Dopisi. Iz Frama. (Vinogradske re6i.) Trgatev srao letos lahko in hitro dovršili, kajti bila je pičla in slaba. Najstarejši ljudje se komaj takega branja spominjajo ter pravijo, da 1.1850 je bilo tako slabo. Na dveh oralih se je komaj nabral eden polovnjak slabe teko6ine. Le trije vinogradi so dali nekoliko bolišo trgatev, bojda zaradi žvepljanja; eden pa tudi brez žvepljanja. Zaradi žvepljanja še nismo na 6istem; kmet še vedno z glavo majo6 govori: «To ne bo ni6 pomagalo*. Letos so trije gospodi svoje grozdje žvepljili; pisatelj }e hodil gledat nala§6 ter našel prav dobro ohranjeno grozdje. Eden gospod R. je celo devetkrat žvepljal. Neki posestnik pa ni ni6 žvepljal, pa je irnel najzdravejše grozdje; in njegova gorica je na polno6 obrnjena. Zato je morebiti prav resni6no, da ima gospa luna veliko mo6 in upliv na plesnivec, kakor nekteri posestniki trdijo; ali pa je mokro vreme plesnivec zakrivilo. Ako pa ho6emo uspeh žvepljanja imeti, nas strokovnjaki u6ijo, da moramo že pred cvetom štupati, in to delo ve6krat ponoviti, ako dež žveplo opere; da. se mora žvepljati v lepem, mirnem, soln6nem vremenu; ako ti danes dež opere žveplo, mor»S jutri ali v bližnjem ugodnem vremenu zopet žvepIjati. Vendar pa ne sme8 žvepla predebelo nasipati, da se grozdi6ki ne osmodijo. Zautane rozge poreii, da grozdje zadosti zraka dobi. Zato bomo morali trse v rajde ali vrste spravljati ali saditi, da veter in solnce lažje do posameznih trsov pride, seveda, pa tudi to6a. Črnina je zdržala, pa je niraamo. Tudi bodo6e leto nam malo obeta, ker rozge so poškodovane, palež 6rni jih je požgal. Rozge so do vrha vse progaste. Mislili smo, da je to zakrivila škropitva ob solncu, pa brž ne bo, ker tudi pred solncem poškropljeni trsi kažejo tako bolezen. Zato ne bomo imeli grobanja. Ker požgane rozge bi v zemlji strohnele, oke pa bi ne pognale. Rozati bomo morali na reznike, brez locnov, ker rozge so slabo dozorele, in zima jih bo umorila. Nekteri gospodarji dajo opaljene rozge umivati z nekoj teko6ino, ter pravijo, da dosežejo dober uspeh. Tudi prerani mraz \e 9., 10. oktobra nizkim goricam mo6no škodoval, je listje osmodil, in še menda oke urnoril. Brajde so se letos najbolj skazale. Nekteri maloposestniki so nabrali 2—3 polovnjake, ko jih drugi v velikih goricah dobili niso. Brajde malo truda stanejo; da iim postaviš sohe in rante, da jih obrežeš, povežeš in pa obereš. Prostora za brajde lma sleherni posestnik obilno; vsako tretje leto pa moraš trsek zagnojiti, potem si boš jesen prepeval: Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži! lz Dunaja. (Z a p'o n e s r e 6 e nc e p o u i m a h) je stavil državni poslanec g. Jožef Žičkar slede6i nujni predlog: »V teku lela 1999 }e naredila toča v politi6nih okrajih Brežice in Slov. Gradec veliko škodo. V brežiškem davkar&kem okraju znaša škoda po uradni cenitvi 20.980 gld., v kozjanskem okraju 59.712 Jgld. in v sevniškem okraju 133.941 gld. Vsled te nezgode vlada v mnogih ob6inah veliko pomanjkanje. Podpisani stavijo vsled tega naslednji predlog: Visoka zbornica naj sklene: Pozivljamo visoko c. kr. vlado, da ukrene vse potrebno v pomo6 ponesre6encem.« Dunaj, dne 17. okt. 1899. Ži6kar, Berks, Robi6, dr. Gregorec, Povše itd. Od Sotle. (Za uravnavo Sotle) so se potegnili tudi naši poslanci v državnem zboru. Gosp. J. Ži6kar je stavil sledeči nujni predlog: »Štaj. deželni zbor je dne 28. aprila 1899 sklenil: Deželnemu odboru se nalaga, da poizveduie, v koliko je uravnava Sotle po roga6kera, šmarskem, kozianskem, brežiškem okraju potrebna in mogo6a, da se posvetuje s hrvatsko vlado, ali smatra uravnavo Sotle potrebno in v koliko ho6e pri delu pomagati in da se obrne do visoke c. kr. vlade za pomo6. Deželni odbor naj o uspehih svejega poizvedovanja v bodo6em zasedanju poro6a, oziroma naj stavi potrebne predloge. Obravnave deželnega zbora o tej stvari dokazujejo, da je škoda, koio povzro6uje vsako leto Sotla in njeni pritoki, velikanska. Tudi v letošnjem letu so bili zopet premnogi posestniki ob Sotli ob6utno oškodovani. Podpisani vsled tega nujno predlagajo: Visoka zbornica naj sklene: Pozivljamo vis. c. kr. vlado, naj stori takoj potrebne korake, da se bržkobrž uravna tok Sotle in njenih pritokov v smislu sklepov deželnega zbora štaierskega.« Dunaj, dne 18. okt. 1899. Ži6kar, Berks, Gregorec, Robi6 itd.