Nove volitve so blizo. II. Zdaj kmetski Ijudje pazko imejte! Kedar v mesto pridete, redaj lebko vidite, kako vojaki eksercirajo. Ali ob enem tndi zapazite, da so vojaki večjidel vzeti iz kmetskili pvebivalcev. Ako pogledato v davkaiijo, tedaj bodote našli večjidel kmetske, ljtidi z dačnimi knjižicanii p<id pazdubo. Tudi v cerkvi bodete naleteli na več Ijudi prostega ntami, kakor pa na gospodo. A drugače tndi biti iie more. Kmetskili Ijudi je Gkrat več, kakor mestjanov. Oni plačujejo 3krat več davkov, kakor vs?i ,,purtrarji'', tržci, obrtniki iu veliki posestniki skupaj. Zdaj pa poruisliie, kako je število poslancev razdeljen-.' V Dunajski državui zbor bi iniel šteti: 353 poslancev. Od tch volijo giajšaki: 86, meBtjani: 137, knietski Ijudje pa 130. Tedaj mest jani, katerib jc 6 k r a t menje od kmetov tcr 3 k r a t m e n j e davkov plačujejo, vendar volijo 7 poslancev vee, kakor kmeti. Clovek bi mislil , da bodo oni, katerih je največ in ki dajejo davkov najbolj obilo po krvi in po denarjih — tudi imeli največ poslancev. No, to zdaj drugače ni. Vendar zamore drugače biti. To pa le, ako zdaj kmeti nobonega ne volijo, kateri bi z liberalci potegnol. Poteni bo gotovo in krualu boljše. Kako pa dobro voiitve srečno dognati, to je ,,S1. Gospodar" v 29. štev. nekoliko pojasnil — in sicer gled^ na imenitue volitve volilnih mož. Daes pristavimo še nekoliko jako važnib opombic. 1. Z oblastili se sme e d i n o le pri velikem posestvu voliti v državni zbor. Za dinge skupine je to prepovedano po § 9. volitvenega reda za neposredne volitve. Vendar svetnjemo tudi na krnetib ]iobrati pooblastila ondi, kder bi se bilo bati, da bi se jili liberalci veudar hoteli poslužiti. 2. Volilni zajti^niki se ravno zdaj sostavljajo. V nje sc mora zapisati vsak, kateri ima pravico voliti. To pa so |)o §. 14 volitvenega reda za Stirsko, tisti katevi smejo voliti v srenjski zastop. Vendar ne vsi, anipak le tisti, kateii: a) v sreujab s trerni volilnimi razredi spadajo v p r v i iu d r u g i razred. Tretji razred ne voli voliluili mož. b) kateri v srenjab z nienj kakor rrenii volilnimi raziedi j» r v i dve tret.jini vseb ()(> svdjib direktnih davkib v vrsto postavljenih srenjskih volilcev znašajo. Iu tem se zdaj pristavijo možje, ki imajo volilno pravico brez ozira ua dačo d. pr. dubovniki itd. 3. Vsak volilec s<nie svojo volilno pravico le e n k r a t in sicer le na kraji rabiti, kder navadno (redno) stanuje. Niliče ne sroe ob enem volifi v mestu in na kmetih. 4. Volilni mož pa sme vsakdo biti, če je polnoleten in ima pvavico v občinski zastop voliti, tedaj n. p. tudi rnož, ki je pri sreujskih volitvah v tretjem razredu. Starost 30 let se zabteva edino le od poslancev. 5. Gospcide duliovnike prosimo § 10. volitvenega reda za dižavui zbor ne prezirati. Ondi se veli, da volilci le iz m e d s e b e t. j. iz med sosrenjeanov koga za volilnega moža postaviti smejo (aus ilirer Mittc). Tedaj se inia dobvo gledati na to, ali ima oseba, katera je za volilnega moža nameujena v dotični srenji, tudi pravico voliti v srenjski zastop ali ne, t. j. ali je sosrcujčan ali ne. Ce one pravice ninia, (postavim: žnpnik, kaplan, učitelj itd. v srenji, kder ne stanuje) tedaj se naj gl?d:i, da ga dotičua sreuja postavi za svojega častnega sosrenjčana (lilnenbilrger). Ta ima voliluo piavico, in zamore voIjen biti, in se postavi na prvo raes^to tistih , ki volijo brez ozira na davke, n. pr. dubovniki, nči- telji, dohtarji, oficirji itd. Za častnega srenjčana se pa kdo tako postavi. Predstojuik pozove vse odbornike. 0 seji in o sklepu se sestavi zapisuik ali protokol, katerega predstojnik podpiše. Splolt pa prosimo svoje pnjateljc, da se dobro podučijo o volitveuskih zadevab. Treba je imeti 3 postave: volitvensko postavo za sreuje — volitvenski ied za deželni zbor štajerski iu pa volitvensko postavo za neposredue volitve v duuajski državni zbor. Vse tri postave se lchko pogledajo pri predstnjuikili. Noveja postava popravija starejo.