UDK 811.163.6'342:316.774(497.4)
Damjan Huber
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
damjan.huber@ff.uni-lj.si
RAZISKOVALNA IZHODIŠČA BESEDILNOFONETIČNE ANALIZE 
SLOVENSKEGA MEDIJSKEGA GOVORA (NA PRIMERU BESEDNOVRSTNE 
PREDVIDLJIVOSTI POUDARKOV)
Besedilna fonetika je področje, ki je v slovenističnem jezikoslovju razmeroma slabo razi-
skano. V prispevku je predstavljen primer besedilnofonetičnega raziskovanja, tj. analiza pou-
darkov z vidika besednovrstne predvidljivosti, pri čemer je izpostavljena pomembnost posame-
znih raziskovalnih faz, kot so izbor govorcev, priprava, transkripcija in segmentacija gradiva 
ter dvostopenjsko potrjevanje raziskovalnih hipotez – slušna in računalniška analiza. Raziskava 
temelji na korpusu izbranih slovenskih pogovornih TV-oddaj, torej na avtentičnem in bolj ali 
manj spontanem medijskem govoru. 
Ključne besede: jezikoslovna metodološka načela, besedilna fonetika, poudarek, besedne 
vrste, medijski govor
Prosody, or sentence phonetics, is a relatively poorly researched area in Slovenian lingu-
istics. This article presents a piece of prosodic research: an analysis of sentence stress from the 
perspective of text genre predictability, emphasizing the importance of specific research phases, 
particularly the selection of speakers, preparation, transcription and segmentation of material, 
and a two-stage confirmation of the research hypotheses using audio and computer analysis. 
The research is based on a corpus of selected Slovenian television discussion programs—in 
other words, on authentic and relatively spontaneous media speech.
Keywords: methodological principles of linguistics, prosody, sentence stress, text genre, 
media speech
0 Uvod
V okviru fonetike besedila (SS 1976), stavčne fonetike (Toporišič 1992) oz. be-
sedilne fonetike (SS 2000), ki jo Toporišič definira kot »/s/lušne značilnosti povedi, 
eno- ali večstavčne« (Toporišič 1992: 308), raziskujemo premore, poudarke, intonaci-
jo, register, hitrost govora in glasovno barvanje. Iz definicije je razvidno, da Toporišič 
v opredelitvi govorjenega jezika izhaja iz enote zapisanih besedil; kot raziskovalno 
enoto ima v mislih predvsem stavek: »Ker je najmanjše možno sporočilo poved s 
skladenjsko obliko stavka ali več stavkov, to fonetiko imenujemo tudi kar stavčno. 
V načelu bi besedilna fonetika morala zaobjeti slušne značilnosti kakega besedila v 
celoti; v sedanjem stanju vendar obravnava kvečjemu še slušne pojave med posame-
znimi povedmi, podrobneje pa komaj slušne značilnosti povedi, zlasti seveda stavka« 
(SS 2000: 533).
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij282
Če je še za drugo polovico 20. stoletja veljalo, da redke analize govorjenega jezika 
temeljijo predvsem na subjektivni oceni raziskovalcev in omejenem korpusu nespon-
tano tvorjenih besedil, tj. branem govoru zapisanih (literarnih) besedil (npr. Toporišič 
1972), potem smo v zadnjem desetletju in pol priča kvantitativnemu in kvalitativnemu 
porastu (besedilnofonetičnih) raziskav govorjenega jezika (npr. Hribar 2001/2002, 
Valh Lopert 2005, Tivadar 2009, Volk 2011). Raziskave govora temeljijo na repre-
zentativnih besedilnih korpusih posnetega zvočnega gradiva, analiz pa se lotevamo z 
računalniškimi orodji, specializiranimi za transkripcijo in analizo govora (npr. Praat), 
s čimer lahko raziskujemo tudi realno (in spontano) govorno produkcijo, tj. najbolj 
avtentičen del govora.
1 Raziskovalna izhodišča
Pri analizi besedilnofonetičnih značilnosti si lahko pomagamo z različnimi me-
todološkimi pristopi. Tako lahko poudarke raziskujemo v razmerju do ločil v zapisu, 
glede na tipična mesta pojavljanja, besedni red, vloge, ki jih opravljajo v govoru, 
primerjalno z drugimi (besedilno)fonetičnimi značilnostmi, npr. intonacijo, premo-
rom in formantnimi vrednostmi, glede na neverbalna sredstva, (ne)spontani govor, 
(ne)profesionalne govorce, spol in družbeni status govorcev, stilno (ne)zaznamova-
nost, (ne)znane informacije, (ne)dialoškost komunikacije idr. V prispevku je pred-
stavljena raziskava, ki temelji na kombinirani slušno-eksperimentalni metodi preu-
čevanja poudarkov z vidika besednovrstne predvidljivosti,1 posebna pozornost pa je 
namenjena opisu poteka raziskave, tj. načrtovanju korpusa, zbiranju, pripravi, tran-
skripciji in segmentaciji gradiva, analizi in interpretaciji podatkov ter sintezi rezul-
tatov. Ker je besedilnofonetičnih raziskav, opravljenih na slovenskem gradivu, raz-
meroma malo (npr. Podbevšek 2006, Volk 2011), je eden izmed ciljev raziskave na 
slovenskem gradivu preveriti v tujini že uveljavljene pristope (npr. Cruttenden 1986, 
Horga 1996).
Poudarke2 razumemo kot prozodično realizirano izpostavljenost dela govorne 
enote na površinski, tj. stavčni oz. besedilni ravni, ki pa je odraz informacijskega ure-
janja besedila na globinski ravni (Duběda 2005: 183), saj opravljajo različne vloge v 
govoru, od logičnega in subjektivnega izpostavljanja najpomembnejših delov govor-
ne enote do organizacije besedila in emocionalnega izražanja govorčevih razpoloženj-
skih stanj. Fonetično se uresničujejo s kombinacijo več akustičnih dejavnikov, npr. s 
1 Analiza poudarkov z vidika besednovrstne predvidljivosti je del širše raziskave govora TV-voditeljev 
in politikov v izbranih oddajah TV Slovenija, opravljene v okviru doktorskega dela Poudarek in pavza v 
standardnem slovenskem govoru (Huber 2013), v prispevku pa sta prilagojeno in dopolnjeno predstavljeni 
predvsem (pod)poglavji Predstavitev gradiva in raziskave ter Besednovrstna predvidljivost poudarkov. 
2 V slovenskem jezikoslovju sta se termina naglas in poudarek dolgo časa med sabo zamenjevala 
oz. je bilo govora predvsem o poudarku v smislu besednega poudarka, danes naglasa. Razlikovanje med 
poudarkom, ki je lastnost stavka, in naglasom, ki je lastnost besede, sta dokončno uvedla Rigler (1968) in 
Toporišič (SS 1976), o (stavčnem) poudarku pa je pisal že Breznik v razpravi Besedni red v govoru, kjer 
razpravlja o t. i. prosti stavi v okviru besednega reda ter o govornem odstavku kot raziskovalni enoti, kot 
merilo zakonitosti besednega reda v prosti stavi pa določi stavčni poudarek (Breznik 1908: 226).
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 283
spremembo trajanja posameznih glasov, frekvence osnovnega tona (F0), jakosti ali 
hitrosti govora (npr. Palková 1997: 156–57), ter ga uvrščamo med najpomembnejše 
akustične dogodke, ki spremljajo govor in hkrati odločilno vplivajo na razumevanje 
vsebine in pomena (kot okrepljen izgovor tistega dela govora, ki se govorcu zdi naj-
pomembnejši za razumevanje sporočila). Med raziskovalci ni enotnega mnenja o tem, 
kateri od naštetih signalov je najpomembnejši za percepcijo poudarka, najpogoste-
je pa so za prepoznavanje izpostavljenih delov govora pomembne kombinacije vseh 
naštetih (akustičnih) parametrov: poudarjeni segment je lahko hkrati izražen z večjo 
izgovorno jakostjo, dlje traja, ima višji F0 in je jasneje artikuliran. V več raziskavah 
je bilo ugotovljeno, da je nemogoče analizirati vsak opazovani parameter posebej, saj 
so med sabo povezani in se kot skupek (prozodičnih) značilnosti izražajo v poudarku. 
Pri interpretaciji računalniško izmerjenih rezultatov si je priporočljivo pomagati tudi 
z drugimi znotrajjezikovnimi, npr. besedilnofonetičnimi (hitrost govora, premori, in-
tonacija), ter zunajjezikovnimi značilnostmi, npr. s televizijsko sliko, ki pokaže tudi 
neverbalni del komunikacije (mimiko, gestiko idr.).
1.1 Hipoteza
Raziskave o besednovrstni predvidljivosti poudarjanja, ki bi temeljile na sloven-
skem gradivu, ne obstajajo, tuji raziskovalci pa navajajo različne rezultate analiz 
poudarkov z vidika besednih vrst. Enotni so si edino v tem, da so stavčnočlenske 
besede pogosteje poudarjene kot nestavčnočlenske (npr. Quirk idr. 1985, Đorđević 
1984, Matulina Jerak 1989). Raziskovalno hipotezo, da med stavčnočlenskimi be-
sednimi vrstami govorci poudarjajo predvsem samostalnike, med nestavčnočlenskimi 
pa členke, smo postavili na podlagi že znanih tujih raziskav in subjektivnega opazo-
vanja slovenskega medijskega (političnega) govora ter preverili na izbranem gradivu, 
tj. govoru politikov in voditeljev3 TV-oddaj nacionalne televizije.
1.2 Gradivo
Zaradi sledljivosti in medsebojnih primerjav je zelo pomemben natančen opis gra-
diva in metodoloških načel raziskave. Jezik lahko opazujemo in opisujemo z različni-
mi pripomočki in z različnih vidikov, vendar je razumljivo, »da analiza tako širokega 
področja, kot sta jezik in komunikacija, ne more težiti po enciklopedični izčrpnosti in 
da morajo biti nekateri vidiki jezika potisnjeni v drugi plan ali kar povsem izpuščeni, 
če se analiza osredotoči na dovolj določen predmet« (Miščević 1983: 59).
Kot podlago za analizo in opis poudarkov v slovenskem medijskem govoru smo 
izbrali zbirko avtentičnega in bolj ali manj spontanega medijskega govora oz. govora 
3 Slovnična oblika za moški spol je v prispevku nevtralna ter velja tako za politike in voditelje kot tudi 
za političarke in voditeljice TV-oddaj. Kjer je to potrebno, so posebej zapisane tudi ženske oblike.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij284
izbranih politikov in voditeljev TV-oddaj nacionalne televizije.4 V veliki meri gre 
za dialoge in multiloge oz. monologe, ki prehajajo v dialoge, ter formalne in javne 
govorne položaje, ki se odvijajo v ljubljanskih studiih TV Slovenija. Specializirani 
korpus govora Korp-2MeGo5 desetih oddaj oz. delov oddaj v skupnem trajanju dobrih 
dveh ur je nastal za namen širše raziskave, objavljene v Huber 2013, uporabili pa smo 
ga kot enega od virov za postavljanje in kot edini vir za preverjanje raziskovalnih 
hipotez.
1.2.1 Izbor gradiva
Govor politikov,6 ki gostujejo v TV-oddajah, in govor novinarjev oz. TV-vodite-
ljev7 sta sestavini medijskega govora, ki ga gledalci pogosto povsem nezavedno doje-
mamo kot govorni model, vzor, ideal oz. standard: »Pod vplivom množičnih govornih 
medijev in šolstva ima danes večina ljudi neko predstavo o standardnem izgovoru. 
Ta predstava je bolj ali manj površna, bolj ali manj naivna, toda obstaja« (Škarić 
1999: 205). Ker je medijski govor »praviloma dosledna aktualizacija predpisanega 
jezikovnega sistema, njegovi nosilci pa so govorci, ki so kljub zavestnemu upošteva-
nju sistema hkrati podvrženi tudi vplivu spontanih pojavnosti in njihovih sprememb v 
splošni govorni rabi« (Vitez 1999: 42), je idealna priložnost opazovanja, kako govor 
šolanih govorcev odstopa od nekega ideala oziroma jezikovne norme. Z razvojem go-
vorjenih medijev v 20. stoletju je medijski govor postal dostopen množici poslušalcev 
in gledalcev ter s tem eden izmed načinov (posrednega) jezikovnega izobraževanja. 
Raziskava bo torej temeljila na analizi spontanega govora politikov ter spontanega in 
4 Slovenski medijski govor, kot ga razumemo v prispevku, oblikujejo govorci, ki se pojavljajo v sloven-
skih govorjenih medijih, po Toporišičevi razvrstitvi funkcijskih zvrsti pa ga lahko uvrstimo med govorjena 
publicistična (in praktičnostrokovna) besedila (SS 2000: 28–31). Predvsem nacionalni radii in televizije 
imajo tudi vlogo nacionalnega povezovanja ljudi, zaradi česar so na RTV Slovenija razvili interno šolo 
(knjižnega) govora za svoje napovedovalce in voditelje oddaj, kar pomeni, da je »medijski govor načeloma 
»idealno govorno uresničevanje«, z normo torej najnatančneje usklajena govorna realizacija« (Vitez 1999: 
42). 
5 Korpus 2-urnega medijskega govora.
6 N. Hribar (2001/2002: 315) govor politikov v TV-oddajah opredeljuje »kot vmesno stopnjo med 
zborno obliko knjižnega jezika in njegovo […] pogovorno varianto. Govorci namreč nastopajo v javnem 
govornem položaju […] pred množičnim poslušalstvom […], zaradi česar se predvideva, da bo njihov 
jezik zborni; ker pa gre za prosti govor […], se govorci […] odmikajo od zborne oblike knjižnega jezika.«
7 Izraza novinar in voditelj v raziskavi uporabljamo sinonimno za poimenovanje voditeljev analiziranih 
TV-oddaj, čeprav npr. T. Verovnik (2004: 166–70) razlikuje govor voditeljev, posnete novinarske prispevke 
ter intervjuje v studiu in posnete pogovore/izjave. Najmanj odstopov od pričakovane realizacije ugotavlja 
pri govoru voditeljev – še najpogostejša so odstopanja od pričakovanih stavčnofonetičnih potekov.  Neko-
liko več odstopov od pričakovane realizacije na stavčnofonetični ravni je zaznala pri posnetih novinarskih 
prispevkih, in sicer zelo malo pri voditeljih ter več pri govoru politikov in gospodarstvenikov.
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 285
delno nespontanega (branega) govora8 voditeljev okroglih miz ter drugih pogovornih 
oddaj s politično vsebino na TV Slovenija. Pri izboru gradiva smo se v čim večji meri 
poskušali držati naslednjih kriterijev:
• V ospredju je analiza spontanega govora politikov v pogovornih oddajah s poli-
tično vsebino na nacionalni TV Slovenija z razmeroma dobro gledanostjo in so že 
razmeroma dolgo na sporedu.9
• V vsaki izbrani oddaji bo narejena analiza 10-minutnega govora 1 politika in 1 
voditelja, s tem da bo večji poudarek na analizi (spontanega) govora politika.
• Posnetki oddaj morajo biti dovolj kakovostni za računalniško analizo.
• Zagotoviti je treba enakovredno zastopanost govork in govorcev.
• Izločiti je treba vse ekstreme. Pravorečna (ne)ustreznost, ki je pogosto moteča 
tudi za gledalce, je eden od pokazateljev govorčeve (ne)kredibilnosti. Izbrati je 
torej treba govorce, ki imajo čim bolj nevtralno izgovorjavo.
• Priporočljiva je regionalna oz. dialektalna raznovrstnost govorcev.
Izbrali smo 10 pogovornih TV-oddaj s politično vsebino, predstavljenih v tabeli 1, 
v skupni dolžini 122 minut in 35 sekund. Vse oddaje imajo podoben koncept: pogovor 
voditelja z gosti/politiki oz. gostom/politikom o aktualnem in polpreteklem politič-
nem dogajanju; pogovor poteka v studiu brez občinstva. Vse analizirane oddaje so 
torej bile pogovorne, v katerih gosti (politiki) govorijo predvsem spontano, medtem 
ko voditelji oddaj govorijo tako spontano kot delno spontano oz. celo nespontano (be-
rejo uvodne predstavitve gostov in obrazložitve tem oddaj). Oddaje so bile predvajane 
na TV Slovenija 1 ali 2 med 17. 5. 2006 in 1. 6. 2007 v večerno-nočnih terminih med 
20.00 in 00.10. V osnovi gre za dva tipa pogovornih oddaj s politično vsebino:
• 1 voditelj se v studiu pogovarja z 1 politikom (oddaje Intervju, Pogovor s pred-
sednikom vlade, Vroči stol);
• 1 voditelj se v studiu pogovarja z več (3–7) politiki oz. drugimi gosti (oddaje 
Pod žarometom, Omizje, Studio City).
8 Glede na navezanost na pisno predlogo Tivadar (1999: 346) loči 5 načinov uresničitve knjižnega 
govora: 1. branje, 2. polbranje, 3. govor na podlagi opornih točk, 4. prosti govor brez zapisa, a z miselno 
pripravo, 5. popolnoma prosti govor. Pri govoru politikov lahko govorimo predvsem o prostem govoru, a 
z miselno pripravo (4), in o popolnoma prostem govoru (5), pri voditeljih pa o vseh petih stopnjah, najpo-
gosteje pa verjetno o branju (1) in polbranju (2) pri napovedih oddaje in predstavitvah gostov ter o prostem 
govoru brez zapisa, a z miselno pripravo (4) pri moderiranju pogovora.
9 Pri voditeljih na nacionalni televiziji lahko pričakujemo razmeroma skrbno govorico, saj RTV Slove-
nija kot edina medijska hiša pri nas že od začetka šestdesetih let 20. stoletja skrbi za sistematično izobra-
ževanje svojih novinarjev. 
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij286
Tabela 1: Analizirane oddaje.
Besedilo Oddaja Na sporedu
Število 
govorcev 
v oddaji
Govorec10
Čas trajanja govora za 
analizo
po govorcih skupaj
Besedilo 1S Intervju
7. 1. 2007, 
TV SLO 1, 
21.30–
22.25
2
GovPz1 6 min in 37 s
10 min in 
45 sGovNm2 3 min in 23 s
hkratni govor 45 s
Besedilo 2S Pogovor s predsednikom 
vlade
19. 6. 2006, 
TV SLO 1, 
20.00–
20.55
2
GovPm3 8 min in 33 s
10 min in 
46 sGovNm4 2 min in 13 s
hkratni govor 0 s
Besedilo 3S Vroči stol
1. 6. 2007, 
TV SLO 2, 
20.50–
21.40
2
GovPm5 6 min in 49 s
10 min in 
35 sGovNm6 3 min in 42 s
hkratni govor 4 s
Besedilo 4S Pod 
žarometom
22. 8. 2006, 
TV SLO 1, 
20.00–
20.55
7
GovPz7 6 min in 52 s
11 min in 
15 sGovNz8 3 min in 27 s
hkratni govor 56 s
Besedilo 5S Omizje
17. 5. 2006, 
TV SLO 1, 
22.55–
00.10
5
GovPz9 8 min in 49 s
22 min in 
5 s
GovPm10 7 min in 43 s
GovNm11 5 min in 12 s
hkratni govor 21 s
Besedilo 6S Vroči stol
13. 4. 2007, 
TV SLO 2, 
20.50–
21.40
2
GovPm12 7 min in 32 s
10 min in 
22 sGovNm13 2 min in 43 s
hkratni govor 7 s
Besedilo 7S Omizje
6. 6. 2006, 
TV SLO 1, 
22.55–
00.10
6
GovPz14 5 min in 26 s
10 min in 
18 sGovNz15 3 min in 56 s
hkratni govor 56 s
Besedilo 8S Pod 
žarometom
12. 9. 2006, 
TV SLO 1, 
20.00–
21.05
6
GovPm16 6 min in 43 s
10 min in 
46 sGovNz17 3 min in 58 s
hkratni govor 5 s
Besedilo 9S Studio City
17. 7. 2006, 
TV SLO 2, 
20.55–
21.55
4
GovPz18 3 min in 0 s
6 min in 
32 sGovNm19 3 min in 22 s
hkratni govor 10 s
Besedilo 
10S Omizje
25. 10. 2006, 
TV SLO 1, 
22.55–
00.05
8
GovPz20 7 min in 7 s
19 min in 
11 s
GovPm21 7 min in 31 s
GovNz22 4 min in 2 s
hkratni govor 31 s
10 Šifre govorcev: Gov – govorec, P – politik, N – novinar oz. voditelj, m – moški, z – ženska, s števil-
kami 1–22 so označeni posamezni govorci.
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 287
V enem primeru nam ni uspelo zagotoviti 10 minut govora oddaje, v kateri smo 
analizirali govor 1 politika in 1 voditelja (Besedilo 9S), medtem ko smo v dveh od-
dajah (Besedilo 5S in Besedilo 10S) transkribirali po ok. 20 minut govora, saj smo v 
okviru teh oddaj analizirali govor 2 politikov in 1 voditelja. Vsi izbrani govorci so 
znane medijske oz. politične osebnosti. Razen v Besedilu 9S, kjer smo analizirali za 
nekaj sekund več voditeljevega govora, v vseh drugih besedilih količinsko prevladu-
jejo govori politikov; tudi v skupnem seštevku (tabela 2). Tako v kategoriji politikov 
kot pri voditeljih nekoliko več časa posvečamo analizi moških govorcev. Ugotovimo 
torej lahko, da korpus Korp-2MeGo bolj ali manj zadošča kriterijem, postavljenim 
pred začetkom raziskave.
Tabela 2: Trajanje govora glede na spol in vrsto govorcev.
Govorci Moški Ženske Moški + ženske
Politiki 44 min in 51 s 37 min in 51 s 82 min in 42 s
Voditelji 20 min in 35 s 15 min in 23 s 35 min in 58 s
Hkratni govor / / 3 min in 55 s
Skupaj: 122 min in 35 s (2 uri, 2 minuti in 35 sekund)
1.2.2 Govorci
V tabeli 3 lahko poleg šifer 15 govorcev (8 moških in 7 žensk) in trajanja analizira-
nega govora razberemo še naslednje demografske podatke: letnico rojstva in spol go-
vorca, delo, ki ga opravlja (zaposlitev in izobrazba), kje je govorec preživel otroštvo 
oz. mladost in kje je obiskoval srednjo šolo, kje je študiral ter kje živi in dela. Gre za 
3 politike in 3 političarke (vsak/a v 2 različnih oddajah) ter 5 voditeljev (4 so nastopili 
v 1 oddaji, 1 pa v 2 oddajah) in 4 voditeljice (vse samo v 1 oddaji). Vsi politiki se kot 
govorci pojavijo v dveh oddajah, vsi voditelji (razen voditelja GovNm6/GovNm13) pa 
v eni oddaji. Prvi jezik vseh govorcev je slovenščina, vsi imajo univerzitetno izobraz-
bo družboslovne smeri, rojeni so med letoma 1941 in 1970, živijo in delajo predvsem 
v Ljubljani (nekateri so se vmes zaradi dela preselili v tujino), otroštvo in mladost 
so preživeli v različnih krajih po Sloveniji, nimajo govornih napak in v nevtralnem 
govornem položaju normalno poudarjajo in členijo govor; zaradi družbene (politiki) 
in medijske (voditelji) prepoznavnosti jih lahko uvrstimo med govorce z razmeroma 
velikim (tudi govornim) vplivom  na gledalce oz. poslušalce. V analiziranih oddajah 
govorci uporabljajo knjižni jezik, kot ga definira Toporišič (SS 2000: 15–19), in sicer 
voditelji TV-oddaj predvsem zbornega (branje oz. po spominu obnavljanje vprašanj 
in predstavitve gostov), politiki pa splošno- oz. knjižnopogovornega, ko v (delno) 
spontane odgovore na voditeljeva vprašanja vnašajo kratke nedoločnike, redukcije 
glasov idr.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij288
Tabela 3: Podatki o govorcih.
Št. Šifra govorca
Čas trajanja 
govora
Leto 
rojstva Spol
Zaposlitev,  
izobrazba
Otroštvo, SŠ, VŠ, 
delo11
Politiki oz. gosti oddaj
1. GovPm3,GovPm12
16 min in 
5 s 1958 M politik, obramboslovec 
Grosuplje, Stična,  
Ljubljana, Ljubljana
2. GovPm5,GovPm16
13 min in 
32 s 1955 M politik, obramboslovec
Kranj, Kranj, Ljubljana, 
Ljubljana/Bruselj
3. GovPm10,GovPm21
15 min in 
14 s 1962 M politik, družboslovec
Destrnik, Ptuj,  
Ljubljana, Maribor/ 
Ljubljana/Bruselj
4. GovPz1,GovPz14
12 min in 
3 s 1941 Ž
političarka, publicistka, 
filozofinja, sociologinja
Žiri, Škofja Loka,  
Ljubljana, Ljubljana
5. GovPz7,GovPz20
13 min in 
59 s 1941 Ž političarka, pravnica
Ljubljana, Ljubljana, 
Ljubljana, Ljubljana
6. GovPz9,GovPz18
11 min in 
49 s 1957 Ž
političarka,  
pedagoginja
Bučkovci, Maribor, 
Ljubljana, Ljubljana
Voditelji oddaj 
7. GovNm2 3 min in 23 s 1948 M
TV-voditelj, urednik, 
novinar
Stična na Dolenjskem, 
Stična, Ljubljana, 
Ljubljana
8. GovNm4 2 min in 13 s 1970 M
TV-voditelj, urednik, 
novinar
Ljubljana, Ljubljana, 
Ljubljana, Ljubljana
9. GovNm6,GovNm13
6 min in 
25 s 1963 M
TV-voditelj, urednik, 
novinar
Štajerska, Štajerska, 
Ljubljana, Ljubljana
10. GovNm11 5 min in 12 s 1967 M
TV-voditelj, urednik, 
novinar
Ljubljana, Ljubljana, 
Ljubljana, Ljubljana
11. GovNm19 3 min in 22 s 1960 M
TV-voditelj, publicist, 
filozof
Logatec, Postojna, 
Ljubljana, Ljubljana
12. GovNz8 3 min in 27 s 1965 Ž
TV-voditeljica, novi-
narka
Podčetrtek, Celje, 
Ljubljana, Ljubljana
13. GovNz15 3 min in 56 s 1965 Ž
TV-voditeljica, 
urednica, novinarka, 
zgodovinarka
Rače, Maribor,  
Ljubljana, Ljubljana
14. GovNz17 3 min in 58 s 1966 Ž
TV-voditeljica,  
urednica, novinarka
Črnomelj, Črnomelj, 
Ljubljana, Ljubljana/
Zagreb
15. GovNz22 4 min in 2 s 1969 Ž TV-voditeljica,  urednica, novinarka
Moravske Toplice, 
Ljutomer, Ljubljana, 
Ljubljana
11 Kraji, v katerih je govorec preživel otroštvo oz. obiskoval osnovno šolo (otroštvo), srednjo šolo (SŠ), 
kje je študiral (VŠ) in kje živi oz. je zaposlen po študiju (delo).
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 289
1.2.3 Transkripcija gradiva
V programu Audacity12 smo ločili sliko in zvok, saj programi za analizo govora 
ne podpirajo slikovnih datotek, posnetke smo ustrezno razrezali in v digitalni obliki 
shranili v formatu .wav, stereo, frekvenca vzorčenja 22.050 Hz, resolucija 32 bitov.
Odvisno od namena raziskave se v jezikoslovju pogosto uporabljata predvsem 
dve transkripcijski orodji – Transcriber13 v korpusnem jezikoslovju (npr. Verdonik in 
Zwitter Vitez 2011) in Praat14 v fonetičnih raziskavah (npr. Volk 2011). Transcriber je 
bil že v osnovi zasnovan za transkribiranje TV-oddaj, saj omogoča zelo dobro pove-
zavo med zvočnim posnetkom in transkripcijo ter vnos metaoznak. Njegova prednost 
je nemoteno delovanje tudi pri daljših posnetkih (celo večurnih), vendar za potrebe 
fonetičnih raziskav ni najbolj uporaben, saj ne ponuja možnosti akustičnih analiz in 
zapisa hkratnega govora več kot dveh govorcev, s čimer je omejena možnost zapiso-
vanja prekrivnega govora. 
Po drugi strani Praat poleg transkribiranja ponuja tudi možnost akustične oz. 
fonetične analize govora (raziskovanje trajanja glasov, F0, jakosti, formantov, pre-
morov idr.) ter zapisa hkratnega (spontanega) govora več kot dveh govorcev. Njegove 
prednosti so še preprosto predvajanje zvočnega posnetka in segmentiranje signala 
na manjše enote ter preprost prenos transkribiranega besedila v poljubni urejevalnik 
besedil, kjer lahko transkripcijo še naprej urejamo. Ima pa tudi nekaj pomanjkljivosti: 
zaradi številnih funkcij akustične analize govora ni najbolj uporabniško prijazen za 
transkribiranje, ne omogoča vnosa podatkov o govorcih in diskurzih ter vnosa meta-
oznak, izhodna datoteka ni v XML-formatu, ampak v posebni Praatovi obliki, ki je 
sicer široko podprta v drugih orodjih (Verdonik in Zwitter Vitez 2011: 42–3).
Glede na predstavljene prednosti in pomanjkljivosti smo za transkripcijo in se-
gmentacijo govora ter fonetično analizo poudarkov izbrali program Praat, ki ponuja 
možnost (delne) fonetične transkripcije in segmentacije spontanega in hkratnega go-
vora več govorcev ter fonetično analizo govora. Pred transkripcijo smo posnetke iz 
sterea zaradi lažje analize pretvorili v mono zvočni zapis, program pa pripravili za 
zapis govora po posameznih govorcih ter za označevanje poudarkov in drugih značil-
nosti posnetka (hkratnega govora, izrezanih delov oddaje ipd.).
1.2.3.1 Obogatena ortografska transkripcija 
Za različne raziskovalne namene so primerne različne vrste transkripcij. Glede na 
priporočila pobude EAGLES15 je za ortografsko oz. grafemsko transkripcijo značilen 
standardni zapis govora z upoštevanjem nekaterih redukcij, dialektalnih oblik ter iz-
10 
11  
12 Audacity – zvočni montažni program in snemalnik: http://audacity.sourceforge.net.
13 Transcriber – program za prepisovanje govornega signala: http://transag.sourceforge.net.
14 Praat – program za prepis in analizo govora: http://www.praat.org.
15 EAGLES: http://www.ilc.cnr.it/EAGLES96/home.html#ancora.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij290
pisovanjem številk in kratic. Za citatno-fonemsko transkripcijo je značilen fonemski 
zapis, ki izhaja iz zapisa besede v izolaciji (ne iz konteksta), za širšo fonetično tran-
skripcijo je značilen fonemski zapis v kontekstu, medtem ko v ožji fonetični tran-
skripciji označujemo tudi variante fonemov. V okviru akustično-fonetične transkrip-
cije ločujemo vse segmente govora, ki so prepoznavni kot samostojni segmenti na 
sliki akustičnega valovanja ali na spektrogramu (Zemljarič Miklavčič 2008: 105–06).
Poleg naštetih osnovnih transkripcijskih možnosti obstaja več hibridnih možnos-
ti zapisovanja govora, ko na podlagi raziskovalnih potreb oz. namena uporabe kor-
pusa posamezne transkripcijske možnosti prilagodimo oz. vzamemo iz posameznih 
oblik transkripcije tiste možnosti, ki jih potrebujemo v posamezni raziskavi (Žganec 
Gros idr. 2003: 54). Tako smo se odločili za t. i. obogateno oz. razširjeno ortograf-
sko transkripcijo brez ločil, kar pomeni, da govor zapisujemo v skladu z ustaljenim, 
standardnim zapisom – sicer brez ločil in velikih začetnic –, hkrati pa v transkripciji 
označujemo še mesta poudarkov ter nekatere druge (predvsem pogovorne) značil-
nosti govora, s čimer se delno prilagodimo govorjenemu jeziku (zapis, ki je čim bolj 
podoben dejanskemu izgovoru in hkrati čim bolj berljiv). V korpusu označujemo tudi 
identitete posameznih govorcev, hkratni govor in menjavanje govorcev, zapisujemo 
polleksikalne (eee, mmm idr.) in neleksikalne enote (smeh, kašljanje idr.), različna 
samopopravljanja ter (nerazumljive) fragmente. Pri transkripciji govora tako po eni 
strani poskušamo upoštevati načelo berljivosti (da bi bila transkripcija čim bolj ber-
ljiva, mora vsebovati čim manj metajezikovnih oznak), po drugi strani pa želimo oz-
načiti tudi raziskovani fizični pojav (poudarek) ter druge (meta)jezikovne značilnosti, 
ki vplivajo na zaznavanje raziskovane besedilnofonetične prvine (npr. podaljševanje 
glasov). V sami transkripciji rezultatov ne interpretiramo, ampak to naredimo pozneje 
v okviru analize označenih poudarkov. Posebnosti obogatene ortografske transkripci-
je, uporabljene v raziskavi, so:
• Brez uporabe velikih začetnic oz. z velikimi začetnicami zapisujemo le osebna 
imena in priimke ter druga lastna imena, npr. imena držav, prebivalcev, političnih 
strank in revij.
• Brez uporabe ločil, s čimer se izognemo subjektivni interpretaciji pri členitvi be-
sedil oz. zapisu govora; nekatera ločila imajo druge, neskladenjske vloge.
• Številke so zapisane z besedo.
• Kratice so zapisane, kot so izgovorjene, vendar skupaj, če gre za eno kratico, npr. 
Esde in Sǝdə za SD.
• Besede, ki so izgovorjene standardno, so zapisane v standardnem zapisu, npr. 
delal za izgovor /ˈdeːlau̯/; izjeme so nekateri polglasniki (gl. naslednjo alinejo).
• Besede, ki so izgovorjene pogovorno, so zapisane tako, kot jih slišimo, vendar v 
okviru veljavnega črkopisa: a) polglasnik namesto drugega glasu v standardnem 
izgovoru ali v primerih, ko ni del standardnega izgovora, npr. sevǝda (seveda); b) 
končni -u namesto -il/-el v deležnikih, npr. želu (želel); c) končni -i namesto -aj: 
tuki (tukaj); č) končni -ou namesto -el, npr. prišou (prišel); d) različni izpadi sa-
moglasnikov (redkeje soglasnikov), npr. lejte (glejte), tolko/tolk (toliko); e) raba 
-e-/-ǝ- namesto -a-, npr. zdej/zdǝj (zdaj); f) izpadi in hkrati vrivanja drugih glasov, 
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 291
npr. jes/jəs/jǝst (jaz).
• Podaljšane glasove zapisujemo z oo, eee, aaaa, sssss idr., število črk pa je odvis-
no od dolžine trajanja glasov.
1.2.4 Segmentacija gradiva
Osnovno enoto segmentacije smo poimenovali segment,16 ki ga razumemo kot 
govorni tok oz. jezikovni niz, na obeh straneh zamejen s premorom, ki ga ne glede na 
njegovo dolžino izgovori isti govorec. Osnovni in edini pogoj za določanje segmentov 
je obstoj premora, kar pomeni, da lahko segment tvori tako osamljena beseda (npr. 
»iiinn«, Besedilo 2S, GovPm3) kot tudi več stavkov, ki so sicer deli različnih povedi 
(npr. »povPREčnega evropskega razvoja zdaj smo na osemdesetih odstotkih se pravi 
zmanjšal smo tudi«, Besedilo 2S, GovPm3). Tako razumljen segment je v raziskavi 
osnova za raziskovanje poudarkov. Znotraj enega segmenta:
• se lahko zgodi, da ni označen noben slušno zaznan poudarek, je pa v tem primeru 
poudarek največkrat slušno zaznan na besedi, ki je del drugega segmenta v okvi-
ru skupine segmentov, ki ji pripada raziskovani segment (npr. »SKLOpu pravil 
igre //17 v kaTErih tudi mi tekmujemo«, Besedilo 2S, GovPm3). Kljub vsemu 
sta lahko v segmentu brez slušno zaznanega poudarka označena po en jakostno 
najbolj izpostavljen zlog in/ali en zlog, ki smo mu v okviru segmenta ali skupine 
segmentov izmerili najvišji F0 (npr. »SKLOpu pravil igre«, 82,22 dB, Besedilo 
2S, GovPm3);
• je lahko označen en slušno zaznan poudarek. V tem primeru sta znotraj tega se-
gmenta označena po en jakostno najbolj izpostavljen zlog in en zlog, ki smo mu 
v okviru segmenta izmerili najvišji F0, ni pa nujno, da so vse tri kategorije ozna-
čene na istem zlogu oz. celo znotraj iste besede (npr. »z močno gospoDARsko 
delegacijo v Rusiji srečanje«, 81,43 dB, 123,33 Hz, Besedilo 2S, GovNm4);
• je lahko označenih več slušno zaznanih poudarkov, in sicer tako v primeru, ko se-
gment ni razdeljen na dele segmenta (npr. »tako DA v tem trenutku v poslanskem 
klubu ni več ne zadnjega predsednika stranke in vlade«, Besedilo 3S, GovNm6), 
kot tudi v primeru, ko je segment sestavljen iz več delov segmenta (npr. »dober 
veČER / z JELkom Kacinom se bomo pogovarjali / zakaj je razpadlo nekoč 
mogočno politično podjetje Liberalna demokraCIja«, Besedilo 3S, GovNm6). 
V drugem primeru je lahko znotraj tega segmenta označenih po več jakostno naj-
bolj izpostavljenih zlogov in več zlogov, ki smo jim v okviru posameznih delov 
segmenta izmerili najvišji F0.
Segment je lahko sestavljen iz več delov segmenta, če znotraj segmenta obsta-
16 V jezikoslovju se uporabljajo različna poimenovanja za osnovne enote segmentacije govora, npr. 
vloga, še manjši del pa izjava. Izjava je osnovna enota govora, ki približno ustreza pojmu povedi v pisnem 
jeziku in je prozodično, semantično ter skladenjsko prepoznavna enota. Vloga pomeni govor enega govor-
ca, dokler ga ne prekine in prevzame vlogo govorca drug govorec, sestavljena pa je lahko iz ene ali več 
izjav (npr. Kranjc 1999: 63). Namesto izjave se pogosto uporablja tudi izrek, ki je opredeljen kot poved s 
komunikacijsko funkcijo (npr. Volk 2011). Za segment smo se odločili zaradi specifične segmentacije, ki 
je opisana v nadaljevanju.
17 // – razmejuje segmente, / – razmejuje dele segmentov.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij292
ja več pomensko in/ali strukturno povezanih delov segmenta, npr. stavkov, ki 
imajo vsak svojo glagolsko obliko, vrinjenih (lahko tudi brezglagolskih) razlag, 
(pre)dolgih segmentov idr. (npr. »ne more imet na ČElu predsednikaa / v katerega 
se bo KDORkoli bo imel potrebo zaletaval / in stranki KARkoli očital za nazaj«, 
Besedilo 3S, GovNm5). Del segmenta je torej lahko osnovna enota za raziskovanje 
poudarkov, če je govor med dvema premoroma (segment) sestavljen iz več po-
mensko in/ali strukturno povezanih delov segmenta in če je v tem delu segmenta 
bil slušno zaznan poudarek. Več segmentov lahko tvori skupino segmentov, če jih 
druži skupen slušni poudarek in/ali pomenska in/ali strukturna povezanost, premori 
med segmenti pa niso predolgi, da bi razbili pomensko in/ali strukturno poveza-
nost govornega toka (npr. »favorita // in // po DOLgem oklevanju«, Besedilo 6S, 
GovPm12).
Transkripcijo v Praatu smo začeli s prepisovanjem daljših, tj. 60-sekundnih de-
lov govora. Sledilo je označevanje poudarkov – besede s slušno (avditivno) zazna-
nimi poudarki so v transkripciji označene krepkeje. Označevanje poudarkov v kor-
pusu je potekalo ročno in s pomočjo nekaterih avtomatskih pripomočkov v Praatu. 
Sledilo je razmejevanje (segmentacija) na krajše segmente s pomočjo premorov. 
Premor razumemo kot vsakršno prekinitev govornega toka; lahko so tihi (prazni) 
ali zapolnjeni z različnimi vrstami zvočnega signala (podaljševanje glasov, hkratni 
govor, mašila, neverbalni dogodki, npr. smeh). V transkripciji so označeni premori, 
ki so dolgi 50 ms ali več. Segmentaciji je sledilo ponovno poslušanje krajših se-
gmentov ter preverjanje in po potrebi korigiranje že označenih poudarkov.
V tako pripravljenem gradivu smo izvedli meritve jakostno in višinsko iz-
postavljenih delov posameznih segmentov, delov segmentov oz. skupin segmentov. 
Zlogi, ki so glede na meritve v Praatu izgovorjeni z največjo jakostjo (intenziteto) 
v posameznem segmentu, so v transkripciji označeni z VELIKIMI TISKANIMI 
ČRKAMI, rezultati meritev pa so navedeni v decibelih (dB). Zlogi, ki imajo glede 
na meritve v Praatu izmerjeni najvišji F0 v določenem segmentu, so v transkrip-
ciji zapisani ležeče (in podčrtano), rezultati meritev pa so navedeni v hercih (Hz), 
npr.: »dober veČER spoštovani gledalcii mojaa nocojšnjaa« (82,17 dB, 150,12 Hz; 
Besedilo 1S, GovNm2).
Če je bilo na podlagi slušne (avditivne) analize v govoru označenih več poudar-
kov znotraj enega segmenta oz. znotraj več segmentov, sta v končni računalniški 
analizi najpogosteje upoštevana le po en jakostni in en frekvenčni vrh. Slušni po-
udarek, največja jakost in najvišji F0 so lahko označeni v istih zlogih iste besede 
(npr. »PRED in po zadnjih volitvah ne«, Besedilo 6S, GovPm12), v različnih zlogih 
iste besede (npr. »prestopniki z Liberalne demokraciJE«, Besedilo 6S, GovPm12) 
ali v različnih besedah istega segmenta (npr. »se tega SOočenja ne bojimo«, Bese-
dilo 6S, GovPm12) ali različnih segmentov (npr. »gre ZA // predlog sporazuma«, 
Besedilo 6S, GovPm12).
Opisan potek transkripcije in segmentacije 60 sekund posnetka je v povprečju 
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 293
trajal ok. 2 uri, kar ob nekaj več kot 2-urnem gradivu pomeni ok. 250 ur transkribi-
ranja in segmentiranja govora v Praatu.18
2 Besednovrstna predvidljivost poudarkov
Mnenja raziskovalcev o besednovrstni predvidljivosti poudarjanja so deljena, saj 
nekateri zagovarjajo tezo, da je normalno in nezaznamovano poudarjanje sestavni del 
slovnice določenega jezika, drugi pa so prepričani, da je poudarjanje povsem odvisno 
od konteksta in situacije izrekanja ter zato povsem nepredvidljivo. Quirk idr. (1985) 
menijo, da so najpogosteje poudarjeni samostalniki, šele nato glagoli, prislovi, pri-
devniki in zaimki, Đorđević (1984) ugotavlja, da so največkrat poudarjeni števniki, 
sledijo prislovi, pridevniki, glagoli, samostalniki in zaimki, medtem ko je Ž. Matulina 
Jerak (1989) prepričana, da so pojmi, ki opredeljujejo, bolj poudarjeni od pojmov, ki 
se opredeljujejo, kar pomeni, da so poudarjeni predvsem pridevniki, zaimki in glagoli. 
V splošnem naj bi za vse jezike veljalo, da je poudarjanje močno odvisno od besedne 
vrste, ki ji beseda pripada, saj niso vse besedne vrste enako verjetni nosilci poudarka. 
Tako Cruttenden (1986) v svoji raziskavi ugotavlja, da je za stavčnočlenske besede 
(besede odprtega razreda) značilno, da so bolj pričakovano v jedru kot slovnične (be-
sede zaprtega razreda).
Ivas (1993: 305–06) je v raziskavi hrvaškega govora ugotovil, da so bili v TV-od-
dajah, v katerih so nastopali politiki, največkrat poudarjeni samostalniki (26,6 %), 
sledijo pridevniki (23,9 %), glagoli (15,6 %), prislovi (13,7 %), zaimki (12,4 %), 
števniki (2,7 %), vezniki (2,5 %) in predlogi (2,3 %). Dobljene odstotke je primerjal 
s skupnimi odstotki zastopanosti določenih besednih vrst v vsem analiziranem kor-
pusu (samostalnikov je bilo 25,4 %, glagolov 16,9 %, zaimkov 14,5 %, pridevnikov 
12,5 %, veznikov 11,2 %, predlogov 9 %, prislovov 8,4 % in števnikov 1,7 %) in 
zaključil, da so glede na skupno število pojavitev v korpusu najmanjkrat poudarjeni 
vezniki in predlogi, največkrat pa pridevniki. Šuštaršič (1995: 164–78) v svoji primer-
jalni analizi slovenščine in angleščine ugotavlja, da je v slovenščini poudarek pogosto 
na prislovih, nedoločnih in osebnih zaimkih ter na glagolih. Toporišič (SS 2000: 448, 
541–43) v slovnici omenja, da je v slovenščini težišče pogosto na členkih, saj stojijo 
pred tistim delom stavka, ki ga posebej poudarjajo.
Ker so mnenja glede besednovrstne predvidljivosti poudarjanja različna, smo 
preverjali, v kolikšni meri so glede na besedno vrsto predvidljivi poudarki v anali-
ziranem korpusu. V raziskavi je vsaka poudarjena beseda, ki je bila slušno zazna-
na, obravnavana kot samostojna enota, kar pomeni, da so v primeru poudarjenosti 
besed, kot so bom, je ali se, tudi te besede samostojno uvrščene med glagole ipd. 
Besede smo razvrstili v dve osnovni skupini, in sicer govorimo o stavčnočlenskih 
18 Za primerjavo: ortografska transkripcija (torej brez označevanja fonetično-fonoloških značilnosti 
govora) ene minute posnetka, vključenega v Korpus govorjene slovenščine GOS, je trajala ok. 30 minut 
(Verdonik in Zwitter Vitez 2011: 44).
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij294
ter nestavčnočlenskih oz. slovnično-modifikacijskih besedah19 (tabela 4). Preverjamo 
hipotezo, da med stavčnočlenskimi besednimi vrstami vsi analizirani govorci poudar-
jajo predvsem samostalnike, med nestavčnočlenskimi pa členke. 
Tabela 4: Besednovrstna predvidljivost poudarkov – simboli.
Besedne vrste in simboli
stavčnočlenske besede (BS)
samostalniki (BSS)
pridevniki (BSPd)
prislovi (BSPr)
glagoli (BSG)
zaimki (BSZ)
števniki (BSŠ)
nestavčnočlenske 
besede (BN)
slovnične besede (BNS)
predlogi (BNSP)
vezniki (BNSV)
modifikacijske besede 
(BNM)
členki (BNMČ)
medmeti (BNMM)
V korpusu Korp-2MeGo je poudarjena 4401 beseda od 16.629 izgovorjenih, kar 
pomeni, da je poudarjenih 26,5 % vseh izgovorjenih besed v korpusu: 31,6 % (3856) 
vseh stavčnočlenskih in 12,3 % (545) vseh nestavčnočlenskih besed. Izmed posame-
znih besednih vrst dosegajo najvišje odstotke poudarjenosti prislovi (poudarjenih je 
40,8 % vseh prislovov v korpusu oz. 524 od 1284), samostalniki (38,6 % oz. 1401 od 
3633), pridevniki (37,1 % oz. 488 od 1316), števniki (33,0 % oz. 93 od 282), zaimki 
(31,2 % oz. 539 od 1729) in glagoli (20,5 % oz. 811 od 3948), torej vse stavčnočlenske 
besedne vrste. Precej manj pogosto so poudarjene nestavčnočlenske besede, še najpo-
gosteje členki, tj. modifikacijska besedna vrsta (20,1 % oz. 265 od 1321). Preostale 
nestavčnočlenske besedne vrste si sledijo takole: vezniki (12,3 %), medmeti (11,5 %) 
in predlogi (5,4 %). Glede na predstavljene rezultate smo samo delno potrdili hipote-
zo, saj med nestavčnočlenskimi besednimi vrstami govorci v raziskavi res najpogo-
steje poudarjajo členke, med stavčnočlenskimi besednimi vrstami pa so samostalniki 
z 38,6 % takoj za prislovi (40,8 %) na drugem mestu (tabela 5).
19 Delitev besednih vrst glede na skladenjsko vlogo je prilagojeno povzeta po A. Vidovič Muha (1984: 
144, 2013: 36); zaradi primerjav s tujimi raziskavami npr. ne govorimo o samostalniških in pridevniških 
besedah, ampak o samostalnikih in pridevnikih, posebej so izločeni zaimki in števniki, izpuščeni pa so 
povedkovniki.
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 295
B
SS
B
SP
d
B
SP
r
B
SG
B
SZ
B
SŠ
B
N
SP
BN
SV
BN
M
Č
BN
M
M
B
S
B
N
B
S+
B
N
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
%
št
.
%
Pm
39
,6
33
,4
35
,9
21
,2
30
,0
29
,0
6,
6
11
,3
19
,8
9,
1
31
,1
11
,8
15
50
26
,1
Pz
37
,9
48
,3
43
,8
19
,4
30
,6
42
,7
4,
5
11
,5
22
,1
22
,2
31
,7
12
,9
14
43
26
,4
Pm
+P
z
38
,9
39
,3
39
,6
20
,3
30
,3
35
,4
5,
6
11
,4
21
,1
15
,0
31
,4
12
,4
29
93
26
,2
N
m
33
,5
31
,9
39
,5
20
,0
30
,5
32
,9
6,
3
13
,4
12
,3
0,
0
29
,7
10
,3
73
9
24
,7
N
z
44
,0
32
,7
50
,0
22
,4
37
,0
21
,6
3,
0
16
,9
25
,3
0,
0
35
,2
14
,5
66
9
30
,0
Nm
+N
z
38
,0
32
,2
43
,8
21
,1
33
,3
29
,0
4,
9
14
,9
17
,9
0,
0
32
,1
12
,1
14
08
27
,0
Pm
+N
m
37
,4
32
,9
37
,1
20
,8
30
,1
30
,7
6,
5
11
,9
17
,1
7,
1
30
,7
11
,3
22
89
25
,6
Pz
+N
z
40
,1
43
,5
45
,4
20
,2
32
,3
36
,1
4,
0
12
,8
23
,0
16
,7
32
,8
13
,3
21
12
27
,4
P+
N
38
,6
37
,1
40
,8
20
,5
31
,2
33
,0
5,
4
12
,3
20
,1
11
,5
31
,6
12
,3
44
01
26
,5
Ta
be
la
 5
: B
es
ed
no
vr
st
na
 p
re
dv
id
lji
vo
st
 p
ou
da
rk
ov
 –
 re
zu
lta
ti.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij296
Med govorkami in govorci ni zaslediti večjih razlik, saj so govorci poudarili 
25,6 % (2289 od 8932) vseh izgovorjenih besed, govorke pa 27,4 % (2112 od 7697). 
Nekoliko večje razlike se kažejo znotraj posameznih besednih vrst, in sicer predvsem 
pri pridevnikih (govorke so poudarile 43,5 % vseh izgovorjenih pridevnikov, 
govorci le 32,9 %), členkih (govorke 23,0 %, govorci 17,1 %), prislovih (govorke 
45,4 %, govorci 37,1 %), števnikih (govorke 36,1 %, govorci 30,7 %) ter medmetih 
(govorke 16,7 %, govorci 7,1 %). V celotnem korpusu nekoliko pogosteje poudarjajo 
voditelji/ce (27,0 %) v primerjavi s politiki/političarkami (26,2 %), in sicer predvsem 
voditeljice (30,0 %), manj politiki (26,1 %) in političarke (26,4 %) ter voditelji 
(24,7 %). Pri poudarjanju stavčnočlenskih in nestavčnočlenskih besed med politiki/
političarkami in voditelji/cami ni večjih razlik, še največje so pri poudarjanju voditeljev 
(stavčnočlenske 29,7 %, nestavčnočlenske 10,3 %) in voditeljic (stavčnočlenske 
35,2 %, nestavčnočlenske 14,5 %). V okviru posameznih besednih vrst velja pri 
kategoriji voditelji/ce izpostaviti predvsem prislove (voditeljice 50,0 %, voditelji 
39,5 %), samostalnike (voditeljice 44,0 %, voditelji 33,5 %), zaimke (voditeljice 
37,0 %, voditelji 30,5), členke (voditeljice 25,3 %, voditelji 12,3 %) in števnike 
(voditelji 32,9 %, voditeljice 21,6 %), pri kategoriji politiki/političarke pa pridevnike 
(političarke 48,3 %, politiki 33,4 %), števnike (političarke 42,7 %, politiki 29,0 %) 
in prislove (političarke 43,8 %, politiki 35,9 %). V povprečju velja, da voditelji raje 
poudarijo kakšno besedo manj, voditeljice pa kakšno več, medtem ko pri politikih in 
političarkah ni večjih razlik, saj so vsi poudarili od 23,9 % do 27,7 % vseh izgovorjenih 
besed v korpusu. Podobne ugotovitve veljajo tudi ločeno po stavčnočlenskih in 
nestavčnočlenskih besedah.
Ivas (1993) svojo raziskavo hrvaškega medijskega govora sklene z ugotovitvijo, 
da so glede na skupno število pojavitev v korpusu najmanjkrat poudarjeni vezniki in 
predlogi, največkrat pa pridevniki in negacije. Glede na rezultate, pridobljene v pred-
stavljeni raziskavi, se lahko povsem strinjamo z Ivasom glede predlogov, ki so tudi 
v predstavljeni raziskavi poudarjeni najmanjkrat (5,4 %), prav tako so vezniki med 
najmanj pogosto poudarjenimi (12,3 %), nekoliko drugače pa je s pridevniki, ki so v 
hrvaščini najpogosteje poudarjeni, v naši raziskavi pa so s 37,1 % na tretjem mestu, in 
sicer z majhnim zaostankom za prislovi (40,8 %) in samostalniki (38,6 %).
O pogosto poudarjenih prislovih v slovenščini poroča tudi Šuštaršič (1995), ki je do 
tega podatka prišel na podlagi nekoliko drugačnih metodoloških izhodišč (primerjalna 
analiza slovenščine in angleščine), kljub vsemu pa se v obeh raziskavah nakazuje ten-
denca o zelo pogostem poudarjanju prislovov v slovenščini. S Toporišičem (SS 2000) 
se lahko strinjamo, da so v slovenščini razmeroma pogosto poudarjeni tudi členki, saj 
so glede na opravljeno raziskavo najpogosteje poudarjana nestavčnočlenska besedna 
vrsta v korpusu Korp-2MeGo.
3 Za naprej …
Besedilnofonetične značilnosti so v slovenskem jezikoslovju razmeroma sla-
bo raziskane. Z raziskavo, predstavljeno v prispevku in v Huber 2013, ki temelji na 
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 297
opisanem metodološkem pristopu, smo sicer prišli do marsikatere nove ugotovitve 
v slovenski besedilni fonetiki, še vedno pa to področje ponuja veliko možnosti za 
nadaljnja raziskovanja. Tako bi bilo pri poudarkih smiselno še temeljiteje raziskati 
njihove vloge, ki jih opravljajo v govoru, povezave z besednim redom, intonacijo, hit-
rostjo govora, inherentnimi vrednostmi glasov, ne nazadnje bi bilo zanimivo raziskati 
tudi povezavo med poudarki in neverbalno komunikacijo, pri dodatnem potrjevanju 
rezultatov pa nam lahko pomagajo tudi perceptivni testi, izvedeni na večjem številu 
oseb. Raziskava bi lahko skupaj z nadaljnjimi analizami poudarkov in drugih besedil-
nofonetičnih značilnosti pripomogla k (pre)oblikovanju teoretičnih besedilnofonetič-
nih izhodišč, ki bi veljala za različne vrste govornih položajev. 
Viri in literatura
Anton Breznik, 1908: Besedni red v govoru. Dom in svet 21. 222–30, 258–67.
Alan Cruttenden, 1986: Intonation. Cambridge: University Press.
Tomáš Duběda, 2005: Jazyky a jejich zvuky: Univerzálie a typologie ve fonetice a 
fonologii. Praga: Karlova univerza.
Branivoj Đorđević, 1984: Gramatika srpskohrvatske dikcije sa praktikumom. 
Beograd: Univerzitet umetnosti.
Damir Horga, 1996: Obrada fonetskih obavijesti. Zagreb: Znanstvena biblioteka 
hrvatskoga filološkog društva.
Nataša Hribar, 2001/2002: Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi v govorjenem 
jeziku politikov. Jezik in slovstvo 47/7–8. 315–29.
Damjan Huber, 2013: Poudarek in pavza v standardnem slovenskem govoru: 
Doktorska disertacija. Ljubljana: FF.
Ivan Ivas, 1993: Izričajna jezgra u hrvatskom jeziku: Doktorski rad. Zagreb: FF.
Simona Kranjc, 1999: Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: FF.
Željka Matulina Jerak, 1989: O »logičkom« akcentuiranju u njemačkoj rečenici. 
Fonološki i fonetski aspekti govorenog jezika: Zbornik radova. Ur. D. Horga. 
Zagreb: Društvo za primijenjenu lingvistiku Hrvatske. 57–67.
Nenad Miščević, 1983: John Langshaw Austin. Jezik kot dejavnost. Prev. E. Bahovec, 
M. Rotar in J. Šumić - Riha. Ljubljana: Univerzum (Analecta).
Zdena Palková, 1997: Fonetika a fonologie češtiny. Praga: Karlova univerza.
Katarina Podbevšek, 2006: Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in 
umetniški praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Randolph Quirk, Sidney Greenbaum, Geoffrey Leech, Jan Svartvik, 1985: 
A Comprehensive Grammar of English Language. London, New York: Longman.
Jakob Rigler, 1968: Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik 
in slovstvo 13/6. 192–99.
Ivo Škarić, 1999: V iskanju izgubljenega govora. Prev. S. Stergaršek. Ljubljana: Šola 
retorike.
Rastislav Šuštaršič, 1995: Naglas in poudarek v angleščini in slovenščini. Slavistična 
revija 43/2. 157–82.
Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij298
Hotimir Tivadar, 1999: Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. 
Slavistična revija 47/3. 341–61.
--, 2009: Fonetika in realno gradivo – izbira(nje), pridobivanje, urejanje in analiza 
govorjenih medijskih besedil. Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. M. 
Stabej. Ljubljana: FF. 365–69.
Jože Toporišič, 1972: Členitev besedila s premori. Slavistična revija 20/1. 149–58.
--, 11976, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
--, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.
Alenka Valh Lopert, 2005: Kultura govora na Radiu Maribor. Maribor: Slavistično 
društvo Maribor.
Darinka Verdonik, Ana Zwitter Vitez, 2011: Slovenski govorni korpus Gos. Lju-
bljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko.
Tina Verovnik, 2004: Govorjeni knjižni jezik v televizijskih dnevnoinformativnih 
oddajah: Študija primera. Poti slovenskega novinarstva – danes in jutri. Ur. M. 
Poler Kovačič in M. Kalin Golob. Ljubljana: FDV. 157–73.
Ada Vidovič Muha, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporišiča. Slavistična revija 
32/2. 142–55.
--, 22013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: FF (Razprave).
Primož Vitez, 1999: Od idealnih jezikovnih struktur k strategiji realnega govora. 
Slavistična revija 47/1. 23–48.
Jana Volk, 2011: Intonacija v spontanem neformalnem govoru slovenskih govorcev 
na dvojezičnem področju Slovenske Istre: Doktorska disertacija. Ljubljana: FF.
Jana Zemljarič Miklavčič, 2008: Govorni korpusi. Ljubljana: FF.
Jerneja Žganec Gros, France Mihelič, Simon Dobrišek, 2003: Govorne tehnologije: 
Pridobivanje in pregled govornih zbirk za slovenski jezik. Jezik in slovstvo 48/3–
4. 47–59.
Summary
The Praat program for speech analysis is used to analyze sentence stress from the point of 
view of text genre predictability. Sentence stress is understood as: a) the acoustic, semantic, 
syntactic, and wider prosodic emphasis of parts of units of speech at the sentence or text level, 
b) an expression of the informational organization of the text at a deep level, and c) an impor-
tant marker and organizer of speech production. At the acoustic level, sentence stress can be 
determined by the intensity of speech, raised F0, extended duration of sounds, changed tempo 
of speech, and other factors.
For the purposes of this research, a corpus was compiled of ten discussion programs with 
political content on TV Slovenija: in other words, the authentic and relatively spontaneous me-
dia speech of selected politicians and TV presenters (three male and three female politicians, 
and five male and four female presenters), totaling 122 minutes and 35 seconds. In addition to 
the results of the analysis of sentence stress from the point of view of genre predictability, the 
article presents the methodological foundations for studying prosodic characteristics, such as 
corpus planning, collecting material, putting forward hypotheses, the transcription and segmen-
tation of material, audio and computer analysis, and interpretation of the results.
Damjan Huber: Raziskovalna izhodišča besedilnofonetične analize slovenskega medijskega govora 299
In the corpus analyzed, 31.6% of lexical words and 12.3% of grammatical words are stres-
sed. The most emphasized items are all lexical words: adverbs (40.8% of those in the corpus), 
nouns (38.6%), adjectives (37.1%), numerals (33.0%), pronouns (31.2%), and verbs (20.5%). 
Grammatical words are stressed far less often—most frequently particles (20.1%), and less 
often conjunctions (12.3%), interjections (11.5%), and prepositions (5.4%).