zavaruje Tvojo moč,
viltlft orrpnlm vinn zavaruie Tvojo srečo,
V1IIIU gl L11 IVU v 11IU zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.	I
Dobiva se y lekarnah in boljših gostilnah.
Anton Terdič
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po a S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli, o
)0404«0>0!H<HMm904<H*<H00
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $800,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“Tlie D. S." lOc. in ‘leersciiam” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GEO.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Matija Pogorelc prstanov
prodajalec ur, verižic, nbanov, in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let ia velikosti kot
slika s 15 kamni..........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni................$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni...$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razglednic s slikami stavb -ali narav-uib prizorov raznih amoriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šantlouiske razstave ena za 15 centov. Velik) učne razglednice 3 za lOc 12 za 3>c.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
N a vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 TV. Scott Street,
\
Northwestern Telephone 344.
M. F. LOUGHRAN,
Lou trli ran Bldg.	JOLIET, 1LL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
Anton
Vogrin
ion RUBY STREET
JOLIET, I L L .
Slovenski —čevljar
Rojakom priporočam svojo čevljarsko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni.
V zalogi imam tudi nove čevlje za moške in ženske.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
--♦©€>♦-
ostilniear ....
G
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
M. B. Schuster
Youttg Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras-*?
Chicago telef. 2794 mJ N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Joliet Mi
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za S	204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam jje poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vira na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškate) vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, CoHtra Costa Co., Cal.
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in' okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič.
KiŠE SLOVENSKE 60SPODINJE VELO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast
T'e zelo okusna ter je garantirano ista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway. Joliet, 111.
Northwestern T’hon e 1113.
Chicago Phone 4531
Ï
Ne pozabite nas povprašati za cene ■premogu, predno ga naročite za svojo zimsko potrebo.
Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oha telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo
1141 N. Hitkorj St.
Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične Bapake. tena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker
J
1199 St. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
Na prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s5% popusta.
Piši ali na se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno Bveže pivo, iino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Odgovor je bil v portugalskem jeziku.
“Ustavite se, sicer vas potopim!” je odgovoril Kajn v istem jeziku.
Grmenje topov in pokanje mušket je bil edini pa odločni odgovor.
Topovi pa so bili previsoko namerjeni da,bi mogli zadeti nizko ogrodje roparske ladije, vendar pa vseeno niso streljali zastonj —• mala jam bora na sprednjem delu ladije je padla, druge so bile poškodovane in velik del takelaže je padel na krov. Streli iz mušket so bili bolj oso-depolni, trinajst roparjev je bilo ranjenih, nekaj izmed njih precej težko.	•
“Dobro ste napravili,Portugalci!’’ je zakričal'Hawkhurst; “nikdar ni sem pričakoval, da znate delati tak hrušč.”
“Drago bodo plačali za to,” je hladnokrvno odgovoril Kajn ter ostal še nadalje na svojem nevarnem mestu.
“Kri za kri, in tudi ako jo mo ram piti!” je odgovoril drugi krmar, ko je videl teči kri iz rane na svoji roki, “zaveži mi robec okpli roke, Bill!”
Mejtem pa je ukazal Kajn naravnati svoje topove in jih izstreliti.
“To bo dovolj, fantje! Sedaj pa obrnite ladijo. Hawkh'urst — mi ne smemo izgubiti še več ljudi.
Roparska ladija se je obrnila in odjadrala proč.
Portugalci na ladiji so mislili, da je dobila roparska ladija dovolj med svoja pleča vsled nepričakovanega odpora in zbežala, in so glasno vpili veselja.
“Vsaj kričite zadnjikrat v svojem življenju!” je odvrnil zasmeh-ljivo Kajn.
V nekoliko minutah je bila roparska ladija zopet eno miljo daleč od druge.
“Sedaj, Hawkhurst, ustavi ladijo in obrni! Pripravi veliki top in glej, da vsak strel zadene! Ostali pa naj gredo, da postavijo novo malo sprednjo jamboro in uredijo take-lažo.”
Zopet so obrnili prednji del roparske ladije proti drugi, ki je bila miljo ali malo več oddaljena. Veliki 32 funtni top je sedaj enakomerno streljal in vsaka kroglja je zadela. Zaman je ladija spreminjala svoj tek in se skušala obrniti tako nasproti roparski, da bi mogla streljati. Roparska ladija je začela pluti počasneje,da bi ostala v taki daljavi, v kateri bi bili topovi portugalske ladije neškodljivi, streljanje iz dolgega topa pa tem vspešnejše. Ladija je bila sedaj popolnoma prepuščena roparju na milost. Vendar milosti ni bilo, kakor se lahko misli. Cele tri ure je trajalo streljanje, dokler ni bil veliki top tako razgret, da je roparski kapitan ukazal prenehati s streljanjem. Ali se je ladija podala ali ne, ni bilo mogoče reči, ker je bilo pretemno,da bi se moglo videti. Med streljanjem iz velikega topa so postavili drugi roparji novo malo sprednjo jamboro in popravili vso škodo, ki so jo naredili sovražni topovi. Roparska ladija je plavala za ono v primerni daljavi, dokler ni napočil dan.
(Dalje prih.)
Doba zelenih jabolk
je tu in mladež v naši deželi brez dvoma napade skušnjava, jesti jih. Modra mati oskrbi drnžinsko lekarno z dobrim zdravilom zoper kolero in drisko, kajti ‘cholera morbus’, griža in poletne težave so velevažne za starše ali prizadete. Čisto zdravilo, ki nima para glede blažilnosti ter hitre in trajne olajšbe, je Severovo zdravilo zoper kolero in drisko, M. F. Gallas iz Sioux City, la., piše: “Otroke je hudo stiskala driska in dasi so jih lečili zdravniki, jim niso mogli pomagati. Severovo zdravilo zoper kolero in drisko jih je pa ozdravilo. Primite mojo zalivale.” Cena 25c in 50c. Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Moli!
“Ako imaš mir z Bogom” pravi neki svetnik, — “moli, z molitvijo si obraniš ta mir. — Ako imaš izkušnjave — moli in zmagaš jih! — i Ako si padel v greh — moli in vrneš se na pravo pot! — Ako obupuješ — moli, molitev ti da poguma.”
OTAJTENOVQ CSLOKNJK»
ZDRAVJE!
K8,on) je
tem
ali
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za te o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža s žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi 6olezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
i
«re ii zdravi ali Bolni pilite po to ltnjig-o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi "katerih je bolezen nastopila,
ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel (la se:
20 tihoti liniig- zastonf rtrzcleli med naS narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih' 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Bdino Profesor Oolliiistt je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
JBeritc knjigo pazljivo in Bodete sprevideli ksiko zamorete v slueaju Bolezni najhitreje zadoBi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS.
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige > še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogatet
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi. ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanino in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUtSVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS.
prodaialec vina od trto in žgania
J?1
HENRIK H. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA YNI NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedl
Sonoma Co. California.
V hodna zaloga vina in Brad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
999
Izdelovalci
ULEŽANE PIKE
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Pie«krbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Gor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
Petrič & Legan
' 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703
(Slovenska 9 gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-Ičam vsem v obilen obisk.
Pivovarna: South Bluff Street.
Posebna dvadnevna prodaja
za soboto in pondeljek.
Nekateri izmed največjili bargainov, kax* jih .je T>ilo še kdaj poiirtjenili v Jolietn, bodo hm proda] tekom teli dveh <lnij. Pridite zgodaj in izlierite si najboljše. Vse kar je na prodaj, je novo in zadniega izdelka.
4 3-4c za en yard
najboljšega sivega calico, ter calico za posteljne kov-tre. Ne več ko 14 yardov vsakemu kupcu.
7 l-2c za en yard
najtežjega 10c rjavega muslina. Ne več ko 20 yardov vsakemu kupcu.
V soboto in pondeljek.
2 l-2czakos
Armour & Co. najboljšega mila (žajfe) za umivanje.
V soboto in pondeljek.
le za krasno obrobljene otročje robce.
Velike vrednosti v grocerijah.
Najboljši H. & E. zdrobljeni sladkor, 18 funtov za... $1.00
Crosby’s najboljša No. 1 patent moka: Vsaka vreča garantirana, i barija	Ginger Snaps, sveži in dobri, funt le za 	4c
	
Nov krompir, en peck
le za......13c
Santa Clausmilo (ž&jfa) 5 kosov za 13C
Lekko, antiseptična čistilna štupa; 3 škat-lje za...........25c
Sveži Soda Crackers, funt le po.......5 C
Sveže, nove salame,ki smo jih ravnokar dobili, funt le po.... 18c
Nova suha čebalja, funt le za 3c, en pečk za...............25c
Fini tanki Špeh od Anglo - American Packing Co., funt le po. ............12ic
Fina kalifornijska šunka, izbrani kosi, funt le po........8iC
Nove kalifornijske slive, 3 funte za.. 10c
Izbrani kalifornijski riž, 3 funte za... .]0c
Posebno za nas žgana čista Santos kava, funt le za........14c
Velike kisle kumare, ducat za.......... 5c
Cisti jabolčni jesih, galon le za......15 C
American, Brick al> New Limburger sir, funt le po........14c
Butterine, funt le za..............8c
Debela koruzna moka, vreča za..........J5c
Novi tomatoes, posebno fini, 3 funtna kon-va za..............7c
Novo zelje, vsak dan sveže, težke in trde glave, kos le po___4c
Fine domače sardine v olju, 3 konve za. JOc
Beljeni muslin,
7c kakovost. Pridite zgodaj ponj. Ne vqč ko 10 jardov vsakemu	J 3>.
kupcu. Yard po...................^r4V
Težki pavolni koci
z rdečkastim in modrim robom, popolna 10x,4 velikost. Ne več ko 2 para vsakemu kupcu.
Par le za................
69c
Fini kašmir
po en yark širok: plave, rjave, rdeče in zelene barve. Ne več ki 8 yardov, vsakemu kupcu: yard
lepo.........................ZVC
Dobra, močna flanela.
Napravite svoja krila ip spodnjo obleko sedaj ko je cena nizka, ker nikdar ne bodete dobili te kakovosti blaga /3~ za yard po.......................Olv
Rdeča namizna pogrinjala
velikosti 10x4. Imamo jih samo 24 za
zgodnje kupce. Cena vsakemu 69c Canton flanela dobre
kakovosti. Ne več ko .1 yardov vsakemu kupcu, yard le po.........J4V.
Blago za brisače
posebno dobro, 18 palcev široko. Ne več ko 5 yardov vsakemu	03,,
kupcu, yard le po...............O4C
Gingham v jasnih
kockastih in pisanih vzorcih. Ne več ko 5 yardov vsakemu kupcu,	03,,
yard le po....................J4Č
Cheese Cloth,
rdečkaste, plave in zelene barve. Ne več ko 14 yardov vsakemu kupcu.	03,.
Yard le po.....................J lt
Namizno oljnato platno.
najboljše vrste, posebno finih in izbranih vzorcev. Ne več ko 2 yarda 141/' vsakemu kupcu. Yard le po....
Ženski črne nogovice,
trajne barve. Nevečko2para ij -vsakemu kupcu. Par le za..../ L
Nizke cene v oblekah in čevljih
za zgodnjega kupovalca jesenske robe. V tem našem oddelku imamo letos večjo zalogo ko lani-Izber je večja, a cene so nižje in kakovost je boljša. Vabimo vas, da si pridete ogledat naše moške, mladeniške, deške in otroške obleke in se prepričate.
Moške jesenske obleke od $25 do.....................
Mladeniške jesenske obleke od $15 do.....................
Deške jesenske obleke od $5.98 do.................
Otroške jesenske obleke od $5.00 do....................
Moški novi jesenski čevlji
z lahkimi in težkimi podplati, z ali brez kapice na prstih, z vrvicami ali elastiko. Vsak par je iz samega usnja in garantiran.
Mi vam garantiramo, da jednakih čevljev ne morete dobiti nikjer drugje za manj ko $2.25, pri nas pa jih dobite v soboto in jjh-| S(\ pondeljek le za..................u) I • 0 V
368 parov ženskih čižmov iz fine teletine, novih jesenskih krojev, velikosti od 3 do 8, vredni $1.50, pri nas pa le za....... .........98c
Otroški čevlji, črne, rjave in rdeče barve, z vrvicami ali gumbi, velikosti od 1 do 8, nenavadna vrednost za ta denar. Par le za.. 59c
kajti gorak veter nam je pihal na sproti, kar se nam je zelo dopadlo Sedmi dan ob kakib štirib zjutra smo zapazili luč v daljavi, in vedel smo, da smo bili zopet blizu zemlje, toda ni bilo mogoče razločiti, ker orna tema je še vedno pokrivala zemljo. Se jedna ura, in beli dan nam je odkril krasen prizor. Pred nami se je raztegal krasen otok, poln zelenega drevja ob obrežju, in dalje nazaj so se dvigali visoko proti nebu goli vrhovi visokih gora. Ta otok se imenuje Oahu, jeden izmed Havajskih otokov, koji so gotovo malo znani mojim rojakom, dasiravno so najkrasnejši otoki na širni zemlji. Tuk^j je vedna spomlad in ob jed-nem vedna jesen, kajti med tem ko so nekatera drevesa polna raznobarvnega cvetja, ee druga pripogibljejo pod težkim bremenom sladkega sadja.
(Dalje prih.)
g'SGOOGOOOOOCXXJOOOOOOGOQOOGCOQQOOQOOGOOGOOOOOOQOQQOOOa
Kje je najbolj varno naložen denar? 1
Hranilnih ulegje: 20 milijonov kron
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Brat umrl pred 150. leti.”
To izjavo je nekdo podal pred nekim angleškim sodiščem. Šlo se je za dedščiDo. “Imate li brate ali sestre?” je vprašal predsednik sodišča. “Imel sem brata, ki je pa umrl pred 150. leti.” Visoki sedni dvor je menil, da se mož hoče iz njega norčevati, in ga je že hotel kaznovati zaradi žaljenja sodnikov. Mož pa je dokazal svojo izjavo. Oče njegov se je oženil z 19. letom in kmalu potem se mu je rodil sin, ki je umrl še istega leta. Pozneje, star 75 let, se je oče oženil drugič, in iz tega zakona se je rodila priča, ki je sedaj 94 let stara. Ako tej starosti prištejemo čas med rojstvom obeh bratov, 75 manj 19, ali 56 let, dobimo število 150. Mož je imel torej prav, ko je dejal: “Moj brat je umrl pred 150. leti.”
Mestna hranilnica ljubljanska
je najveeji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar nialo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljnhljansha posluje y syoji palači y Prešernovih ulicah
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOYA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEYELAND, 0.
04041
I Iz
0404040440404040404040
Iz Združenih Držav 5 na Filipine.	♦
Š(Pii
04041
(Piše Frank Oclasen — Okleščan.) S 0404040404404040404040
L
Od San Francisco do Honolulu.
(Dalje.)
V dveh urah je bilo vse v redu, in beli parobrod je dal tri dolge, žalostne žvižge, nakar se je pričel oddaljevati od suhe zemlje. Na obrežju je stala velika množica ljudij, vihrajoč bele robce nam v poslov. Mnogo rnatera, mnogo sestra iu bratov in tudi mnogo ljubic je bilo tam med njimi, solzeč se za onimi, ki so jih zapuščali in ne vedoč,kedaj se bodo zopet povrnili. Malo je bilo mladeničev, da jim niso stopile solze v oči ob tem prizoru, in tudi jaz sem se poslavljal od suhe zemlje z solznimi očmi, dasiravno nisem imel niti bratov niti sestra, da, morebiti niti rojakov med množico na obrežju.
Še pol ure in že smo še znašli zu-
naj Zlatih vrat, kakor se imenuje ozek izhod iz luke v široko Tiho morje. Kmalu smo pozabili na žalostni poslov na obrežju in bili smo precej zadovoljni. Počasi je zginjala suha zemlja izpred naših očij in ob mraku je že ni bilo več videti. Ne vem kake misli so imeli tedaj moji tovariši, toda jaz sam sem tiho pomolil,da bi me Bog še enkrat povrnil na zemljo, ki sem jo ravno sedaj zapuščal.
Močan veter je pihal od jugozahoda in veliki in visoki valovi so nagibali tudi naš. izvrsten parobrod sedaj na desno in sedaj na levo stran, sedaj naprej in potem zopet globoko nazaj. Tu se je pričelo za me pravo življenje. Moja skušnja iz Atlan-tiškega oceana me je učile, ktko se mora živeti na parobrodu na velikih morjih, in sledeč ti izkušnji, nisem se dotaknil niti jedne jedi prva dva dneva, izvzemši kave in kruha, med tem ko se je večina mojih tovarišev dobro napolnila že ob prvem obedu na morju, in posledica temu je bila, da jih je bilo dve uri potem ko so dokončali svoje kosilo, že videti le
žati spodaj na posteljah, vzdihujoč in si želeč biti zopet nazaj na suhi zemlji. Toda jaz, živeč samo na kavi, kruhu in vinu, (nisem vam poprej povedal, da sem si pred ukrca njem kupil veliko steklenico rude čega vina, ki mi je jako dobro prišlo na dolgi vožnji.) sem ee zadoVoljno sprehajal na krovu, opazujoč visoke valove, kako so ee borili z našim hrabrim junakom parobrodom, in mislil sem si sam pri sebi: “Vi valovi mi niste neznani, poskusil sem vas poprej.”
Šest dni j smo se vozili po morju ki je ostalo cel čas ravno tako ne mirno kot prvi dan, ko smo zapustili suho zemljo. Moji tovariši so se že precej privadili elane vode pod seboj in modrega neba nad seboj, in tudi njihovi želodci se niso več upirali morskemu zraku. Vse je bilo veselo in dobre volje. Ko smo zapustili San Francisco, je bilo precej hladno, toda sedaj ee je vreme mnogo spremenilo v tem oziru, in bilo je videti, da smo bili precej daleč proti jugu,
Stroški za zgradbo železnic znašajo na Francoskem $83 na glavo prebivalstva, na Nemškem $58, na Italijanskem $34, na Ruskem $24.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N.W. TELEFON ŠTEV. 1267.
JOUETJLL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telef. 26.
Vprašajte svojegamesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 CassSt., nadstr.
JOLIET.
Grotovo ste brali v časnikih o bankerotu dveh bank v Toluca in Spring Valley, 111.
Vprašajte o ti zadevi g, Benedikta Bnrsa, ki je par dni pred polomom
kupil od nas kos sveta.
Ali misliti vse svoje žive dni delati
v fabrikab in rudnikih za druge ljudi ali pa postati sami svoji in se poprijeti onega dela, za katerega ste bili namenjeni in ki ste ga delali v stari domovini, to je, postati neodivisen kmetovalec?
Zdaj je poknila ta banka,tam je fabrika ali rndnik prenehal z delom, drugje zopet so odslovili nekaj sto delavcev—O tem se sliši dan za dnem. Veste-li kaj to pomeni? Nič drugega ne kot to, da bo morda kmalu prišel dan ko bo nastal drug polom in bodete vi, ki ste si s težkim delom prihranili par sto dolarjev, izgubili še to kar imate in s tem plačali za grehe trdosrčnih špekulantov in goljufov.
Take prilike kot se jim nudi v zemljiščih v južnem Missouri ne bodo Slovenci nikdar več imeli.
Pišite na nas, ali pa na podpisane rojake, in povedali vam bodo kaj so videli, in kaj so kupili. Sedaj si lahko kupite svet po $10 aker, ki bo v bližnji bodočnosti vreden vam in vaši družini po $50 do $60 aker.
Če imate kos sveta ne more ga prizadeti noben bančni poUm, no more ga izgoreti noben ogenj iu nobena voda odploviti. .In sploh- steli že kdaj slišali, da je kdo izgubil svoj denar, ki ga je imel naloženega v poljedelskem zemljišču?
Pišite nam torej v kratkem v slovenskem jeziku za natančne podobnosti o Ji zemljiščih in druga pojasnila in poslali vam bomo popis zemlje in vse kar potrebujete.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.	CHICAGO, ILL.
!-<?? Imena in naslovi slovenskih rojakov, ki so pred kratkem kupili od nas zemljišča:
Benedikt Bursa,	John	Terček,	Dominik Gabriel, 809,10th	St.,
Toluca, III.	]jox ^ Onnalinda, Pa.	Waukegan, III.
Lovrenc Marolt,
Box 66,	Oakley, Wyo.	John	Švigelj,	John Jereb,
Matija Ložekar,	Box 15, Onnalinda, Pa.	Box 16, Llogdel, Pa.
Box 66, Oakley, Wyo.
Jakob Žagar,	John	Zdešar,	John Lakner,
Box 446, Hibbing, Minn.	Waukegan, III.	Box 107v Walkerville, Mont.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.