PoStnina pla5ans v pttoihL Leto XIX«, št. 288 Ljubljana, torek 13. decembra 1938 Cena 2 Wn Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 6 — Telefon št 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocaaova ulica 2, — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zahodih: Ljubljana 6t 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien št 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefon 3122, 8123. 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon fit 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo KLAJPEDSKI PROBLEM NOVA SKRB EVROPE Velik uspeh Nemcev pri volitvah v klajpedski deželni zbor — Intervencija Pariza in Londona v Berlinu Kovno, 12. dec. br. Včeraj so bile volitve v avtonomni klajpedski pokrajinski parlament. Sprva v litovskih krogih tem volitvam niso pripisovali posebne važnosti, zadnje dni pred volitvami pa se je izkazalo,. da proglašajo Nemci te volitve za plebiscit, kj naj odloči o zopetni priključitvi Klajpede Nemčiji. V tem duhu je bila usmerjena vsa nemška propaganda in dosegli so, da so poprej razcepljene nemške skupine postavile enotno listo pod vodstvom dr. Neumanna, voditelja klaj-pedskih nacistov. Litovske stranke so se prav tako pogajale za skupen nastop, vendar pa med njimi ni prišlo io sporazuma. V volilni boj so šle s štirimi listami. Nemci so docela po hitlerjevskem vzorcu organizirali strnjeno glasovanje in so spravili na volišče vse svoje volilce. Posebna rediteljska služba je skrbela za to, da ni šel v izgubo niti en nemški glas. Tudi iz inozemstva so poslali vse klajpedske Nemce, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki in parniki v Klajpedo ter tam oddali svoje glasove. Zaradi silno kompliciranega volilnega sistema podrobni rezultati še niso znani, toda splošni pregled kaže, da so Nemci dobili absolutno večino. Od 29 poslancev jih bodo imeli v novem pokrajinskem parlamentu 27. Na snočnjem mani-festacijskem zborovanju v Klajpedi, kjer so slavili svojo zmago, je dr. Neumann napovedal, da bo prvi sklep, ki ga bo novo izvoljeni pokrajinski parlament sprejel, proglasitev zopetne združitve Klajpede z Nemčijo. V litovskih političnih krogih so dogodki v Klajpedi izzvali veliko razburjenje. V Kovnu je bilo snoči prirejeno veliko protestno zborovanje, na katerem so govorniki zahtevali odstop vlade in povratek svoječasnega predsednika republike Wol-dernarasa, ki je vodil politiko močne roke ter zajezil vsa separatistična stremljenja v Klajpedi. Vlada je imela snoči pozno v noč trajajočo sejo, na kateri je sklenila objavo posebnega zakona o zaščiti države. Ta zakon je naperjen predvsem proti nemškemu stremljenju, da se Klajpeda odcepi od Litve. Dijaštvo je priredilo snoči na uni-veizi velike demonstracije proti vladi in zahtevalo njen odstop, dolžeč jo, da je s svojo politiko zakrivila poraz Litovcev v Klajpedi. Varšava, 12. dec. h. Posebni dopisnik lista »Ekspres Poranv« poroča iz Klajpede-da se je včerajšnjih volitev v avtonomni klajpedski parlament udeležilo 95 odstotkov volilcev. Tako velika volilna udeležba ni bila doslej še nikdar Obeležena. Glavno zaslugo za to imajo Nemci, ki so razvijali neverjetno propagando. Včerajšnje volitve so proglasili za plebiscit o zopetni priključitvi Klajpede Nemčiji. Prihodnje Excelsior« piše, da se Italija moti, če misli, da ji bodo koristile srednjeevropske metode v Afriki ali na Sredozemskem morju. Zadostovalo ji bo, če pozorno prečita pisanje angleških listov. Francija bo branila svojo zemljo z orožjem Pariz, 12. dec. br. Tunis je v oblasti vojaštva. Na libijski meji je zbran cel arma-dni zbor fracoskega in kolonialnega vojaštva. Mesto Tunis samo je pod najstrožjim nadzorstvom oddelkov mobilne garde. Muslimanski in cerkveni politični voditelji so na posebni konferenci sprejeli odiločno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj francoska vlada ukrene vse, da bodo zavarovane njihove svoboščine v okviru francoskega demokratskega sistema. V Marseilleu se je snoči zbralo okrog 15.000 Korzičamov. ki so priredili velike demonstracije proti Italiji in italijanski kampanji za Korziko in Tunis. Podobne demonstracije so bile tudi v Niči, kjer je morala policija močno zastražiti italijanski konzulat ter lokale italijanskih tvrdk. Francoski tisk še nadalje odločno izpoveduje, da se bo Francija takoj poslužila orožja, čim bi kdc kakorkoli ogrožal njeno matično ali koloniailno ozemlje. Francija ne bo odstopila niti Tunisa niti Korzike, nego bo branila vsako ped svoje zemlje z orožjem in s krvjo svojih ljudi. Italijanske zahteve po Džibutiju Rim, 12. dec. br. Oficiozni »Giornale dTtalia« objavlja danes uvodni članek, v katerem zahteva, da mora Francija prepustiti Italiji Džibuti. Italija nikakor ne more dopustiti, da bi bil najvažnejši dostop v italijanski imperij v posesti druge države. Tudi železniška proga Adis Abe-ba — Džibuti mora priti v italijansko oblast, ker pripadajo sedaj vse delnice te železniške družbe, ki so bile prej v posesti abesinskega cesarja, italijanski vladi. List zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je takojšnja ureditev teh problemov v interesu nadaljnjega razvoja odnošajev med Italijo in Francijo. Omejitev avdienc pri papežu Rim, 12. dec. h. V vatikanskih krogih zanikajo vesti o ponovnem poslabšanju zdravstvenega stanja papeža, ki so bile zadnje dni razširjene po italijanskem in tujem tisku, priznavajo pa, da je papež zelo rahlega zdravja. Hude preglavice mu dela astma, zdravnikom pa povzroča največ skrbi naraščajoča slabost srca. Papežu so prepovedali vsak napor in so zato sprejemi in avdience do skrajnosti omejeni. Dr. Schacht poj de v London London, 12. dec. br. Iz Berlina poročajo, da namerava predsednik nemške banke dr. Schacht še ta teden priti v London. Lindbergh v Parizu Pariz, 12. dec. w. Znani ameriški leta* kc Lindbeirgh je davi prispel v Pariz, kjer namerava ostati dailje časa. Dunajski židovski otroci v Londonu London, 12. dec. br. Dopoldne je prispelo v London z Dunaja okrog 500 otrok, ki so jih takoj razposlali v zasilna taborišča. Med njimi je okrog 100 otrok katoliških in protestantskih staršev ostali so židovske vere. Nesreča japonskega potniSkega letala Tokio, 12. dec. br. Veliko potniško letalo japonske državne letalske družbe je danes treščilo iz neznanega vzroka na zemljo. štirje člani posadke in 12 potnikov je bilo ubitih. NJ. Vel. kraljica v Londonu London, 12. decembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj prispela v London. Na železniški postaji Viktoriji so jo pozdravili Nj. Vis. kneginja Olga s teto Nj. VeL kraljice Marije infantko eBatrico. Navzoči so bili tudi člani jugoslovenske kolonije s poslanikom Kasiddcem na čelu. Krstna slava kraljevskega doma Beograd, 12. dec. AA. O priliki slave kraljevskega doma na dan sv. Andreja Prvozvanega bodo dvorne knjige jutri 13. t. m. ves dan v maršalatu dvora. Beležke Razlastitev židovskega premoženja v Nemčiji Nemški gospodarski minister dr. Funk je izdal odredbo o razlastitvi židovskega premoženja in o odtegnitvi židovskega razpolaganja z vrednostnimi papirji. Pokrajinske upravne oblasti smejo Židom od primera do primera naročiti prodajo njihovih hiš aU njihovega zemljiškega posestva, če se izkaže, da je to v državnem ali nacionalnem interesu. Po uradnem tolmačenju te odredbe hoče nemška vlada z njo preprečiti špekulacije s prodajami židovskega premoženja, ki so se že zelo razvile. Svoje vrednostne papirje morajo 2idje v teku enega tedna položiti pri kaki devizni banki. Brez posebnega dovoljenja gospodarskega ministrstva ne smejo več ž njimi razpolagati. Posamezni dragoceni predmeti iz zlata, srebra, platine, dragulji in biseri so prav tako izvzeti iz židovskega svobodnega razpolaganja. Odprodati jih smejo samo na uradnih nakupnih mestih. kupovati pa jih sploh ne smejo več in tudi ne zastavljati razen v izjemnih primerih, če dobe za to izrecno dovoljenje. Naloge nemškega kmetijstva Na državnem kmečkem kongresu v Go-slarju je imel nemški minister za prehrano Darre govor, v katerem je zlasti obrazložil naloge, ki jih bo nemško kmetijstvo moralo v prihodnjem letu obvladati. Podrobno je prikazal razvoj nemške kmetijske proizvodnje in izvajal med drugim: Žitni pridelek je vrgel letos okoli 26 milijonov ton, kar pomeni doslej največjo žitno letino; zato pa je letina krompirja letos slabša za kakih pet milijonov ton in je dala le nekaj nad 50 milijonov ton. Pridelek sladkorne pese je sicer dvakrat tako velik kakor leta 1932, toda precej manjši od lanskega leta. Proizvodnja masla je od leta 1932 do danes povprečno narasla, toda letos bo prav tako manjša od lanske. Nemčiji še vedno primanjkuje masla in mesa. Proizvodnjo mleka bo treba pospeševati zgolj z narodnogospodarskih in ne morda agrarnopolitičnih vidikov, kakor se je to delalo doslej. Končno je minister poudaril, da bo moglo nemško kmetijstvo napredovati, ako se za vselej odpove načelom liberalnega in kapitalističnega gospodarstva. Zelo hud problem je tudi vprašanje prevelikega kmečkega odseljevanja v mesta, dočim zahteva interes ohranitve nemškega naroda, da se žena v nemškem kmetijstvu, ki je sedaj preobremenjena. kolikor mogoče razbremeni. Angleški kapital v Rumuniji Angleški kapital v Rumuniji je v zadnjem času močnejše udeležen predvsem v tekstilni, kovinarski in petrolejski proizvodnji. Pred kratkim pa so Angleži vložili mnogo svojega denarja tudi v industrijo življenjskih potrebščin in v kemično industrijo, dočim se v najnovejšem času zanimajo angleški interesenti še za rumun-ska podjetja, ki se pečajo s produkcijo zlata. V petrolejski industriji je angleški kapital zastopan doslej s tri in pol milijarde lejev, kar predstavlja skoraj tretjino vsega v to produkcijo investiranega kapitala. Ker pa je angleški kapital investiran v največjih rumunskih petrolej-skih podjetjih, se lahko reče, da je dobra polovica vse rumunske industrije nafte v angleških rokah. Nadalje finansirajo Angleži nekatera tekstilna podjetja, bodisi popolnoma ali samo delno. Angleška udeležba v rumunski tekstilni industriji se ceni na okoli pol milijarde lejev. Vsa večja metalur-gična podjetja, kakor Rečica, Malaxa, ladjedelnica na Dunavu itd., ki delajo v zadnjem času s polno paro na izpopolnitvi rumunske narodne obrambe, so prav tako v angleških rokah. Tudi v teh podjetjih so Angleži investirali doslej okoli pol milijarde lejev. Rumunski strokovnjaki računajo, da je angleški kapital udeležen doslej v rumunskem gospodarstvu s petimi milijardami lejev ali pa celo s še višjim zneskom. Ameriško Društvo narodov Konferenca v Limi za mir in gospodarski liberalizem Načrti za kontinentalno arbitražno ustanovo j ri panameriški delegati po konferenci V Gunduličeva proslava v Pragi Praga, 12. dec. CTK. Ceškoslovaško-jugoslovenska liga in Slovanski institut sta snoči priredila skupno proslavo 300-letnice smrti velikega jugoslovenskega pesnika Gunduliča. Na proslavo je prišlo mnogo uglednih osebnosti in književnikov, med njimi tudi predsednik Slovanskega instituta profesor dr. Murko. O velikem pesniku je govoril profesor Josip Vinar in posebno poudarjal njegove vseslovanske ideje. Omenjal je, da je bil Gundulič predhodnik pesnika Kolarja. Gunduličeva dela sta nato recitirala Zvonimir Rogoz in Li-buša Rogoz, profesor dr. Murko pa je v svojem govoru izjavil, da moramo želeti, da bi se Gunduličeve vseslovanske ideje uresničile. Iz državne službe Beograd, 12. dec. p. V VI. položajno skupino je napredoval profesor realne gimnazije Mirko Bitenc v Celju. Upokojen je bil direktor ljubljanskega učiteljišča Ivan Dolenc. Meščanskošolska učiteljica Ljudmila Mutinovič pa je bila na lastno prošnjo premeščena z Rakeka v Bakar. V finančni službi je napredoval Josip Vučič pri dravski finančni direkciji za tajnika v 6. položajni skupini. Lama, 12. dec. br. Panameriška konferenca poteka kljub prvotnemu pesimizmu, ki je nastal zaradi odpora Argentine, čila in še nekaterih drugih južnoameriških držav preti Hullovemu načrtu za splošen ameriški kontinentalni vojaški obrambni pakt, zelo ugodno. Včerajšnji govori državnega tajnika Hulla, brazilskega zunanjega ministra Concie in mehiškega zunanjega ministra so konferenci dali pravo panameriško smer. Konferenca je bila po njih postavljena na osnovo treh idej: 1. skupne potrebe in volje za sodelovanje na vseh področjih; 2. obsodbe metod totalitarnih držav na področju gospodarskih doktrin, etičnih načel ter socialne, narodnostne in verske nestrpnosti; 3. popolne afirmacije vseh načelnih sklepov prejšnjih konferenc, s katero se je definitivno preprečilo amajanje panameriškega po« kreta. Na konferenci so tudi v debati prišle soglasno do izraza težnje po organizaciji miru in obnovi gospodarskega liberalizma na svetu. Takega soglasja v tej stva- Montevideu še niso dosegli. Mehiški delegat je konferenci predložil načit tako ; zvanega zakona miru. Konferenca je nanj pristala. Obenem je bilo sprejeto tudi dopolnilo k tej panameriški pogodbi, ki ga je predlagala delegacija Zedinjenih držav in po katerem naj bi se za izvedbo mirovnega zakona ustanovila posebna panameriška stalna ustanova, ki bo po načelih zakona intervenirala v vsakem sporu med poedinimi ameriškimi državami pomirjevalno in arbitražno. Ta ameriški mednarodni organi naj bi se sestajal v določenih fiksnih razdobjih, se konstituiral in posloval približno tako kakor ženevsko Društvo narodov. Proti tem načrtom sta a nekimi pridržki nastopili le čilska in argentinska delegacija. Delegacije ostalih 15 ameriških držav so pristale nanje brea pridržkov. Sodeč po splošnem razpoloženju na konferenci, je pričakovati, da bodo načrti sprejeti in v doglednem času realizirani. Kralj Karol o gospodarskem razvoju in zunanji trgovini Rumunije London, 12. dec. b. Za »Daily Mail« je rumunski kralj Karol dovolil znanemu angleškemu novinarju Wardu Priceu razgovor, v katerem mu je dejal med drugim: Za gospodarski razvoj Rumunije je potreben čas. Poiskati moramo potrošnike rumunskih proizvodov, toda v tem pogledu ne smemo več čakati Prostor za razširjenje rumunskega izvoza je dovolj velik, kakor je tudi dovolj možnosti za investicije tujega kapitala v rumunski proizvodnji. Za gospodarski razvoj Rumunije smo že izdelali primerne načrte, toda brez denarja jih ne moremo izvesti. Mnogo smo storili z lastnimi sredstvi, toda z inozemsko pomočjo bi mogli storiti še mnogo več. Ako hočemo dobiti denar, moramo prodajati svoje proizvode. Ako ne bo hotela kaka država od nas kupova- ti, bomo pač ponudili svoje proizvodei drugi, pri nas je dovolj prostora za vse, toda mi nujno potrebujemo inozemskih potrošnikov in ne moremo še dalje čakati. V Londonu mi je bilo obljubljeno, na bodo poslali od tem k nam komisijo uvoznikov, ki bo proučila možnosti velikih dobav rumunske pšenice na angleška tržišča. Pričakujemo prihod teh strokovnjakov. Ako bo Anglija od nas kupovala ved naših proizvodov, potem se bo vprašanja plačevanja rešilo samo po sebi z izmenjavo. S svojim obiskom v Angliji sem zelo zadovoljen in bi bil zelo vesel, ako bi Chamberlain obiskal Bukarešto, želel bi, da bi Angleži bolje poznali Rumunijo. V tem pogledu je bilo v zadnjem času že veliko storjeno po zaslugi lorda Lloyda in Britanskega sveta. Ozadje belgijske vladne krize Politična kriza, ki že deset dni muči Belgijo, je trenutno obtičala na mrtvi točki. Spaakova vlada, ki je bila že doslej večkrat preosnovana, ostane na krmilu, kakršna je, vsaj začasno, znabiti do 1. januarja. Nobeno izmed vprašanj, pred katerimi se je znašla vladna koalicija, sestavljena iz socialistov, katoličanov in liberalcev, ni še rešeno in tudi ni še nobenih znakov, ki bi rešitev nakazovali, pa naj gre za politični problem zastopnika pri generatlu Francu v Burgosu ali za povsem gospodarska in finančna vprašanja, v katerih so se med strankami vladne koalicije prav tako pojavila huda nasprotja. »Neue Ziircher Zeitung« tako prikazuje ozadje belgijske krize: Vprašanje belgijskega zastopstva pri generalu Francu je nedvomno eden izmed vzrokov krize. Njeni pravi razlogi pa so gospodarskega značaja in so še mnogo globlji od vseh drugih. Finančno ministrstvo je vodil v Spaakovi vladi liberalec Geraird, katerega pogledi o zdiravi finančni politiki se bistveno razlikujejo od pogledov socialistov. Gerard je vodil politiko proračunskega ravnovesja in I varčevanja, ki so jo na nasprotni strani označevali za politiko deflacije. Prav tako je bil Gerard proti novim obremenitvam državnega proračuna s socialnimi izdatki. Tudi v pogledu indeksa življenjskih potrebščin je nastal v zadnjem času nevaren razvoj spričo stalnega višanja cen na drobno. Sleherno višanje tega indeksa jc imelo stalno za posledico tudi zvišanje proračunskih izdatkov, kar mora seveda spet porušiti proračunsko ravnovesje in okrniti belgijsko izvozno sposobnost. Liberaleo Gerard je bil: razen tega hud nasprotnik stanovske gospodarske politike, kakršno j* zagovarjal gospodarski minister Heymans, ki je katoličan. V zadnjem času se je končno pojavilo še valutno vprašanje iin vprašanje ohranitve zlate paritete belgijskega franka. Vsa ta vprašanja so zanesla med vlado in tudi med javno mnenje nasprotujoče si struje, tako da sc trenutno še ne da reči, na katere parlamentarne skupine bi se lahko naslanjala nova, homogenejša belgijska vlada. Ježov in njegov naslednik Publicist \V. J., ki v »Neue Ziircher Zeitung« zasleduje razvoj prilik v Sovjetski Rusiji, piše o odstopu Nikolaja Ježova, ljudskega komisarja za notranje zadeve in šefa sovjetske politične policije, med drugim: Komaj leto je poteklo, odkar je bil Je-žovljev prednik, krvoločni Jagoda, označen za »protirevolucionarja žavi, posebno v sredini in zapadnih kra* jih, kjer bo ponekod deževalo. Košava V Podunavju, čez noč bo morda mraz nad severno polovico. Dunajska: Nobene bistvene sprememb® sedanjega vremena, na robu Alp porast oblačnosti 'ostani in ostani član Vodnikove družbe! Naši kraji in ¥ Slovenskih goricah ob Lucijinem dnevu Starinska vera o spoznavanju čarovnic Renčanje parklja med hrami se je poleglo. Cingljanje verig, v katere so bili vklenjeni poredni otroci, je ponehalo. Zvončki angelov so utihnili, siva glava svetnika Miklavža se je potegnila za oblake in deca po kočah je že nehala občudovati prejeta darila, če je še razen šibe dobila kaj vrednega, zakaj Miklavž je muhasti gospod, časih je od sile pravičen, časih se pa v svoji stari pameti tudi zmoti in ne obdaruje pridnega otroka kakšnega kočarja ali viničarja, kakor bi bilo treba, v hiši bogatega nepridiprava pa pusti polovico dobrot, ki jih ima za obdarovanje. Adventne megle so legle na Slovenske gorice; brezdelni dnevi, v katerih je treba opraviti le pri živini, narezati slamo za mešanico, ki se poklada govedi, skidati gnoj, popraviti pri grabljah zob, rasoham klin, ali stesati za voz novo ročico, se vlečejo leno čez vasi. Hlapci posedajo zaspano po jaslih, zakaj brezdelje napolni človeka z lenobo, ki jo še stopnjuje šumenje dežja ter enolično padajoči curki deževnice, ki drsi s kapov in pljuska v luže na tleh. Ko pa pride mrak, zaspanost popusti in kljub dežju, kljub blatu in brozgi, ki je v teh časih prekvasila Slovenske gorice, se preliva ponoči nad vasmi petje, od raznih strani se čuje vriskanje in na podstenjah stoji tu pa tam fant, z rokami se opri-jernlje železnih križev v oknu ter kliče svoje dekle. Spočite gospodinje se premetavajo po posteljah. Zdaj so pač dolge noči in človek se naleži čez potrebo. Tiho vstajajo v ranem jutru, ko zamaje glas zvona ju-trnjo meglo in gredo k zornicam. »Naj bo prihodnje leto boljše, kakor so bila zadnja, da nam ne bo treba stradati kruha,« molijo v cerkvi. Obraz podobe, v katero so uprte njih oči, pa je trd. God svete Lucije prinese v morečo jesensko enoličnost vsaj nekoliko spremembe. Otroci se na predvečer godu stiskajo v bajte ter vlečejo na ušesa s ceste prihajajoče glasove in če čujejo divji žvižg Lucij, ki se pode po vasi, vztrepetajo, ako njih vest ni popolnoma čista. Tu in tam vstopijo Lucije v hram. V žensko obleko oblečene postave, namazane po obrazih s sajami, zažvižgajo med vrati, silijo k postelji, izpod katere prihajajo proseči glasovi porednega otroka, z metlo v roki hočejo nad njega, da bi mu izpraskale oči. Ko pa nepridiprav obljubi, da bo nehal z vragolijami in se bo otre-sel nemarnosti, dobe Lucije prijaznejše obraze, napijejo se ter odidejo dalje po vasi, izpod postelje pa prileze prestrašen otrok, ves bled in objokan. Fantje hodijo na dan godu čarodejne svetnice Lucije po vasi tihi in vase zaprti, zakaj to je dan, v katerem se odločajo velike stvari. Kdor hoče spoznati čarovnice svoje fare, mora ta dan začeti z delom, ki ga je treba opraviti, če hoče biti deležen razodetja. Nekateri bi delo že opravili, ali boje se posledic, saj ni skrivnost, da so čarovnice prenekaterikrat raztrgale drzneža, ki jih je na ta način spoznal. Zopet drugi pa nimajo primernega prostora, kamor bi se skrili med delom, in tako se zgodi, da si ta dan ostri oblič in pili žago le en sam fant v fari. Delo, katero je treba opraviti, ni ravno težavno, ali razdeljeno mora biti pametno in opravljeno tako, da je zadoščeno zahtevam. Človek, ki hoče spoznati čarovnice, mora začeti delati na dan svete Lucije stolec, pručico. Zgrajena mora biti iz dvanajstih koščkov trdega lesa, moškega spola. Delo je treba izvrševati molče. Se tako važna stvar ne sme izsiliti delavcu besede iz ust, zakaj kakor hitro bi spregovoril, je vse delo zastonj. Sleherni dan pred delom je treba odmoliti čaro-dejno molitev. Po delu, ki mora biti opravljeno tisto uro pred sončnim zahodom, pa je treba sleherni delec stolca skriti, da ga ne vidijo nepoklicane oči in se ga ne dotakne tuj prst. Tako je treba ravnati dvanajst dni, do svetega posta. Na božični večer pred sončnim zahodom je treba stolec dovršiti ter ga prav tako skriti pred nepoklicanimi očmi. Ko pa glas zvona zadoni nad praznično se smej očimi hrami ter vabi k polnočnici, je treba stolec vzeti iz skrivališča ter ga nesti k polnočnici. Z njim se je treba postaviti na temni kraj pod korom. Ko pride mašnik, ki bere polnočnico, do povzdigovanja, mora človek, ki je gradil stolec, poklekniti nanj. Med povzdigovanjem se namreč glave čarovnic obrnejo stran od oltarja, ker ne morejo gledati telesa Kristusa Gospoda. Toda tu leži pred opazovalcem le en sam hip. Naglo mora pregledati čarovnice, pograbiti stolec, odbežati z njim iz cerkve ter se potegniti pod kap kakšne s slamo krite hiše in ostati pod njim, dokler ne mine polnočnica. Čarovnice, ki so med povzdigovanjem obrnjene z glavami nazaj, namreč opazijo človeka na stolcu, ker je nekoliko višji od ostalih vernikov in se zapode za njim. Gorje mu, če ni dovolj uren in se mu ne posreči pobegniti pod kap bajte, raztrgajo ga, da ne ostane od njega ena sama koščica. Ce fant srečno uide, izve fara še isti večer, katera izmed žensk je čarovnica. Tako delajo v Slovenskih goricah, am- pak človek ne more nikoli dognati, v kateri fari. Pri Sveti Trojici pravijo, da je napravil tak stolec fant pri Svetem Andražu, tam pa trde, da je bilo to prav za prav pri Svetem Lovrencu, in če človek povpraša o stvari tam. mu povedo, da se je to zgodilo prav gotovo pri Svetem Tomažu. Biio pa je, v to verujejo, in če človek prisluhne pomenku mladih ali starih, bo pred božičem čul govoriti veliko o tem, in govoriti skrivnostno in strahoma, kakor bi šlo za velevažne stvari. Bog ve, kdaj bo kulturni napredek vrgel žarek svoje luči tudi v te, misticizmu vdane duše, ki se jih drži še srednji vek s svojimi čarovnijami in zgodbami o škratih? Kako dobri ljudje so tu, dovzetni za učenje in vneti za napredek, le roko jim je treba ponuditi, jih potegniti iz duhovne teme in ti marljivi Prleki, ti krasni kraji bodo v ponos domovini. Ali podoba je, kakor bi nikdo ne imel smisla za kulturni napredek našega človeka, in bi bila duhovna mračnost zaželena. "*Ignac Koprivec; Kakor smo poročali, se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle v soboto zjutraj vrnil preko Jesenic v domovino in takoj nadaljeval pot v Beograd, kjer so ga sprejeli številni odličniki. Slika nam kaže Nj. Vel. kneza namestnika Pavla, ko je po izstopu iz vlaka segel v roko poslaniku Velike Britanije g. Ronaldu Campbellu Dekleta, ki skrbe za snago Lfubljančanov V nedeljo so v Bizoviku počastili patrsna Miklavža Ljubljana. 12. decembra Dobro uro hoda od šempetrske cerkve proti Kodeljevemu, nato še skozi štepa-njo vas in proti Sostremu leži pod Golovcem vas Bizovik. Skozi njo priteče izpod gri6ev bližnjega Golovca potoček, ki se izteka v Ljubljanico. Ta je zlata žila, ki preživlja prebivalce vse leto. Iz njega njega zajemajo pridne roke zaslužek in nihče ne pomni, da je bilo tam kdaj drugače. Potok nima v sebi zlatih zrn, pa trdi ne školjk z diamantnimi biseri, temveč trebi in čisti vso Ljubljano. Tu bivajo pridne perice, ki ob poloku čofotajo, da se razlega »čof, čof« daleč naokrog. Po griču in ravnini pa so razpeti navzkriž drogovi in vrvi, da ss na njih v vetru vije in pregiba brez števila kosov belega perila. V ponedeljek pa se pomika proti Ljubljani dolga raj da voz, polni so velikih cul, v katerih je že očejeno in posušeno perilo. Pri znani Klemenčičevi gostilni v Kopitarjevi ulici in pri Mencingerju v Komen^kega ulici se ustavi vlak peric in urne ženice po-bašejo vsaka svoje reči in se pogube po hišah, čez nekaj časa se vrnejo z novim delom, nakupijo potrebno za dom, nekoliko se okrepčajo, potem pa se zopet vrnejo proti domu. Nekoč so se ustavljale perice na sedanjem Krekovem trgu .kjer so bile za sedanjim Mestnim domom zidane barake, v katerih so shranjevale perilo, nekalere pa so zapeljale vozove pred stalnico. Ko so pa leta 1899 sezidali Mestni dom, so morale perice na Ledino, kjer je zdaj I. državna deška osnovna šola. Seveda ni treba misliti, da stoje Bizo-vičani ob strani, kadar se njihove boljše polovice »martrajo« za vsakdanji kruh. Tudi možje radi pomagajo ženicam pri utrudljivem poslu, ali pa hodijo v Ljubljano zidat in tesat. Pozimi koljejo nekateri pri so.sedih, da pridejo tako tudi na njihove mize koline, razen tega ostane še kakšen kovač za različne potrebe. Tako žive prebivalci v Bizoviku pod varstvom sv. Nikolaja, ki je zavetnik njihove podružnice in čigar spomin proslavljajo redno prvo nedeljo po njegovem godu. Na prijaznem holmu stoji preprosta cerkev, ki jo obdaja zdaj že zapuščeno pokopališče, ker so si omislili vaščani novo, ležeče na ravnini sredi rodovitnega polja. Kdaj je bila cerkev zgrajena, ni mogoče ugotoviti, pač pa je znano, da je že leta 1526 dala za vojne namene bakren kelih s pa'eno in dva funta vinarjev. Tega leta je namreč prihrumel smtan Soliman s 300 tise; možmi in 300 topovi na Ogrsko. Dne 29. avgusta istega leta se mu je postavil Kralj Ludovlk v bran z nekaj nad 20.000 možmi. Zmagali so Tuiki. Ker tedenski vinar, telesni davek in avajsefi vinar niso zadoščali za vojne izdatke, je vlada segla v krajni sili po zlatih, srebrnih in bakrenih posodah ,ki so jih morale žrtvovati cerkve. Letnica 1749 nad vhodom spominja po ustnem izročilu na prezidavo cerkve, medtem ko trdi šempe'. rska župnijska kronika, da so za časa župnika Ivana Bedeneiča le'a 1825. rezidali njen sedanji zvonik. Velik dobrotnik šempetrske župnije, njen nekdanji župnik Matevž Svetli-čič, pozneje kanonik v Novem mestu, je zapisal v župnijsko kroniko, da so nekoč na Miklavževo nedeljo kaj radi zahajali v Bizovik meščani, posebno Krakovčani in Trnovčani, priporočat se sv. Nikolaju, svo- jemu zavetniku, ker so prvi bili ribiči, drugi pa čolnarji. Na to nedeljo sta bili v cerkvi po dve sv. maši, in sicer o poli osmih in ob osmih. Prvo je opravil duhovnik od Device Marije v Polju, drugo pa šempetrski kaplan. Nebeškega čuvaija bizoviške soseske eo sploh že cd nekdaj posebno častili brodniki in mornarji. Preden je stekla železnica z Dunaja proti Trstu in Beogradu, so prevažali ljudje različno blago po večini na vozovih do Vrhnike, od tam pa na čolnih po Ljubljanici in Savi dalje. Neugodna za bredar-sUo je bila Sava, predvsem zaradi deročega teka in skoraj neštevilnih in zelo nevarnih skal v strugi. Vožnja po tej reki je bila tako nevarna, da bi se v kaki drugi deželi le s težavo našla ladja, ki bi si upala pluti po taki reki. Da pa so vozili vendarle po njej, je pripisovati zgolj neustra-šenesti in predrznosti naših čolnarjev. Pred vsako tako nevarno vožnjo so se čolnarji zaupno obračali k svojemu zavetniku sv. Nikolaju, ter mu poklanjali primerna darila. Po vseh nevarnejših krajih ne le ob Savi. temveč tudi ob drugih de-rečih rekah so mu postavljali kapelice z nabiralniki za mile darove. Razen tega so PROIZVODI UNION gradili na čast sv. NikcJaju tudi župnijske cerkve in podružnice. V ljubljanski škofiji mu je posvečenih dvanajst župnijskih cerkev in nič manj ko petdeset podružnic. Značilno pa je, da je teh svetišč največ v dekanijah, ki leže ob večjih rekah, tako na primer v leskovški. litijski in vrhniški, to je v območju rek Krke, Save in Ljubljanice. i Rudarska Idrija ima novo pokopališče Nad 200 let stari gaj mrtvih pri sv. Križu — pester muzej, glasen pomnik živahne preteklosti živosrebme doline Najstarejši podatki o Idriji segajo po M. Bauzerju v L 1490, po Valvazorju do 1. 1497. Takrat je bila samotna dolina še prostran pragozd, tu in tam je polagoma zrasla iz tal drvarska ali ribiška koča. Po 22. juniju 1508. ko so naleteli na živosrebme plasti rude, so se v idrijsko dolino zmerom bolj naseljevali rudarji. Ze spočetka je med rudniško gospodo in delavci zavladalo tesno krajevno občestvo, ki je prvotno pripadalo župniji pri Fari, v eno uro oddaljeni Spodnji Idriji. Leta 1522. so idrijski rudarji dobili lastno službo božjo. Kaplan je maševal v kapelici na grajskem hriku, kasneje v cerkvici sv. Trojice, ki je nastala blizu studenca, kjer so prvič odkrili živo srebro. Okrog te cerkvice so prvotno tudi pokopavali mrliče. Za oltarjem je bil še dolgo potem vzidan nagrobnik dne 13. novembra 1628. umrle cerkvene dobrotnice, ugledne meščanske Felicije Sehfriden. Na pokopališču pri sv. Trojici so našli poslednji počitek tudi soproga in dva otroka za slovensko rastlinstvo in idrijsko dolino zaslužnega rudniškega fizika Ivana A. Scopolija, ki je bival v mestu od 1754. do 1769. Temeljni kamen sedanji farni cerkvi sv. Barbare je bil svečano položen 22. junija 1628. Leta 1736.—1738, torej pred dve sto leti, so prizidali današnji mogočni zvonik, razširili so cerkev in jo obdali s pokopališkim obzidjem. Leta 1700 je dobilo mesto pravico do lastne krstne in poročne matrike s samostojno kaplanijo, 1. 1702 pa župnijo. prebivalstvo je naglo naraščalo in že leta 1747 je bilo pod zemljo na delu 450 rudarjev. Pokojne so jeli pokopavati tudi okrog farne cerkve sv. Barbare, premožnejše pa proti večji odkupnini v cerkveni grobnici. Zaradi neprimerno naglega prirastka prebivalstva so morala oblastva poiskati božjo njivo izven mestnega jedra. Izbrali so prostor ob kolenu Idrijce, kjer je že 1719. stala majhna kapelica sv. Križa. Rudniški zdravnik Scopoli in dekan sta se načrtu pokopališča okrog te kapele odločno uprla. Svet je bil tedaj še prenizek, talna voda Idrijce je segala daleč pod breg in prostor tudi zaradi vetrov po dolini ni bil priporočljiv. Predlog, da se pokopaiišče prestavi dalje pod Brusov-še, tik zraven žgalnice, je rudniška uprava odklonila. Ostalo je pri prvotnem sklepu in v zagrajenem svetu je po načrtu rudniškega upravitelja Bernarda Schae-berja zrasla nova kapela sv. Križa. Ker je idrijski dekan posvetitev cerkvice in novega pokopališča odklonil, je goriški stolni kapitelj poslal svojega zastopnika. Leta 1883 so prostor okrog farne cerkve sv. Barbare preuredili v sedanji obliki. S tamošnjega pokopališča in iz cerkvene grobnice so pobrali kosti ter jih prenesli k sv. Križu. Pri izkopavanju so našli star denar, pozlačene gumbe in zlate okraske, ostanke gala uniform nekdanjih rudniških veljakov. Da bi se izognili zdravstvenim in higienskim nevšečnostim, ko je dno grobov pri sv. Križu ležalo 1.9 m pod gladino bližnje Idrijce, so v letih 3890.—1891. že tretjič nasuli na staro podlago meter visoko plast kamnitega ostanka žgane rude iz fabrike. Apnenčevo kamenje je naglo preperevalo in pripomoglo k hitrejše- Srebrne in modre lisice na Gorenjskem Marsikateri izletnik, tujec in domačin, ki jo maha peš ali se pelje po trdi, asfaltirani cesti iz Lesc proti Bledu, se zanima za odcep nove ceste pred mostom čez Savo Dolinko, ki vodi k igrišču za golf. Golf — tako domačini kratko imenujejo novo igrišče na planoti pri Žirovnici. Manj pozorni pa so izletniki onkraj mostu, kjer se odcepi steza in vodi v bližnji gozdiček na hribu. Na tabli je naslikana lisica. Malokdo ve, kako zanimivo življenje tiči v gozdičku. Tu je največja farma dragocenih kožuhovinarjev v naši državi. V gozdičku je ograjen prostor, v njem do 100 kletk in nekaj večjih zgradb, kjer goje okoli 400 dragocenih lisic, srebrnih in modrih. Oskrbnik farme je prijazen gospod in rad pove mnogo zanimivega o svojih gojencih. V oddelkih pri vhodu so v velikih žičnih kletkah srebrne lisice, ki so določene za pleme. Ločene so po spolu. Samci so bolj čokati kakor samice, ki sicer niso manjše, so pa bolj vitke. V dlaki so samci videti boljši kakor samice, toda ka. kor pojasnjuje upravitelj farme, so vse te živalce precej enake. Pravo, prirodoslovno ime te vrste lisic je črna kanadska lisica, ki slovi po posebno lepi črni kožuhovini. Le po hrbtu ima več ali manj belih dlak. Te pa se vidijo na črni podlagi kakor bi bile srebrne in od tod drugo ime: srebrna lisica. Zaradi dragocene kožuhovine so jo pričeli gojiti v farmah pred kakimi štiridesetimi leti. Gojenje lisic se seveda izpopolnjuje od leta do leta. Potrebna je posebna čistost v kletkah. Da ne nalezejo škodljivih parasitov, so kletke dvignjene nad zemljo. Tla so v nekaterih kletkah lesena, v drugih pa iz žice. Lisice hranijo največ z mesom ir sicer z odpadki iz mesnic in s sonj«?1 mesom. Da je pa hrana bolj prirodna, primešajo do 30% raznih zelišč in sadežev. K zmletemu mesu primešajo zelje, korenje, oves, in riževo moko. Kaj dobro tekne lisicam primes borovnic in raznih gozdnih jagod. Prav posebno jim gre v slast jere-bika. Jeseni, ko primanjkuje gozdnih sadežev, primešajo mesni lisičji hrani jabolka in hruške. Pa tudi ribe, ki jih dobivajo iz hrvatskih ribnikov, so lisicam tečna hrana. Posebno zdaj, ko nastopa mrzlo vreme in močno poganja dlaka, potrebujejo lisice mnogo hrane. Za pleme je izbranih 125 samic in 40 samcev. Dočim v gozdu, v prirodi, navadno lisjak ostane pri lisici, ko ima še mlade in večkrat mladičem donaša hrane, pa skušajo v farmah doseči, da en sam samec oplodi po več samic. Breznanje se prične s koncem januarja in je na višku v februarju ter ponehava marca. Največ lisic je oplojenih v jutranjih urah, ko se prične daniti. Srebrne lisice skotijo v ugodnih primerih 7 do 8 mladičev, med katerimi je navadno več samcev kakor samic, dogodi pa se izjemoma tudi nasprotno. Mnogo bolj plodovita kakor srebrna je modra lisica, katere pravo prirodoslovno ime je rjava polarna lisica. Modre lisice, ki so manjše kakor srebrne sestrice, imajo v mnogih primerih kar po 18 do 50 mladičev. Ko so mladiči stari 6 tednov, jih ločijo od starih in jih porazdele v manjše skupine. Sredi poletja pa že odberejo za pleme nekaj od onih, ki jih čaka v začetku zime smrt, da bodo dičile vratove bogatih žensk po raznih delih sveta. Ta izbira se vrši pač tako, da najlepši in najbolj razviti eksemplarji, potomci večglavih družin, -»stanejo za pleme, dočim se vse ostalo P :?ne g" j't' za kožuhovino. Starost plemenjakov in lisic mater je določena na 10 let. če pa postanejo prej negodni za potomstvo, morajo pač prej poslati svoj dragoceni kožušček na trg. Dočim žive plemenjaki in plemenske lisice v kletkah brez ostrešja, ki jih zapade sneg, so kožuhovinarji skrbno shranjeni v kletkah in sicer po več skupaj, zavarovani so pred dežjem in močno solnčno svetlobo. Pač pa so kletke na straneh in spodaj odprte mrazu in vetru. Solnce ln mokrota škodujeta kožuhovini. Kožuhovinarji so lahko rejeni, debelost pa škoduje plemenjakom .posebno samicam. Debeli plemenjaki so leni, debele samice pa se slabo breznajo in imajo tudi manj hrane za mladiče kakor bolj rumene matere. V blejski farmi se nahajajočih 125 plemen- mu razkrajanju mrličev. Leta 1891 je bila stara kapela sv. Križa prenovljena v današnjo Učno cerkev, ki jo je 8. septembra istega leta posvetil goriški nadškof dr. Jakob Missia. Na ta svečani praznik še danes spominja plošča, vzidana v cerkvi. Poslej je staro idrijsko pokopališče sprejelo vase sto in stotine pokojnih. Pa-tricijska nemška in češka imena rudniške gospode se vrste poleg ogromne večine slovenskih grobov, kl so se jim v zadnjem času pridružili tu in tam italijanski napisi. Poslednje pribežališče pri sv. Križu, v senci kostanjev in slovanskih lip je najvernejši, nemi muzej zgodovinske preteklosti naglega industrijskega vzpona živosrebme doline. Sleherni večer se zableste lučke na grobovih, po stari častitljivi idrijski navadi lahko vsako noč razbereš, koliko privržencev ima ta ali oni svetnik med godovimi pokojnimi na tistem koščku zemlje, ki hrani vsem domačinom in po širnem svetu razkropljenim sinovom rudarske Idrije dragocene spomine na svojce. In ko zažari ob Vseh svetih njiva pokojnih pri sv. Križu, na dnu idrijske kotline, v tisočerih lučkah, ko se z mogočnega železnega obeliska nad skupnim grobom tragičnih žrtev rudniške nesreče pred stoletjem vzpne pod nebo en sam plamen migotajočih rudarskih lučic, obstane človek zamaknjen ob pogledu na tolikšno lepoto in ljubezen, ki veže rudarske družine s pokojnimi, počivajočimi v prežganih plasteh ži-vosrebrnega kamenja . .. Po dve sto letih bo zdaj staro pokopališče pri sv. Križu doslužilo. Ze med vojno so pokopavali vojake na Likerčni njivi, ob cesti na Kovačev vrt. Italijanska uprava je zdaj zunaj mesta, pri nekdanjem Likerčnem mlinu, ob cesti na Logatec in pri poti, ki se odcepi na Jelični vrh, izravnala in v dve etaži zagradila lep prostor za tihi gaj mrtvih. Iz zdravstvenih kakor terenskih razlogov je novo pokopališče srečno izbrano. Nekam tuja, za gozdnato okolico Idrije neprikladna je pa nova, v tipično sredozemskem kraškem stilu zgrajena kapela s šilastim stolpom. Od starega pokopališča je novo skoraj pol ure oddaljeno. Pogrebce. kl so doslej prenašali krste na ramenih, po starodavni navadi po večini brezplačno, bo zamenjal zdaj pogrebni voz. Staro pokopališče pa tudi poslej ne bo zapuščeno. Preveč je Š3 src, ki so tesno povezana z njim. In ko se bo okrog prijazne cerkvice sv. Križa moral umakniti poslednji grob novo nastalemu parku, bo ob žuboreči Idrijci izginil zadnji glasni pomnik rta davno, preprosto, srečno in brezskrbno preteklost, ki se v molčečo živosrebrno dolino ne povrne nikdar več ... —'ne. ZAREKLO SE JI JE Gospodinja izroči svojemu stanovalcu dopisnico, ki jo je bil pismonoša prej prinesel. Neznan človek mu je pisal in ga je imenoval lopova, goljufa, tatu in še marsikaj. »Ali ste dopisnico prebrali?« vpraša stanovalec nezaupno. »Kaj pa vendar mislite?« vzroji gospa. »Tuje korespondence nikoli ne berem, toda če bi bila namestu vas, bi tega ne-sramneža tožila.« skih samic mora povreči letno do 500 mladičev. Pri tem je treba upoštevati, da vsako leto ostanejo nekatere samice brez mladih in da imajo navadno mladice manj zaroda kakor starejše lisice. Najlepšo dlako imajo lisice proti koncu decembra. Takrat je dlaka popolnoma dorasla in že zelo mehka. Kasneje postaja dlaka trša in ni izključeno, da imajo tisti prav, ki menijo, da se tudi dlaka kasneje lovljenih li ustreljenih kožuhovinarjev v gozdu lomi, posebno na konicah. Prav zato pričnejo ugonabljati za kožuhovino določene lisice v mesecu decembru. Polove jih v vreče in jim vbrizgajo kloro-form. To je prav lahka in hitra smrt. Nato lisice izkožijo. Meso poberejo kmet je za krmljenje prašičev. Kožuhe očistijo na notranji strani od morebitnih ostankov mesa in maščobe, jih napnejo na deske in posuše. Posušena kožuhovina pride na trg in sicer je ostane nekaj doma, največ pa je roma na svetovni trg v Leipzig. Svetovni trg izčrpa letno do en milijon srebrnih lisic, ki jih seveda največ daje Amerika. Ce vzamemo povprečno ceno za komad dva tisoč dinarjev, pridemo do ogromnih številk. Koliko pa se porabi še druge dragocene kožuhovine ? Pri nas na Gorenjskem ima lepo farmo srebrnih lisic tudi notar Stevo šink pri škofji Loki. Ker se morajo gojitelji srebrnih lisic ozirati tudi na modo, odnosno na kaprice nežnega spola, morajo paziti, da so založeni s plemenjaki, ki so različni v količini svetlih dlačic. Zdaj na primer dosezajo boljšo ceno lisice, ki so močno srebrikaste, toda ne ve se, če se to v kratkem ne bo spremenilo in bodo v modi le čisto črne kože srebrnih lisic. Goščoba dlake pa ostane vedno najbolj odločilna za višino cene in pri vsaki kožuhovini. Y drugem delu blejske farme so »modre Domače vesli * V p°čaščenje spomina na biagopoiioj-nega b°rca za narodne pravice ter čuvarja resnice, mons. T°ma Zupana cb drugi obletnici smrti njegovega rojstnega dne in godu je darovala podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju za Tomo Zupanov sklad 300 din. Iskrena hvala! # Nov pooblaščen inženjer. Minister za šume in rudnike je odobril g. inž. Dušanu Rudolfu, profesorju na rudareM šoli v Celju, izvrševanje javne prakse iz rudarske stroke. * novo planinsko zavetišče v Južni Srbiji. Nedavno so na Peristeru dovršili planinski dom turističnega društva »Jug«. Dom je zgradila bitoljska podružnica. Planina rslvo ae na srbskem jugu lepo razvija in je v zadnjem času med najaktivnejšimi turističnimi organizacijami podružnica »Juga« v Bitolju. Na Peristeru so dobri tereni za zimski šport in bodo številni smučarji že letos gostje novega, dobro opremljenega planinskega doma. Vse, kar so doslej storile na srbskem jugu turistične organizacije, prinaša velike koristi prebivalcem revnih gorskih naselbin. ♦ V Hercegovini lovijo strupene kače. V Hercegovini so v 6 letih revni prebivalci zaslužili z lovom strupenih kač kakih 90.000 din. Lov je zdaj organiziran po zaslugi dr. Dojma, upravitelja Doma narodnega zdravja v Mostarju. Kače so začeli loviti že leta 1932. okrog Posušja in prodajali so jih zastopniku nekega zavoda za izdelovanje seruma. V Crnču pri širokem Brijegu je pridobil za lov na strupene ka^ če svoje farane župnik Vištica in v dveh letih so imeli lovci kač lep zaslužek. Od tega so nekaj odstopili župniku, da je postavil v cerkvi nov oltar. Dr. Dojmi je pridobil za lov prebivalce revnih krajev pod Prenj planino. V 2 mesecih so iz teh krajev poslali Domu narodnega zdravja v Mo-star nad 500 strupenih kač. Muslimansko prebivalstvo je bilo sprva proti lovu, češ, da so kače zaklete in da zaradi tega denar, zaslužen a takim lovom, ne bi nosil sreče. Pozneje pa so se tudi muslimani lotili lova in zdaj lovijo pod Prenj planino strupene kače vsi prebivalci. Največ strupenih kač pošljejo v Beograd, kjer izdelujejo serum, ki je dcsti močnejši od 9e-luma, ki so ga doslej prodajali po Evropi. MOTO SEKCIJA HERMES priredi V SOBOTO 17. XII. ob 20. uri v dvorani M1KLIČ - VELIK PLES * Novi grobovi. V Ljubljani Pred škofijo 6 je umrla gospa Pavla Dietz-ova, soproga višjega poštnega kontrolorja v pokoju. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku. — Na Rimski cesti 5 v Ljubljani je umrl g. Franc Podbršček, železniški upokojenec. Pogreb bo danes ob 14. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Franc Majcen, uradnik drž. žel. v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 16. — Na Celovški cesti 219 v Zgornji Šiški je umrl g. Maks Zabuko-vec, sprevodnik električne cestne železnice. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 15.30. — V Ptuju je umrl šele 33 let star g. Mihael Plevnik, blagajnik ptujske Mestne hranilnice. Pokopali ga bodo danes ob 15. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Zvonko Juvančič, ravnatelj Omerzove tovarne lovskih patron v Kranju. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Zjutraj v džamiji, čez dan v kavarni. V Gračanici živi upokojeni muslimanski veroučitelj Asim Lika, ki je star že nad 70 let, a še izredno krepak in čil. Starec je vzor pobožnosti in še ni nikdar v svojem življenju zamudil molitve v džamiji. Tudi v najhujši zimi vstaja zjutraj pred 5. uro. z ledeno mrzlo vodo opravi obred umivanja »abdest«, potem pa se poda v svetišče. Džamijo obišče vsak dan petkrat, ves ostali čas pa prebije v kavarni, ker je strasten kadilec in velik prijatelj močne črne kave. Vsak dan popije najmanj 30 skodelic močne turške kave, zgodi pa se tudi; da jih popije po 60. Pri Ienivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. O«! reg S. br. 13. 48VJJ lisice«. Pri tem nazivu se posebno začudi obiskovalec farme. Saj lisice niso modre, marveč imajo temnorjavo dlako. Kljub temu. da prirodoslovni naziv »rjava polarna lisica« potrjuje, da imamo mi prav, ki trdimo, da te lisice niso modre, marveč temno rjave, se moramo ukloniti muhastim bogovom mode. Te lisičke so izredno ljubke živalce in tudi niso plahe. Imajo nekoliko krajše uhlje kakor naše gozdne rjavke in njihove kanadske posestrime, ki smo jih videli v prvem delu farme. Pa tudi po velikosti so skoraj za tretjino manjše kakor srebrne lisice. Hranijo jih z enako hrano kakor one v prvem oddelku farme in tudi kletke imajo enake. Prav tako kakor kanadske lisice ljubijo tudi polarne lisice sneg. Ko sneg zapade one kletke, kjer so plemenske živali, leže lisičice najnarjši v snegu in to podnevi in ponoči. Zvijejo se v kolobarček, tako da je zavit v mehko dlako tudi smrček in že dremljejo nemoteno v najhujšem mrazu. V zaboje v kletkah, ki so določeni za kotenje, ne zahajajo rade. Rajši leže na zabojih, kjer se počutijo bolj varne kakor v notranjosti zabojev. Gospod upravitelj farme pa si je ustvaril še neko posebnost v svoji lepi farmi. Križal je srebrno lisico z našo gozdo rjav-ko. To mu je uspelo prav imenitno. Nekaj potomcev je črnih kakor oče, nekaj rjavih kakor mati, pretežni del pa je mešanica med starši. Te lisice, ki imajo krasno zlatorumeno dlako, pomešano s črno in srebrno kanadskih očetov, so izredno lepe. Pa tudi poddlaka je mehkejša kakor pri gozdnih lisicah. S temi lisicami bo skušal gospod upravitelj farme osvežiti kri farmskih stanovalcev. —s. ♦ Smrtno naznanilo g. Ras ta Sen čar j a v nedeljski številki so pokvarile napake. Tako ni bil med žalujočimi naveden vnuk med kraji pa so izostale Trbovlje, dočim je tiskovna napaka pokvarila mesto Beaugency. ♦ Za božične in novoletne čestitke uporabljajte Ciril Metodove razglednice! ♦ Konec nevarnega razbojnika. Mrtev je razbojnik Koreja, eden izmed zadnjih predstavnikov nevarne hajdučije. V vasi Stolniku blizu Arandjelovca so našli še mladega razbojnika ustreljenega. Ubil ga je kmet Radisavljevič, ki je bil nekdaj njegov pomočnik. Koreja — njegovo pravo ime je Miloje Ignjatijevič, je bil doma iz okolice Arandjelovca. V šumadiji je izvršil več razbojstev in na vesti je imel več ljudi. Lani so ga zajeli v vasi Bosuti, ko se je skrival pri nekem svojem zaupniku. Z njim je bil takrat hajduk Mariče-vič, ki pa je padel v borbi z orožniki. Pred sodiščem v Kragujevcu je bil Koreja obsojen na smrt, vložil pa je proti sodbi priziv. čeprav so ga skrbno stražili, je vendarle iz ječe pobegnil in baje mu je pri tem pomagal eden izmed paznikov jetnišnice. Orožniki so nevarnega begunca zasledovali z vso vnemo in ko za njim ni bilo sledu, so domnevali, da je zbežal preko meje. Hajduk pa je imel tudi to srečo, da so v času, ko je bil na begu, ugodno rešili njegov priziv ter izpremeni-li smrtno kazen v dosmrtno robijo. Ker po svojem begu ni zagrešil nobenega zločina, so mislili, da se bo sam izročil oblasti, ker ni bilo več nevarnosti za glavo. V zadnjih dneh pa se je razbojnik pojavil v Stolniku in tam ga je, kakor že mnoge njegove hajduške prednike, ubila krogla nekdanjega zaiupnika, ki sedaj pričakuje, da mu bodo izplačali visoko, na hajduko-vo glavo razpisano nagrado. TUDI ZA MAL DENAR se dobi dobra MOTOHOVA KAVA Vodnikov trg 5, telefon 2577, Krekov trg 11, telefon 3348. Iz Lfubljane u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo 14. t. m. bo predaval ob 18. v dvorani štev 79. justične palače privatni docent g. dr. Stojan Bajič o načrtu novega nemškega zakona o službenem razmerju (1938). n— Predavanje Prirodoslovnega društva. Danes bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. inž. Matija žumer o temi »Bolezni kovin«. Začetek predavanja bo ob 18.15. u— Jugoslovenski lutkarski savez sklicuje na dan 14. t. m. ob 20. prijateljski debatni večer v lutkovni dvorani Sokola-matice v Narodnem domu (vhod z Blei-wedsove ceste). Sestanek je sklican z namenom, da se lutkarji in prijatelji lut-karstva spoznajo med seboj ter pogovore o vseh perečih lutkarskih vprašanjih. Vsi ki se za lutkarsko zanimate, ne oziraje se na to, ali ste člani JLS ali ne, ste naj-prisrčneje vabljeni. šmlnkanje ni več umetnost, ako si izberete med naravnimi FORVIL-ruži pravo barvo za Vaše lice. Dobi se v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana. u— Zahvala. Ob 401etnem jubileju mojega dela in 65 rojstnem dnevu sem prejel toliko čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti se, zato se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem Rihtar Franc, prokurist banke »Slavije«, Ljubljana. mm KINO SLOGA, tel. 27-30 wmm Danes nepreklicno z a d n j i k r a t I ob 16., 19. in 21. uri i Pola Negri — Albrecht Schonhals h Tango noturno I Jutri: Cliarlie Chan na dirkah I u— jadranja straža priredi v četrtek ob 20. v restavracijski sobi »Zvezde« prvo letošnje predavanje. — Predaval bo prof. Rafael Bačar o temi »Potovanje rib v Jadranu« Predavanje bo spremljalo več skioptičnih slik Vstop prost. Po predavanju družabni sestanek. u— V zahvali Janka Trauna je pomotoma izostalo »še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali številne krasne vence in cvetje«, kar naknadno popravljamo. u— Slavni Italijanski tenorist Christy Solari bo gostoval v soboto 17. t. m. v naši operi. Pel bo vlogo Rudolfa v puccini-jevi operi »La Bohe me«. Brez dvoma je, da bo odlični gost podal to prelepo tenorsko partijo na tako visoko umetniški stopnji, kakor jo pri nas Še nismo slišali. Prihodnjo sredo pa bo nastopil umetnik v Donizettijevi operi »Kapljice za ljube zen«. u— Društvo »Soča« v Ljubljani nazna- nja žalostno vest, da je naš član, odbornik in zastavonoša g. France Podberšek preminul. Pogreb dobrega in zvestega tovariša bo danes ob 14. izpred hiše žalosti, Cesta 29. oktobra št. 5. (Rimska) k Sv. Križu. Pozivamo člane in ves odbor, da se udeleži polnoštevilno pogreba da s tem počastimo dragega pok. tovariša na nje govi zadnji poti. Preostalim naše iskreno sožalje. u— Pozor pred sleparskim nabiralcem za slepe! Nedavno je bilo vlomljeno v stanovanje šivilji Terezije Bučarjeve na Hrvatskem trgu. Tat je iz hiše odnesel bankovec za 500 din, kovanec za 50 din in pa nabiralno polo z žigom »Dom slepih«, s katero najbrž pobira na račun slepih siromakov. Storilca so od daleč opazili domači in ga opisujejo kot človeka 25 do 30 let starega, oblečenega v sivo letno suknjo s temnosivim klobukom na glavi in vobče elegantne zunanjosti. u— Dve žrtvi razburljivega vveekfcnda. Včeraj so na kirurškem oddelku sprejeli 28-letaega posestnikovega sina Franceta Kozlevčarja iz Zgornjih Duplic pri Grosupljem. V prepiru ga je nekdo udaril v obraz in ga nevarno ranil v oko. Prav tako je moral v bolnico 29-letni vulkanizer Viktor Picelj z Rimske ceste, ki ga je nekdo nekje pod Rožnikom tako hudo udaril po glavi, da 60 ga morali reševalci prepeljati v bolnico. Drevi ob 20. v veliki dvorani Kazine med plesno vajo Jenkove šole »propagandna plesna revija drnžabno-sportnega plesa in zadnjih novosti.« Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Jutri ob 20. »izpopolnjevalni tečaj«. Iz Maribora 801etnica gospe Julijane Friedlove. V Mariboru praznuje danes 801etnico gospa Juiijana Friedlova. Po rodu je iz Spodnjih Hoč in se je kot posestniška hči v mladih letih vsa posvetila gospodinjstvu. Pred 55 leti se je poročila z učiteljem Francem Friedlom. Med njima Je ves čas vladala najlepša sloga. Njegova smrt leta 1904 jo je zato tem huje prizadela. S štirimi otroki se je od Sv. Barbare v Halozah, kjer je z možem preživela 22 let, preselila v Maribor, kjer je jubi-lantka še vedno čila in čvrsta. Od štirih otrok je vse tri sine pripravila za učiteljski stan. žal pa ji usoda tudi tu ni bila naklonjena. Za možem je zgubila nato še gi sin in hčerka sta pa umrla doma. Udarec je z bolestjo komaj prenesla. Ostal ji je danes edini sin, ki J5. Je v uteho, to je njen Franček, šolski upravitelj pri Sv. Jerneju pri Ločah. Kadar nanese pogovor na vzgojo menih otrok, se dobra gospa s hvaležnostjo spominja g. Ogorelca, upokojenega šolskega upravitelja v Mariboru, ki ji je bil v pogledu vzgoje najboljši svetovalec. Jubilantki želimo še mnogo zdravih let in zadovoljstva v pozni jeseni življenja, kar si je docela zaslužila. a— Nocoj Cankarjeva proslava v gledališču. Ob 201etnici Cankarjeve smrti bo drevi v gledališču v J. Kovičevi režiji spominska predstava »Kralja na Betajno-vi« Zasedba: Kantor - Pavle Kovic, Francka - Branka Rasbergerjeva. Nina - Vla-doša Simčičeva, Maks - Vladimir Skrbin-šek, župnik - Jože Kovič. Pred predstavo kratka spominska beseda urednika Gledališkega lista prof. Branka Rudolfa o Cankarjevem pomenu. a— Smrt vrlega moža. V splošni bolnišnici je preminil zasebni uradnik Bu-dimir Bradič Pokojnik je bil blag mož. vrl narodnjak. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v hvaležnem spominu Pogreb je jutri ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Žalujočim naše toplo sočutje. a— Tuji državljani, ki bivajo v področju predstojništva mestne policije v Mariboru in posedujejo dovoljenje za bivanje z veljavnostjo »za nedoločen čas«, a do sedaj niso prosili, odnosno vložili prošnje za podaljšanje tega dovoljenja, se pozivajo ponovno, da to storijo takoj. Ruski državljani so izvzeti. Prošnje je vložiti pri tem predstojništvu mestne policije, soba št. 2 a— Prepozno je prišel na volišče slikarski mojster Mlinarič Avgust s Koroške ceste 43. Ko se je javil pri predsedniku volišča IX. mu je ta sporočil, da je zanj že glasoval nekdo drugi. Policija skuša sedaj izslediti možakarja, ki je glasoval na tuje ime. DANES IMATE ZADNJO PRILIKO! Zato si oglejte film slovanske umetnosti še danes ob 16., 19, ln 2L uri! «J 1 f FfirMl DT OČCl Danes nepreklicno zadnjikrat! Pli* rLV9Vl F. SMOLIK in LIDA Najbolj pereči problemi življenja današnje družbe, BAAROVA zlasti mladine so prikazani na najbolj drastičen Kino Union, teL 22-21 način! Vsak inteligent naj si ogleda ta prekrasni film! NE ZAMUDIT E J_ a— Društvo jugoslovenskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru sklicuje za ponedeljek 26. t. m. ob 9. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, I. nadstropje izredni občni zbor, ki bo sklepal o združitvi društva z ba-novinskim društvom državnih in samoupravnih upokojencev v dravski banovini v Ljubljani. V primeru, da bo ta združitev sklenjena, bodo zborovalci izvolili pet članov ter jim dali pooblastilo, da izvršijo vse za ureditev potrebnih formalnosti združitve v okviru že določenih pogojev. Potem sledijo slučajnosti. Izredni občni zbor bo sklepčen ob prisotnosti najmanj ene četrtine članov. V primeru nezadostne udeležbe bo pol ure pozneje drug izredni občni zbor z istim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen ne glede na število udeležencev. a— Zlata nedelja«. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos v nedeljo pred božičem, to je 18. t. m., trgovine ves dan odprte. a— Upepeljena domačija. Na Velki je zgorela domačija posestnika Franca Pivca, ki trpi zaradi ognja nad 20 000 din škode. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju in se je tako naglo širil, da so rešili živino v zadnjem hipu. Poljski pridelki so z vsem inventarjem vred zgoreli. Zdi se, da je nastal požar najbrže zaradi slabega dimnika. a— Smrtnonevarne poškodbe je dobil v neči na ponedeljek 261etni posestnikov sin Franc Čeh iz Zgornje Senarske pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah V temi je navalila nanj skupina fantov in ga s koli pobila na tla Franc Ceh je obležal na cesti nezavesten in s počeno lobanjo. Reševalci so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Čehovo stanje je zelo resno. a— Strašno razmesarjeno truplo mladenke so našli blizu železniške postaje Rače-Fram. Tovorni vlak jo je prerezal na dvoje. V dekletu so spoznali 171etno posestnikovo hčer Katarino Krivičevo iz Hotinje vasi, ki je bila v zadnjem času zaposlena v neki mariborski tekstilni tovarni. 2e svoj čas je hotela pod vlak, pa so ji v zadnjem trenutku onemogočili. Vzrok samomora je menda življenjsko razočaranje. Truplo so prepeljali v fram-sko mrtva|nico. a— Obsojena napadalca. Pred malim kazenskim senatom sta se morala zagovarjati 271etni zidarski pomočnik Franc Vrbnjak in 321etni zidarski pomočnik Alojzij Neubauer Oba sta doma s Po-brežja. Obtožena sta bila, ker sta 16 oktobra okoli 20 streljala na zasebnega uradnika Franca Kovačiča s Pobrežja, ki se je zgrudil na tla. ranjen v desno uho in stopalo leve noge Pri razpravi sta oba zanikala krivdo in sta skušala dokazati svoj alibi Franc Vrbnjak je bil obsojen na 6, Alojz Neubauer pa na 7 mesecev strogega zapora Razen tega morata plačati zdravniške stroške in 500 din odškodnine za bolečine. Iz Celja e— Za krstno vprizoritev Mrakove tragedije »Gr°har«, ki jo bo priredila Mrako-va igralska skupina v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, vlada živahno zanimanje Zato svetujemo občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji pri ge. Toševi v stari gimnaziji na Slomškovem trgu. e— Naraščanje brezposelnosti. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 567 brezposelnih (460 moških m 107 žensk) nasproti 449 (348 moškim in 101 ženski) dne 30. novembra. e— V celjski bolnišnici je umrl v soboto 62-letni železniški upokojenec Ivan Po-lenek iz Nove cerkve, včeraj pa je umrla enoletna viničarjeva hčerka Vida Lor-gerjeva iz Pristave pri Šmarju. e— Dve budi nesreči. Včeraj okrog 9. dopoldne je na žagi g. Blaža Sodina v Celju cirkularka zgrabila 33-letnega delavca Antona Goljo in ga treščila ob tla. Go-lja je dobil težke notranje poškodbe. Skoraj ob istem času se je ponesrečil dveletni šoferjev sinček Dušan Vanušek s Slomškovega trga v Celju. Otrok se je dcima polil s kropom in se hudo poparil po obrazu, prsih in trebuhu. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. e_ Tatinski pOsB. V noči od 2. na 3. t. m. je nekdo ukradel mesarskemu pomočniku Avgustu Orožnu v Celju iz njegove-ga stanovanja v Aškerčevi ulici kovčeg, v katerem so bile obieke v vrednosti 2.000 din. Celjska policija je kot storilca izsledila in v nedeljo aretirala 32-letne ga brezposelnega delavca Ivana V. iz Šmarja pri Jelšah in 46-letnega hlapca Jakoba P. iz Maribora ter ju izročila sodišču. Pred dnevi je 19-letna delavka Neža P. iz Šmarja pri Jelšah ukradla svoji sostanovalki iz stanovanja v Zavodni pri Celju več oblek. Nežo P. so v nedeljo, ko se je zopet pojavila v Celju, aretirali in po zw slišanju oddali v sodne zapore. Iz Trbovelj t— Umrl je dolgoletni zvesti in požrtvovalni član Športnega kluba Trbovlje, trboveljski občinski blagajnik g. Tine Juvan. Vsi člani naj se udeleže pogreba, da se na ta način oddolžijo za njegovo zvestobo in agilnost do kluba. Iz Ljutomera lj— Cesta Ljutomer—Strigova. čitali smo, da je bila dne 4. t m- otvorjena cesta Ljutomer—štrigova. Priznati moramo, da o tem dogodku v Ljutomeru ni vedel nihče. Sicer vozijo po tej cesti že dalj časa, toda most čez ščavnico se šele gradi in bo dograjen v kakih 14 dneh. Zaradi kreditov se je delo pričelo kasno na jesen, ščavnica je narasla in zdaj je delo v vodi zelo zamudno in težko. Ofi-cielna otvoritev ceste in mostu — brez slednjega je cesta brez pomena — bo najbrž meseca februarja in takrat bo v Ljutomeru ali štrigovi tudi primerna slovesnost. lj— Požar. V soboto okoli 5. zjutraj je začelo goreti v gospodarskem poslopju upokojenega davčnega uradnika g. Reka. Ogenj se je hitro razširil ter zajel vse ostrešje. Gasilci so bili sicer v kratkem času pri požaru, toda mogli so ogenj samo omejiti. Zgorelo je tudi nekaj perutnine. Kakor je ugotovljeno, je nastal ogenj v nekem zaklenjenem prostoru, kamor so stanovalci hiše nosili pepel in sme ti. Prvotna domneva, da je bil ogenj podtaknjen, je torej neutemeljena. Poslopje je bilo primerno zavarovano. * CERKNICAl. Namesto venca na greto spoštovanega prijatelja, pokojnega g. Franceta Premrova, industrijca iz Mar-tinjaka, je darovala družina g. dr. Cirila Krašovca, odvetnika v Logatcu, za občinske reveže občine Cerknice 200 din. Občina se za dar iskreno zahvaljuje. Dobra kapljica, toda slaba cesta Brežice, 12. decembra V naših vinorodnih krajih se je otvoriia vinska kupčija. Vinski trgovci že kupujejo v Sromljah, Artičah, Pišecah, na Bizeljskem in drugod našo izvrstno Kapljico. Vino iz vseh teh krajev se v pretežni večini vozi na brežiško postajo po cesti, ki vodi iz Globokega oziroma Sro-melj skozi vas Brezino do skladišča brežiškega kolodvora, po tej banovinski cesti dalje tudi dnevno zvozijo dva do tri vagone premoga iz premogovnika Globoko in les največ iz gozdov pišečke graščine. Kdor je le enkrat imel priliko biti na-vzočen pri dnevnih vožnjah po tej cesti, je moral nehote pomilovati trpinčeno živino in ljudi. Ob deževnem vremenu so pa vožnje malo več naloženih voz skoraj nemogoče, kajti ni jih skoraj mogoče dobiti iz blata, ki preplavlja cesto. Mnogokrat se zgodi, da morata dva para konjev vleči težko naložen voz iz blata in brezuspešne so prošnje in moledovanja voznikov, da se banovinska cesta vsaj skozi vas Brezino in še malo dalje temeljito popravi. Lastniki vinogradov v Artičah, Sromljah, Globokem, Pišecah in Bizeljskem, prekupčevalci z vinom, lesom in premogom, ki dnevno vozijo po tej cesti na brežiški kolodvor, apelirajo na sreski cestni odbor v Brežicah in preko njega na tehnični oddelek banske uprave, da se cesta še pred zimo temeljito popravi. CINIZEM, HUMOR! — Sijaj francoskega dvora, vitezi, potepuhi in pustolovci so odlika zgodovinskega velefilma Colman, Frances Dee) Ob 16., 19. in 21. 1 Zgodba o slepem psu Sedeli smo na vrtu prijatelja Boehmer-ja, zunaj v Potsdamu, pod znožjem prijaznega hribčka. Večer je ležal nad vrtovi, z jesenskega neba je migotalo nešteto zvezd, a nam se ni mudilo nikamor. Bovla je bila na mizi, ure in ure so se vrstili spomini. Boehmer je bil moj polkovni tovariš, tri leta sva preležala skupaj, v blatu med peklenskim grmenjem topov na zapadni fronti. Mnogo, premnogo sva si imela povedati, vedno znova sva si zastavila vprašanje: »Ali še veš?« in »Takrat — se še spominjaš?« Končno sem se le moral posloviti. Zadnji vlak v Berlin ne čaka. Boehmer je poklical psa, vitkega sivega volčjaka in me pospremil po tihi poti skozi gozd. Prišli smo na piano. Morje valovite zemlje se je kopalo v mesečini, nočno tišino je motil le lajež vaških psov. Boehmer je pokazal z roko: — Si že bil kdaj tu? Tod dresirajo slepe pse. čudovita reč je takšen poseL Obstali smo na mestu. Pes je legel k gospodarjevim nogam in strigel z ušesi. Toda ni zalajal. Zdi se, da je imel spoštovanje do tovarišev za ograjami. Samo ne jih motiti, težak posel imajo! Boehmer je razumel žival. Prijazno je potrepljal psa po vratu in dejal: — Da, da, moj mladič! Njim ni lahko! pomisli samo — in pri tem se je obrnil k meni — na neverjetno disciplino, ki jo mora imeti slepi pes. Le gospodar mu je vse, vsak potegljaj mu mora biti ukaz. In celo ljudi, ki so dobri ž njim, ne sme poznati.., Boehmer je utihnil in počasi stopal da-{ Ije. ' — Si že čul zgodbo — moje srečanje s slepim psom? Nič še nisem vedel o tem, opazil sem pa takoj, s kolikšno ganjenostjo mi je tovariš zastavil vprašanje. Ustnice so mu zatrepetale, lice pobledelo. Prijel me je pod pazduho in se počasi obrnil. — Pusti vlak, naj gre! Ostani to noč pri meni, prostora imam dovolj. Prikimal sem. Vrnili smo se. Boehmer je začel: — Bilo je v začetku leta 1918. Znano ti je, da sem prejel tedaj ukaz, pobrigati se za obrambo pred tanki. Večji del mojega topniškega moštva so bili dodelili k pe-šadiji in za nas preostale artiljeriste ni bilo lahko, vohati ob vsaki nevarnosti po prednjih strelskih jarkih. Nekega dne so javili letalci, da leži pred našimi okopi tank, ki ga moramo sestreliti, preden bo prešel v napad! Dobro, šel sem pogledat, priplazili sem se do žičnih ovir, ure in ure sem opazoval skozi trieder, ne da bi kaj izsledil. Seveda — pred našimi zakopi so bile razvaline razdejanega skednja, zato mi nI bilo mogoče videti tanka, ki je ležal za njimi! S pol-kovnega poveljstva so že nestrpno povpraševali, kaj je na stvari. — V eni uri bo zadeva rešena! sem odgovoril. čepel sem v svoji luknji, dokler se ni stemnilo. Nan .vendar se svinje do nadaljnjega ne lx>do uvažale v češkoslovaško. Nova seja .sindikata bo ob koncu tega meseca. Maslo pa se lahko uvaža v češkoslovaško v neomejenih količinah. Uvozni kontingent za jajca je določen na 20 vagonov. = V Albaniji bo uveden tobačni m°no-pol. Albanska vlada je v načelu sklenila uvesti državni monopol tobaka, če se uva-žuje, kakšno vlogo ima tobak v albanskem gospodarstvu, je lahko razumeti velik pomen tega ukrepa. Produkcija tobaka v Albaniji daje letno en milijon zlatih frankov dohodkov. Velik del albanskega tobaka se izvozi. Tako se je v prvi polovici letošnjega leta izvozilo iz Albanije tobaka in cigaret v vrednosti nad 100.000 zlatih frankov. Albanska vlada se zdaj tudi prizadeva, da bi se produkcija tobaka povečala in kvaliteta izboljšala. Borze 12. december Na ljubljanski borzi je v privatnem kliringu notiral angleški funt 238, v zagrebškem privatnem kliringu je bila enaka notica za angleški funt, a grški boni so se trgovali po 40 (v Beogradu po 42). Nemški klirinški čeki so dalje nespremenjeno notirali na vseh domačih borzah 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču se je ta teden začela Vojna škoda s čvrsto tendenco. Zaključevala se je po 461 do 470 (v Beogradu so bili zaključki po 468.50 do 470). Nadalje je bil na zagrebški borzi promet v 7% stabilizacijskem posojilu po 96.50, v 7<3> investicijskem posojilu po 99, v 7% Blairu po 91 do 91.25 in v Trbovljah po 185. DEVIZ« Ljubljana. Amsterdam 2397.16—2411.76, Berlin 1766.02 — 1779.90, Bruselj 741.94 — 747, Curih 996.45 — 1003.52, London 205.76 — 207.82. New York 4378.50 — 4414.82, Pariz 115.86 — 117.30, Praga 150.83 — 151.93, Trst 231.19 — 234.28. Curih. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.68, New York 442.50, Bruselj 74.45, Milan 23.2750, Amsterdam 240.45, Berlin 177.30, Stockholm 106.55, Oslo 103.90, Ko-benhavn 92.3250. Praga 15.19, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 465 — 467, 4% severne agrarne 58 — 60.50, 4% agrarne 58 — 60, 6% dalmat. agrarne 88 — 89, 6% begluške 89 — 93, 7% stabiliz. 96 — 98, 7% invest. 98 — 99, 7% Seligman 99 — 100, 7% Blair 90 — 91.50; delnice PAB 222 den., Narodna banka 76 den., Narodna šumska 40 bl., Gutman 47 bl., šečerana Osijek 80 — 100, Osiješka livarna 160 den., Isis 50 bl., Trbovlje 185 — 187.50, Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 468—469 (468.50 — 470). za februar — (468), 6% dalm. agrarne 89 — 89.50 (89), 6% begluške 89.50 — 90 7% invest. — (100), 7% Blair 91.25 — 91.75 (91.50), 8% Blair 96,75 — 97.50, PAB 225 — 226 (225 — 226; drobni kosi). Blagovna tržišča ŽITO '■f Chicago (12. t m.). Začetni tečagi: pšenica: za dec. 64.50 za maj 67.3750, za julij 67; turščica: za maj 53. 4- VVinnipeg (12. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 64, za julij 64.75. -f Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: sremska ln slavonska 147 — 149. Rž: baška 135 — 137.50. Ječmen: baški ln sremskl, 64/65 kg, 148 — 150; jari, 68 kg, 180 — 185. Oves: baški. sremski in slavonski 150 — 152. Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija 108 — 110; par. Vršac 108 — 109. »loka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 237.50 do 247.50; »2« 217.50 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50; »6« 177.50 — 187.50; s>7« 147.50 — 157.50; »7 in pol« in »8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižo'- baški, sremski beli brez vreč 285 — 290. + Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca mirna. Promet slab. Rž: za marc 14.56 — 14.60, za maj 14.87 — 14.88. Turščica: za maj 14.82 — 14.83. — Hajdi, marš, pojdiva! Toda pes se ni premaknil. Morda ni razumel povelja, morda ga je strah? Moral sem ga tedaj prisiliti. Splazi* sem se pod njegov trebuh, pograbil volčjaka za jer-menje in ga pognal. Toda pes je obstal. Pač, enkrat je nemirno krenil tako, kakor da bi hotel z menoj k sovražnim okopom. V meni je gorelo od nestrpnosti. Z desnico sem posegel po levem pasjem ušesu — bilo je odstreljeno! ... Segel sem z levico po desnem in zaokrenil volčjako-vo glavo v smer k našim jarkom in ukazal psu, naj se prestopi. šlo je! čim sva se premaknila, se je pes ponašal kakor preizkušeni frontnik. Ob vsakem strelu se je naglo potuhnil name in se med odmori spretno plazil dalje. Kako previdno se je pretihotapil z menoj skozi žične ovire! Kmalu sva z zvesto živaljo dosegla naše predstraže — tiho sem zaklical znano geslo in nekaj minut kasneje sva že bila v naših okopih, še sem čul glasove tovarišev — nato se mi je zameglil pogled in ... .. .ves povezan od šestih ran sem se zbudil šele po dolgem Času v bolnici. Vojna je bila zame končana, rane so bile težje kakor sem domneval. Ko sem se opomogel, mi je usmiljenka stisnila v roke usnjen pasji ovratnik. — Pozdrav od vašega rešitelja! je dejala. Dobro se mu godi, ostal je zunaj pri bateriji ... Pasji ovratnik! Obračal sem stvar sem in tja, na kraju usnja je bila pritrjena srebrna znamka z vtisnjenim nfapisom: Caesar, Pariš, 17, Plače de la Concorde. — Cezar? Pariz? To je bil torej vočjak, ki me je rešil iz onostranstva smrti! Francoz! Zato, mi je padlo na um, ni mogel razumeti mojih povelj! In končno je le junaško opravil svoj samaritanski posel... Lahko si misliš, prijatelj, da sem poskusil vse, dobiti psa na svoj dom. Ali — ni se mi posrečilo. Od baterije so mi pisali, da je pes zanje nepogrešljiv, zvest in vztrajen borec, ki ga nujno potrebujemo za najtežje ordonančne posle. In moral sem odnehati... Moj doživljaj se tako bliža kraju. Jeseni 1919 sem koračil po Potsdamski cesti v Berlinu. Na pragu neke hiše je sedel slepec, bivši frontnik in z milim, pro-sečim glasom klical: — Vžigalice! Kupujte vžigalice! Le redki so se ustavili. Tudi jaz sem že stopil dalje, tedaj sem opazil ob invalidu psa. žalostno je zrl volčjak pred se, raztrgan kos odeje se je tresel na njem v nastopajočem večernem hladu. Obstal sem, tako rekoč moral sem obstati! Nekaj nedopovedljivega mi je stisnilo srce. Stopil sem bliže, žival je dvignila glavo, dvoje topih, slepih očes se je žalostno uprlo vame... — Kaj ? Saj... ni mogoče, to je ... Z nogo sem se dotaknil psa ln tresoč se po ŠPORT Nekaj nedeljskih dogodkov v tujini Pretekla nedelja je pri nas zaradi volitev minila brez športnih dogodkov. Tudi v tujini zdaj med dvema sezonama ni pravega sj>ortnega življenja in nastopajo večinoma le oni. ki morajo na športne prostore po dolžnosti in obveznosti. V bivši Avstriji so nadaljevali tekmovanje za pokrajinsko nogometno prvenstvo s tremi tekmami, ki so prinesle naslednje izide: Austria : Sportklub (Gradec) 6:2 (2:2), VVacker : Amateure (Ste-yr) 4:2 (1:1), Vienna : Wacker (Wr. Neu-stadt) 1:0 (0:0). Razen tega so imeli v nemškem nogometu še dve važni srečanji, in sicer obe polfinalni tekmi za tako zvani Tscham-merjev pokal, v katerih je na Dunaju zmagal Rapid nad FC Nurnbergom z 2:0 (1:0), v Frankfurtu pa je dunajska enajstorica Šport kluba izgubila proti FSV Frankfurtu z 2:3 (1:1). V Italiji so preteklo nedeljo odigrali popolno kolo v nogometnem prvenstvu z naslednjimi rezultati: Milano : Torino 0:0, Sampierdarena : Novara 2:1, Juventus : Lazio 1:0, Triestina : Bologna 1:1, Lucche-se : Livorno 2:1, Bari : Modcna 2:0, Roma : Genova 3:1, Napoli : Ambroslana 1:0. V Budimpešti je domača nogometna reprezentanca pred 18.000 gledalci zmagala nad izbranim moštvom Hamburga z 2:0 (1:0). _ Olimpijski drobiž Olimpijski načrti naših kajakašev Naš kajakaški savez, ki v Zagrebu bije svoj boj za obstoj, ima med ostalimi športnimi savezi v naši državi vlogo pastorka, Dolga leta je bil navezan sam nase in na svoje maloštevilne prijatelje in šele prav pred kratkim mu je iz sredstev ministrstva za telesno vzgojo pritekla majhna podpora v blagajno. Kljub temu, da so požrtvovalni delavci v tem savezu porabili vsa skromna sredstva za gradnjo klubskih domov, za nabavo čolnov in za kritje pravega turističnega in klubskega življenja so vendarle nabrali še toliko denarja, da so tudi letos svoje najboljše tekmovalce poslali na mednarodne prireditve v Vrati-slavi, Monakovu in Steyru, kjer so Mala-hovsky in tovariši želi splošno priznanje strokovne kritike in tudi lepe uspehe. Tem idealnim fantom ne manjka sposobnosti in volje za dobro delo. manjka pa jim denarja. če bi kajakaški savez v naslednjih dveh letih (1939 in 1940) dobil potrebno vsoto 70.000 dinarjev, so funkcionarji prepričani, da bi njegovi udeleženci na olimpiadi v Helsinkiju lahko pokazali svoje znanje in tudi dosegli prave uspehe. Stroški bi znašali: za dva trenerja v dveh letih 25.000 dinarjev, za udeležbo na tekmah v tujini 10.000 dinarjev, za izvedbo velikih mednarodnih prireditev na domačih tleh 10.000 dinarjev in za nabavo potrebnih dirkalnih čolnov, ki jih danes sploh še nimajo, 24.000 dinarjev. Na prihodnjo olimpiado namerava JKS poslati dva posameznika z enojkama in en par z dvojko, vsega torej 4 tekmovalce, kar bi stalo okoli 20.000 dinarjev. Naša Jugoslavija ima idealne prilike za gojitev te športne panoge, treba je le ljudi — in sredstev seveda —, ki bi opozorili nanje in jih odkrili vsem. pri katerih je ta šport po pravici tako udomačen. Kajakaške olimpijske tekme Na zasedanju mednarodnega kajakaškega saveza (IRF) v Stockholmu je izjavil predsednik finskega saveza. da je treba za prihodnje olimpijske kajakaške tekme računati z veliko večjo udeležbo, kakor je bila na zadnji v Berlinu. To je v prvi vrsti posledica velikega razmaha te športne panoge v raznih državah, razen tega pa tudi številnih športnih zvez, ki jih finski kajakaši vzdržujejo po vsem svetu. Saj je znano, da je Finska s svojimi 60.000 jezeri pravi raj za prijatelje kajakaškega športa. Za olimpiado v Tokiju je bilo za kajakaške discipline prijavljenih 10 narodov, za olimpijske igre na Finskem pa jih bo gotovo dvakrat toliko. V času teh tekem bodo na Finskem spet zgradili mednarodni tabor, v katerem bodo ves čas stanovali vsi udeleženci in njihovi spremljevalci. Po končani olimpiadi bodo prirejeni za udeležence razni izleti v najlepše predele Finske, največ v romant;čne kraje na Laponskem, čudoviti svet, kjer je dan po 24 ur na dan. Strokovnjaki, ki so si že ogledali proge, določene za olimpijsko tekmovanje, zatrjujejo. da so divne in podobnih še ni bilo na nobeni olimpiadi. Olimpijske kaiakaške tekme 1. 1940 bodo obenem tudi tekme za svetovno prvenstvo. Pet jugoslovenskih atletinj v Helsinkiju Jugoslovenski savez ženskih športov namerava prijaviti za XII. olimpiado pet atletinj, seveda s pogojem, če bodo do tedaj dosegle rezultate, da bodo zrele za olimpiado. Savez ima v načrtu, da bo te atletinje že zdaj določil in bodo morale nato stalno in redno trenirati pod strogim nadzorstvom in vodstvom izkušenega trenerja. Posebno pozornost bodo posvečali treningu preko zime, in sicer tako, da bi bili v tej dobi vsaj trije zimski medmestni javni nastopi v zaprtih prostorih. Savez bi tako zbral najboljši material ter z njim nastopal na raznih mednarodnih prireditvah, po možnosti čim več v inozemstvu. Tako bi atletinje dobile primerno rutino na tujih terenih. Savez namerava izvesti tudi doma več mednarodnih dvobojev, predvsem z Italijo, Madžarsko ali Južno Nemčijo, kar so v ostalem mnogo močnejši nasprotniki. Toda izkazalo se je, da so naše atletinje popolnoma zatajile vselej, kadar so nastopile v tujini in nikoli niso mogle pokazati največ svojega znanja. Za vse te priprave so seveda pravočasno potrebna zadostna sredstva, o katerih pa zaenkrat še ni nobenega sledu. Savez operira s proračunom okroglih 50.000 din, katera vsota bi bila zadostna za olimpijsko pripravo naših atletinj. Mesec dni pred odhodom na olimpiado bi savez izbrano petorico atletinj poklical v Beograd ali Zagreb in jim preskrbel še zadnji skupni trening, če bodo sredstva pravočasno na razpolago in se bodo priprave izvedle smotrno, je jamstva dovolj, da bo leta 1940. tudi za to petorico zastopnic našega športa vse v najlepšem redu. I? A RTI H m Iz SK Ljubljane. Sporočamo članstvu in prijateljem, da bo vozil o priliki gostovanja v Vidmu v Italiji 26- dec. tL avtobus. Prostih mest je samo še 16. Kdor se namerava udeležiti izleta s tem avtobusom, naj se prijavi v klubovem lokalu dnevno od 17. do 19. Aleksandrova c. 5 Avtobus bo odpeljal dne 25. dec. tL 1» kosilu, vrnil pa se bo 27. dec. dopoldne. Na povratku se bo ustavil v Trstu. Cena din 100.— Prijave s*mo do 18. t m. Podrobnosti v tajništvu. vsem telesu sem komaj slišno izdavil: — Cez.ar! Uboga, slepa žival je še bolj pridvigni-la vrat. Strigla je z desnim ušesom, hru-stančev ostanek odstreljenega levega ušesa se je komaj zaznavno premikal. — Cezar! Glasneje mi je ušlo iz grla, da me je slišal slepi invalid. Naglo je pograbil psa za ovratnik, ga rahlo stresel in pokorna žival je spet zlezla vase. Nepremično je volčjak občepel na tleh, kakor da se ni nič zgodilo ... Poskusil sem še enkrat: — Cezar! Toda pes se ni več zmenil. — Dajte mi dve škatlici vžigalic! sem ganjen dejal invalidu, povejte mi, ali ni psu Cezar ime? Slepec je skomignil z rameni: — Uplenjeni pes je menda bil nekoč Francoz. Toda mi ga poznamo le kot Maksa! Mož je medtem pokazal na napis pločevinaste tablice, ki mu je bila zlezla med noge. — Kdor hoče nam slepcem pomagati, Je bilo napisano na njej, naj nadih psov ne ogovarja in ne pita... šel sem. Razumeš, kako mi je bilo pri srcu! In koliko občudovanja Imam Se zdaj do takšnega psa... Jutrnja zarja je že silila v park, ko je moj vojni tovariš končal svojo zgodbo. Ganjen nisem mogel govoriti, molče sva si stisnila roko in se podala k počitku. i Po Edlef Koppenu — ine. »Dobrudža I9I6« (Izjava vojnih dobrovoljcev) »Dobrudža 1916« je kot dramatično delo našega tovariša in dobrudžanskega vojnega dobrovoljca Pavla Golie dosegla v celoti svoj namen, ko je na odru prikazala, zakaj in kako so v svetovni vojni na ruski fronti prebegli Slovenci, Hrvati in Srbi v Rusijo ter stopili v vojne dobrovoljce. Bili so to oni Jugoslovani, ki so trdno in odločno sklenili, da se bodo v vrstah srbske armade kot vojni dobrovoljci borili proti tlačiteljem za naše narodno osvobojenje in zedinjenje, pripravljeni žrtvovati vse in tudi srčno kri za dosego končne zmage našega narodnega in državnega ideala. Pri tem ugotavljamo, da naše narodno gledališče nikdar ni moglo proslaviti državnega praznika narodnega zedinjenja z delom, ki bi bilo v zvezi z ustvarjanjem Jugoslavije, ker do Golieve »Dobrudže 1916« takega dela doslej v naši domači književnosti še nismo imeli razen kratkega igrokaza: »Tako je bilo!«, ki pa ga je napisal tudi vojni dobrovoljec. naš tovariš R. Paulin. Značilno je, da so se morali po 20 letih obstanka naše države vojni dobrovoljci sami javiti po dveh tovariših z odrskimi deli. Tako »Dobrudža 1916« realistično slika vesele in žalostne dogodke iz živeljenja vojnih dobrovoljcev v Rusiji, poudarja pa pri tem zgodovinske važne momente, ki pričajo, da so v borbah v Do-brudži sodelovali tudi Slovenci in so baš ti dobrovoljci prvi primer slovenskega oboroženega odpora proti tlačiteljem za dosego jugoslovanske državne samostojnosti. Razen tega je avtor v svojem delu prikazal, kako so se v Dobrudži v vrstah dobrovoljske divizije borili poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi Cehi, Slovaki in Rusi ter skupno z Jugoslovani predstavljali slovansko solidarnost v borbi proti germanskemu imperializmu O junaških borbah vojnih dobrovoljcev v Dobrudži so pisali ruski, rumunski, ameriški in drugi zavezniški časniki in celo Nemci so v službenih poročilih priznavali hrabrost, neverjetno vztrajnost in požrtvovanje vojnih dobrovoljcev. Zato je zaključna scena, ko Nemci dajejo v boju padlim dobrovoljcem čast in spoštovanje, vojaško in zgodovinsko povsem utemeljena, ob enem je pa ta scena dobra pobuda za one, ki še do danes niso smatrali za potrebno, da bi dali dobrovoljcem zasluženo priznanje. Poleg tega pa zaključna scena dovolj jasno priča, da more sovražnik, pa naj bo kakršen koli, le preko trupel naprej. Tako je bilo in tudi bo če bo zopet treba. Zato je očitek, da se je avtor v zaključni sceni »poklonil vsem možnostim, ki jih v svojih nedrih krije neznana bodočnost,« povsem neosno-van, kar lahko spozna vsak. ki ljubi objektivnost in ne potvarja zgodovinske resnice. Zato iskreno želimo, da bi naši pisatelji in pesniki že vendar pričeli globlje posegati v ta še skoro nenačeti vir lepote, mučeništva, možatosti, junaštva in moralne veličine. (Gornjo izjavo smo poslali s prošnjo za objavo vsem ljubljanskim dnevnikom.) S reška organizacija Saveza ratnih dobro-voljaca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani Rekorden obisk v splošni Ljubljana, 12. decembra V zadnjih letih se nam od časa do časa obnavlja stara pesem: kadarkoli v splošni bolnici preštejejo frekvenco, se zadnji čas zmerom znova izkaže, da prenatrpanost oddelkov od leta do leta z vznemirljivo naglico rase. Svoj čas so sicer dozidali nov paviljon za kirurški oddelek, ki mora odpraviti glavni delež vsega prometa, a ker je zmanjkalo kreditov, je zgradba ostala pusta in prazna. Kako nujna je razširitev našega osrednjega zdravstvenega zavoda, nam najbolj nazorno izpričuje dejstvo, da je sprejemni urad splošne bolnice danes v svojem seznamu prekoračil številko 30.100, medtem ko je bilo lani v istem razdobju sprejetih samo 26.000 bolnikov. 'ostani in ostani člao Vodnikove družbe: Zapeka, lenivost črevesja so vzrok g mnogim boleznim, 1-2 Artin dražeje ® dr. Wandera vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko iztrebljenje, 2 kom. din 1.50, 12 kom. din 8; 60 kom. din 27. Proslava na meji Dol Logatec, 10. decembra Tudi letos je naše društvo kar najsve-čaneje proslavilo praznik Uedinjenja in 201etnico naše svobode. Dopoldne je bila slavnostna seja z zborom vsega članstva. Zbora se je udeležila v velikem številu posebno mladina, odziv starejših pa bx moral biti večji. Zapriseženih je bilo zopet več novih članov in članic, ki so v glavnem prestopili iz naraščajskih vrst. Večerna slavnostna akademija je prav dobro uspela in je bila tudi prav dobro obiskana. Slavnostni govor je držal br. dr. Kraševec; orisal je boje, ki so do vedli do našega Uedinjenja. V glavnem pa je bil pivi del posvečen deci, ki je prav dobro izvajala tudi težje vaje. Prostor nam ne dovoljuje, da bi ocenili posamezne oddelke. Odlično so se odrezali v okviru mladine starejši člani, ki jih je mladina spremljala s petjem. Tudi stopnja orodne telovadbe se dviga. Pravilno je bilo. da so člani izbrali rajši lažje vaje, katere pa so v glavnem izvajali dovršeno. Nato je bil izvajan nov potpuri slovanskih himn »Misel sokolska druži vse Slovane«, delo br. dr. Cirila Kraševca, Skladba je prav dobro uspela in je bila toplo nagrajena. Prvič stmo videli na našem odru vaje na deklamacijo, katere so izvajali člani dovršeno. Končno moramo omeniti še naš društveni orkester pod vodstvom br. dr. Kraševca, ki redno spremlja naše prireditve. Mnogoštevilni obiskovalci so zadovoljni zapuščali dom. Le tako naprej! DUH V KNJIŽEVNOSTI Slikar Forain je govoril s pisateljem Zolajem o literaturi. »Sovražim duha v literaturi,« je dejal Zola. »Vem, mojster,« je odvrnil Forain, »ker čitam vaše knjige.« NOVE LEPOT POLTI I Gube se lahko odpravijo. Neki dunajski vseučiliški profesor je iznašel presenetljivi element mladosti - Biocel, ki je zdaj" v rožnati hrani za kožo Tokalon. Vporablja se za noč ^^^ ter hrani in pomla--—^juje kožo, ko Da napravite kožo svežo, jasno in baržunasto gladko, da se rešite zajedalcev, razširjenih znojnic in drugih nedostatkov, vporabljajte vsako jutro belo kremo Tokalon. Rezultati so zares presenetljivi. Žene od 40 let so zdaj videti kakor, da jim je 30 let. Koža, pokvarjena z brazdami staranja, je pretvorjena v krasno dekliško polt. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak Čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. — Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug. Odio 9-L, Zagreb, Praška ul. 6. ! fer eh HooiHe Po zavzetju Hankova so japonski vojaki porisali zidove na ulicah z vojaškimi figurami, ki naj ljudem vlivajo strah pred novimi gospodarji Sleparija s »svetnikovim srcem« V Zergatzu v bavarskem Allgau je neki sleparki uspelo izvabiti ljudem 40.000 mark. Pod pretvezo, da se ji je prikazala Devica Marija in ji naročila, naj zgradi kapelo, je pobirala od ljudi prispevke. Da bi svojemu »visokemu poslanstvu« dala večji poudarek, je kazala »zaklenjeno srce nekega svetnika«, ki ga je nosila stalno pri sebi. Sleparka je svoje donosno rokodelstvo uganjala toliko časa, dokler ni stopila na plan tajna policija in jo prijela. »Zaklenjeno svetnikovo srce« se je potem izkazalo za staro cunjo. Dobrodušni praz-noverniki pa žalujejo sedaj za svojim lepim denarjem. ANEKDOTA Angleški publicist Stuart Hodgson pripoveduje v svoji novi knjigi anekdoto, ki je kakor za nalašč za praznoverne ljudi. Ko se je Chamberlain vračal iz Monakova v London, je vedel, da ga bo tam pozdravila navdušena množica. Zato si je pripravil nagovor, ki ga je zabeležil na kos papirja m ki je bil njegov glavni stavek ta, da ne bo nikoli več vojne. Ko je stopil potem v Hestonu iz letala in ga je množica sprejela z vriskanjem, je potegnil list iz žepa, da bi začel čitati. Tedaj mu je sunek vetra iztrgal papir iz rok in ga odnesel, z njim pa stavek, da ne bo nikoli več vojne . . , VSAK DAN ENA x<> o < v * ° varsovie 'BoeurS e? Ct>evau>4 w -^r Lin V)^ Chanvre V "a v^tL - C/Tabac KharKov Cu.v? Y'frav posebno opažamo to dejstvo in prav-v tej smeri sledimo njegovemu razvoju. Svojim slikam izbira predvsem take snovi, kjer more posamezne predmete podrediti svoji kompozicionaln.i zasnovi in ki jih lahko izbere tudi v barvnem oziru (Tihožitja, Kompozicije). Tako doseže, da so slike kompozicionalno dograjene, pa tudi barvno uravnovešen©. Oboje zna združiti v harmonično enoto. Dobro sliko spoznamo predvsem po slikarskih kvalitetah, v katetrih moremo najti poleg harmoničnega sestavljanja barv tudi ustrezajoče oblikovanje prostora in moramo temu logično predpostavljati dobro risbo. Vse te osobine lahko z gotovostjo najdemo v vseh Koso-vih slikah. Premišljeno in precizno nanaša v širokih potezah barve, vsako preračunano na svoje mesto, da le more doseči uspeh, ki ga išče in ga skuša podati. Pri tem nanaša večkrat kar več plasti drugo na drugo, a tako, da pusti prosevati tudi spod-aije plasti, vendar nič slučajno in nehoteno. Tako mu naravna resničnost predmeta v barvi, prostoru in obliki prihaja tako rekoč sama. G. A. Kos je moral preko velikih osvetljenih in senčnih ploskev (Slovenska vas, Motiv iz Ljubljane), preden je prišel do prelivanja teh ploskev v tonsko uravnovešeno kompozicijo, kakor nam to kažejo novejša dela (Kompozicija I, Mrtva priroda I, II). Poslednja Kosava dela nam kažejo nadalnji razvoj tega umetnika to nič se ne motimo, če ga lahko označimo v smeri kolorizma, kakor imenujejo sedaj smer barvnega interpretiranja predmetov. Samo da je ta Kosov kolorizem plod razvoja, do katerega je slikar moral prej ali slej sam priti, ker sta ga velika slikarska sposobnost in barva sama dovedla do tega. Zaradi tega je tudi ta kolorizem drugačen od akademskega, naučenega, kakor ga srečujemo v proglasih kake nove struje. Za njim je pravo slikarsko doživetje. ★ Drugačen je Miha Maleš. Dosedaj smo ga poznali večinoma kot grafika in risarja. Sedaj se je predstavil z mnogimi oljnatimi slikami. Prevrat, ki ga je bilo treba pri njem pričakovati, kajti Maleš se loti vsega in povsod zna dokazati svoje sposobnosti. Njegova olja niso za razliko od Kosovih slik slikarije, marveč v oljnato tehniko pTenešen Malešev stil iz grafike. Linija in kontura imata še vedno važno vlogo v izražanju subjektivnega čustva, ki sploh prevladuje v njegovih delih. V teh ne sunemo iskati naravne resničnosti, kajti Maleš ne stremi za tem, marveč hoče podati le svo-7e doživetje in notranje občutje ne glede na objektivno resničnost gledanja ali predmeta samega. Resnično je le čustvo in izraz tega čustva mu je suprema lex. Zato nas ne sme čuditi, da ima n. pr. v podobah rdeče sence (Marija z Jezusom, Otroci, Frančiškanska cerkev), kajti barva mu tudi le služi za izraz tega občutja. Absurdna bi bik trditev, da slikar pač tako vidi. Ne, on vidi tako kot mi, samo občuti drugače in zakaj potem ne bi mogle biti sence rdeče, če pa s tem doseže tiste čudovite učinke, ki delujejo na gledalčevo podzavest. da mora takim slikam prikimati? Čeprav jih ne razume z možgani, pa so vsaj blizu srcu. Zopet druge oljnate slike dajo bolj aH manj dekorativni vtis in si jiih moremo predstavljati skoro bolj kot kake tkaine preproge (Njive, Dolenjska vas). Njegova slovenska Mati božja z Jezusom( ki mimogrede povedano učinkuje res domače, kakor kaka naša božjepotna podobica), bi vprav odlično izgledala, če bi bila delana kot preproga. Ta dekonativnost je edina večja nevarnost, v katero bi mogel silikar zaiti. Poskuša se tudi v realističnem obnavljanju (njegovi akti) in dokazuje, da je zmožen tudi tega. seveda v svoji lastni ma-niri. Čeprav je na videz različen, je v bistvu vedno le tisti Maleš — poet, ki govori neposredno s Sircem srcu, ne oziraje se na to, kaj bi utegnili reči možgani. Njegove razstavljene momotipije in risbe so starejše in govore isto o umetniku, le nežne- je. Te so nam že stare znanke. ★ Vmes med obema slikarskima antipodoma se nahaja kipar realist France Gorše. Naravna resničnost brez pol ep sanj a, jasni enostavni pregibi to, pravilna plastična iz- _. delanost obenem s . psihološko poglobljenostjo so pravila njegove umetnosti.. Njegove postave so vsajene v tla in stoje mirno (Pozdrav pomladi). Ta statika mu je mnogo bolj prirojena in mu delo tudi bolj uspe, če ostane v bloku in ne gre iz njega. Z elementi svoje umetnosti ume dobro operirati in jih obvlada, kar je posebno razvidno v novejših malih žganih glinah. Harmonijo linij to skladnost pregibov je na-zval kompozicijo, pri čemer lahko skoraj pomislimo na umirjeno muziko, ki jo izvor temu gibanju. Pesniško lirično primes pa moremo opaziti v portretu ge. M., ki je gotovo eden najboljših njegovih portretov. Plastična obdelava njegovih figuir je preprosta, brez odvisnih detajlov, pa tudi brez polepšan ja ali idealiziranja; pač prava realistična dela, kjer skuša umetnik obdelati dokaj resnično glede na haptično pravilnost objekta samega (Eva). Telesa pusti v svojem realizmu, da sama učinkujejo na gledalca, in jim ne daje izumetničenega dodatka v pregibih aLi v podčrtanih izrazih. Taka, kakor so v resnici, naj vplivajo tudi neposredno to govore razumljivo govorico. Njegov realizem je posebno jasno viden v portretih (Marjan, Dr M. Murko, Dr. Virant). Kipar Gorše s svojimi kipi izpopolnjuje vso skupino in tvori nekako zlato sredino med obema. F. K. Kos I »Jutrov« poročevalec nI popolnoma [ prezrl vezanosti gledaliških anekdot z osebo in okoljem, ki tvorita neko situacijo, pričajo tile odstavki iz njegovega članka, ki pa jih je skoraj popolnoma prezrl g. poročevalec »Obzorij«. »Ne smemo pozabiti, da mnoge take zgodbe izgube na papirju dobršen del svojega soka, t. j. svoje smešnosti; živa beseda, združena z mimiko in gesto jih šele napolni s pravo vsebino in jim daje poln učinek... Marsikatera zgodba je prav zaradi svoje vezanosti z osebo in okoljem vsaj zame tako, nedolžna, .. »Modra ptica« v novem letniku. Revija »Modra ptica«, katere urejevanje je zopet prevzel Janez Žagar, prinaša v prvi številki novega letnika članek dr. Vlad. Bartola »Deseto leto založbe »Modre ptice«, ki se načelno bavi tudi z vprašanjem prevodov in njih pomena v naši literaturi. Ignac Koprivec je prispeval članek »Ob dvajsetletnici naše svobode«, France Vodnik pa prispevek k dvajsetletnici smrti Ivana Cankarja »Nekaj o beraču z belo krizantemo v gumbnici«. Milan Kajč je avtor pripovedne proze »šta-jerc«, iz bolgarske literature pa je prevedena proza Svetoslava Minkova »To se je zgodilo v Lampadeforiji«. Posebno zani-mav je članek Karla Fidgorja »John Kmittel-pesnik. Obisk pri avtorju »Vie male«. Izmed ostalega omenja podatke o Svetoslavu Minkovu iz peresa K. š. Goncourtova nagrada, ena najpomembnejših francoskih slovstvenih nagrad, je bila letos podeljena Henryju Troyatu za roman »Araigne«. Nagrajenec je baje ruskega porekla ln je star okrog trideset let. Njegov roman je spisan močno realistično in opisuje rodbinske neprilike človeka zmedenih čustev. Naše gledališče DRAMA Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: žene na Niskavuoriju. Red Sreda. Četrtek 15.: Brezov gaj. Red Četrtek. Petek, 16.: (ob 15. uri) Potopljeni svet. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. »žene na Niskavuoriju«, delo finske pisateljice Helle Vuolijoki, slika konflikt med ljubeznijo in dolžnostjo. Razplet dejanja je napisan z izredno spretnostjo ter odrsko nadvse učinkovito. Zasedba običajna. Komedija »Brezov gaj« prinaša zgodbo o razpečevalcu ponarejenega denarja, ter ima povsem detektivski značaj. Prizori so deloma resnega, deloma komičnega značaja ter se izmenjavajo na izredno srečen način. Prihodnja dijaška predstava v drami bo 16. t. mč ob 15. Cajnkarjeva drama »Potopljeni svet«, delo globoke resne umetnosti. OPERA Torek, 13.: Zaprto. (Generalka). Sreda, 14.: Jolanta. Gianni Schicchi. Premiera. Premierski abonma, četrtek, 15.: Zaprto. Petek, 16.: Roxi. Red A. čajkovskega »Jolanta«. Slavnemu ruskemu skladatelju je tudi to odrsko delo izredno Uspelo, predvsem že Zaradi tega, ker so skladatelju najbližji lirični momenti in vsebina te opere je popolnoma liričnega značaja. Kraljeva hčerka je slepa od rojstva, a se tega ne zaveda. Zdravnik bi jo ozdravil operativnim potom, toda oče se ji ne upa povedati, da je slepa. Pride mladi grof, ki se zaljubi v slepo deklico ter ji pove, da je slepa. Operacija dobro izpade, deklica spregleda ln se zaroči z mladim vitezom. Poleg »Jolante« se bo pela še Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi«, eno najboljših Puccinijevih del, ki spada v trilogijo: Plašč, Sestra Ange-lika in Gianni Schicchi. Premiera bo za premierski abonma. V glavni vlogah bodo nastopili Vidalijeva, Betetto, Franci, Janko, Ribičeva, španova, Heybalova, Po-ličeva, Kogejeva, župan, Lupša, Rus J., Hvastja, Perko, Dolničar, Sekula in ška-bar. Dirigent Neffat, režiser Zupan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 13. ob 20.: Kralj na Betajnovi. A. Premiera za 201etnico Cankarjeve smrti. Sreda, 14.: Zaprto, četrtek, 13. ob 20.: Aida. D. SENZACIJA' [ZKOZMCTIKE Zapiski IZJAVE B. CROCEJA Beograjska revija »XX vek« (urednik dr. Ranko Mladenovič, izdajatelj založba Geze Kohna) je priobčila v pravkar izi-Slem devetjem zvezku članek Bogdana Radice »Benedetto Croce o prekretnici evropske civilizacije«, široko razgledani esejist Radica, znan po svojih študijah in člankih iz mediteranskega kulturnega kroga, objavlja pod tem naslovom daljši Rlanek o znamenitem neapeljskem filozofu, zgodovinarju in estetu Benedettu Croceju, čigar »Zgodovino Evrope v devet najstem stoletju« smo dobili Slovenci v prevodu dr. St. Lebna. Svoja razglabljanja o enem izmed predstaviteljev evropskega duhovnega liberalizma izpopolnjuje Radica z intervievom, ki ga je imel s Crocejem na njegovem letovališču v Pie-montu. Razgovor se je tikal predvsem perečih idejnih problemov naše dobe, njene moralne in intelektualne krize, vrednosti liberalnih idej in drugih vprašanj, ki nujno zanimajo mislečega človeka sredi zmede in razkroja dosedanjih miselnih sistemov. Croce je iz lahko umljivih razlogov ostal zelo vzdržen, vendar je na vprašanje, kakšen ideal naj vodi današnjega človeka, odvrnil v duhu vseh svojih dosedanjih spisov, da je ta ideal svoboda, kajti »kdor zanikuje svobodo, vstaja zoper duha«. Dokaj jasno je Croce zavrnil argumente, s katerimi skušajo pobijati liberalizem, češ da je v njem mnogo slabosti in napak. Mar ni zlo večna človekova senca? Liberalizem samo označuje pot, na kateri se lahko človeška borba »razvija v najvzvišenejši obliki in z najugodnejšimi rezultati«. Nadalje pravi Croce, da ni mogoče govoriti o smrti liberalizma, marveč samo o začasnem in prehodnem pojmu svobode. Rešitev bi utegnil pospešiti politični genij, ki ga pa današnja Evropa nima. Croce veruje vanj in meni, da ga je treba pričakovati. Dotlej pa naj vsakdo dela, kar mora in mo- re storiti na svojem mestu: age rem tu-am! Zelo skeptično se izraža Croce o ruski filozofiji. »Celo tudi v zadnjih dvajsetih letih nam Rusija ni dala knjige, ki bi lahko zares osvetlila kakšen filozofski problem... Rusija je imela samo umetniške genije, kakor je na pr. Tolstoj. Sicer pa nisem samo jaz zapazil globoke in težke razpokline, ki jo je v ruskem umu zapustilo nedostajanje logično-skolastič-ne vzgoje, iz katere je evropska kultura fcrpala svojo korist«. Zagrebško gledališče vprlzori ta teden: Na Aleksandrovem trgu: 12. Deklica iz Prage, 13. Rkač, 14. Baron Cigan, 15. Dundo Maroje, 16. Rkač, 17. Tri valcerja (prem.), 18. Deklica iz prage (popoldne), Carmen (zvečer). — V Frankopanski ulici: 13. Pod kuratelo, 14. Junak, 15. Deklica iz Prage, 16. Na hrbtu ježa, 17. Dundo Maroje, 18. Sumljiva oseba (popoldne), Junak (zvečer). Jakovljevičeva »Srpska trilogija« v češkem prevodu. V Pragi je pravkar izšel tretji del znanega romana I. Jakovljevi-ča »Srpska trilogija« v češkem prevodu O. Kolmana. Izdala ga je »Družstevni prace«. Tako imajo Čehi sedaj v prevodu celotno delo. Kritik »Češkega slova« piše v številki z dne 10. t. m., da sodi Jakovljevičeva trilogija med najboljše romane o svetovni vojni in da lahko Jakovljevič tekmuje z Barbussom ali z nemškim Re-marquom. Odmevi. V svojem poročilu o Lipahovih »Gledaliških zgodbah« pravi ocenjevalec mariborskih »Obzorij«: »Po kakovosti je zbrano v tej knjigi zelo raznovrstno blago. V tej zvezi je Jutrov kulturni poročevalec v svojem poročilu o tem delu izrazil ponovno svoj dvom nad kakovostjo našega humorja. Nečem ga jemati v zaščito, mislim pa, da je g. poročevalec pri tem popolnoma prezrl svojevrstnost gledališke komike, ki je po svojem bistvu situacijska, učinkujoča neposredno samo v položaju, v katerem je nastala.« Da „Morana" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano ln suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specljalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege in madeže din 50.—. Rdečilo v vseh nijansah za ustna in lica din 20.—. Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno. RADIO * Torek, 18. decembra Ljubljana 11: šolska ura: Otrok in mati v Cankarju (g. L. Mrzel). — 32: Radijski šramel. — 12.45: Poročila. — 13: Na-povedL — 13.20: Glasbene slike (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Verski svet in njegove vsebine (g. Fi-. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela tedenska kronika. — 20: Operna glasba (Radijski orkester). — 21.15: Klavirski koncert ge. Jadvige štrukelj-Poženelove. — 22: Napovedi, poročite.. — 22.15: Samospevi ge. Zorke Levičnikove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 20: Pesmi. — 20.40: Simf. koncert. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Operni prenos. — Praga 19.50: Lahka glasba. — 20.10: Zvočna igra. — 21.30: Plošče. — Varšava 21: Orkestralni in klavirski koncert. — 22.15: Celo in klavir. — Sofija 17.30: Vojaška godba in godalni orkester. — 19: Mandoline. — 19.35: Orkester in klavir. — 20.55: Ruske romance. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Orkester. — 18.20: Godba na. pihala. — 20.10: Zvočne slike. — 21: Haydnova glasba. — 20.10: Ples. — Berlin 19: Veseli napevi. — 20.10: Klavirske skladbe. — 20.30: Operetna muzika. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 19.15: Petje. — 20.10: Plesna kapete. — 21.20: Komorni koncert. — 22.30: Kakor Berlin. — Fa-riz 19.30: pesmi in klavirske skladbe. — 21.30: Orkester, pevski zbor in klavir. — 23.45: Plošče. — Rim 17.15: Ples. — 215 Zvočna igra. — 22: Klavirske skladbe. —« 23.15: Ples. Sreda 14. decembra Ljubljana 12: Operetni zvoflti (plošče)« — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —• 13.20: Zborovske točke (plašče). — 141 Napovedi. — 18: Mladinska ura: Arnošt Adamič: Med zadnjimi lovci na korale.— 13.30: Iz Schubertove Zbirke, fantazije (plošče). — 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti (dr. S. Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac- ura. —19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmorih: Glasbeno predavanje (g. V, Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.20: Orkester, klavir in pk> šče. — 20: Humor in narodne pesmi. —• 22.15: Plošče. — Zagreb 19: Lahka glas-ba. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.50: Koncert orkestra in pevcev. — 20.40: Lahka glasba. — Varšava 21: Koncert Chopinove glasbe. — 22: Lahka in plesna, muzika. — Sofija 18.30: Lahka glasba. — 19: Operni prenos. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Sonate za čelo in klavir. — 20.10: Zvočne slike. — 21: Plošče po željah. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj. — 21: Rokokoški večer. — 22.30: Za dobro voljo. — Miinchen 19.30: Lahka godba.— 20.15: Kakor Dunaj. — 21: Orkester. — 22.30: škotski plesi. — 23: Lahka in plesna muzika. — Pariz 19.30: Koncert orkestra. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21.30: Orkestralni in pevski koncert. Umrl je naš dobri soprog, zlati tata, gospod Franc Podbršček ŽELEZ. VPOKOJENEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. t. m. ob 2. uri popoldne lz hiše žalosti Rimska cesta 5, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trbovlje, Celje, dne 12. decembra 1938. Žalujoči: ALOJZIJA roj. ŠKODNIK, soproga; MIMI por. BAUMGARTEN, FAM por. BAČIC, .... . . . ANICA, PAVLA, hčerke; MILAN, sin Mestni pogreba? zavod , . , . ' ' ' Občina Ljubljana ter ostalo sorodstvo. Izpolnujoč težko dolžnost, javljamo tužno vest, da nas je zapustil naš ravnatelj, gospod Zvonko Juvančič po težki bolezni, v nedeljo ob pol 8. uri. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 3. uri popoldne, iz ^mrtvašnice državne bolnice v Ljubljani. Blagopokojnika ohranimo v častnem spominu. KRANJ, dne 12. decembra 1938. Tovarna lovskih patronov I. Omerza dr. z o. z. Kranj Mestni pogrebni zavod Občina I.iubliana I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta usoda ugrabila po dolgi muke polni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, našega nadvse ljubljenega soproga, predragega zeta, brata, svaka, bratranca in nečaka, gospoda l sprevodnika električne cestne železnice Pogreb nepozabnega soproga bo dne 13. decembra ob 15.30 iz hiše žalosti, Celovška c. 219, vis-a-vis gostilne Kavčič, na pokopališče v Drav-lje. Maša zadušnica se bo brala v Dravljah dne 14. decembra ob % 7. zjutraj. LJUBLJANA-ZG. ŠIŠKA, dne 12. decembra 1938. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana Globoko žalujoča soproga ANGELCA in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti sporočamo sorodnikom in znancem, da je danes 12. decembra ob 8. zjutraj, dobro pripravljena za večnost, v Gospodu zaspala naša ljuba soproga, zlata mama in stara mama, gospa PAVLA DIETZ roj. BENEDIK SOPROGA VIŠJEGA KONTROLORJA MIN. POŠTE IN TELEGRAFA V POKOJU Pogreb rajnke bo dne 14. decembra ob 2. uri pop. izpred hiše žalosti Pred škofijo 6, na pokopališče pri Sv. Križu. Priporočamo rajnko v blag spomin in molitev. LJUBLJANA, 12. decembra 1938. ANTON DIETZ, soprog; HERMA por. OSANA, MARA por. ŠIFRER, DANICA, hčere; MILAN, sin; OSANA MIROSLAV, ŠIFRER ŠTEFAN, DIETZ IDA, zeta ln snaha; MARICA, MAJDA, MILENA, ŠTEFKA in MILANČEK, vnukinje in vnuk. F. G. 9 Strel u grajski knjižnici Roman ' »Ne, Kriminalnega uradnika nikar.« Lady Chol-chestrska je zmajala z glavo. »Policija mora izsiljevalca, če ga dobi, ovaditi državnemu tožilstvu, in to ne bi bilo zame nič manj hudo, kakor če mu kljubujem. Policija mora postopati proti njemu, .veš, zakon tako terja.« »Za tistega, ki mi je na misli, to ne velja,« je Vztrajal Geoffrey. »Sijajen dečko je. Delal sem z njim in vem, kaj pravim.« »Delal si z njim?« »Mda — ee — se pravi, imel sem z njim opravka.* »Te je mar prijel zaradi prenagle vožnje ali česa takšnega?« je z bledim nasmehom vprašala Pamela. »Nikakor ne!« je prepaden vzkliknil mladi gard-fci stotnik. »Seveda je pri policiji, a to ne pomeni, da bi v uniformi tekal okrog. Mož je nekaj višjega, generalni nadzornik ali tako nekako, pri Scotland Yardu. Nanj se lahko z zaupanjem obrneš.« »Kako mu je ime?« je vprašala mlada grofica. 11 »John Meredith,« je odvrnil mladi človek. Obisk pri Meredithu 1 Pamela Colchestrska se je zavzela, ko je pravilno oblečen sluga odprl vrata Meredithovega stanovanja. In ne samo to: tako dovršen sobar je bil, da ga ne bi bila pri kriminalnem nadzorniku nikoli pričakovala. Vstopila je. V predsobju je visel lep Brangwy-nov bakroris, lična sheratonska mizica je stala ob steni in na nji krasna Laliquova skledica, v kateri so bile z izbranim okusom razvrščene rože. »Tu mora biti ženska pri hiši,« je presenečena pomislila. V dražestnem salonu jo je sprejel eleganten gospod visoke rasti. »Lady Colchestrska?« je vprašal s prijetnim glasom. »Tracy mi je napovedal vaš obisk. Prosim, izvolite sesti — semkajle, ta naslanjač bo pripravnejši.« »Prav nič takšni niste, kakor sem si vas predstavljala,« je rekla Pamela. »Nikoli še nisem imela opravka s kriminalnim uradnikom, in vi ste na pogled povsem drugačni, kot sem pričakovala. Čeprav si lahko mislim, o, da utegnete biti v službi tudi povsem neusmiljeni.« »Menda se vam ne zdi, da imam okrutno črto okrog ust in surov obradek?« je vprašal z nasmeškom. »Upam, da nisem rekla nič žaljivega,« se je za-smejala. »A kaj, ko sem tako presenečena. Prijetno presenečena.« »To me veseli. Ne zamerite, da moje žene ni doma. Mislil sem, da boste rajši govorili z menoj na samem, pa sem ji dal nekaj drobiža, da si kupi v Westendu konček svilenega traku.« »Da le ne bi imeli prevelikih stroškov, preden se vrne,« je rekla lady Colchestrska, ki ji je bil mož na prvi mah po godu. »Cigareto? Te so turške, te pa viržinske.« Postavil je škatlo prednjo in pustil pokrov odprt. »Postrezite si! Dam vam posebno velik pepelnik. Mislim, da imate na srcu nekaj težkega in boste od časa do časa potrebovali krepčila. Ali vam smem ponuditi kakšno pijačo? Moj sluga meša čudovit cocktail, »kaznjenčev izpovednik« mu pravi, in če človek pije, pripoveduje najstrašnejše skrivnosti takisto lahko, kakor da bi stresal dovtipe.« Pamela je zmajala z glavo, toda oči so se ji svetile. »Mislim, da ste simpatičen človek, gospod Meredith,« je mirno dejala. Meredith je prenehal s šalami in se ji nasmehnil. Nato ji je sčdel nasproti in jo potrepljal po roki. Mnogo moških je bilo že božalo Pamelino roko, večina iz skritih nagibov, a v Meredithovem dotiku je bilo nekaj neosebnega in hkratu čudno naravnega. »Zdaj razumem,« je rekla tiho, »zakaj se Geof-frey tako nadušuje za vas.« »Ali se?« je z nasmehom vprašal višji nadzornik. »Geoffrey rad pretirava.« Prekrižal je noge in pazljivo pogledal Pamelo. »O namenu vašega obiska mi je nekaj namignil. Za izsiljevanje gre, kaj ne?« Mlada grofica je prikimala in nalahno vzdrhtela. »V izsiljevalskih zadevah, lady Colchestrska,« je rekel višji nadzornik, ki se je bil naslonil vznak na zofo in uprl oči v strop, »ima policija dolžnost, da uvede proti izsiljevalcu kazensko preiskavo. V takšnem primeru se vaše ime vobče ne bi vpletalo, imenovali bi vas kratko in malo lady X. Ali bi se s tem strinjali?« »Ne, ne!« se je uprla. »Preveč znana sem, razumete? Takoj po obravnavi bi povsod vedeli, kdo je lady X.« . »Hm, nemara. A prav za prav sem vam hotel le pokazati, da sem v nerodnem položaju. Kot uradnik imam dolžnost, da si dam od vas razložiti, kako in kaj, na kar bi zgrabili nepridiprava za vrat. A tega nočete. Prav, prav. To je sicer proti predpisom, a do predpisov mi ni bilo nikoli bogvekaj. Nu, videli bomo, kaj je moči storiti. Toda ukvarjati se utegnem z vašo stvarjo samo v prostem času, kot zasebnik.« »Torej mi hočete pomagati?« »Pomagal vam bom.« Burno mu je položila vitko roko na komolec. »Oh, hvala vam! Ne morete si misliti, koliko pomeni zame, da imam ob strani človeka, kakršen ste vi!« »Ne precenjujte me, lady Colchestrska! Ne zare-čem se, da bo moja pomoč res zalegla, ampak le, da bom storil vse, kar morem. In zdaj k stvari! Prosim, ne glejte name kot na moškega, ampak kot na vtelešeno izkušenost, ki se nad ničimer ne spotika. In ne pozabite, da sem — karkoli bi mi povedali — gotovo slišal že hujše reči!« »Angel ste«, je ganjeno rekla Pamela. Nato je pričela svojo zgodbo. 3 Pamelina zgodba »Najprej vam moram povedati nekaj o sebi. Reči hočem, o svojih mladih letih in svojem — slovesu, Smejete se mi, gospod Meredith!« Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! PRECIZNA URA vodeča svetovna marka odslej v vseh strokovnih trgovinah. Ako blago ne bi ugajalo, je zamenjamo ali vrnemo nakitpni znesek! MALI OGLA Službo dobi Boseda 1 Din, davek 8 Dla ea Šifro ail dajanje naslova um na i) cneeet: 17 Din. Kuharico Bnažno, srednjih let, ki Je perfektna v kuhanju in opravlja vsa hišna dela dobi mesto s 1. Januarjem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 28636-1 Tehnika ftavbne stroke, vojaščine prostega, tudi z nedovršeno šolo, sprejmem v stalno službo, — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehna«. 2S535-1 Trgovski sotrudnik mešane stroke, mlajša moč, agllen, postaven, nemščine zmožen dobi mesto. Ponudbe s sliko na podruž. Jutra v Celju pod »Priden 1939«. 28633-1 Samostojno kuharico »prejmem v boljšo gostilno. Nastop takoj ali 1. januarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28685-1 Oskrbnika Sli oskrbnico sprejme Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mariboru *a svoj planinsko kočo na Klopnem vrhu. Pismene ponudbe poslati do 20. t. m. Ca naslov podružnice. 2S6S9-1 Meh. pomočnika ■ mojstrskim izpitom, sprejmem takoj, kateri je spo-»oben za vsa avtomobilska popravila. — Istotam sprejmem tudi meh. pomočnike brez mojstrskega izpita. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Jnačko »Dober delavec«. 28686-1 Vrezovalko pletenin in trikotaže s strokovno izobrazbo sprejme pletilnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vre-Zovalka«. 28663-1 Rudarskega nadzornika glavnega, z dovršeno rudarsko šolo in večletno prakso po možnosti verziranega v jamomerstvu, išče rudnik lignita. Ponudbe s pogoji naj se pošljejo na Prometno banko, Beograd, poštanski pret. 204. 28428-1 Službe išče Beseda 1 Din. davek S Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Sposobna ženska moč za samostojno vodstvo trgovine ali filialke, išče primerne službe. Dober nastop ter dobre reference. Gre tudi za blagajničarko ali slično. Nastopi lahko X. januarja 1939 ali po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Samostojna moč 30«. 28687-2 Družinski oče dveh otrok išče kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Potreben«. 28678-2 lilUIIIIIIWUtllUliUIIIIIUIllllUUIIIHIIIIIIililill!!i)lic Vajenci (ke) ilMIUilMlUIIIlUiUIIIIIIIIUIlilllUlillllitUIIUiillllli: Seseda I Din. davek . nje naslova 5 Din Naj Din; za šifro ali laja M znesek 17 Din. Trgovskega vajenca z dovršeno meščansko šolo, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom: And. Els-bacher, Laško. 28675-44 Dragocenost Vsakovrstno zlato itupuje po najvišjih CERNE — juvelir. .jubijana VVolfova ui Glasbila Darila za male in velike gitare, harmonike violine i. dr. najcenejše pri M. MODIC Ljubljana. Cojzova c. 9. 399-26 AvtmmMk Avto Ford 4-sedežni, 4 cil. limuzina, malo vožen, naprodaj. Novak, Gosposka 37 Maribor. 28687-10 Kolesa vzamem brezplačno v shram bo. Rezervirajte prostor. No va trgovina, Ljubljana, — Tvrševa cesta 36 28">38-ll INSERIRAJTE V »JUTRU« RAZSTAVA KI!. BANOVINSKE TKALNICE PREPROG SARAJEVO od 8. do vključno 18. decembra t. L pri „šestisi" („6") Prodaja se tudi na dolgoročna odplačevanja. V nedeljo odprto. — Znižane cene. Trisobno stanovanje zelo udobno, solnčno, mirno, z vsemi pritiklinami in souporabo vrta, v novi hiši poleg cerkve sv. Krištofa, oddam za februar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28690-21 Enosob. stanovanje samsko v Zrinjskega ulici, oddam 1. januarja 1939 v najem. Pojasnila dobite v Gajevi ulici 5-1., soba 128. 28662-21 sobpxqjd($m Mesečno sobo prazno, sončno s posebnim vhodom oddam. — Vprašajte pri hišniku na Cesti 29. oktobra 23. 28626-23 Prodam Poceni odprodaj; 2000 parov snežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 £a »Tretorn« snežke .21) do 30V« popust Trgovci popust Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OB L Al 3v. Petra c. 18 tel. 24 35 362-6 Poitoilii Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; za iifro tli dajanje naslova 5 din; najmaniii znesek 12 din. Zastopnike za prodajo zanimivih knjig sanjskih itd. Velik zaslužek Knjigarna A. Turk, Ljubljana, Tyrševa c. 36. 28537-5 INSERIRAJ V „JUTRU"! 6. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit ! 22 Svinčenka je zletela tik mimo drevesa, predrla grmovje ter odnesla ubogi, nedolžni kravici njen najlepši kras: en rog in konec repa. Na srečo je operacija ni prehudo bolela. Smučke velika zaloga iz I. gorskega jesena, norveški model, temno lakirane in impregnirane kupite ugodno pri Temel Dravograd. Trgovcem nizke engro cene. 28439-6 Mreže za postelje najceneje pri ANDLOVIC. zaloga pohištva. Komenskega 34. 28624-6 Wertheim blagajno dobro ohranjeno, večjo kupim. Ponudbe z navedbo dimenzij na podr. Jutra v Celju pod »Takoj«. 28632-7 Prvovrsten trieder daljnogled za lov, najmanj 6 kratne povečave, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28676-7 Kopalno banjo dobro ohranjeno, emajlira-no, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28673-7 »V. V.« Prosim petek popoldan. 28666-24 Nesporazum v zakonu ? Obrnite se na grafologa •mm Sobe išče Malo sobico ali kabinet, opremljen, — iščem za takoj v bližini centra, separiran vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200«. 28691-23a Delavnico suho in svetlo, s souporabo telefona za mirno in čisto obrt, oddam. Na razpolago tudi izložbeno okno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28672-19 Delavnico ali skladišče suho in svetlo, oddam. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 28671-19 Sobo s prvovrstno domačo hrano oddam eni osebi. Ljubljana, Gledališka ul. 12. Informacije pri hišniku. 28677-23 Manjšo sobo takoj oddam gospodični, stroji. Nova trgovina Ljub-Kotnikova 13, III., levo. I liana, Tyrševs c. 36. 28667-23 28539-29 Šivalne stroje na ugodne obroke. Stare •tioje vzamem v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni Stanovanjsko vilo lepo, solnčno, z urejenim sadnim in sočivnim vrtom, ter garažo, prodam v bližini Mestne drevesnice, skoro ob Tivolskem parku, 10 minut od glavne poštt. Gotovine je treba 250.000 din in prevzeti hipoteko 160.000 din pod zelo ugodnimi pogoji. Resni reflektanti naj javijo svoj cenjeni naslov na ogl. odd. lutra pod šifro »Tivoli 250.000«. 28570-20 Od Vas je odvisno, da imatf obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ah barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnio — SvcrIol:kalni<-. GRAMOFONE NADOMESTNE DELE, PLOŠČE V NAJVEČJI IZBERI OD 10 DIN DALJE, dobite v razprodaji bivše tvrdke RASBERGER, Dalmatinova 10 (nasproti hotela štrukelj). Zahtevajte veliki zimsko-sportni katalog K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las. vsebuje poleg preskusene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in nelepe lase. MASTENI^REZMASTI Linolej prodaja ln polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg 2 Zagreb, Ilica 39 Stoječega lesa borovega in smrekovega — imam naprodaj večjo množino. Jernej Klemene. Zgor. Šiška, Vodnikova C. 58. 28669-15 Pohištvo Spalnico iz trdega lesa, malo rabljeno, zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28683-12 Karmaha, k) se odlikuje posebne z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo gije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub ljani, hotel Soča. Sv Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19. popoldne Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V LJubljani ostane do 20 decembra. ttrrmrrin Dvosob. stanovanje prizemno sončno oddam s 1. januarjem na Vrtači 12. Ogled dnevno od 9. do 10. ure. 28310-21 Stanovanje dvosob. in enosobno odda 1. januarja v Zg. Šiški. — Vprašati v gostilni Čarman. 28668-21 Enosob. stanovanje oddam takoj. Vodnikova cesta 35, Šiška. 28679-21 DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE nudi v novo preurejeni in povečani trgovini F. L G ORI ČAR, Ljubljana SV. PETRA C. 29, po sledečih cenah: 250.— din 380.— din 180.— din 95.- din trpežen dobro podložen plašč za vsako uporabo od boljši modni plašč.......... . od dekliški plašči vse velikosti od 7 let naprej . od otroške plašče od 2 let naprej.......od kakor tudi vse vrste damska in otroška oblačila po najnižjih cenah. Na zalogi je velika izbira blaga za plašče od 40.— do 250.— din. V lastni šivalnici izdelujemo plašče po naročilu v najkrajšem času. Da si pridobimo še več novih odjemalcev dajemo pri nakupu plašča svilen šal, pri vsakem nakupu nad din 100 pa svilen robček zastonj. t Za vedno me soprog, gospod je zapustil moj srčno ljubljeni Franc Majcen URADNIK DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 12. decembra 1938. Globoko žalujoča soproga ANA in ostalo sorodstvo Po dolgi mučni bolezni je umrl dne 11. decembra 1938. v starosti 33 let, gospod Mihael Plevntk BLAGAJNIK MESTNE HRANILNICE V PTUJU Odličnega uradnika bomo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb blagopokojnika bo 13. decembra ob 15. uri na mestno pokopališče. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Ptuju Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog in papaček, gospod RAVNATELJ TOVARNE LOVSKIH PATRONOV V KRANJU IN KAPETAN L KL. V OSTAVKI Pokopali ga bomo v sredo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Kranj, Ljubljana, Belišče, Maribor, Wien, New York, dne 11. decembra 1938. Žalujoče rodbine: Juvančič, Lavrenčič, Wiihrer, Mrak » Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.