Sped. in abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Leto II. — Štev. 16
Demokratične volitve
Po padcu fašistične vlade v Italiji in odkar so na oblasti njeni »nasprotniki«, bi površen opazovalec morda menil, da v Italiji v resnici obstoja demokracija. Na srečo pa imamo od Časa do časa volitve, ki nam pokažejo, kako je takšno mnenje napačno. Ob takih prilikah lahko opazimo, kakšen je dejanski položaj, preko zunanjega videza, ki ga je ustvarila velikanska, propaganda.
Fašizem je bil diktatorski, nasproti nam pa tudi imperialističen. Sedanja diktatura, ki jo izvaja nad državo krščanska demokracija dejansko, če že ne po imenu, pa je morda še slabša. Fašizem je napisal po zidovih fraze, kakor: >-\Zapomnite si, da Kim vlada«, »Plug orje brazdo, loda meč jo brani«. Nova navodila pa nas sedaj osrečujejo s frazami iz evangelija in ni mu dobro, kdor ne soglaša z njimi.
Fašizem je uvrstil vso mladino v svoje polvojaške organizacije, cerkev jo uvršča v svojo organizacijo Katoliška akcija. Prej smo videli korakati našo mladino s črno fašistično čepico, sedaj pa s skavtskim klobukom. Fašizem je zahteval izkaznico, ker drugače ni dal kruha, danes pa ima zelo malo možnosti za zaposlitev Usti, ki ni vpisan v »Krščansko demokracijo«.
( Te diktature ne opazijo vsi takoj, ker ni kakšna novost za Italijo, ampak žalostna dediščina prejšnjih časov, ko sta tudi bila politična in verska oblast eno in isto. Ta dediščina je bila uničena v dobi preporoda, sedaj Pa se zopet pojavlja na vsej širini.
Pravzaprav ne moremo govoriti v Italiji o nekakšni teokratski državi, ker cerkvena oblast ne izvršuje direktno svoje politike, ampak preko krščansko-de-mokratične stranke. Vsekakor Pa še ni bilo pojasnjeno, kakšna razlika obstoja mèd tema dvema Političnima oblikama.
Kadar gre samo za navadne upravne posle, se kažeta ta dva °braza ene in iste osebe neod-vi$na in vsak izmed njih skuša doseči čimvečje vmešavanje pri vodstvu državnih poslov. Kadar Pa ne gre samo za razdelitev plena, ampak si ga je treba šele priboriti, tedaj se kar naenkrat pokaže enotnost ciljev in mnenja. Krščanska demokracija in cerkev postaneta v takih primerih čpo in isto in hočeta s svojo Propagando prikazati, da sta temeljne važnosti za življenje in Procvit naroda.
Votivni odbori, župnišča in strankine sekcije, skušajo skupno ostrašiti ljudsko mnenje. Take vrste propaganda je zelo gro-°a, vendar pa uspe zaradi politike nezrelosti naroda, ki je na-Vajen na diktaturo in na zatiranje tako od strani prestola kakor oiiarja. Krščanska demokracija hoče v svojem okviru združili vse možne politične ideale 'n jih postavit: pod skupen imenovalec v t roizpovčdi. Z Dosset-.‘Krn si lasti neko socialistično jndenco, s Corsanegom pa reak-c,onurno strujo.
Po zatrjevanju njénih propagandistov hočejo tisti, ki so iz-x'en strankinih vrst, napraviti državni prevrat in uničiti vero, jjj.juf bi bila podlaga državi. Njihova volivna propaganda se
ne bori za nek jasen program, ampak govori samo o rešitvi države, ali njenem razkroju, pri čemer jim sevčda pomaga politika Togliattija in njegovih tovarišev, ki skušajo spraviti državo v odvisnost nekega tujega imperializma. Po njihovem mnenju torej obstoja nevarnost za obstoj države, če se volivci ne bi soglasno izrekli za De Gasperija in njegovo politiko.
V Italiji se torej ne vrši borba za ta ali oni politični program, ampak v iménu boga na eni, v imenu Stalina pa na drugi strani, za triumf ene ali druge vere. Njihovi govorniki ne obravnavajo na svojih političnih shodih koristi in potrebe ljudstva, ampak jim hočejo v glavnem dokazati, da: Kristus je naš kralj in njiho-va stranka je njegov prerok. Nadaljujejo s citati iz evangelija, hoteč dokazati, da je življenje samo v Kristusu, ker on je luč, resnica in življenje.
Sedaj bomo zopet imeli upravne volitve, ko so volivci poklicani, da izberejo poštene in zmožne ljudi, ki bodo znali pravilno upravljati svoje občine in svojo pokrajino. Ljudstvo, ki posluša razne govornike in se udeležuje votivnih shodov, bi hotelo vedeti, kako mislijo ti ljudje upravljati z občinskim in pokrajinskim denarjem. Ljudstvo potrebuje cest, vodovodov, šol itd.
Čas bi že bil, da bi tudi naši ljudje v Beneški Sloveniji znali ločiti vero, oziroma cerkev, od občinske in pokrajinske uprave, ker vera nima, oziroma bi ne smela imeti ničesar skupnega z državno upravo. S tem ni rečeno, da smo proti veri ampak ravno nasprotno, saj je sam Kristus dejal, da »njegovo kraljestvo ni od tega sveta« in je zato tudi izgnal razne kramarje iz t empia v Jeruzalemu. Ko bi sedaj prišel še enkrat na svet, bi prav gotovo izgnal tudi demokrščanske kramarje, ki izrabljajo vero zato, da z njo sleparijo in izkoriščajo ljudstvo, ki jim sledi v dobri veri.
T oda krščanska demokracija, ki je do danes pokazala, kako znajo njeni predstavniki »upravljati« naše občine in kako skrbijo za telesni blagor naših ljudi, tudi sedaj obljublja ljudem plačilo »na onem svetu«. Pri tem se zopet poslužuje evangelija, ko citira iz njega: »Skrbite samo za vaše duše in vse drugo vam bo navrženo«. In ponižno ljudstvo odgovarja: Amen.
Tako. v pričakovanju nebeških dobrin, ostane ljudstvo tudi brez zemeljskih, ki so rezervirane za one, kateri jih krmijo s citati iz evangelija.
Zato vas opozarjamo še enkrat, da znate ločiti vero od civilne uprave in da ne volite predstavnikov krščanske demokracije, ampak ljudi iz vaših vrst, domačine in poštenjake, ki bodo znali upravljati vaše občine v splošno korist.
Beneškim šindikam
Kriza mlečnih izdelkov
Za dvig živinoreje in izboljšanje mlečnih izdelkov
V zadnji številki »Matajurja« smo v članku pod gornjim naslovom) razpravljali o krizi mlečnih izdelkov v Beneški Sloveniji in obljubili, da,'se bomo inia to stvar še povrnili.
Predvsem naj pripomnimo, da samo z enim ukrepom ni mogoče rešiti tega problema, amipak se je treba lotiti stvari na več področjih, kj so v medsebojni povezavi, če hočem0 priti do pozitivnih rezultatov.
Tako je n. pr. že sama beda kmetov, ki povečuje njihovo krizo. Po pravilniku izmeničnih zadr. mlekarn, bj ne smeli oddajati mleka vsaj 15 dni potem, ko se krava oteli. V resnic; pa se zgodi, da oddajajo mleko že pet dni po otelitvi, kadar je živina zdrava), ker je le malo takih kmetov, kj bi lahko žrtvovali mleko od desetih dni, t. j. okrog 150 kg. Tako prezgodnjo oddajo mleka včasih dovoljujejo ostali zadružniki mlekarne, včasih pa se izvrši brez njihove vednosti; vsekakor pa je vedno škodljiva za dobro proizvodnjo sira. V takih primerih namreč sir zelo rad nabrekne, ker ima mleko v dneh p0 otelitvi lastnost, da se zelo iado siri. Sir pa, ki nabrekne, ima na trgu dosti manjšo vrednost.
V nekaterih primerih se zgodi, da čla-nj oddajajo mleko, ki iz raznih vzrokov ni popolnoma zdravo, bodisi zaradi bolezni živine, ali zaradi slabe sveže krme, ki jo poklapajo živini. Tudi slabe zdravje živine je odvisno od krme, ki jo po navadi prejema. Zato se često zgodi, da se kravam vnamejo vimena in da izgubijo mleko ira enem ali več seseili.
Tako pridemo do zaključka, da je treba izboljšati kakovost mleka z izboljšanjem goveje živine, ki mora živeti tudi v bolj higijenskih hlevih. Pri tem naj opomnimo, da naše krave v sedanjem stanju proizvajajo okrog 1.500 litrov mleka na leto nasproti 4.000 litrom, ki jih po navadi daje letno plemenska krava- Zato je nujno, da
se v znatni meri izboljša tudi kakovost krme, ki jo dajemo živini. V ta namen bj morali skoro vse njive zasejati zi deteljo, ker nam ta nudi boljšo in večjo količino krme, ki bi izboljšala ono slabo iz gozdnih travnikov in gorskih senožeti.
Potreben paj bi bU še en korak dalje, ki bi ga napravil; z večjo uporabo umetnih gnojil. Zaradi svoje omejene teže se taka gnojila laže prenesejo na tiste travnike, kj so oddaljeni od ceste. V nasprotnem primem pa bi bilo treba zgraditi mnogo poljskih potj, ki bi bile dovolj široke, da bi lahko po njih z vozom pripeljali hlevski gnoj «a travnike in ob košnji odpeljali z njih krmo. N a ta način bi lahko pridelali približno štirikrat toliko sena boljše vrste kot je tisto, ki nam je sedaj na razpolago (lahko bi proizvodnjo zvišali še bolj, pa se iz gospodarskih razlogov ne bi izplačala). Tako bj lahko Imeli večjo količino mleka na razpolago za predelavo v izmeničnih zadružnih mlekarnah in bi bili tudi pogoji za predelavo boljši.
Vendar pa niti to ni temeljita rešitev problema. Manjše mlekarne po vaseh bi bilo treba spremeniti samo v nabiralnice za mleko, kj bi ga potem prepeljali v glavno mlekarno. V zapadni Beneški Sloveniji bi morali imeti tri take mlekarne: eno v Reziji, eno v Terski dolini in tretjo v dolini Karnahte. (Omenili smo že, da je prav ta (t0t Beneške Slovenije listi, ki
je najbolj: zainteresiran na proizvodnji mlečnih izdelkov).
Če bj mleko iz vse doline zbrali v eni sami mlekarni, bi laže in z večjo gotovostjo kontrolirali, koliko odstotkov maščobe ima in če ni posneto. Ker bj poleg tega lahko dnevno predelali okrog 100 hi mleka v vsaki mlekarni, bi lahko organizirali proizvodnjo mlečnih izdelkov na polindustrijski načini, kar bj dvjgnjlo vrednost proizvodov in omogočilo uspešnejšo prodajo na trgu.
Zastonj njesmu pisal an učil
Veliku veselje nas je ob(jelu, kadar smu uzel tu pest j Messaggero Veneto« od 5. aprila t. 1. Zlu hitru smu začel brat u drugi stran edan artikul, ki je pravu gor mez riunioni, ki šindikj z naše Benečije su im j el tu Uiidlme par gaspuode CandoUnj, ki med punu družim karjkain ima tud tistu od predsednika odi Uidijmske pro-vincije. Kar omamijl smu| oči za ljeuš videt, za na zubit edne besjede, an velik smjeh nam je paršu na usta, kadar smu pomislil paš kuo su ostal garduó, an kuo su se čudli, gaspuod Candolini, deputad Barbina an doktar Missio, kadar su začul punje na' mizu od njih »fedelissimi at-qua italianissimi sindaci delle italianissime valli del Natisone e convalli«.
Junaštvo podležev
Podlež; imajo svoje posebne vrste pogum: navzgor se ližejo in dobrikajo, zato se pa toliko bolj zaletavajo proti tistim, ki mislijo, da so nekaj manj od njih. Najlepši dokaz za to dlajejo italijanski novinarji v svojih odnosih do narodne manjšine v Beneški Sloveniji.
Ljudstvo, ki šteje 60 tisoč ljudi, živi v teh krajih v najslabših gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in kulturnih razmerah, ter ne more doseči priznanja svojih pravic, kot ljudje in kot člani narodne manjšine. Te* je problem, ki bi moral brez dvoma zanimati vse italijansko javno mnenje kot notranji in mednarodni problem. Dokler Italija ne bo priznala in spoštovala manjšinskih pravic, jo bodo drugi narodi z upravičenostjo prištevali k imperialistom in fašistom. Vladnj krogi in tjsk, pa bi radi ta problem odstranili s po-Zorišča, da bil dali vtis doma in v tujinj, kakor da bi sploh ne obstojal.
Če se njihov tisk takemu molku ne more izogniti, pa začne vselej s šovinističnim napadom proti glasilu beneških Slovencev. Mi se ne borimo za drugo, kot za priznanje in spoštovanje pravic našega ljudstva in zahtevamo zanj boljše pogoje na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. In vendar nas vedlno naztvajo podkupljive volkove, hinavcei, zahrbtneže, so\ražnike narodne sloge itd.
Zgodilo pa se je, da je iste stvari kot mi, samo še bolj jasno in odločno povedal tudi nek znan švicarski novinar, kj je Italijo obdolžil', da dela krivico slovenski narodni manjšini. Italijanski novinarji so v tem prjmeru pisali drugače. G. Buchler ni bil podkupljivi volk, niti ne hinavec, ne zalirbtnež, ampak novinar, ki se mu je zgodila nesreča), dia je zagrešil malo napako, ker je bil najbrže slabo informiran. Dve osebi, dve meri.
Velike su muorle bit tiste punje, kadar »Messaggero« je muoru guorit od »animata seduta« an od »mancate promesse del Governo«.
Rjes je, de pisamiki od telega žornala su zavil rječ, de naš sjndiki njesu guoril od druzega ku od »compartecipazione al-1’IGE«, pa mi njesmu tiste pamet an na muoremn vjervat tistemu »ordine del giorno N. 100«; ki te debeu doktar Missio je stuoru podpisat našim šindikam za jih po-tclašt, manku do kjer na poeaju volitve. Potìé, kadar »demopoco-crjetiani« zmaga-ju gaspuot C... ostane doma, na bo vič hodu okou za štjer ljeta an prefeta na bo nič interešu »ordine del giorno N. 100«, an či kamuni boju tjel se rešit, boju muor. li nabasat le »Supercontribuzioni« našim že zlu vemuženim judem.
Mi na vjerjemu, de naši šrndiki su pra-šal samuo »conpartecipazjone allTGE« za-ki s tistim ki atu bi nam paršlu, ne samuo se na diene na mest bilančju karminski; pa bi se ga na djelu na mest še tistega od dne zadužene družine. Duo plačjuje par nas IGE? Budgarji an oštjerji. Se usak kamun če jih ima dvejst tehh, ja al ne plačjaju za IGE usi kup 400.000 lir. »Compartecipando« . kujsà bi ostale kamunu ‘200.000 ljr. Ka je tuole, kadar naši kamuni imaju dificit, ki znese milijone'? Za-tuo mi na vjerjemu, de naši šmdiki njesu samuo za »conpartecipazione alTIGE« se boril, ampak za use obječanje (».tutte le promesse«), ki uidimski poglavarji su jim bli nardil.
Ura je paršla za račun nardit judem, ki su za nje volil an oni, ki su pošteni judje, tel račun ga čjeju nardit an judem dimo-štrat, duo je kriu usjeh nadluoh naše da-žele. Rjes je, de poznu su se zmisljl naši šindiki, ampak je buojš poznu ku nikdar.
Poglavarjem u Uidme pa povemó, die je cajt ju genjat brusit buoge judi z njih »ordini del giorno«, ki nič na vajaju. Par nas njesu m j el nikdar velicega kredita an cd do nàs napre j ga njemaju vič njč še par njih raprežentantah. Ostanite doma ga-spuodje. bo buojš, na nuete bencina an varte kol od autulna, de lih na poiomte po naših ejestah, kj punu jam imaju. An dau ste obječal šindikam; de jim boste pošjal sud e za glerju ukupit an jih zapunt. Ostanite doma, ki obedan vas na pozna par nas an nič vas nje nikdar prašu an jejte u mjerui tiste taužinte, stuojke, ki potjegate od governa ku deputadi an kj z »supereontribuzione« našega ljustva lah-ku jeste. Ostante doma, ki obedan na v j e, ka se brigate za naše reči.
Ostanite doma usi uidimskj poglavarji an pustite na mjeru našu deželu, ki vam na vjerje vič.
Več paznje sadjarstvu
Kadar stepamo V pomladnem času po Nadižki dolini, nam pogled kar nehote zastane na bujno cvetočem sadnem drevju. Roza breskvjni im snežno beli hruškini cvetovi pritegnejo marsikoga, da se za trenutek pomudi v prijetni senci in občuduje lepote narave.
Kakor kaže bo letošnja sadna letina dokaj dobra, če tudi je bilo vso pomlad dosti dežja; zlasti dobro kaže v mirnih, pred vetrom zavarovanih krajih, na pobočjih in obronkih gora. Tu ni nikdar manjkalo sadja, zlasti v Roncu ne, pa četudi je bjla drugje slaba letina- Dosti družin tega predela naše dežele se preživlja izključno le s sadjarstvom.
Vendar pa bi moglo sadje roditi v Nadižki dolinj še mnogo boljše, ako bi ga ura-neje gojili. Mnogi sadjarji ne posvečajo veliko pažnje svojim sadovnjakom, jih zanemarjajo in «mitj ne zatirajo pravilno sadnih škodljivcev. Mnogo je temu kriva nevednost, pa tudi malomarnost. Škoda je res velika, kajti Nadižka dolina ima prav vse pogoje za uspešno sadjarstvo.
Kakor v Nadižki dolinj, tako bi se mo-
glo sadjarstvo razviti tudi vi najzapadnej-ših krajih Terske in Karnahtske doline. V mnogih vaseh tega okoliša nimajo niti enega žlahtnega sadnega drevesa. Zakaj ni tukaj sadnega drevja? Odgovor je kratek: ker ga ni še nikdar nihče sadil. Ljudje imajo namreč še vedno staro miselnost, češ, da b; drevje delalo preveč sence in bi s tem prišli ob kak stot sena. Zadnja leta je že marsikdo začel s sajenjem in cepljenjem in se mu je dobro obneslo. Ako bi se vsi mladi ljud je hoteli sprijazniti s to lepo idejo, bi se vsi naši griči v nekaj letih lahko spremenili v vjn-ske gorice in velike sadovnjake; saj bi jih prav sadje lahke dostikrat rešilo velike gospodarske krize.
Že večkrat se je med sadjarji Nadižke doline razpravljalo; da bi bilo jako koristno, ako bi se zgradila vsaj ena sušilnica za sadje, zlasti za slive, ki jih je v tej dolini precej. Z uresničitvijo te zamisli, bi seveda sadje lahko prodali po znatno višjih cenali; ker bi se ne bilo treba bati, dia bi zgnilo. Pri tem pa je potrebno, da sc ljudstvo združi, ker samo na ta način je mogoče kaj doseči.
Lit- 15.-	VIDEM,	1.	MAJA	1951.
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 16
Zaki ni prometa od tujcu par nas ?
Smu žej blizu cajta v tikerim gaspuodje z mjesta, štufi tistega ajarja, čujeju po-(rebinju ga kambjat. Se čujeju žej dni, ki se menaju gor mez vilegiaturo. Ma povjem vam od dvjeh, ki sta se menala gor mez tel argument tel pasan tjedan na velikim muostu u Cedade.
Od parvič sta govorila gor mez njih opravila. Ma za an cajt potlé kar sta končala, dan jau te druzemu: »Kam puojdmo ljetus na vilegiaturo?« Oba dva sta mjela oči obarnjene gor na Matajur. Mučala sta an gledala lepoté od Matajura. — Se vit, sam pensu tenčast jest, de jih interesa an naie mi sej mudilo, blizu njih sam se ustavu.
Te drug je odgovoru: »Puojdmo gor na Matajur, ka ti se par;«. Le gor na čimo sta gledala. — Tistkrat an jest sam se za-badu an gledu sam kapu bjelu od snega gor na čime; tud jest, ki sam bil več ku aakrat gor na tisti cim, sam ostu ta pred tistu lepotu. Takuo de tista dva muoža par dnini kraj an jest par te družim, usi trjé smu gledal an mučal, ta pred lepoto od našega Matajura.
»Beni, puojdmo gor?« je reku te drug nimar te parvemu. Pa tel, ki lepuó je po-znu cono, je odgovoriu: »Dragi muoj, tam guor nje poti za iti gor z tvojo lambreto; poti su, pa su pune jam an takuo ferder-banei, ki samuo autoblinde bi mogle prit gor u konao prez zlomit baleštri an potle pridjo samuo gel u Sovodnje an Podbo-nesec. S Podbonesca an Sovodnje za prit daj na cimo od Matajura su tri ure poti dnemu, ki je dobar za hodit. An potle če te nuojč gor ušafa, kam puojdeS? Nje al-bergu za ležu ušafat, ku u Kortin al Ša-pad; su gor u vaseh dvje oštarije za vaš-nji užuli, ki njesu maj vilegiantu vidle.« »Nje nič, ben takuo«, je odgouoru te drug. »Nič!« je reku ta parvi. Dva muoža sta šla an ludi jest sam se pobrau po moji puot
Vas dan sam meu tu glau gouorenje ti-
sti dvjeh muož an podobo od lepoté od Matajura, ki bi mou u poljetnim cajte sparjet punu vilegiantu), ki preferijo druge meste, samuo ki tu tiste se muore prit z motorjam a n ki se ušafa za spat. Sam mislu an na rešenje od problema an za-ki na pride rješem. Sarčna mi je paršla tenčast naprej suodba za tiste, ki z njih djelam zaperjajo tak realizacjon.
Ki djelaju šindiki an kaj se jim pari? Je cajt se zbudit, zak spomlade se zbudjó an puhi. Zaki se na interesajo za končat poti, ki z Loga an Sovodnje peljejo u Marsin, Matajur, Starmico an Mašero? Al na veduó teli gaspuodi, de če nardjó tele dobruote telim buogim vasem, nardjó doplih dobruoto njih kamunam? Dost su-du bi mogli vilegiant; parnest gor u njih kamune. Naj se pomislijo de tuo bi bla na velika srejča za te prazne kamunske liase. Pa na varže kont uekat tu take judi, ki se zbudjó 9amuó kar je kaka di-mostracjon za se pokazat »italianissimi« an kar je za mardit interes za judi, ki su pod njim, spijó, strašnuo spijó!
Naj na pensaju teli gaspuodi, de je dost se pokazat »italianissimi« an uganjat polemike z ešterskim žornalam za governai aministracjon dnega kamuna. Naj pustjo par kraje statistike njih judi an naj pensaju za njih žive potrebinje. Al na vidjó, de teli buozi judjé prez šuol, prez puoti, prez akvedotu partiskani s tasam previsokim, ki jih na muoreju kak krat še pia-čjat, živjo tu veliki mizerji? -
Se bližaju sada volitve an teli barki an škarpni judjé boju vjedlj komu dat njih votu. Na boju ga dal tistim, ki do sa su jih pritiskal s tašam an z obečjuvanjam.
Sam šiguram, ki ga dajo tistim, ki pensaju an boju pensai za njih potrebinje an interese. Na kor de sada začneju obečju-vat nazaj a® guorit tistij ki do sada nič njesu nardi! an če boju stuo 1 jet na kamune, na njč nardjó.
IZ VZHODNE
B E N E Č13 E
BRDO
Malo časa je od tea odkar so odperli dan kantjer de rimboškiment na kraju Ta-nameja. Kle buó okupanih na djelo nekaj naših mož; plačani so s 500 lir na dan, te oženjeni pa majo 100 lir več. Za našo dolino tuole to e use kar nam je jjoverno dau u zadnjih ljetah, pa čepru marnò use puno potrjeb. Rimboškiment, bi muoru beti narjen tu ni mizuri močno buj veliki, zatuó, ki ta par nas to e dosti hribu kjer to se ne sječe trave an host na bi tjela ljepo rasti. Kis naj bi se usadilo veliko buorjou an brin, ki no hitro urastejo an našim judam bi pameslo tucle dan Ijep rižultat. Pred 20 Ijet so zasadilj nekej tjeh dreves, a na bout, ki ne jih zadela ne je dosti uničala. Je use za neč na dan kraj saditi a na ta druhi kjer te bo usjano no drevja se sušijo. Bizunja to e tutelati še tuo, kj to bo zasajeno.
ZAVRH. — So se publikali tu cjerku Pinoza Jožef pokojnega Ivana an Krama-ro Natalina, ki tio če se uženiti. On je star 44 ljet, žena pa 37. Itako bomo vidalj poroko še neha para. ki e začcu pomlad, se ben, ki ima suoje ijeta, a ne kuj te mlade.
TER. — Nas akuedot e se guaštu. Popravili so ga, a so djelo le za silo nardili ker ne funcjona, itako ku bi muorou. To e bizunja ljepo prehledati use an vidati pousod kje to e ta pravi guast, zaki ve gremo pruoti ljetu, kj bomo m jeli usak dan buj bizunjo uodé.
BRDO-SEDLIšCE. — So mieli elecjoni za postaviti nou konsej naše koperative. So bli rieležini us; težje, ki sc bli prej an težje so: Sjnicco, Micottis, Molaro, Moro, Ker, Cerno, Bobbera an Mizza.
* * *
Ne limarla Lendaro Katerina, inali avja-torja, ki prej ku uera e hodu sjmpri akrobacije djelat s suojim roplapom gor nad naše uasi.
PODBARDO. — Sgarban Oljndo «je pred ne dugim časom močno obrjezu z nekimi verenovi lastrami, da e muoru jeti tah mjedehu po njcha pomuoč. On če mjeti nih 15 ani ščepanja.
MUZAC. — Mukino Oliva, ki ne se lani oženila par prokure, ne parlila an zapustita naše uas an se tu vjjač ložla za jeti tu Argentino kjer jo t ’ " nje mož.
IZ ZAHODNE BENEČIJE
FLAJPAN. - Še taz naše uasi so tele dni partili tri persone, an sicer dvje žene an dan mož za jeti tu Argentino. Takoviš to e dan mož an dvje žene mankuj u naši uasi, ker težko to če beti, ki no se uar-njta. Mi ve jim auguranio dosti srenče tu ti novi zemji an jim porečemo, de naj ne ptzabijo usé adnó suoje domače uasi.
BREG
Kar to se piše resnico tjem, ki na jim bede tu oči, mo hledbjo sobto jo zakriti an z lažnimi argumenti jo kontrobatiti. Pisali smo pred časom kaka judje no muoreju tu Brjegu živiti, tase, ki nu muoreju plačju-vatji, de so brez ejeste an, de imaju slabe hiše. Usé tele reči su rjeene, %j naši ju-djé, ki no stoje tu tej uasi no muorejo sami rejči. A tehà nje tu, de bi bluó rjes našje mjništratorje, šindik an segretar komuna so protestali an poslali »Gazzettinu« nu pismo, do tuó kar mj smo pisali je laž, de je propaganda, ki Slovenji djelaju an itakó naprejl Pohualil su kaj je napra-vu governo zanje, de tam djelaju prožete za dan kup reči narditi, do judje su kon-temtj. To 9evjeda so poslali »Gazzettinu«, zaki vjedo, ki ta žornal par nas ga maje-dan ne bere, a n jeh škopo je biu samuó za pokazati judem po svjetu, de tuó kar mi pišemo ni resnica an, de je samuo propaganda. Mi pa povjemó, de né šindik né segretar ne vjedó še kako mi ve živimo, an tu 5 ljet, ki su tan^ kamune njeso bij še u naši uasi. Tuó to za dosti vejà za mjeh argumente podrjeti, argumenti, ki tu Brjegu no ne ujamejo korenin.
FOJDA
POROČILA STA SE
Na dan 26. aprila sta Marjan Kont iz Ažie an Marija Simonič^ zavedna Slovenka iz Fojdei sklenila na slikoviti Stari gori pri Cedadli zakonsko zvezo za živjenje. Poročno slavje je bluó zvečar spolnjeno z raznimi slavjenskimf tradicionalnimi ko-štumancami, kjer su dost humoristu po-skarbjeli za dobro voljo an smjeh, po to-varški podokenci pa nje manjkalo slav-jenskih puojc na zdravje mladima novi-čama.
Zavednemu paru s cjelbn sarcam jim častita mo an jima želimo, da buosta oba an naraščaj ostala zmjeraj zvjésta suoje-mu slavjenakemu rodu od katjereha sta izšla.
PODBONESEC
Most, ki bi moru vezati Log pri Stupci z Podvršičem, je še taml, ki čaka za bit napraujen. Željeza so ble postavjene, ki je puno ljet, a so še tam ki počivaju an zarjovuajo. Ljudi od dvjeh vasi so sada povezani čez Nadižo od adne majhane pa-sarele, ki je široka! za pu metra an na-varna zanje de padeju u uodó, ki je tam precej globoka. Sobto po uoiski so governanti obečjali, da ga bodo nardUi. A je že pasalu šest ljet od tistega časa, muost je še tam za napravit, čepru ljudi maju usak dan potrjebo za hodit; za nosit čez Nadižo suoje pardjelke na duom. Pri ti-stimu djelu so se iteresal zastopniki obeh vasi, a njeso bli uslišani. Šindik pa sje roke umil an mi na vjemu kulku je napra. vu za rešiti tuó’, ki za tulku časa čakamo.
MERSIN. — Žeji zdaunu tu Mersine nje bluo tikaj noviču, pa tala zadnja dva tje-dna smu jih vidli štjer pare. Oni su: Obala Valentin z Gornjega Mersina, ki je poro. čju Medveš Ginu s tele vasi; Kukuvuc Jožef nlmar z Gornjega Mersina je poročiu Medveš Rožinu e Starmiee; Marseu Mario z Dolnjega Mersina je poročiu Cendon Piu od Mašera; Batistič Anton z Dolnjega Mersina je pa poročiu Maršeu Perino s tele vasi.
Usjem telim novičam želmo use dobru an nar venč srejčo. An lepuo je videt, de Mersin ima od sa naprej dva abitanta vič, zaki takuó ki smu vidi; gor nd varh, dvje noviče su paršle z druzega kamuna tu naš.
AŽLA
Nla križišče par Cueiuci bi bluó potrjeba, da bi se napravila napejava uodé za tiste tri družine, ki tam stojijo. Tisto uodó ne bi ju rabili samuó oni, ki muoraju Ijep kos poti napravit za ju točiti u vasi, ampa še usi tisti ljudi, ki od muosta an od Utanske doline prjdeju sem. Saji par nas uodé ne manjka, saj naši hribi ju da-jeju po usi Furlaniji, zato je zarjes čudno, de na tem taku važnim križišču manjka-Za ju napejat do Cusiuce ne bo tulku drahuó an mi smo sigurni, ki tiste tri družine u ad'nim ljetu plača ju tas kamunu an guvernu nu usoto buj veliku ku tuó, ki bi koštala napejava uodé.
* • *
Izbolšati suojo poziejon, zlasti u našj dažel, so sanje usakega človjeka, a te se le malo katjeremu izpolnijo. Adnà od teh srečnih ljudi pa je postala Rina Jusič iz naše vas, ki je mai skedti od »Totocalcio« 15. aprilai, napraula 12 puntu, an takuó je blà premjana z 1,129.000 Ur. Mi ji e ejelim sarcam par voščimo, saj je sreča tale krat paršla rjes do potrjebne ženske.
* * *
Ku je usjm znano su par nas naprauli pred ne dugim cajtom, nou azilo za male otroke, za katerega sje spendalo 7 milijonu Ijr. Ta je ljepa rječ, da marnò sadà kam za pošijat naše otroké na varnim, da nimamo zanje skarbi ku mj djelamu, ker se tam lepuó ihraju. Ku so naprauli ta azilo pa se autoritadi pozahjle, de naša vas njema lokala za šuolo. Naši otroci parvega an drugega razreda, hodijo sadà u šuolo u adnó kumetsku hišui, drugi razredi pa muoraju hodit pa u Špjetar. Mi usi mjslimu, de bi s sedmimi miljeni an z denarjem ki sje špindu za napravit nu »italiamissimu« nauguracjon tega lokala, lahkuó gradila dosti boj veliku hišu, ki bi mjela notre prostuor tud za šuolo. Toda, njem ni brihalo za napravit tuó kar mi mianiu potrjebui, potrjeba je bluó napravit dan azilo, zaki naši otroc muoraju se prej potaljančjt suojo slovensko dušo, potlé naj gredó se učit kam je. Toda u
REZIJA
Artikul 16 od Taljanske koetitucjon pravi: »usak citadin lahko hodi okuoli an se ustavi svobodno po useh krajih teritorj» Talje, razen ‘istih ki su ovirani od posebnih zakonu zavuj zdravja an varnosti. Nobena reslricjon more biti napravjena zavuj političnih reči«. (Po taljansku: Ogni cittadino può circolare e soggiornare libe-ratamente in qualsiasi parte del territorio nazionale, salvo le limitazioni che la legge stabilisce in via generale per moti«-; di sanità o di sicurezza. Nessuna restrizone può essere determinata: da ragioni politiche). Zatuó mi mislimo, de lahkuó gtenió an u Rezju, ker prau za prau tud tam je teritorij Taljanske republike. Tegà pa bi se i.moral zavjedat tud domači brigadjer karabinjeru, kj sobto ku je paršu na Ra*-vencu dan Slovenj, ga je ustavni, ga u go-stilnu peju an tam zadaržu an Ijep cajt.
Ažli se buó usé adnó napravilo za mjet usé kai bomo potrebovali, a slovenska duša našjh ctruok bo nimar ostala, saj jih je rodila slovenska matk ki na suojim duomu jim houori nimar po slovensko.
SREDNJE
Smo tarpjeli 25 ljet pod fašizmom, ki na s je s terorjam duržu pod njehà kram-plje. Mučat smo muori! za ne jeti u para-žuon al’ na kunfin. Po tulkim cajtu fašizem je padu an ku je uojska končala smo as rjes mislil, de je zasjala tud za nas svoboda, tista svoboda za katjeru je tulku karvi bluo razlite od naših judi. A zmotil smo se, za nas nič se m kambjalu an z nami se djela nimar ku prej. Naš jezik ha ne moremo houorit ku med nami u hiši, mi ne muoremo rejč, de smo Slovjeni zaki nas buodo oblasti harduó hledale an ras teptale. Buoh uar, da bi se upali pra-šat tuó, k| mamu pravico mjet; šuole u slovenskim jeziku, autonomijd, houorit naš jezik an tu oficihe an takuó naprej. Ce pride adan Slovjenj h nani, karabinje-ri ga ustaviju, ga u kasarnu peljeju an čejit vjedit usega od njega, predusem zak| je paršu u Srednje. Saj ni duge od tega, ki karabinjer; tu Zamjeru, su ustalvili Slo-vjenja, ki je paršu u našu vas. U kasamu su ga pejali an tam ga posjerode pregledali, naj to bo po saketah al tu denarnici, čepru je ta inni usé suoje dokumente tu regoli, A tuó nje blu za dosti, su ga tud z gardimj besjedamj zmerjali an sjerovso z njim postopali, takuo dte ta nadužni človek, kriu samuó zaki ljubi suoj jezik an suoj narod, je proteštu pred njimi, an prašu zaki se taikuó djela s poštenimi daržauljanj, Oni nisp rekli nič temu; samuó su mu ogouorli s klofutami hor po licah takuó, da tist buohi človek je paršu od kasarne usé zmoten. Trije so bi tj karabinjer!, ki so dali nanj. Slovjenu ni o-stalu nič drugega ku jeti strain od tistih kraju, čepru tam ima usé suoje reči, ima pravicul, ku usak taljanski daržavljan za hoditi okrog kamor če. Mi nejčemo sada djelat majdne propagande, da bi kakšne.
ha blatili, samuó čemo judem povjedad kakuó se z nami djela samo zatuó de Smo Slovjenji. Karabinjeri so od daržave plačani. Mi pa daržavi muormo plačat ta-še, da bi njé plačala. Njih djelo bi bluo za dobar ordin daržat, ne zai poštene judi u kasamu pejat an tam jih tepst. A na žalost z nami se djela nič druhač ku prej, slabše ku prej. Zatuó lepuó naj pomislimo, kar nas bujo še poklical na votacjoni. Ne votujmo Za tiste judi, ki sadà su na guverne, zaki votat zanje, če rejč votat za mtžerju, za judi, k.j na mjest, de bi nam poslali sem organe dobrega ordina, de bi djelali njih pmv:čnu djelu, našim judem svobodo kratiju.
GRMEK
Po naših vaseh su znuovič začel to opuščeno djelo. Novembarja je Ijeto pastilo, odkar su bli začel djelat vodovod tu Gorenjem in Dolenjem Garmeku, tu Plata-cu, tu Gorenjem an Dolenjem Bardu, tu Topolovim an tu Seucu. Djelo su končal ku su perpejàl uodó tu vas Seuce, zak šindik je iz Seuca an mu damo čast, de je paskrbeu manku za njega vas. Za te druge vasi so pustil an čakal, de bojo votacjoni, da bojo judem lahko kaj obečjal. Troštamo sel, de bojo naši poglavarji tud po končanih votacjonih napraulj djelo, ki ga že tuk časa obečjajo, an de naj ne napraujo potle kuk so navajen j.
KLODIC. . Na uradu u Klod'ču je pri-šu nek lec, die usi tisti, kj su djelal tu Belgiji po 3. septembarju 19491, maju pra-vicu dobivat dizokupacjon; zatuo pa se muoreju hodit potpisavat. An takuo jih je punu telih djelucu, ki hodejo potpisavat že vič kot dva mjeseca an Selé na vedo al potegnejo kaj sudu al ne.
Tudi lansko Ijeto je paršu uon tisti leč an so djeluci hodili potpisvat več kot dva mjesca. Kadar pa je blo Za potegnit sude, su rekli adnemu, de mu manjka an čerti-filcat, druzmu de ni mjeu diritai, trečjemu, de ni potpisaim takuo ki gre, takuo de su usi zamujàl cajt an nič potegnil. Prosimo tiste judi, ki imajo te leče po rokah, de naj ujemajo judi za norca an de naj že pred povejo ktere Certifikate muorejo napraut an če majo pravico do tega di-zokupacjona. Če pa tega ne marajo storte1, naj se uganejo sa stola an naj dajo prostor tistim*, ki bojo znal pomagat našim buogim djelucam. Naj na djajo, de je dobra uodà, pr jat ku jo pokušajo.
Za naše gospodinje
Donas vam bomu povjedal, ki boste sadila tu vart mjesca maja an kuo se boste zadaržala. U parvu puojdite u Čedad na tarh, ukupite mu malu plant od melancan an ku pridite damou, jih usadite tu edan prestor od varta, ki je zlu gorak an varjen od vjetra. Vjedite de melancane muo-rejo zlu am pogosto bit paraiočene. Kadar pianta zraste gor an nardi žei sadje (majhane melancane), kar otargajte jih dol nu malli, de tiste ki ostaneju boju lepe an debele. U konac poljctja muorte tud čime od plant otargat takuo, de bo use šlu tu sad.
Če imate voju usadit peperone, tud za tiste je sada cajt am ž njim se muorte ob-nest ku z melancanam, tajšnu sortu ki čje-te usadite.
Za precemul ga muorte usjat kar čjete; imate cajt do šeteinberja. Precemul na veljeze ku adan mjesac potle, ki se ga useje an če čjete, de bo veljezu prjet, muorte obiunu mu gnojit z gnojnico. Tri mjesce potle, ki se ga je usjalu ga morete začet pobjerat. Je dobru pebjerat perje te velike.
Drugu plant it, ki muorte ukupit kadar puojdete u Cedat j p tjsta od šedana. Vjedite, de parve dni maja muoreju bit žej usadjene tu varte. Tele plantice jih dar-
Njebluo zanj zadost, de je ta pokazu suoje dokumente tu reguli, teu je vjedit usé od njega, zaki je paršu, kaj je an če je bju še krat. Sadà, mi mu čemo povjedat, de u drugih krajih Taljanske republike tuo se ne godi, zaki pa pru u Benečiji muoraju takuó postopat am omejit svobodo Slovenjam, ki su taljanski cttadimi, rojenj na zemji kjer se z njimi postopa na način, ki bi ae ne muorlu. Mi se upra-šamo če talcuó postopanje z judmi slovenske karvi je i>niojativa brigadjerjova, at’ P8 če on imà tale ukaz od governantu, ki usak krat ku pridgaju njmaju drugega u usta h ku, da oni zagotavljaju svobodu an za tistu se tud tučo. Al je mar svoboda, ustavit judi, ki grejó po suojih oprav,ilah an, ki nimaju nobenega računa za plačat nobed-nomu. Lepuó naj se pomisli an samuó, ku bo zarjes dana še nam svoboda naj se uari, de u Talje so usi citadini enaki.
žajte nih 25 cm dna od te druge. Gledite nimar zlu močit in usadite šedan tu ženijo umemo.
S tuolim mislemu, de smu use povjedal kar je buj interešant za naše barke gospodinje. Gor mez idrik an salatu se na bomu manal, zaki znaju vič ku mi an nej-čemu jih čut od njih.
Za naše gospodarje
Zadnjo voltu smu vam bli nek povjedal gor mez boljezne od vinjike am donas bomu govoril pa gor mez boljezne od plant, ki sadje nam dajo.
Kanker
rata de u cajtu poljetja se vide lise j e od jabuke, hruške itd;, ki začne armenjet an se sušit. Uzamemu škarje za vinjiku an odrježemu edan varšič. Pogledamu am vi-demu blizu sredice puntine čarne, ki ni-niar buj aumentujeju dokjer ma use rata čarnu tuk smu odrjezal. Tuole je bol jeza n, ki se kliče kanker an ki gre od var-hau do kornin. Kadar bo paršla do kornin jabuka, al druga piantai, usahne an z Buo-gam pardjelu. Punu je kaužj cd tele boljezne an dna med njim je tista, ki mi na lepuo znamu obrjezat spomlade naših plamt. Obrježemu ja pa nič čednu. Pa take ki čjeju naj su kauže, gledmu kuo bomu se branil od tele boljezne.
Kadar spomlade obrezjujemu piante, gledmu če se videju teli puntini čarni an odrjezat je trjeba do kjer se na boju viČ vidi}. Ce spomlade se na tendnimu, odrje-žmu varhe, ki se začnjo sušit pa ta poliate, odrježmu do kjer na bomu vjdli viS puntinu. Ranu bemu pokril z ilufco an z maham an paludan ovezal ku ka cjepimu.
Goma
Tala je na boljezan, ki prime brijeske, je tista gonia, ki se nardi dol po deble an dol po varhah. Za ju pregnat se uzain« pauč an se ju ostarže usu do živega od debla, noie se an olubje verježe. Polle se rami zapun z ilut'cu al pa z katramam.
Gniluost od kornin
Za tolu boljezan zadaršte se takuo, ki u predin numerju od našega žornala sniu vam pravli od gniluost od kornin vinjike.
Odgovorni urednik: TEDOLD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorita Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 4?