Sovražnik človeštva. Kako vplivaj šola na mladino, da se obvaruje navade pijančevanja in da se jo uveri o kvarljivosti alkoholizma. Spisal Armin Gradišnik. Upijanljive pijačc — žganje, vino, pivo — so že provzročile človeštvu neizmerno gorje, ali na drugi strani so že ublažile marsikomu nenavaden telesni napor ali skelečo duševno bolest. Tako modrujejo nekateri veščaki-zdravniki. A drugi strokovnjaki kar naravnost odrekajo alkoholu vsako zdravilno moč. Veliki angleški državnik W. Gladstone pravi: »Alkohol opustoši več nego kuga, lakota in vojna.« Če hoče učitelj s svojim vplivom in delovanjem v ljudski šoli uspešno nastopiti proti alkoholizmu, potem mu je pred vsem spoznati bistvo in moč alkohola. V ta namen naj stopi v dotiko s kakim društvom abstinentov ter si po njega moči nabavi v to stroko spadajočih literarnih del. Taka društva nam radovoljno in brezplačno nudijo sredstev. Dejstvo je, da prihaja sila alkoholizma dandanes čim jačja, a da ta sila tudi učinkuje mnogostranski odpor. Dokaz temu: ustanovitev obilih abstinenčnih društev, priredba kongresov in predavanj proti alkoholu. Temu dokaz pa je tudi vclik napor učne uprave, da pridobi in navdušuje šolo za boj napram pijančevanju. Alkohol je strup. No, tudi strupi se uporabljajo kot zdravila. Zato more spreten zdravnik ta lek uspešno rabiti, zlasti pri hipnem pojemanju telesnih moči. A trajnega učinka alkohol nima, ker je ravno narkotičen strup in tak le slabi. In tudi v fiziološkem pogledu je alkohol le jako opasno dražilo. Alkohol človeškemu truplu ne dovaja toplote, on ne pospešuje mišične delavnosti. To je po veščih fizijologih že davno dokazano! Alkohol vzroči s časom — kakor je pač mera uživanja — v človeškem organizmu kronično otrovanje. To otrovanje skrajša življensko moč ter je često vzrok smrti. V tem se pojavlja alkoholizem. Na Ruskem d. pr. 34°/0 samomorilcev vzročuje alkoholizem. Alkoholizem je izvor raznim človeškim boleznim kakor: srčnim hibam (otolščenju), izprijenju jeter in želodca, mnogim bolestim živčevja. Večina umobolnih je takih, ki so bili alkoholiki. Alkohol dela vsestransko pogibeljno. Vsak pijanec je bil izprva tudi le zmeren pivec. Pije pa se iz navade in — posnemanja. Navada pa je železna klada. Pijančevanje, t. j. nadmerno použivanje opojnin, uniči društveno življenje, družinsko imetje; ono odtuji otroke srcu staršev, provzroča blaznost I Koliko nesreč pri prometnem in industrijskem življenju ima svoj izvor v pijančevanju! Ono je glavni vir tako rapidno naraščajočemu obubožanju raznih slojev, zlasti kmetiškega in delavskega. Štatistika nam najbolje kaže, da je ravno alkoholizem v ozkem skladu z raznoterimi hudodelstvi. Brezmerno pijančevanje je često edini vzrok težkih in lahkih telesnih poškodeb, umorov, pobojev, požiganja i. dr. Tudi razna huda dejstva glede nravnosti, osobito skrivne oskrumbe, se dogajajo v pijanosti. V Nemčiji n. pr. — v tej državi »der edlen Sitte und Gottesfurcht« — dovaja alkohol povprečno slednje leto do 150.000 ljudi pred sodni stol. Leta 1876. so med 33.000 ujetniki dognali, da jih ni bilo nič manj nego 13.700 notoričnih pijancev! — Tudi našo Avstrijo tozadevna štatistiko kaj nemilo tiplje . . . L. 1876. so učinili otroci pod 14. letom 352 zlodejstev, a 1. 1884. celo 597! Čeravno se vobče število hudodelstev od leta do leta manjša, pa se je vendar število sodnijsko obsojenih hudodelcev od 325.440 v I. 1867. zvišalo na 576.166 v 1. 1889! Izmed teh slučajev je bilo takih, ki so se zvršili v pijanosti: 1. 1876. — 44.383, a 1889. 1. 63287. — V Galiciji in Bukovini — tu imajo poseben zakon proti pijančevanju — je bilo 20.846 ljudi leta 1889. kaznovanih zaradi nadmerne pijanosti. Mislim, da iz !e-teh podatkov se že uvidi, kako grozno kvaro nam nareja alkohol v moralnem in intelektualnem oziru! Kar se tiče materijalne škode, ki jo provzročuje zauživanje opojnin, naj govori le par števil! V Avstriji se je I. 1894. plačalo: davka za žganje 3300 milijonov gld.; » » vino in mošt .... 520 » » » » pivo 3033 » » Skupaj . . 6853 milijonov gld. ali 139.06 milijonov kron in to pri prebivalstvu od ne čisto 24 milijonov ljudi! Ta zgled sam kaže jasno dovolj, kako grozno globoko se je že zajedel alkohol v materijalni mozeg našega Ijudstva. Država sama je tu poklicana v prvi vrsti, da odpomore. Ona naj bi skrbela, da se: a) osnujejo ubogim slojem zdrava bivališča; b) oživotvorijo ljudske kuhinje; c) nizko obdačijo: kava, čaj, kakao. č) spravijo žrtve alkoholizma v zavode za ozdravljenje; d) skrbi za udobnosti treznim; e) pokupi vse koncesije in zmanjša število žganjarn, ozir.  poslednje povsem odpravi; f) pospešuje snovitev društev abstinentov in g) izda zakon zoper pijance, kakršen je delotna že uvcden v Galiciji in Bukovini. Zle posledice alkoholizma vidimo tudi na otrokih. Otroci, katerih starši so alkoholisti, so navadno slaboumni. Žal, da mnogokrat pridejo celo otroci, ki sami pijo žganje, v šolo ter niso tako za nobeno duševno delo. Govoril sem s koroškimi kolegi, ki so mi pravili, da učenci kar žganico seboj v šolo prineso, ker jim jo dajejo starši namesto druge hrane. Da, na Koroškem celo dojence zalivajo z žganjem, da so potem — bolj mirni. Seveda se slične prikazni vidijo drugod, tudi pri nas. Posebno v industrijalnih krajih, v krajili, kjer so rudokopi — to vem iz lastne izkušnje, zakaj več let sem učiteljeval v veliki industrijalni občini, v Trbovljah — tam dokaj grasira alkoholizem med mladino, tudi med — šolsko. Bojevati se proti tako v vseh slojih razširjeni razvadi, kakor je pijančevanje, ni lahka stvar. A čim težavneja naloga, tem bolj nas zadovoljuje uspeh; in če je ta tudi le. neznaten. V svesti si tega bo tudi učitelj marno in trajno v šoli uporabljal vse in ob vsaki priliki, karkoli bi moglo kaj pripomoči k omejitvi — alkoholizma. (Konec.)