LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO

J^jhgsloga tlacij »4a
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. igig-, AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE A^ i mAivcn ,k7q
slikal
jeRich
VOLUME VI. LETO
SREDA, 29. DECEMBRA 1820.
ŠTEV. (NO.) 73-
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. 111. — By the Order of the President A. S. Burleson. Postmaster General
TEDENSKI POLITICO PREGLED
1TAL JANSKI HUMBUG V REKI.
PREDLOG PROTI PRISELJEVANJU.
Predlog-, naj se omeji vsako 11:1-^eljevanje v Združene države za eno i t*to. ki je bil sprejet v naši poslan-
žepti in komaj čalta kake kampanje! llitite. da bo$te tako preprečili Korelčkti v Avstrijo, kakor ste T'manuelu v Trst ! Narod, pripra-j
vi s t*!	«	I
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
zbornici ali kongresu.
eden v prestres v senatu.
- inn količkanj zdravih niož-v »lavi. ta vidi v celi akciji ivckc. o Kaicn ciiamu po listih
pride ta Kako bo
NIKITA PRODAL ČRNO GORO.
tukaj izpadlo glasovanje, se še ne j Ministerski svet ve. Kaj:or poroča poročevalec Ciii- L>ri seii {lne dec ki je sel okrog vseh J: čev'a,
Tribun*
IV
Kd
Rano1
glede Reke, o kateri čitanu zadnje dni, samo velikansko komedijo. Vsi ameriški resni listi poročajo o celi stvari v tem smislu. Ž,id D'Annunzio je doigral in seveda zmagal. Sedaj pa lu>če na časten način iz Reke. Zato se pred svetom kaže kot nekak junak, ki hoče boj s <jila
celim svetom za sveto ( ?) stvar ita- j ri bodo izključene tudi redovne seli janske zastave. Kakor sedaj listi j <tre ;n redt>vni bratje. Ker pa ve-
v Heograau jej sklenil, da bo! V 0.000 franc, frankov na
enatorjjev in vsakega vprašal, kak- . ,eto kralju xikiti. ki se je odpove-no starce zavzema, je izid dvom- j dal <~rni ROri za	kakor ^ let>
Večina so sicer senatorji za vendar pa ne za prec
tri predlog", log v taki obliki, kakor jo je zbornica sklenila. Mej drugim bo vzbu-;tro opozicijo točka, po kate-
in njegovi soprogi kraljici Mileni.
D' ANNUNZIO NI RES UBIT.
Rim, 27. dec. — Iz Reke poročajo, da je H* Annunzija tamkaj dole-
^^^^^^^^^^^^	tela smrt. ko je hotel zabraniti. da
poročajo, je Reka: popolnoma itali-j čina šolskih redov, kolikor jih ima-| se ne bi spopadli njegovi legijonarji voJ organizacije.
mo. dobiva največ svojih članov iz z vladnimi četami. Evrope, bi bil to hud udarec za ka- | toliške šole. Zato so katoliki nasto- ' ,
SVETI OCE PROTI Y. M. C. A.
\" Ameriki imamo največjo in najmočnejšo mladeniško krščansko organizacijo. katero poznamo samo po začetnih besedah njenega imena:
J	o
"Y«>ung Men's Christian Association*'. Ta organizacija pravijo, da ie nesekterijska, t'o je. ne [>ripada nu-'-eni krščanski sekti. I11 v enem smi slu je to res. kajti stoji pod vplivom vseli raznih nekatoliških sekt. \ endar pa ni res v toliko, ker ie odločno protikatoliška. Tako ima v pravilih, da noben katolik ne more biti izvoljen v-noben važnejši urad, kjer bi mogel kaj vplivati na raz-
'ač pa ima ta or-
Ker je tudi veliko slovenskih fan-tov članov te organizacije, opozarjamo starše na to izjavo svetega očeta.
PAPEŽ PROTI ČEŠKI JEDNOTI!
V tajnem konzistoriju 16. decembra ie sveti oče tudi obsodil novo češko cerkev iti organizacijo odpadlih duhovnikov, ki se imenuje Jed-nota. Povedal je jasno, da sveta cerkev celibata na ljub nekaterim nikdar ne bo odpravila in ne bo pustila. da se na tem kaj skuša delovati. Zahteve teh odpadlih duhovnikov <0 take, je rekel, da jih sveta cerkev nikdar ne more dovoliti.
jansko mesto in nova država (O popolnoma italijanska. Velikanska
»
krivica 1 ?> se je toraj zgodila Itali-
ji in tem prebivalcem, da 111 bila še; iH z vso	da preprečijo spre- t	" ' 11 .I>0.
cela Dalmacija naravnost prikloplje-; ,em te točke	1 Je D Annunzio s
na Italiji. Na božični dan — naj-bržc nalašč na ta dan, ker Žid hoče namenoma žaliti čut kristjanov — se je začela blokade Reke. Italijan-! ske čete so zasedle vse okolico okrog:
KORELČEK PIŠE.
Kj, je pa le "tletno", ce sedi člo-k
London, 27. dec. — Dopisnik lista London Times" portnla iz Milana,
samo lahko ranjen. Vest o njegovi smrti je uradno preklicana.
vek 11a cesarskem tronu m ga vsi £eke. Pristanišče je popolnoma za-' zmerjajo z njegovim prto. Tako hočejo z lakoto prisili- Tako si misli tudi bivši avstrijski ti ( !) D'Annunzija, da odide iz Re- dobrovliček Korelček, zlasti te dni. ke.	j ko obhajamo vesele božične prazni-
ke. In l.ajd. vsedel se je in napisal j ANQLEŠKI TRGOVSKI IMPE-
ganizacija silno rada katoliške mladeniče in dela z vsemi silami, da si nabira članov tudi med katoliškimi fanti. V času vojske je prenehalo vsako prerekanje glede vere. Ta organizacija je stopila skupaj s Kolumbovimi vitezi in židovskimi or-j ganizacijami za blagor vojaštva. To-ZADER JE KAPITULIRAL. (kl Vspeh njenega delovanja med vo-
London. 27. dec. — Glavno mesto)	je bil tak. da so vojaki javno po
listih nastopili proti tej organizaci-
nem obleganju udalo italijanskim ji- Ukazala se je kot nekaka izko-
cetam.
BOŽIČ. V VATIKANU.
Sveti Oče Benedikt XV. je letos prvikrat zopet opravil osebno polnočno sveto mašo v Sikstinski kapeli in takoj na to še dve drugi sveti maši. Pri tej priliki je molil za zdravje kardinala Gibbonsa iz Bal-timora, ki leži težko bolan.
SVETEGA
OČETA DAR BEOGRADU.
Seveda je vse sama propagan da, sama sleparija vse skupaj. Sveti šaljivo pismice tja v deveto deželo, hoče biti goljufan, si misli podla lta- ki se je nekdaj imenovala Avstrija, lija. toraj goljufajmo ga! Svet mo-j kjer se je raznim Habsburžanom ce-ra dobiti utis, kako je Italija ple-i dilo mleko in med, Slovanom pa pe-menita dežela, zato treba krika. Krik! K" in preziranje. Tako-le je pisal pa bo nastal le, če! Korelček: "Mogočni zastopniki (a-boj. kak pretep. I gentje) so pri delu. da bodo obnovili staro avstrijsko-ogrsko monar-
po časopisju l vprizorimo kal
Tu se nam pa vriva zopet misel, kje je pa jugoslovanska propaganda? Že smo parkrat opozarjali vlado doma, kako velikanski greh nad svojim narodom dela, ker tako molči. Seveda ministri imajo dovolj dela doma, da kujejo veliko Srbijo, da kujejo, kako bodo kakega kapela-na kje preganjali, če bo kako bese-
RIALIZEM.
Angleški trgovski imperializem i-ma sedaj odprta vrata v široki svet, ker je najbolj nevaren tekmec — Nemčija — za dogleden čas pritis-njen k tlom. Angleška dela že z vso
paro. da si zagotovi plodove svoje hijo in tako preprečili, da se Avstrija j zmage. Predvsem hoče dopolniti
svojo mornarico, ki je utrpela po voj ski težke izgube. Potopljene ladje
ne bo združila z Nemčijo, te potrpežljivo, zvesti in preljublje-ni podaniki! Razmere so ugodne in z božjo pomočjo se bom povrnil kmalu k Vam, moji zvesti mažarski podaniki!
Mojo zahtevo podpira Vatikan dico preveč rekel,' in pa seveda, ka- (?), francoska aristokracija, višji vo-ko si bodo napolnili žepe, kaj jim jaški krogi in duhovščina. Lpam,
mar država, kaj narod?! Propa-J da bo katoliško ljudstvo Hrvatske	wleška se tudi z kradnio
in Čeho-Slovaške samo preveselo, a-| norico. Angleška se tudi z kradnjo
ko se bo moglo povrniti nazaj pod "°vih ladij trudi na vse kriplje, da
bo nadomestila deloma z gradnjo novih, deloma z rekvizicijo nemške mornarice, ki je imela pred vojno 4.716.000 ton, sedaj pa samo 419,000 ton. Vrhutega je Nemčija po ver-saljskem miru obvezana, da v svojih brodogradiščih zgradi izvestno šte vilo ladij za entetno trgovsko mor
riščevalnica v korist raznih bogato plačanih tajnikov in poslovodij. Po vojski je pa začela organizacija iti ' svojo staro pot. delati med mladino za protestantizem, zlasti proti krito-liški cerkvi. Vendar je bilo to delo tako tajno, da se ni opazilo. Sedaj se je pa sveti oče izjavil in obsodil j to organizacijo kot škodljivo veri j katol. mladeničev in resno svari katoliške fante naj se ne družijo s to i NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ-organizacijo.	TE LIST "EDINOST".
Te dni je dobila Miss A. Kristič, Srbkinja, ki deljujeje za pozidavo katoliške katedralke v Beogradu, sporočilo iz Rima, da je sveti Oče dal svoj prvi prispevek v ta namen. Dal je 100.000 lir. katere je odbor naložil na banki v Zagrebu.
Njegovemu zgledu je sledil takoj kardinal Mercier, belgijski junak, in poslal 1.000 frankov.
ganda? — So premajhni!
Kaj smo pred kratkem pisali v članku 4'Živi mrlič?" Ali ne kaže cela reška afera, da so bila naša izvajanja pravilna? Naši voditelji na-j roda doma so v tem velikem času, tako majhni, tako pritlikavi s svojim mišljenjem in delovanjem, da celi svet prav nič o njih ne izve, da,' saj komaj še vemo, da Jugoslavija obstoji. Ko bi ne bila skupaj z Italijo imenovana tudi Jugoslavija, kdo bi še vedel, da ta država obstoji. In to v tem tako velikem času. ko se bije na svetu velikanska vojska — v diplomaciji. Naša zgodovina bo te može imenovala najbrže tako, da bo Jugoslovan vselej zaklel. ko bo samo njih imena izgovoril. Nam Amerikancem se studijo. Kdor ne zna črevljev delati, kaj se ne štuH med črevljarje.
moje žezlo in kralj Ferdinand Ru-munski se gotovo ne bo upiral, privoliti teritorijalnih koncesij meni, ki sem mu vendar rešil njegov tron, ko je Nemčija okupirala Rumunijo".
In tako gre to ljubavno pismo Ko-relčkovo dalje. Prišli so pa po to pismo princ Windishgraetz, grof An-drassy in baron Josef Szterenyi.'
Kje je neki Kristan sedaj ? Zakaj vendar ne povabi preje Trotzkyja, da bi prišešl v Jugoslavijo, predno pride Korelček. Za božjo voljo, kaj bodo res vsi ameriški žulji za-manj ? v vodo vrženi ? Toraj ne bo Trotzkyja doli? — Korelček pa pride?! —
Mr. Trbovec, Zavrtnik et consor-
tes, kje ste? Ali spite? Brž še en fond! Sedaj pa miljardski proti Korlčku, kakor je bil proti Emanue-NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ- lu! Na noge sedaj je čas! Sloven-TE LIST "EDINOST"!	ko rdeče delavstvo že tišči roko v
_______________________________... ....
spravi svojo trgovsko mornarico na prvo mesto. Sedaj gradi v svojih ladjedelnicah 941 ladij s 3,278.153 tonami. Ako k temu prištejemo tona-žo, s katero Angleška že razpolaga, t. j. 18.121.000 ton, je jasno, da bo Angleška daleko prekašala vse druge države. S tem je tudi zasiguran njen primat v svetovni trgovini.
PREJELI SMO KNJIGE
DRUŽBE SY. MOHORJA
ZA L. 1921.
Naročnikom smo jih te dni razpo slali.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi.
Cena $2.20.
+ + + 4*
+
41
4* +
4*
+
+ * + +
4* +
* + ♦
4* +
*
Vaši domači ne bodo imeli veselega novega leta.
Kako tudi, ko je v stari domovini tako neznosna draginja! Ves denar imajo verižniki v rokah, kmečki ljudje pa si niti nove obleke ne morejo omisliti. Edinole Vi jim lahko pomagate s tem, da jim pošljete primerno novoletno darilo.
Za ta slučaj pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi. Mi Vam računamo cene istega dne, po prejmemo Vaš denar.
Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so:
300	kron .....	.....S >.63	5°
400	ji	..... 3-40	100
500	-a	i ~> r	200
600	)>	...... 5IQ	300
700	H	..... 5-95	400
800	7>	...... 6.75	500
900	J»	..... /-S«	600
IOOO	>>	..... 8.25	700
5000		..... 41.00	800
10000	JJ	...... 81.00	900 IOOO
ir
$ 2.29 4.18 8.00 12.00 16.02 20.00 23.08 . 28.06 3t-64
• 35.22
39.00
Vsa pisma naslavljajte na: . .
EDINOST
1849 West 22nd Street
Chicago, HI.
* * + * + + * + * * * * * * * * * * * *
t *
4»

v
L
_
EDINOST.
Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press«
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Socijalizem in vera.
Ni dolgo tega, odkar so naši socijalisti zopet enkrat navili in spustili svojo staro hreščečo lajno, da nam avtomatično, kakor že sto in stokrat, zagode njih staro pesem : Socijalizem ni proti veri, njemu je vera le zasebna stvar. Mi, ki naše rdeče bratce in njih "evangelij*' poznamo, smo te muzike že tako siti, kakor mestna, lepih koncertov vajena gospoda, invalidove lajne. Le pomilovaje gledamo na nje, kakor na starega lajnarja, ki misli, da si služi kruh, v resnici ga pa le na drug način berači. Otroci kajpada drve skupaj, ko se na vasi oglasi njegova lajna. Menim, da socijalisti tudi niso radi nas svoje navili in spustili, ampak radi otrok. Ne rečem, da otrok po letih, ampak po življenskih skušnjah.	i
Socijalisti kot brihtni sinovi tega sveta dobro vedo in vidijo, kako naše ljudstvo iz starega kraja trumoma dere v Ameriko. Vedo in vidijo, da so to večinoma sinovi in hčere selske grude, mej tem ko drugi doma čakajo, kdaj bodo prišli h kakemu koritu. To naše priprosto, delavno ljudstvo je bilo doslej priraščeno le na svojo grudo. Ob delavnikih je bil njegov pogled večinoma obrnjen v njo. Ob potu in žuljih ji je skušalo izsiliti za življenje potrebno. Ob nedeljah in praznikih se je zravnalo, obrisalo pot, izmilo žulje, se praznično obleklo in pohitelo v cerkev, da poskrbi še za dušo.
Človek ,iz takih malih razmer in ozkega obzorja naenkrat prestavljen v ameriška industrijska mesta in naselbine z razmotanim in zamotanim delavskim ustrojem, je otrok, pa magari sivih las. Za te otroke, menim, so socijalisti na novo navili in spustili svojo razglašeno lajno, da jim zaigra zanje morda novo pesem, ki smo je mi že do grla siti: Socijalizem ni zoper vero, njemu jc vera le zasebna stvar.
A rdeči lajnarji naj se nikar prehitro in preveč ne vesele, i!a s<> zopet našli verne poslušavce svoji zloglasni nuiziki. ki bodo drli skupaj, kakor nekdaj naši Indijanci, ko se je oglasila misijonarjeva harmonika ali kar je že imel. Z ovcami prihajajo tudi pastirji, ki ne bodo mirno gledali, kako volkovi v ovčjih kožah trgajo in mesarijo njih čredo.
Socijalizem torej ni zoper vero, tako zopet puste gosti svojo lajno: vera mu je le zasebna stvar. Ne tajimo, da stoji to črno na belem v socijalističnem programu. Ne tajimo, da socijalisti to točko svojega
To je bog socijalizma, ker je ta pozidan a temelju materijalizma. Socijalistični veličini Marx in Engels, sta privzela to materij ah stično svetovno naziranje od nemškega modrosolvca Feuerbacha in ga položila znanstvenemu socijalizmu za fundament. Feuerbach uči: Materija ni produkt (delo) duha (božjega, hoče reči), ampak duh je najvišji produkt materije. Razen narave in človeka ne biva ničesar. Višja bitja, ki jih je ustvarila naša verska domišljija, so le nek domišljavi odsev našega bitja. To je čisti materijalizem. Ko je Feuerbach s tem revolucionarnim -naukom stopil na dan in Boga — Stvarnika meni nič tebi nič odstavil, sta bila Marx in Engels bolj vesela kot Kolumb, ko je našo Ameriko zagledal. "Navdušenje je bilo splošno", piše Engels, " mi smo bili v trenutku vsi Feuerbachijanci", to je materijalisti. In o Marxu pravi Engels, da je entuzijastično, to je s prekipevajočim veseljem, pozdravil novi nauk — materijalizem.
Iz socijalističnih krogov ni nihče ugovarjal, da brezverski materijalizem ne sme služiti kot " modroslovna" podlaga socijalizmu. Nasprotno! Polni hvale in hvaležnosti so bili za ta fundament. Jožef Hietz-gen, socijalist seve, z nekim zavidljivim ponosom piše o Marksovih in Engelsovih lavorikah, ki sta si jih pridobila kot očeta novejšega socialističnega materijalizma. "Socijalistična materijalizem" tako pravi, "se zato tako imenuje, ker sta socijalista Marx in Engels prva jasno izpovedala, da tvori sočasno materijelno stanje, s čegar vidika se da raztolmačiti vsa pravna, politična, verska in modroslovna zgradba vsake zgodovinske dobe". Da bi kdo tega napačno ne razumel, je sam na drugem mestu po skrbel. On piše. da je "naravni, materijalni svet prvoten in od nikakega duha ustvarjen, da, sam njegov stvarnik, ki je iz sebe ustvaril človeka in njegov razum, ter ga razvil. To je pa zadosti jasno povedano! Žal mu 'e ta le, kakor pravi zopet na drugem mestu, da se ta "novi materijalizem", kari^ terega 'Ustanovitelj je Engels", premalo umeva, dasi tvori "najglobljo podlago nemške socijalne demokracije". Podobno hvalo poje očetoma materialističnega socijalizma Evgen Dietzgen, sin prejšnjega. Feuerbach, Marx. Engels, pravi, so prvi na to opozorili, da sta materija in duh eno in da se je duh razvil iz materije, kar jih je dosledno dovedlo do monistične-ga svetovnega naziranja, ki je vero v nadčutni svet razkrinkalo kot plod domišljije.
Ta pesem se potem v raznih "vižah" ponavlja pri vseh, ki so znanstveno razmotrivali o socijalizmu in njegovi modroslovni podlagi.
Socijalizem tedaj temelji na materijalizmu. Materijalizem je v svojem bistvu brezbožen v tem pomenu, da ne prizna osebnega od materije docela različnega popolnoma neodvisnega Boga, njenega stvarnika. Dosledno je tudi socijalizem brezbožen in če brezbožen, tudi brezverski, ker vera v Boga brez Boga je nesmisel.
(Konec prih.)	—o.
SLOVENSKI TRGOVCI IN PODJETNIKI OGLAŠAJTE V "EDINOST I"!
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago. 111.
Tel.: Canal 4108
v SLOVENSKIH NASELBIN
Barberton, O. — Vaš članek v <k1-govor Proletarcu me je zelo zanimal. Kar pa je pisal Proletarec. pišejo tudi drugi slovenski brezverski listi. To slišimo govoriti dan na dan slovenske brezverce po celi A-meriki. Te dni sem čital v Prosve-ti. dopis rojaka, v katerem je poro-
^^^^^^^^ _	čal smrt nekega sodnijsko razporo-
programa kaj radi v tem pomenu vzamejo, kadar jim to bolje kaže. O,s čene^a Slovenca in tam je stalo, da takrat so pobožni, da se kar lupijo. Grda laž je, tako odločno protesti- ! .;c ],ji omenjeni "nesrečen in žrtev rajo, da smo mi proti veri! Mi hočemo z organiziranimi močmi rešiti katoliške zakonske zveze". Katoli-le želodčno vprašanje delavskih slojev, za dušo naj vsak skrbi kakor ve ška vera uči, da morata biti zakon-in zna, mi mu pustimo v tem popolnoma prosto roko. Če hoče, gre ^ka-žvesta eden drugemu do smrti lahko vsaki dan k maši in obhajilu. Če mu drago, naj moli za zajterk. nikar, da bi si še celo zbirala druge kosilo in večerjo rožni venec. Še v tretji red se lahko vpiše. Glede osebe za zabavo kot hruške. Pa ti vsega tega ima neomejeno prostost, ki mu je ne kratimo, nočemo kra- pride list in natisne (za izobrazbo titi, ne smemo kratiti, ker bi ravnali proti svojemu programu, ki izrecno menda), da zakon, ki ni spoštoval pravi, da je vera zasebna stvar. Vsega tega ne tajimo, vse to vemo, saj j božje in cerkvene postave, da je ta to nam "pobožni" socijalisti že neštetokrat povedali. A mi si s tem še tie zakon žrtev katoliške zveze. Ko bi damo zamašiti ust, ker vemo še nekaj drugega.
Piše se marsikaj, v resnici je pa drugače. Naši vojaki tam v stari domovini so pisarili svojim domačim z bojnih poljan karte, na katerih je bilo že tiskano: Zdrav sem in dobro se mi godi! Te razveseljive besede je kar podpisal in odposlal. Seveda smo mi za temi besedami nekaj drugega brali, namreč: Vsega sem že do grla sit, dasi sicer sestradan.	sveto resnico, da smo revni zato
da se skozi mene vidi. Ta podla hinavščina, s katero je militarizem za	farjem vse znesemo, in da nas
časa vojne "farbal" a ne "nafarbal" drage v zaledju, mi prihaja na mi-j onj ^ revščini tiščijo, da nas' lažje sel, če berem socijalistični program s točko: "vera je zasebna stvar" in poslušam "pobožne" socijaliste, kako jo razlagajo. To je sama gola hi navščina, pa prav kačja iz raja.
Da, tako je, rdeči gospodje! A da nam ne boste predbacivali pod-
: Toraj kdo poneumuje? Naobratno ; pa, kje imate pa vi vaša izobraže-vališča ? C) ja, že vemo, vaše šole so: Glas Svobode. Proletarec, Pro-sveta itd. Ne recite da so javnej šole vaše šole, ker one vzdržujejo tudi katoličani kot vi potom davkov, torai neniorete reči. <la so samo vaše in kar je še več. tudi v javnih' šolali se ponekod moli očenaš in ko--likor t<»liki> uči o J>ogu. kar sem se' sam prepriča! potom otrok.
A. O. I
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje če-j vije popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St., Chicago-
Silo to samo hudobno naj hi že bilo ampak je tudi neumno, če se tako tiska. Da smo slovenski.delavci revni, ve vsakdo ali kar je pri tem čud no je to. da brezverski'časopisi učijo
vladajo. Pa gledam naselbine, v katerih nimajo ne cerkve ne duhovnika in ljudi, ki niso-bili že leta v
___________cerkvi in glej čudo, tudi tukaj je
lega sumničenja, vam hočemo to dokazati, pa ne radi vas, ker vemo, da j revščina, ko vendar jih ne izžema
Barberton, Ohio. — Rojake v našem mestu in drugje v Summit Co. ho zanimalo zvedeti, kako je to, da nočejo vzeti davka za to leto, ko so vendar že naznanili dan. ko se naj] plača. Vzrok je ta: letos so vsa posestva precenili oz. zvišali cenitev, da bi bilo več davkov. Na ta način bi bili v Summit County dobili j8 milijonov več kot lansko leto. Ljudje. posebno pa še Akron Chamber of Commerce so se pritožili, da je bilo preveč cenjeno in posledica tega je, da bodo tisto povišbo znižali Tia polovico. Narediti pa bo treba nove "tax bill" ker so bili že eni narejeni in to bo vzelo mogoče en mesec časa in davek se bo pobiral najbrž šele meseca februarja ali pa mogoče tudi prej. če izdelajo tax bills prej.	A. O.
PO ZNIŽANI CENI!
Pridite in izberite si izmed 2500 hlač ki jih imam v moji zalogi. Kupite si lahko pra znične hlače ali pa za delo. Istotako imam bogato zalogo moških oblek, volnenih srajc za praznike in delavnik. Pri meni dobite tudi naj boljše volnene zimske jopiče (sweaters). Vse dajem po znižani ceni!
Za vse se Vam priporočam
JOSEPH FRANEK
1748-1751 W. ISth St.
Chicago, III.
dokazom niste dostopni, če so tudi za prijeti, dokazati hočemo našemu poštenemu ljudstvu, ki bi ga vi brezvestno radi prav debelo "nafarbali". Da bo bolj prijelo in držalo, bomo za svojo trditev poklicali za priče same socijaliste. Le to nam bodo morali gospodje oprostiti, da se bomo pri svojih izvajanjih ozirali le na tisto, kar so njih sodrugi govorili, kadar so bili mej seboj. Takrat so namreč slobodno dajali duška svojemu prepričanju, mejtem ko so ga pred bolj ali manj vernimi poslušavci zatajili. Ker so bili tudi mej seboj precej glasno zgovorni, nam je prosta široka cesta do njih prepričanja.
Naša trditev je: Socijalizem je z verskega stališča v svojem bistvu do kosti in mozga brezbožen in brezveren ; brezbožni, brezverni in proti-verni tudi njegovi zavedni privrženci.
On je brezveren v svojem bistvu. Zakaj? Zato ker je njegovo modroslovno ozadje, njegov fundament, ali če hočemo reči, njegova duša, materijalizem. Kaj je materijalizem? Materijalizem je "modroslovni" sestav, modroslovni nauk, ki uči, da vse kar je, je materija, je tvar in nič drugega. Materija in nič drugega je vse, kar je okoli nas, mi sami in kar je v nas, ne izvzemši dušo in njeno delovanje, mišljenje, hotenje, znanje, vera, angeli, vrag, Bog. Kratko vse, karkoli je, je bilo, bo, na ta ali oni način je produkt, delo materije. Ona je stvarnik vsega, druzega stvarnika materijalizem ne pozna.
Mislim, da vsak takoj uvidi, da v materijalizmu ni mesta za našega Boga. Naša in vsaka druga vera, ki zasluži to ime, uči, da je Bog cisti in najpopolnejši duh, stvarnik nebes in zemlje, — sploh vsega, kar je. Materijalizem je vse to narobe obrnil. Najnepopolnejše, materijo je postavil za stvariteljico vsega, našega Stvarnika, najpopolnejše bitjer pa za njeno stvar. Vstvarjen bog, oziroma stvorjen bog, pa more biti bog le v očeh materijalista, ki pozna in prizna, samo to, kar se da oti-ali kakorkedi s čuti zaznati. In tega boga jim mi radi pustimo.
far. ker ga ni. Pa zopet sem videl naselbine, kjer imajo svojo cerkev in svojega duhovnika in glej nič večja revščina, ravno narobe, ker kjer je cerkev je naselbini obstoj bolj trdno zagotovljen in iz tega razloga si ta ali oni ustanovi trgovino, ki si je drugače morda ne bi in napredek je tu. To ojunači tudi brezverce, če jih je zadostno število in tudi oni začnejo kakšno stvar, če že za drugo ne, vsaj zato. da tudi oni pokažejo oz. da delajo nekako konkurenco Drugi zopet pravi: kaj boš hodil k farju! On te bo napravil neumnega, on se boji da ne bi postal ti izobražen. Čudno pri tem je zopet to, da kar je začel far sv. Ciril in
CHICAŠKIM SLOVENCEM!
V petek dne 31. decembra zvečer ob osmi uri bo priredilo društvo Kr. Mater v cerkveni dvorani sv. Štefana novoletno zabavo kot poslovi-tev od starega leta in v pozdrav novega. Bogat in zanimiv program bo spolnil večer, da bo dovolj zabave in dovolj smehu.
Najprej se bo na splošno željo ponovila igra "Na Betlehemskih poljanah", ki so jo otroci tako dobro igrali preteklo nedeljo. Preskrbljeno bo tudi dovolj za pevske točke. Ob polnoči bo živa slika poslavljajočega se starega leta in prihoda novega.
Vstopnica bo samo 25c. Ob enem bo to nekak večer na-
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem.
F. M NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago,
far sv. Metod pri Slovencih, ko so ših matcr. ko jim bo mladina-poka-
bili ti še pogani, isto ponavljajo od tistega časa neprenehoma za njima duhovniki, to je: učijo in ustanavljajo šole. Da pa ne bo kdo rekel, da tam učijo samo v svoje namene, naj pogleda tekme, ki so se vršile in se Še vršijo med učenci katoliških šol :n učenci javnih šol in lahko bo vi-lel, da so ravno učenci katoliških šol tisti, ki največkrat zmagajo. —
zala, kako jim je hvaležna za ves njih materinski trud in vso njihovo ljubezen.
K obilni udeležbi vabi društvo krščanskih mater.
Žena, ki ne more imeti v oblasti svojega jezika in jezička svojega o-troka, ni vredna, da ima enega in drugega.
Krasna darila za Božič brezplačno nikjer drugje kot pri nas. — Pridite se prepričat! —
JOHN GOTTLIEB,
1821 WEST 22nd STREET Chicago, EL Tel.: Canal 3073.
...
"EDINOST"

Novice iz Jugoslavije.
TUŽNA KOROŠKA.
Rev. Father Smoley nam piše, da je dobil od doma sporočilo, da slovenska duhovščina odhaja iz Koroške. Prošt Einspieler, navdušen Slo venec, je bil od Tinjčanov tepen in opijuvan, ko je spravljal svoje pohištvo iz proštije. Vse pohištvo so mu razbili. Tinjska proštija je razvalina. Samo zidovje še stoji, tako so jo razdejali lastni farani. Jaz sem bil sam tam v Tinjah. Proštija je bila pravcata srednjeveška graščina, na hribčku. . . . Dalje so odšli iz Koroške tudi še sledeči gospodje: Matej Weis, Lasesr, Razboršek, Dr. Moertl, Dolinar. Drugi bodo še šli in tako bo hudo pomanjkanje za slovenske duhovnike. Sedaj se boje tu finančnega poloma. ..." Prav jim je, le naj pride, saj so glasovali, da g-a hočejo. . . . !
Tako bodo Koroški Slovenci ostali brez /slovenskih duhovnikov in ponemčevanje bo hitro napredovalo. Srce mora krvaveti vsakemu Slovencu, ko čuje ta poročila. Vendar pa moramo priznati, da ni moglo priti drugače. Stari grehi se maščujejo. Lenoba in brezdelje v verskih ozirih in v narodnih se vedno britko maščuje. Ko začno razni predstojniki in voditelji gledati samo na to, kako se jih bo hvalilo in kako bodo uga- 1 j al i. potem smo že na napačni poti.
MLADA ŽRTEV ALKOHOLA.
Pri Frančiški Kržišnik v Hotav-ljah št. 20 so se zbrali 18. novembra vaški fantje in dekleta. Spili so poleg več litrov sadjevca tudi 5 in pol litra žganja; tudi plesali so. Ob 1. uri zjutraj so jeli zapuščati hišo. Mladi 1. 1903 rojeni čevljarski vajenec Jožef Šubic iz Zg. Brda je rekel preden je nameraval oditi, da bi spil še pol Litra žganja, če mu ga kdo plača. France Tavčar iz Poljan št. 27 mu je nato rekel, da mu kupi pol itra žganja s pogojem, da če ga ne bo izpil, ga bo moral sam plačati. Mladi Šubic je ponudbo sprejel in izpil pol itra žganja in odšel proti domu ; hodil je še sam in je dvakrat padel, toda ko je prišel s svojim tovarišem Francetom Kovačem do hiše, v kateri je stanoval, se je zgrudil brez zavesti in so ga odnesli v hišo, v kateri je ležal 24 ur popolnoma v nezavesti in je opolnoči na 19. pr. m. na posledicah zastrupi je nja zalkoliolom umrl. Mrliča so pre nesli v mrtvašnico in ga pokopali na pokopališču v Poljanah.
Umrl je v Kamniku dne 18. nov. ponoči č. g. Nikolaj Križaj, župnik v p., v starosti 75 let. Naj počiva v miru!
ŠIRITE LIST "EDINOST".
Umrl je v Tržiču 23. nov. g. Franc Pretnar, čevljarski mojster. Bil je predsednik strokovnega društva čevljarskih uslužbencev in uslužbenk. Stal je ob zibelki jugoslovanske strokovne organizacije in bil nekaj let njen odbornik. Naj počiva v miru !
V Krškem je umrl dne 22. nov
po kratki bolezni g. notar dr. Jurij Pucko.

rninmiiii^
SREČNO, VESELO IN VSPEŠNO
NOVO LETO
1921.
ŽeH vsem svojim številnim prijateljem in klijentom, kakor tudi ostalim rojakom
tvrdka
Leo. Zakrajšek
70 Ninth Ave., New York City
" PELE-MELE.
Čakati na smrt bogatega sorodnika je zelo dolgočasno življenje. # * *
Besede niso zastonj, kadar govori najeti advokat.
* * *
Možje se smejejo ženskam, ker sledijo raznim modam, ženske pa se smejijo možem, ker sledijo ženskam.
* *
Moški je lahko vednq vljuden, vendar pa ni potrebno, da bi se odkrival pred damo, kadar govori ž
njo po telefonu.
* * *
Norec podere več v šestih minutah, kakor zamore previden človek
sezidati v šestih mescih.
* * *
Ni treba, da bi bila ženitev nesrečna, vendar pa je redkokedaj to, kar bi morala biti.
* * *
Boljševiški generalissimo Troc-kv slovesno naznanja v svet, da bo na Ruskem z novim letom prenehal vsak denar. To nam priča, da so ruski boljševiki hitro zdrčali s svojim ekonomskim vozom z vrha v dolino. Doli je šlo hitro in lahko, — sedaj pa pride vprašanje, kdo in kako bo
spravil voz nazaj. *
* * *
Božič je tukaj, za njim bo predpust. Peterček Zgaga že kuje načrte, kaj pisal in mazal
bo za predpust.
* * *
"Denar nazaj ali pa vina na mizo!" Tako je bilo nekoč pri "Prole-tarčevi" mizi; a danes je drugače: na ''Proletarčevi" mizi ni ne denarja, ne vina.
* * *
Neki Leonard Alpner iz slavnega mesta La Salle je zadnjič poslal "Prosveti" svoje koline. Možiček tarna, kako je to. da niso socijalisti zmagali pri zadnjih volitvah. Da bi tetko "Prosveto". ki pretaka kroko-dilove solze že odkar so bile volitve, ^ malo potolažil, ji je napravil kloba-= sico in jo po posebnem kurirju po-j
r
?
? ?
Sevetova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
NotI Severn Almanah za k«to 1021 Je tzfel. Dobite ga pri svojem lekarju. Ne ■tene nič. če ge ne dobite, nem pilit* in prilofclte sa 2c poitno znamko.
Varajte svoje otroke
pred vznemirja jočem zimskem kaglja s tem, da imate v hifii vedno
SEVERA'S
Cough Balsam
(preje Severov Balzam za pljuCa). Povzroči naglo od pomoč, dela dihanje lažje Ln naravno in prepreči razvoj komplikacij. V dveh mera4!. aSo in 60c.
> Navadni kaSelj, &8S»S: f
, ko povzroči resne bolečine, toda
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Severov! Tableti proti prehlada in gripi) so zanesljivi za od po moč pri prehladu v kratkem časa, odvajajo resne posledice in
preprečijo gripo ali influenoo. lekarnah. Cena 30o.
Po vseh
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- x8 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od i6-do s. leta. — Posmrtnina se plača $150 .00, $300.00, $5qq.oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki I Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Tosef Zakrajšek, podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B. Zaversnik, blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša, Viktor Kompare, Zdravnik, Dr- J. M. Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos. Zakrajšek ml.. Zastavonoša, Alojz Somrak.
Društvo zboruje vsako Arugo nedeljo ja vsaki prvi torek v mesecu.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
**************
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
TvorniAkit znaruka reg. v pat. ur. Zdr dr.
Prijatelj v Potrebi

Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K, Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place. New York, N. Y. Sprejema člane od —50 leta za zavarovalnino $250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu preko-ristnemu društvi«, ki je eno izmed naj-agilnejših v New Yorku.
iiicsiiitiiiiiiiiaiiiiiftiitimiiiiiuimicsiiiirittniirstiiiii
ADAM ADAMSKI,
Vzgoje valeč Kanalčkov. On Vam preskrbi najboljše pevce kanalčke.
1831 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
	TTT^jgroTTTTT	
		
		
		
lal v Chicasro. —
Au-revoir.
MRS. JULIA MICHALCZYK,
Prodajalna cvetlic. Izdeluje najlepše umetne rože. Se priporoča vsem Slovanom v naklonjenost.
1831 West 22nd Street,
CHICAGO. ILL.
t. Tt t j-Tt t/To/Tt ;.rT- u
Srečno Novo leto
Telegram Denar
Za neverjetno majhno svoto, namreč Sj.50 morete poslati denar v domovino teleg-rafično.
To je edini način, da napravite veselje Vašim domačim in Vašim prijateljem za no vo leto.
S tem postopanjem boste-obudili prijeten spomin na Vas pri onih. ki z raz-v prostrtimi rokami čakajo pomoči od Vas. Potrdite se, da jim zagotovite srečno in veselo novo leto!

EMIL KISS, Banker
133 Second Ave. New York. N. Y.



KWiliMi^
•Ml* * »PiiHNmiHuiiiMiiimicjiHiiiiiiiucjimiiiiimaiiHiiiim
SLOV. KAT
PXVSKO DRUŠTVO M L I 1 A M
SI or- Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Aaton Grdi-na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Holmar iioq Norwood
Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olektor: Anton Hlabše str- Pevske vaje so vsaki torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
DRTTSTVO SV. VIDA STEV. 29 K. 8. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo na
•sak<? orvo nedeljo v mesecu v Knausovi tvorani, cor- St- Cleir Ave. and 62nd Str. N E.
Uradniki z* leto 1920.
Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph 3grin 1051 Addison Rd- W.; Društveni idravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St. L'lair Avenue-
Novi člani se sprejemajo v društvo )d 16-ga leta do 50-Ka leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0© ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke ▼ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16. etu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $1000-"Mačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti prespani od zdravnika naj kasneje do 15-Ine vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se obrni-e n» arori imenovane uradnike.
BENJ. BASKERVILLE, D. D.S.
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom-
Njegov urad je na:
Phone : Canal 5426.	2209 W. 22nd St.
Blizu Leavitt ulice.
* + + + + + *
C. STUART & SON,

Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na:
Pokličete ga lahko po telefo- 1657 W. 22nd STREET, Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL.
nu
Pripravite se za neodvisnost

Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.

EDINOST
KRIŽARJI.
Zgodovinski roman t štirih delih. Spisal: H. Sienkfcwich. Poslov.: PodravskL
(Dalje.)
vnela na vsej črti. Zemlja se je zalila s potoki krvi, nebo se je pokrilo z oblaki, oglasil se oddaljen grom, kakor bi se nebo samo hotelo pomešati med to grozno borbo.
Zmaga se je jela že nagibati na nemško stran. Poljske vrste se ja-mejo zibati in Križarji jamejo jed-noglasno popevati zmagonosno pe-
XXVII.
Končno je napočila vojna. Bitek sicer ni bilo mnogo, in te, ki so se sam :
vršile, niso bile za Poljake poseb-	"Christ ist erstanden"
no povoljne. Predno so dospele na Alj tu se ■ zgodi še nekaj groznej-bojišče vse poljske moči, so vzeli -eo>a Križarji Bobrpvnik, razdrli do tal
katere so nosili Križarji nad okle-' pom, je že ležala na tleh.
Težak nemir se je polastil src kri-
In vsakteri vzdihne, kakor drvar,
ki prvič zamahne s težko sekiro, potem pš. so jeli sekati in podirati so-
žarskih vitezov, kajti razumeli so, I vražnika, kolikor jim je dopuščala da njih rešitev je odvisna samo od j njihova moč.
velikega mojstra, ki je načeloval šestnajsterim praporom.
On pa, zroč s svoje visočine na bitko, je tudi spoznal, da je napočil usedopolen trenutek, zato je takisto odjezdil s svojim železnim oddelkom drve kakor vihar, ki žene pred seboj temen leden oblak.
Jeden Križar,-ki je že ležal na Zlatorijo ter zajeli znovič krajino tleh razpara z nožem trebuh konju, Toda še poprej se prikaže na svo dobrzinsko, ki je bila pred nedavnim pridobljena z veliko težavo.
Litva se je zamajala pod groznim navalom Nemcev. Prve vrste, najbolje oborožene in sestavljene iz najhrabrejših bojarjev, popadajo hipoma na tla. Ostali so se besno spoprijeli s Križarji, toda noben# hrabrost, noben pogum, nobena človeška moč jih ni mogla ubraniti po-j raza.
Poznanjski polk, ki je imel naj svojem praporu orla brez krone, se; je boril na življenja in smrt, nadškofijski in trije mazoveški prapori pa so tekmovali ž njim." Y de-radskem praporu se je zaganjal mladi Zbišek iz Bogdanca v najgostejše vrste, poleg njega pa je korakal grozni Matija, ki se je boril povsem mirno, kakor se bori volk. ki ne vgriz-ne človeka drugače nego na ,smrt.
( >n je iskal povsod .z očmi Kuna Lichtensteina ; ker ga pa v gnječi ni mogel najti, zato je mlatil po onih, ki so imeli na sebi sijajnejše okle- . pe, in nesrečen je bil vsak vitez, ki se je moral spoprijeti ž njim. Ne daleč od obeh vitezov iz Bogdanca se je boril Čtan iz Rogove. Pri prvem navalu so mu Nemci razbili čelado. zato se je boril gologiav ter strašil s svojim okrvavljenim in kosmatim licem Nemce, katerim je zdelo, da pred seboj nimajo človeka, marveč nekako gozdno pošast.
Med tem je popadalo na obeh stra neh na stotine, celo na tisoče vitezov na zemljo, končno pa se pod groznimi vdarci Poljakov jamejo zibati ,-nemške vrste. V tem hipu pa se je pripetilo nekaj, kar je moglo odločiti izid vse bitke.
Nemški prapori, ki so se vračali
na katerem je sedel Martin izVroti-|jem zasopljenem konju pred tretjo movic. noseč veliko, vsej poljski voj- poljsko vrsto, ki se še doslej ni vde-
ski sveto poljsko kraljevo zastavo s kronanim orlom. Konj in jezdec padeta oba h krati in ž njima vred pade tudi zastava.
Y tem trenutku se na sto železnih rok stegne po njej in iz vseh nem-
ležila boja. slavni Zindram iz Mašk< vic, ki je sledil vsemu ter pozorno opazoval ves razvoj bitke.
"Pripravite se! PVripravite se!" •*e klical z grmečim glasom Zindram
j	O
iz Maškovic, ki je jezdil nalik bli-
skih prsij se izvije vzklik veselja, sku mimo teh čet.
Poljski kakor ieden
vojaki
Zdelo se jim je. da je nastal konec; mislili so si. da sedaj se strah in trepet polasti Poljakov, da je napočil čas poraza, klanja in seče in da !;o trel-a samo preganjati n pobijati ubežnike.
Toda čakala jih je grozna prevara.
so sicer zakričali >ož, ko so videli, da je pade! sveti prapor, toda v tem klini ni bilo strahu, marveč besnota. Človek, bi dejal, da je živ ogenj pa del na njihove oklepe. Kakor raz-arjeni levi zdrve dajhrabrejši možje n;i ono mest« od obeh strani;, in zdelo se ti je. da je grozna nevihta iela razgrajati okrog kraljeve zastave. Ljudje in konji so se spletli v leden orjaški krog. iz katerega so se Ivi gale roke. odsevali meči, bliskale sekire, vdarialo železo ob železo, culo se divje vriskanje in vpitje ranjencev. ki se je zlivalo v jeden sam glas. kakor bi zavreščali iz pekla. 1 Kignil se ie prah. iz njega pa so dirjali od straru zaslepljeni konji brez jezdecev, s krvavimi očmi in z razkt dranimi grivami.
Toda to je trajalo le kratko. Niti ;eden Nemec ni ušel živ iz te zmešnjave, čez trenutek pa je znovič za-^ olapolala nad poljskimi vrstami rešena poljska zastava. Veter jo je razvil, da se je razširila kakor ogromna cvetka, kakor znamenje nade-
se
rripravite se: 1 ripravit ponavljali nižji poveljniki.
Ko kmetje razvidijo, da je vdari-!a njihova ura. spuste svoja kopja, v le in kose na tla, se prekrižajo ter si jamejo pljuvati na svoje velike in delavne dlani. Na vsej črti se je začulo pljuvanje, na kar je vsak-i leri i k »grabil svoje orožje ter se globoko oddahnil. Med tem pribiti k Zindramu kraljev glasnik in mu po-epeta nekaj na uho, na kar se Zindram obrne k pešcem, maline z me čem ter zakliče: "Naprej!"
** Naprej! Vsi skupaj! Enakomerno!" začuje se klic podpoveljni-kov.
"Kvišku! Nad nje! Na pasje brate!"
In šli so. Da bi na korali enako m *rno in ne kazili reda. s<» jeli eno-'asno moliti:
e-šče-na si M a ri-ja, mi-lo-sti • • -l-t-a. Gospod je s teboj!"
In tako so korakali naprej. Šli so najemniki in domačini, kmetfe iz Male Poljske in Velike Poljske in Slezije, ki so pred t<> vojno zbežali v kraljevino, Mazurii izpod Elka, ki s*) ušli Križarjem. Od kos in cepcev se je zjasnilo in razsvetlilo celo polje.
Tako so dospeli na odločeno mesto.
Krič in bojni hrup pa se je razlegal do neba.
Kralj, ki se je s svojega vzvišenega mesta oziral po bitki, je razpošiljal na ^se strani svoje glasnike, razdajal povelja, da je prišel že skoro ob glas, in ko je končno videl, da so se že vsi polki spustili v borbo, se je tudi sam pripravil na boj.
Njegovi dvorniki so ga pridrža-vali, boje se za posvečeno osebo kra-j ljevo. Žolava pograbi konja za vajeti, in dasi ga je kralj vdaril po roki, jih ni hotel izpustiti. Drugi pa mu zastopijo pot, proseč in zagoto-vljaje ga, da on s tem itak ne odloči bitke.
Med tem pa zapreti največja nevarnost kralju in vsemu njegovemu spremstvu.
Veliki- mojster, po vzgledu onih Nemcev, ki so se po porazu Litev-cev vrnili ter hoteli od strani napasti Poljake, je popeljal svojih šestnajst izbranih čet nekoliko na i stran, vsled česar so one morale ko-j rakati mimo griča, na katerem je; -tal Ladislav lagiello.
Kraljevi ljudje so takoj zapazili n varnost, toda umakniti se. niso! imeli časa. Urno so zvili kraljev prapor, ob enrm pa odjezdi kraljevi pisar Zbignjev iz ()lešnice na svojem konju k najbližjemu praporu, ki ! se je bil baš pripravljal, da pozdra-J
sovražnika
ni
aterenin
lik steni svojega vladarja, da ga branijo s svojimi prsi. Toda kralj se ni dal zadržati, marveč se je vstopil v prvo vrsto. Nu, komaj so se postavili, so dospeli nemški prapori že tako blizu, da so se dali dobro razločiti grbi na križarskih ščitih. Pogled na njih je zamogel prestrašiti tudi najhrabrejša srca, kajti to je bil izbran cvet nemškega vitežtva. Obdani s sijajnimi oklepi, sedeči na 1 vojaških konjih in še povsem čili, nevtrujeni od boja, katerega se doslej še niso vdeležili, so š!i nalik nevihti s plapolajočimi prapori, a sam veliki mojster je jezdil pred njimi v svojem belem, širokem plašču, ki je bil podoben krilom velikega orla.
Veliki mojster pusti na strani kraljevo spremstvo ter zdrvi v naj upor-nejšo bitko, ne zmene se za peščico vitezov na nizkem griču, med katerimi ni slutil, niti spoznal samega kralja! Toda iz jedne čete odtrga orjaški Nemec, ki je bodisi spoznal Jagiella, ali ga je privabil k sebi kraljev srbrni oklep, ali pa se je hotel skazati s posebnim junaštvom. nameri kc^je ter naravna konja naravnost nad kralja.
Kralj spodbode konja z ostrogami in zdrvi proti njemu poprej, predno so ga mogli pridržati. In bila bi -e brez dvoma pobila na smrt, ak< > bi ne bilo mladega kraljevega tajnika Zbignjeva iz Olešnice, ki je zil takisto veščak v bojnem poslu, kakor v latinskem jeziku. Drže v rokah zlomljeno kopje, prijezdi Zbignjev od strani k Nemcu, ga o-plazi ž njim ter vdari po glavi, da
ved» »val M ikolaj Keilbasa.
"Kralj ie v nevarnosti! t oč!" zakliče Zbignjev.
Ali Kielbasa. izgubi v ši popi ;o čelado, dvigne svojo od
N:
mu ce hipu g f d krite
pa
tip
na
ta. "V
tei
ari sam kralj z mečem •elu in ga tako lastnon
mokro in ve, I»> pol
okrvavljeno kan
ej svo-znoja z gla-
o unije "Tako itez Hit " jegoveg ->1 nt. on
V
d zasledovanja Litvincev, pijani od K' božJe ieze za Nemce in zna- «Udarir Zakhčejo podpoveljniki. i pravkar slišal.
glasniku ter zakriči s srditim glasom :
/'Glej, ali morda mi tukaj pasemo lenobo! Norec! Ali ne vidiš, da d* vi na nas ta oblak, ki bi se sicer zakadil nad kralja?? Pojdi od tod, ako ne. te prebodem z mečem".
In ne mene se za to. s kom govo-• i. steče zares ves besen nad glasnika. a ta, ko vidi, s kom ima opraviti.
in da ima stari vojak prav. se urno	-
vrne h kralju ter mu pove. kar je SLOVENSKI TRGOVCI, OGLA-
inil slavni nemški >1(1 Kikieritz von Dieber. t konja je vjel knez Ja--am na ie ležal smrtno r:i-t i en tt' tleh pod svojim leskeČim se oklepom in s pozlačenim pasom. Oči so se mu prevlekle z mreno, noge so še za trenutek kopale po tleh, dokler mu največja človeška pomirjeval ka — smrt — ni pokrila s temo glave in ga pomirila za vedno.
(Konec prihodnjič.)
zmage, so vdaril i v bok poljske vojske na levem krilu.
V mislih, da je že vsa kraljeva vojska razbita in zmaga že dobljena, so se vračali Nemci v velikih in neurejenih krdelih s krikom in petjem, kar zagledajo pred seboj grozno klanje in zmagonosne Poljake, ki so porivali pred seboj nemške vrste.
Križarji pobesijo glave ter gledajo nekaj časa začudeni to, kar se tu zgodi, na to pa spodbodejo konje ter se takisto zakade v borbo.
In tako udari krdelo na krdelo, in kmalu je na tisoče in tisoče Križarjev napadalo vtrujene poljske prapore, Nemci so radostno zakričali, ko so videli, da jim prihaja pomoč.
Okrutna borba se je znovič raz-
f™ 7',,ariH tako1 ^mmimimim
Nemce, kakor bi se bi- ^t i--
men je zmage za poljske viteze.
Vsi polki so jo pozdravili z zrna gonosnim k strastno na la podvojila moč v vsaki četi, v vsakem vojaku.
In Nemci, pobijani brez usmiljenja. brez odduška in brez takega odmora, kako* šen je potreben, da se napolne prsi s svežim zrakom, pritiskanj od vseh stranij, sekani neizprosno z meči in sekirami, so se jeli zopet premikati in umikati. Tu pa tam so se culi glasovi, proseči milosti. Tupatam je bežal iz bojnih vrst marsikateri tujezemski vitez, bledega lica in ves osupnen. Bežal je slepo, kamor ga je nesel njegov zdivjani konj. Večina belih plaščev.
'Uh !"
Kraljevi stražniki pa obkolijo na-
SAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST".


"KOLEDARJI.
99
CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino.
Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošdjatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. —
— Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi shka starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino. -
Pošljite takoj po uzorce jn naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na:
ANTON
1053 E. 62nd St.
GRDINA
Clevlaned, O.

Pameten je ta, kdor hrani!
t
—	Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve, to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. —
—	Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar!
—	Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar!
•Ta priliko pa Vam nudi:
METROPOLITAN STATE BANK
Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva
Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00
Posluje na:
2201 WEST 22nd STSEET, CHICAGO, ILL.
Bančne uradne ure so:
Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od 9. A. M. - do - 4- P. M.
Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M.
S