ISSN 0040-7712 9 770040 771208 OKTOBER 1999 LETNIK XXXVIII CENA 300 SIT tmm AZ 49 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 1999, LETNIK XXXVIII, CENA 300 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 061/17 902 20, faks: 061/17 902 30 E-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 061/17 902 24, faks: 061/17 902 30 E-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 300 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1500 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6000 SIT (66 DEM oziroma 36 USD). Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Irena Junkar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Lucija Martinčič, Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Učenci z Osnovne šole Stična se radi pozabavajo tudi s spuščanjem zmajev. Foto: Markelj KAZALO 2 5 7 8 9 10 11 15 16 25 26 28 29 30 31 32 35 36 37 39 40 USPEH SLOVENSKIH LADIJSKIH MODELARJEV NA 11. SVETOVNEM PRVENSTVU V KATEGORIJAH M . . EAG '99 NAJLEPŠI SLOVENSKI KOZOLCI 22. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE. DRŽAVNO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV V PANOGI S6A AKROBABY . KAKO ZAČETI Z RV-MODELI ZA ZRAČNE BOJE? MODELARSKI RAKETNI MOTORJI RAPIER. OTROŠKI BAGER FRANCOSKI ZMAJ TEST PICO-LINE NOVO NA TRGU ROBOT (2. DEL) RAČUNALNIŠKA MREŽA - POVEZAVA DVEH RAČUNALNIKOV . . . GIBLJIVE FIGURE IZ AKRILNEGA STEKLA MAKETA LADJE HMS BOUNTY (2. DEL) . TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - RAFALE M DOMIŠLJIJSKI IZDELKI ZA NAJMLAJŠE SKRIVNOSTNI HRANILNIK_ POŠASTI IZ KLJUKIC ZA PERILO UGANKARSKI KOTIČEK TTK7 2 oktober 1999 1 REPORTAŽA Po velenjskem svetovnem prvenstvu 1997 je bilo to prvo ponovno večje sreča¬ nje ladijskih modelarjev, tokrat v že zna¬ nem Duchcovu na severu Češke. Nekoč cvetoče, sedaj zapuščeno mestece je teden dni gostilo modelarje iz 15 držav Evrope ter Kitajske, združene v organizaciji Naviga (www.naviga.org). Prvenstvo je potekalo od 10. do 15. avgusta. Na njem je sodelo¬ valo 222 modelarjev, od tega 175 članov in 47 mladincev. Najštevilčnejše ekipe so pri¬ šle iz Nemčije in Češke, prvenstva pa so se spet udeležili tudi dokaj številna angleška ekipa ter štirje Francozi. Skupno se je na prvenstvu pojavilo 454 modelov čolnov, kar pomeni, da je imel vsak modelar v pov¬ prečju po dva modela. Tekme so potekale v hitrostnih preizkušnjah (Fl), spretnostnih (F3), regatnih (ECO, rnono in hidro) ter ekipni dirki v kategoriji ECO, ki je bila pr¬ vič uvrščena na svetovno prvenstvo. Slo¬ venska reprezentanca je štela štiri člane in tri mladince, sodelovali pa smo v regatnih tekmah in ekipni preizkušnji ECO. Ekipo je vodil Peter Burkeljc. Naviga letos praznuje 40-letnico obsto¬ ja, zato je svoje člane obdarila z žepnimi svetilkami, ki, upam, kažejo na svetlejšo prihodnost te organizacije. Da svetovno pr¬ venstvo v Velenju še ni utonilo v pozabo, so poskrbeli nemški in kitajski modelarji, ki so v Duchcovu nosili majice z napisom in turističnim znakom Slovenije. Kitajski tek¬ movalec si je oblekel to majico tudi na po¬ delitvi. ko je prejemal zlato kolajno. Za nalepke z lipovim listom in napisom Slove¬ nija. ki smo jih imeli s seboj, pa so se ne¬ katere tuje ekipe skoraj steple. Privlačna kategorija ECO Že ime pove, da gre za "najšibkejšo" ka¬ tegorijo, toda le po imenu, saj je bila po udeležbi tu najbolj množična. Nastopilo je 20 mladincev in 35 članov. V tej kategoriji, ki je tudi v Sloveniji najbolj priljubljena, so nastopili vsi naši tekmovalci. Privlačnost modelov ECO je predvsem v njihovi navi¬ dezni preprostosti ter cenejšem pogonskem sklopu. Doseganje vrhunskih rezultatov v takšni konkurenci, kakršna trenutno vlada v tej kategoriji, pa je vse prej kot lahek po¬ sel in zahteva zelo dobro poznavanje obli¬ kovanja modelov, lastnosti motorjev, celic in elis. Letos je bilo za osvojitev medalje po¬ trebno v enem teku odpeljati vsaj 30 kro¬ gov, pri članih celo več. Kljub zelo dobri pripravljenosti so naši tekmovalci naleteli na dodatne ovire, za katere so poskrbeli or¬ ganizatorji. To so bile zelo premišljeno se¬ Podelitev medalj v kategoriji ECO standard junior: 1. Maksim Matvejev, 2. Aleš Hribar, 3. Nina Holc Priprave v slovenskem šotoru stavljene skupine, ki so mnogim, pred¬ vsem najboljšim, one¬ mogočale doseganje boljših rezultatov. Taktika je bila precej preprosta: dobre sku¬ paj, obetavnejše pa v skupine, kjer se bo¬ do med vožnjo moč¬ no ovirali. Rezultatov tako niso krojile sa¬ mo trenutne razmere na progi, temveč tudi skupina, ki je bila tekmovalcu dodelje¬ na. Rezultat takega načrtnega razporeja¬ nja je bil naslednji: prebito dno pri mo¬ delu Bojana Burke- ljca ter uničena po¬ gonska gred in krmi¬ lo pri modelu Mihe Holca. K sreči smo vse te poškodbe lahko nekako popravili. Naši mladinci Miha Sušnik, Aleš Hribar in Nina Holc so bili spet nekaj posebnega. Dosegali so najboljše rezultate in le za las se jim je izmaknila zlata medalja. Na koncu je pivo mesto z nekaj manjšim zaostankom osvojil mladi ruski modelar Maksim Matve¬ jev, drugo mesto je zasedel Aleš, tretje Nina in peto Miha. V prvi vožnji se je v Maksimov model zaletel nekdo iz skupine in je izgubil pokrov. Model se je prevrnil in potonil. Vsi smo pričakovali, da se bodo po končani tekmi prikazali potapljači in model poskusi¬ li najti, a se to ni zgodilo. Kasneje sta ga mo¬ rala Maksim in oče Igor poiskati sama! Za vse navzoče so bile najbolj privlač¬ ne ekipne dirke. V tej kategoriji tekmujejo po trije modeli oziroma tekmovalci, nače¬ loma vsak po pet minut, skupno pa traja tekma 15 minut. Tu se taktika oviranja ne obnese, kajti če kdo razbije model, mora najprej ponj pobiralec, pri čemer gre v iz¬ gubo precej časa, predvsem pa izgube čol¬ na ni mogoče nadomestiti, saj sotekmoval¬ ca ne moreta voziti dlje, kot jima to dopu¬ ščajo celice. Po prvem teku so bili naši mladinci (Miha, Aleš in Nina) uvrščeni na prvo mesto, člani pa na drugo. Nasprotniki so doživeli pravi šok po drugi vožnji, ko so 2 oktober 1999 mt 2 REPORTAŽA Ji) tudi prebivalke jezera - ribe. Miha je v prvi vožnji modela hidro 3 ribo zadel z eliso, tako da se je model ustavil. Za pravilno uravnoteženje in obdelavo te elise je nato porabil dva dni, kar je pomenilo, da je mo¬ ral vse preostale vožnje opraviti z rezervno, mnogo slabšo eliso. Urban je svoja Robbe- jeva modela, ki ju je odlično pripravil za vožnjo po mirni gladini, v vetru in valovih lahko samo "lovil", da se nista prevrnila. Nino pa je na prvi vožnji veter zanesel v bojo, kjer je tudi obstala. Malce so razoča¬ rali angleški tekmovalci, ki so trdili, da so njihovi modeli stabilni tudi v močnejših va¬ lovih. Kot so pripovedovali, so na njihovih jezerih tudi do 20 cm visoki valovi, toda ni tako močnega vetra. Kombinacija vetra in valov pa jim je očitno povzročala prav take preglavice kot vsem drugim tekmovalcem. Naši tekmovalci z desne proti levi: Miha Sušnik, Aleš Hribar, Urban Poljšak, Bojan Burke!jc, Peter Burkeljc, Nina Holc in Miha Holc naši člani (Bojan, Miha in Urban) z 81 kro¬ gi v 15 minutah napredovali na prvo me¬ sto. Po odpeljani sanjski vožnji so bili de¬ ležni burnega aplavza mnogih navdušenih gledalcev, pa tudi tekmecev, ki so jim priz¬ nali in privoščili odličen rezultat. O zmago¬ valcih je odločal zadnji tek. Naši najmlajši, ki so že imeli v mislih zlato odličje, so se po vrsti manjših napak na koncu morali za¬ dovoljiti z drugim mestom. Tudi članska ekipa ni zmogla ponoviti sanjskega druge¬ ga teka, tako da je bil končni izkupiček Srebrna medalja v ekipni tekmi ECO team ju- nior. Miha Sušnik, Nina Holc in Aleš Hribar srebrna medalja s samo enim krogom za¬ ostanka za zmagovalno nemško ekipo (160 krogov). V hitrih kategorijah mono in hidro smo povsem v vrhu Čeprav je po zadnjem svetovnem pr¬ venstvu kazalo, da bodo ti modeli pri nas postali bolj popularni, se to ni zgodilo. Med člani sta tako nastopila le Urban Po¬ ljšak in Miha Holc, med mladinci pa Nina Holc. Urban in Miha sta že imela odličja s prvenstva v Velenju, takrat še v mladinski konkurenci; Urban zlato v kategoriji hidro 1 ter Miha zlate v kategorijah hidro 2, mo¬ no 1 in mono 2. Prav vse je zanimalo, kaj bo prinesel prehod v člansko konkurenco, predvsem zato, ker je bilo treninga s sicer odlično pripravljenimi modeli zaradi zelo omejenega časa (samo štiri ure na teden!) na koseškem bajerju premalo. Znana je na¬ mreč zgodba o samovolji ribiške družine Dolomiti, ki na tem bajerju drago prodaja ribiške dovolilnice vsem mogočim "ribi¬ čem" in jim ponuja ribe iz oporečne vode, hkrati pa onemogoča razvoj drugih dejav¬ nosti na tem prostoru. Omenjene kategorije so zelo zanimive, kajti ti modeli so veliko hitrejši kot modeli ECO, kar omogoča tudi proga, na kateri se tekmuje. Znova se je pokazalo, da marsik¬ do izmed udeležencev pravil vožnje ne Model mono 2 Mihe Holca med vožnjo po razburkani vodi pozna dovolj dobro, ne zna ubrati idealne linije vožnje, predvsem pa, da je treba vo¬ ziti čim bolj tekoče, brez nepotrebnega ustavljanja in vijuganja. Posledice trkov so tukaj drastične, še najmanjša je pri tem razbit model. Brez tehnično brezhibnega modela, usklajenega delova¬ nja pogonskega sklo¬ pa (celice-motor- elisa) in obilice "dir¬ kaških" sposobnosti se ni mogoče visoko uvrstiti. Če je po za¬ htevnosti vožnje ka¬ tegorija ECO primer¬ ljiva s tekmami old- tajmerjev, je vožnja modela hidro 3 for¬ mula 1, saj so hitrosti na ravnih delih proge od 80 do 90 km/h. Žal so v teh kategorijah ves čas nagaja¬ li veter, valovi in ribe. Že pivi dan so bili na jezeru desetcentimetrski valovi ter veter, ki je zanašal in obračal modele. Posebno majhni mono 1 so se po vodi prevračali kot za šalo. Za dodatno zabavo so poskrbele Najboljši v kategoriji hidro 2 senior: 1. Miha Holc, 2. Michael Salffner, 3■ Hermann Ros- sknecht Veter se je v petek in soboto polegel, tako da so tekmovalci lahko pokazali spo¬ sobnosti svojih modelov in spretnost v vož¬ nji, če seveda ni vmes posegla kakšna riba. Znova vzvalovana gladina jezera v nedeljo in na trenutke skoraj orkanski zahodnik sta v prejšnjih dveh vožnjah dosežene položa¬ je dokončno utrdila. Če se je dalo z mode¬ lom hidro 1 v petek odpeljati 16 krogov, je bil v nedeljo 13 krogov že odličen rezultat. Našim tekmovalcem trenutni položaj sicer ni bil ravno po godu, toda ko smo naredi¬ li dokončni obračun, smo bili lahko več kot veseli: Miha - zlata medalja v kategori¬ jah mono 2 in hidro 2, srebrna v hidro 3 in bronasta v hidro 1; Nina - bronasta v kate¬ goriji hidro 1; Urban - osmo mesto v hidro 1 in deveto v hidro 2. Se nekaj zanimivosti Pred začetkom prvenstva so se na trgu pojavile celice Ni-MH velikosti suh C. To so celice na osnovi kovinskih hidridov (spoji¬ ne kovin in vodika). Njihova prednost je za skoraj 50 % višja kapaciteta, slabost pa vi¬ šja notranja električna upornost in relativno hitro staranje. Med modelarji je zavel strah, da bo kdo izmed modelarjev namesto do¬ voljenih celic Ni-Cd na prvenstvu že upo¬ rabljal te celice. To bi načeloma pomenilo, da bi lahko prepeljal več krogov. Duhovi oktober 1999 3 REPORTAŽA K Trening z modelom hidro 2 na koseškem bajerju Model mono 2 Mihe Holca so se polegli šele, ko so po vsakem teku začeli pregledovati celice. Detajli celic Ni- MH se nekoliko razlikujejo od onih na ce¬ licah Ni-Cd, tako da se jih zlahka loči med seboj. Celice Ni-MH bodo dovoljene že na¬ slednje leto, kar bo na nek način pomeni¬ lo začetek novega obdobja v električnem modelarstvu. Uporaba brezkrtačnih motorjev je v modelih na električni pogon že nekaj po¬ polnoma vsakdanjega. Ne mine pa mesec, da ne bi predvsem nemški proizvajalci na¬ redili novega motorja ali regulatorja vrtlja¬ jev, ki je po izmerjenih lastnostih še boljši ali lažji kot model prejšnjega meseca ali konkurenčnega proizvajalca. Kljub temu se da marsikaj doseči tudi z motorjem ali re¬ gulatorjem "prejšnje" generacije in celo s krtačnim motorjem. Model mora namreč delovati kot celota, zgolj zanašanje na mo¬ tor še ni jamstvo za boljše rezultate. Vseka¬ kor pa je priporočljivo v modelu imeti zanesljiv motor, ki te ne pusti na cedilu. Cena brezkrtačnih motorjev je v tem trenut¬ ku že primerljiva s ceno dobrih krtačnih motorjev. Ko k temu prištejemo še ceno elektronskega regulatorja vrtljajev, ki ga potrebujemo pri obeh tipih motorjev, je za¬ radi minimalnega potrebnega vzdrževanja brezkrtačnega motorja upravičen nakup slednjega. Na prvenstvu se je pojavilo tudi nekaj zanimivih modelov ECO v obliki "plošč", ki nimajo kupole in izkoriščajo tako hidrodi¬ namični kot aerodinamični vzgon. Zaradi zelo majhne stične površine med vodo in modelom je hitrost takih modelov na rav¬ nih odsekih proge vsaj za desetino večja kot pri običajnih modelih. Zavoji pa so pre¬ cej blagi, tako da večina modelov tu izgu¬ bi vso prednost. Nekaj posebnega je bil ploščati model zmagovalca Jorga Mrk- witschke, ki je v idealni skupini naredil 31 krogov. Posebnost sta bila tudi modela Bo¬ jana in Petra Burkeljca, prav tako ploščate oblike. Razvnema se tudi razprava o predlogu, da bi ukinili trikotne proge za kategorijo ECO in poenotili vse proge za modele FSR- E. lekmovanja bi tako potekala na progi, ki bi bila podobna sedanji progi hidro dol¬ žine 60 m in širine 15 m. Mislim pa, da bo do končne odločitve preteklo še kar nekaj časa. Podrobne rezultate prvenstva si lahko ogledate na spletni strani organizatorja tekmovanja http://www.minfo.cz/wm- duchcovl999/ ali na spletni strani nemške zveze ladijskih modelarjev Nauticus http://members.aol.com/nauticus01/ index.html. Nekaj več podatkov o modelih Mihe Holca najdete na domači strani http://www2.ijs.si/~jholc/index.html. Sodelovanje slovenske reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu so pod¬ prli: ZOTKS, ki je prispevala reprezentan¬ čne majice in plačala Startnino, ter Mesto Ljubljana. Prihodnje leto bo na vrstu 2. evropsko prvenstvo, ki bo po sedanjih za¬ gotovilih potekalo v Nurnbergu, seveda tudi z udeležbo naših najboljših. Končni rezultati v kategorijah ECO, ECO junior expert mono in hidro: 4 oktober 1999 - 2 REPORTAŽA EAG 99 Ripa, Švedska, 7.-8. 8. 1999 SAŠO BABIČ Odločitev o odhodu na tekmovanje na Švedsko je padla v hipu. Čeprav je bila pred nami dolga pot - skoraj 1500 km v eno smer, če ne upoštevamo še vožnje s trajektom smo bili vsi odločeni, da bomo tja tudi prišli. Sesta¬ vili smo ekipo v postavi: Miloš in Marko Požar, Oskar Kukanja, Andrej Pervinšek, Tomaž Svolj- šak in Sašo Babič ter določili dve trojici tekmo¬ valcev. Prva je krenila iz Nove Gorice, druga pa iz Ljubljane. Na pot smo odrinili že zgodaj zju¬ traj in se sestali na počivališču v Avstriji. Vožnja z avtomobiloma čez Evropo je bila precej utrujajoča, a je vsaka minuta na tekmo¬ vanju odtehtala napore na potovanju. Nekoliko smo se oddahnili in odpočili šele zvečer na tra¬ jektu Delfin, kjer nam je osebje z izvrstno postrežbo in dobro večerjo popravilo razpolo¬ ženje. Po pristanku ob švedski obali nas je na¬ to čakalo še kakih dvesto kilometrov poti do prizorišča tekmovanja. Ob svitu smo prispeli na cilj, prav na hitro postavili tabor in preostanek časa izkoristili za kratek spanec. Prvi dan je bil predviden izključno za prija¬ ve in testiranje modelov. Dopoldne in po kosi¬ lu smo bolj ali manj samevali in pripravljali svoje modele, popoldne pa so ob prihodu na teren za prvo presenečenje poskrbeli finski mo¬ delarji. Najprej smo bili kar krepko začudeni nad njihovimi modeli in načinom prevoza. V velikih vrečah ali pa kar v škatlah za pralne stroje so imeli pokonci zloženih po deset tru¬ pov in pripadajočih kril. Spoprijateljili smo se v nekaj minutah, nato pa so fantje začeli leteti. To je bila prava atrakcija. Naenkrat je vsepovsod brenčalo in žvižgalo. Kljub temu da je bilo v zraku polno modelov, se nismo mogli zadržati, da se jim ne bi še mi pridružili s svojimi. Pred¬ vsem Miloša je močno zanimalo, ali je njegov spiti ire hitrejši od finskega corsairja. Po nekaj zavojih ga je začel loviti, Finec pa se ni dal. Po¬ kazati je hotel svoje znanje v pilotiranju na maj¬ hnih razdaljah. Ker sem bil takrat tudi sam v zraku s svojim bojevnikom, dogajanja nisem mogel spremljati, spomnim se samo, da je tre¬ nutek po mojemu pristanku počilo, nekaj deset metrov naprej pa se je v tla s polnim plinom za¬ ril corsairjev motor. Po zraku so frčali samo še kosi modela, Miloš pa je medtem elegantno pri¬ stal pred noge z ugasnjenim motorjem. Na mo¬ delu smo opazili samo drobno prasko, medtem ko od corsairja ni ostalo kdo ve kaj. Milošev "spit" je zapeljal skozenj kot puščica. Zadel ga je točno na spoju trupa in kril, tako da je mo¬ del razpadel na drobne koščke. Dogodek je Fincem za trenutek zaprl sapo, saj je "enemu od Slovencev" ravnokar uspelo doseči največ, kar je v tem športu mogoče - zračno zmago s popolnoma nepoškodovanim modelom. Fantje so najprej utihnili, nato pa smo v iz njihovega šepetanja razbrali spoštova¬ nje do našega pilotiranja. Da bi bila mera pol¬ na, je potem tudi Tomažu uspelo z modelom v zraku zadeti še enega izmed Fincev, a sta mo¬ dela samo trčila, da je glasno počilo, ter popol¬ noma nepoškodovana nadaljevala svoj let. Zvečer je bila na vrsti uvodna slovesnost z dviganjem zastav in predstavitvijo pilotskih Avtorjev P-40 warbawk je zaradi napake na mo¬ torju ostal na tleh. Načrt modela bomo objavili v eni od prihodnjih številk Tima. Slovenska ekipa s svojimi enajstimi modeli: Marko, Oskar, Sašo, Miloš, Andrej in Tomaž Starti naših modelov so bili najhitrejši od vseh udeležencev tekmovanja - 6,5 sekunde, (zgoraj) Prva slovenska mednarodna zračna zmaga. Miloš je s svojim spitfirejem ''sestrelil" Kalijevega corsairja. (levo) TTKl 2 oktober 1999 5 REPORTAŽA 31 ekip. Sodelovala je pisana druščina tekmoval¬ cev iz Finske, Švedske, Nizozemske, Nemčije, Amerike in Slovenije. Dan testnih poletov se je bližal koncu. Po čudovitem sončnem zahodu se letališče in bližnji tabor presenetljivo nista spraznila. Vsi so hiteli čistiti in pospravljati svo¬ je modele, nato pa so v svojih uniformah prišli naokoli s pločevinko piva v roki. Posedli smo pred šotore in še dolgo v noč kramljali o različ¬ nih stvareh. Že prvi dan je bilo očitno, da se naš pristop do zračnih bojev močno razlikuje od njihovega, saj smo prišli na tekmovanje s skoraj popolno¬ ma drugačnimi modeli. Severnjaki uporabljajo drage tehnike gradnje modelov, predvsem iz stiropora in podobnih penastih materialov, medtem ko so naši modeli večinoma klasične konstrukcije, izdelani pretežno iz balze in veza¬ ne plošče. To sicer pomeni, da smo imeli kon¬ kurenčne in presenetljivo trdne modele, ki pa glede na vloženi čas izdelave nekako niso so¬ dili v ta koncept tekmovanja, kjer je model zgolj potrošni material ali bolje rečeno: modeli morajo biti narejeni na hitro in iz poceni mate- Miloš med popravilom servomehanizma za na¬ gib v krilu svojega spitfireja rialov, saj prav trk v zraku prinese največ točk. Čep rav so modeli, narejeni iz stiropora, sicer zelo krhki, so zlahka nadomestljivi. Tamkajšnjim modelarjem se vidi, da so že kar nekaj časa v središču dogajanja v tej pano¬ gi, saj smo na njihovih modelih opazili mnogo drobnih izboljšav, ki pripomorejo k boljši vod¬ ljivosti, preprostosti in predvsem bojni konku¬ renčnosti modela - od brusilnega papirja na naletnemu robu krila pa do raznih utorov, v ka¬ tere se ujame trak, ipd. Kar se tiče gradnje modela, bi lahko to smer mirno poimenovali minimalizem, saj je vse narejeno čim bolj poce¬ ni, čim hitreje in preprosto. Filozofija tega modelarstva je popolnoma drugačna: model oziroma njegova lupina postane navaden po¬ trošni material, drobovje (motor in RV-oprema) pa se seli iz modela v model. Naslednji dan je bil že tekmovalni dan. Vre¬ me je bilo naravnost odlično, gledalcev pa pre¬ senetljivo veliko. Sam zaradi težav z motorjem žal nisem mogel nastopiti, tako da sem lahko našim fantom malo pomagal in sem si imel čas tekmo podrobneje ogledati. Prvih nekaj bojev V smo vsi spremljali z odprtimi usti. Kakšno pilo¬ tiranje, prav neverjetno, in če ne bi videl, ne bi verjel. Piloti so leteli izredno hitro in napadalno. Vse skupaj je bilo, kot da bi od daleč gledal na¬ pet film o bitkah zračnih lovcev iz druge svetov¬ ne vojne. Bolj ko se je dan bližal koncu, bolj napeto je postajalo tekmovanje, ki se je konča¬ lo s tremi finali, bronastim, srebrnim in zlatim. Do tu pa so se prebili res najboljši, kar se je po¬ kazalo že po nekaj trenutkih zračnega boja. Pi¬ loti so si med seboj porezali veliko trakov, tudi tri v enem poletu, tako da je bilo na koncu za¬ nimivo videti v zraku modele, ovešene z vsemi odvečnimi trakovi. Veliko je bilo trkov, po kate¬ rih so modeli normalno nadaljevali let, pa tudi bližnjih srečanj, ko je samo počilo in so se s kra¬ ja spopada z neba vsuli stiroporni drobci. Kljub temu da je med tekmo izgubil model, pilot po¬ navadi ni bil slabe volje, saj je za to dobil veliko točk. Eden od načinov, kako premagati nasprot¬ nika, je tudi, da ga s spretnim pilotiranjem v zra¬ ku skušaš strmoglaviti. Nekaj posebnega je bilo vreme, ki se na za¬ četku nikakor ni skladalo s stereotipno predsta¬ vo o Švedski. V prvih dveh dneh našega obiska nas je vse po vrsti pošteno ožgalo sonce, živo srebro v termometru pa se je dvignilo do 30 °C, zadnjo noč ob štirih zjutraj pa se je ulil močan dež, ki je potem padal še ves naslednji dan. Vreme se je v nekaj urah popolnoma spremeni¬ lo, kajti postalo je res neprijetno, temperatura je krepko padla, tako da nas je pošteno preze¬ blo. Veter je pihal s ta¬ ko močjo, da nam je novo zastavo na ene¬ mu koncu odrobil in kar močno natrgal. Kljub temu da je zadnji dan pihalo kot za stavo in na trenutke močno deževalo, se je - verjeli ali ne - tudi v takih razmerah letelo. Modeli so proti vetru potrebovali kar nekaj časa, da so se spravili na en konec bojišča, takoj ko pa je eden izmed pilotov obrnil v veter, so to naredili tu¬ di drugi in bili smo pri¬ če nekaj sekundam ogorčenega boja, ki pa se je končal takoj, ko Prizorišče tekmovanja je bilo skoraj pretesno za vse udeležence, saj je bilo vseh prijavljenih pilo¬ tov 63, modelov pa okoli 300. Nemški modelar pripravlja na boj messerschmitl Me-110 v izvedbi nočnega lovca. Čeprav grajeni zelo preprosto, so nekateri modeli kljub temu lahko zelo pri¬ vlačni: lavočkin La-7, F4Ucorsair, Me-210. 6 oktober 1999 TTM! 2 REPORTAŽA Na kraju dogajanja so si ekipe postavile bokse, kjer so piloti lahko pripravljali in popravljali svo¬ je modele. so prišli do meje bojišča in so morali obrniti na¬ zaj. Opravili so še nekaj bitk, a je vnema vseh udeležencev v obupnem vremenu kaj hitro po¬ jenjala. Ves čas tekmovanja smo bili presenečeni nad gostoljubnostjo in sproščenostjo Skandi¬ navcev. Glede na to, da je bila to tekma evrop¬ skega ranga, je bilo za vse poskrbljeno dokaj preprosto, a vendarle učinkovito. Disciplina vseh nastopajočih pa prav vzorna. Švedi so bi¬ li še najbolj zadržani, medtem ko so Finci izsto¬ pali še zlasti s svojimi uniformami; skoraj vsi brez izjeme so bili v pilotskih kombinezonih s številnimi našitki svojih klubov, bojnih skupin in drugih znakov. Najbolj vneti so imeli tudi svojo maskoto, zastavo ali kaj podobnega. Ta¬ ko so na primer piloti bojne skupine "Kamika- ze" imeli na svojem prostoru izobešeno japon¬ sko zastavo, pili so sake, rezanje trakov nas¬ protnika in zračne zmage pa so pospremili z znanimi bojnimi kriki "banzai" ali "tora, tora 11 . Njihova poslastica je bilo hrbtno pristajanje mo¬ delov. Sodelovanje na prvenstvu je bilo za vse nas izjemno doživetje. Severnjaki so se odkritosrč¬ no razveselili prihoda ekipe iz tako oddaljene dežele, kot je Slovenija. Enako prisrčno, kot je bila dobrodošlica, je bilo tudi slovo in kar tež¬ ko se je bilo odpraviti domov. Na tekmah smo se odrezali solidno, saj so nekateri izmed nas prehiteli tudi znana imena tega športa, sicer pa je bil naš cilj predvsem spoznati modelarje, s katerimi smo bili doslej v stiku le po internetu, in preživeti nekaj dni v njihovi družbi ob športu, ki nas druži. Že ko smo pripotovali, so nas takoj prepoznali in ve¬ deli, od kod prihajamo, po nekaj okornih stav¬ kih pa je takoj stekla beseda. Iz znancev po elektronski pošti smo postali pravi prijatelji. Domov smo se vrnili sicer utrujeni, a zadovo¬ ljni. Preživeli smo nekaj lepih dni in se marsi¬ kaj novega v zvezi s to panogo tudi naučili, predvsem pa korenito spremenili filozofijo gradnje modelov. V te kraje se bomo zagotovo še vrnili, a takrat z drugačnim "orožjem". Seveda ne smemo pozabiti omeniti tudi sponzorjev, ki so naši šestčlanski odpravi omo¬ gočili pot na tekmovanje. To so Iskra avtoelek- trika d. d., Iskra avtoelektrika orodjarna, ZOTK Nova Gorica, Krka kozmetika Novo mesto, Grosist Gorica d. d., Avtoservis Nova Gorica in Eldorado. Kogar tovrstno modelarstvo posebej zani¬ ma, lahko več o njem prebere na spletnih stra¬ neh ACES Slovenija http://fly.to/aces-slovenija ali piše na naslov avtorja prispevka: saso.babic@fmf.uni-lj.si. Za tiste najbolj zagrete bralce pa povejmo, da bomo že v naslednji številki objavili načrt začetniškega modela za zračni boj spitfire, ka¬ sneje pa se mu bo pridružil še zahtevnejši mo¬ del P-40 warhawk. Najlepši slovenski kozolci V začetku leta je Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljublja¬ na razpisala natečaj za izdelavo makete slovenskega kozolca kot dopol¬ nilno dejavnost ob državnem tekmovanju oračev v Smledniku. Na natečaj je prispelo nekaj res lepo narejenih maket, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali na priložnostni razstavi na Osnovni šoli Si¬ mona Jenka v Smledniku. Izdelke je pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi Franc Molan (MZDTK - Ljubljana), Peter Kovačič (MTC - Ljubljana) in Jože Čuden (TIM). Pri ocenjevanju so upoštevali verodostojnost ponazoritve kozolcev, razmerje dimenzij, natančnost iz- Strokovna komisija MZDTK - Ljubljana ocenjuje kozolec moravskih učencev. delave ter tehnično in tehnološko dokumentacijo. Najbolje se je odre¬ zala skupina učencev z Osnovne šola Jurija Vege iz Moravč, ki je izdel¬ ku priložila tudi izčrpno pisno gradivo z risbami in zasluženo osvojila pivo nagrado v višini 50.000 SIT. Drugo nagrado (25.000 SIT) je preje¬ la Osnovna šola Roje iz Domžal in tretjo (10.000 SIT) gostitelji razstave, Osnovna šola Simona Jenka iz Smlednika. Lepo izdelano maketo kozolca so učenci OŠ Roje dopolnili s figurami domačih živali. TTE.1- 2 oktober 1999 7 REPORTAŽA 22. srečanje mladih tehnikov Ljubljane JOŽE KOŠAK V Ljubljani je 21. in 22. maja 1999 po¬ tekalo že 22. srečanje mladih tehnikov ljubljanske regije. Prireditev vsako leto v sodelovanju s klubi in ljubljanskim Druš¬ tvom učiteljev tehnične vzgoje organizira Mestna zveza društev za tehnično kulturo. Gostitelj letošnje sklepne prireditve je bila Osnovna šola Poljane, udeležilo pa se je je približno 240 tekmovalcev. Tekmovanja potekajo v skladu s pravili za državna sre¬ čanja, le da se na dan srečanja na šoli odvijajo panoge z raziskovalno-proučeval- nega področja in tehničnih nalog ter razstava izdelkov učencev in učiteljev. S tehnično-športnega področja so preostala samo še tekmovanja z modeli avtomobi¬ lov, zmaji in tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju ali "lov na lisico", druga tekmovanja pa so tekmovalci opra¬ vili že prej v okviru mestnih tekmovanj v izvedbi ljubljanskih modelarskih klubov. Udeležba na skoraj vseh tekmovanjih je bila letos skromnejša, saj se je zmanjša¬ lo tako število sodelujočih šol kot tudi tek¬ movalcev. Glede na lansko in predlansko leto je število toliko upadlo, da je organi¬ zacijski odbor še pred šolskimi počitnica¬ mi povabil mentorje in učitelje na analizo srečanja z namenom, da skupaj najdemo rešitve, ki bodo dale srečanju mladih teh¬ nikov vnovični zagon. Ugotovili smo, da že nekaj let upada število sodelujočih na raziskovalno-proučevalnem in tehničnem področju, medtem ko je število tekmoval¬ cev v tehnično-športnem delu upadlo manj, in to samo v letošnjem letu. Strinjali smo se, da je treba vzroke iskati na šolah in delno tudi v nezanimanju učencev za nekatera področja, ki niso vpeta v mestno okolje, kot na primer "iz učenčeve doma¬ če delavnice" ali pa "tradicionalne tehnolo¬ gije", kjer že dve leti ni sodeloval niti en tekmovalec. Na razstavi izdelkov učencev je bilo sicer zaznati napredek v kakovosti, vendar je število sodelujočih šol, glede na število šol v regiji, odločno premajhno. Očitno je, da je vzrok za to predvsem ne¬ motiviranost učiteljev in vodstev šol, saj za Kot že nekaj let doslej je bila tudi tokrat v kategoriji škatlastih zmajev najboljša ekipa OS Oskarja Kovačiča. prikaz dela pri rednem pouku ni potrebna celoletna angažiranost kot pri raziskoval¬ no-proučevalnem ali tehnično-športnem področju. Delno je vzrok tudi negotovost Na mestnem tekmovanju jadrnic kategorije G, ki šteje tudi za sreča¬ nje mladih tehnikov, je tekmovalce zelo motilo brezvetrje, tako da so si na štartu nekateri pomagali celo s pihanjem v jadra. Kljub temu daje bilo tekmovalcev v kategorijah MČ-1, MČ-2 in MČ-3 letos manj kot prejšnja leta, je bila tekma napeta do zadnjega trenutka. Na razstavi izdelkov učencev je bilo opaziti napredek predvsem v kakovosti izdelave in obilici novih rešitev. Ena redkih panog, v katerih se število udeležencev ne zmanjšuje, je "izdelava izdelka iz lesa z električnim ročnim orodjem". 8 oktober 1999 - REPORTAŽA učiteljev ob nejasno¬ stih o položaju teh¬ nične vzgoje v pred¬ metniku nove 9-let- ne osnovne šole, ki se je vlekla več kot dve leti, pa tudi po¬ manjkanje mentor¬ jev, ki bi bili dovolj usposobljeni in mo¬ tivirani za delo z mladimi v tehničnih interesnih dejavno¬ stih. Menili smo, da bi pri motivaciji uči¬ teljev morali biti de- javnejši tudi ravnate¬ lji šol, saj so le šole z bogato izbiro interes¬ nih dejavnosti zanimive za bodoče učence in njihove starše. V Ljubljani namreč že ne¬ kaj let upada vpis novincev in zato starši vpisujejo svoje otroke na take šole, ki jim Po ogledu proizvodnega procesa so tekmovalci s pomočjo sestavljanke Fischer technicposkušali čimbolj natančno ponazoriti delovanje stroja. ponujajo več v obveznem in predvsem v nadstandardnem programu, kamor sodijo tudi interesne dejavnosti. Za pomanjkanje mentorjev interesnih dejavnosti pa je na nekaterih šolah še vedno vzrok tudi zelo slabo nagrajevanje takega dela, kar vseka¬ kor odvrača sposobne posameznike od te¬ ga, da bi vodili te dejavnosti. Na analizi smo sklenili, da bodo na¬ slednja srečanja organizirana tako, da bo¬ do vsa tekmovanja potekala na isti dan. Za modelarska tekmovanja na srečanju mladih tehnikov bodo kot kvalifikacije ve¬ ljala mestna tekmovanja v posameznih pa¬ nogah, na srečanju pa bosta nastopila po dva najboljša z vsake šole. Jeseni bomo organizirali posvet učite¬ ljev in mentorjev z željo, da bi našli skup¬ no pot za povečanje števila sodelujočih in s tem tudi do boljših rezultatov. Pose¬ bej bomo povabili učitelje s tistih šol, ki doslej niso sodelovale na srečanjih, in jim skušali pomagati pri premagovanju težav. Ravnatelje bomo na njihovih aktivih se¬ znanili z našim delom in možnostmi, saj so prav oni navsezadnje odgovorni za de¬ lo in življenje na šolah. Državno prvenstvo raketnih modelarjev v panogi S6A DRAGO PERC Tako kot vsako leto je Astronavtično-ra- ketni klub "Vega" iz Sevnice tudi letos organi¬ ziral državno prvenstvo raketnih modelarjev v kategoriji S6A/2 (rakete s trakom). Tekmovanje ob vzletno-pristajalni stezi Modelarskega društva Krško je potekalo v mirnem vremenu brez termike. Zaradi mirne¬ ga vremena in ob dejstvu, da smo leteli z motorji 1,25 Ns, so bile tudi razlike med tek¬ movalci minimalne. V takšnih razmerah dobri rezultati uspevajo le najbolj izkušenim. V prvem turnusu se je izkazal veteran slo¬ venskega raketnega modelarstva, Jože Čuden, ki je povedel že s kar lepo prednostjo 14 se¬ kund pred Igorjem Štricljem. Tekmovalci od 2. do 9. mesta pa so bili razporejeni v časov¬ nem razmiku desetih sekund. V drugem turnusu pa se Jožetu polet ni posrečil. Za najboljšim v tem turnusu, Dra¬ gom Percem, je zaostal za 35 sekund, kar ga je najbrž veljalo medalje. V tretjem turnusu so se izkazali sevniški raketarji. Edini, ki mu je uspelo "zadeti" ter¬ miko, je bil Igor Štricelj, ki je bil kar za 38 sekund boljši od naslednjega tekmovalca Bo¬ ruta Lendara in Draga Perca, ki je zaostal še za tri sekunde. Ti tekmovalci so v nekoliko spremenjenem vrstnem redu zasedli tudi prva tri mesta. Državni prvak je postal Igor, drugo mesto je zasedel Drago, tretje pa Borut, vsi trije iz Sevnice. V nadaljevanju tekmovalnega dne so ra¬ ketarji nastopili še na tekmi ciklusa za dr¬ žavno prvenstvo v nacionalni panogi raket s Drago Perc, drugouvrščeni v S6A/2 padalom. Ta kategorija postaja med raketnimi modelarji zelo popularna, saj so modeli večji in s tem tudi za gledalce bolj zanimivi. Najbolj¬ ši v tej kategoriji je bil Predrag Hluchy, drugo mesto je osvojil Igor Štricelj, tretji pa je bil Rok Žunič. Rezultati državnega prvenstva S6A/2 .MODELARSKI KLUB V — ; KRŠKO Dobitniki priznanj posamezno in ekipno: P. Hluchy, D. Hluchv, /. Štricelj, D. Perc, B. Lendaro, U. Močnik in G. Šterk. TT^H 2 oktober 1999 9 PRILOGA Akrobaby ROBERT RESMAN Načrt za ta akrobatski motorni model je namenjen predvsem modelarjem, ki že znajo leteti z visokokrilnim motornim mo¬ delom in prehajajo na naslednjo zahtev¬ nostno stopnjo, to je na nizkokrilni model. Zaradi V-loma krila je model v zraku dovolj stabilen, da letenje z njim ni preveč utrujajoče. V zraku je zmožen na¬ rediti skoraj vse akrobacije, k čemur v ve¬ liki meri pripomore simetrični profil krila. Zaradi tega je model nekoliko hitrejši, še posebej pri pristajanju. Ena od prednosti modela je tudi klasična lesena konstrukci¬ ja, kar zelo poenostavi in poceni gradnjo, obenem pa omogoča kakovostno popra¬ vilo pri morebitnih poškodbah in lomih. Model poganja motor s prostornino 6,5 do 7,5 cm 3 , za vodenje pa zadoščajo štirje kanali. Komando za nagib vzdržuje¬ ta dva v krilo vgrajena servomehanizma, in sicer za vsako krilce eden. Na načrtu sta narisana servomehanizma standardne velikosti, vendar lahko vgradimo tudi manjša. Pri tem moramo ležišče servome¬ hanizma prilagoditi novim izmeram. Model ima standardno podvozje - dve kolesi spredaj in ostrogo zadaj. Zahtevnej¬ ši modelarji lahko v rep vgradijo kolesce, ki ga elastično povežejo s smernim stabi¬ lizatorjem. Izdelan je bil tudi prototip mo¬ dela, ki je imel vgrajeno podvozje, tricikel z enim kolesom spredaj in dvema zadaj. V takem primeru je prvo kolo pritrjeno na rebro, ki nosi motor, zadnji dve pa pod krilo na zadnji četrtini njegove globine. Tricikel je za začetnike prijaznejši pred¬ vsem pri vzletanju, medtem ko klasično podvozje zahteva že kar nekaj znanja. Obris trupa narišemo v naravni veliko¬ sti ter iz balze 3 mm izrežemo dve popol¬ noma enaki stranici. Vsa rebra izrežemo iz vezane plošče 4 mm. Na načrtu so narisa¬ na v naravni velikosti, le nekatera sime¬ trična so zaradi pomanjkanja prostora narisana samo polovično. Ker niso zaple¬ tena, jih bomo lahko hitro dorisali. Posta¬ vimo najprej rebra T 4, T 6, T 7 in T 8 in konstrukcijo na obeh straneh zapremo z vezano ploščo 1 mm (T 21) ter obema stranicama trupa (T 20). Vstavimo tudi ostala rebra in vse skupaj pustimo, da se lepilo dobro posuši. Pazimo na pravokot- nost med sestavnimi deli, saj je trup v tej fazi najbolj občutljiv za zvitje, ki ga je poz¬ neje zelo težko odpraviti. Zadnji del trupa sicer nima reber, vendar je ojačen z balzo- vimi letvicami 6x6 mm, ki jih škatlasto vlepimo v trup. Zdaj preverimo, ali rezer¬ voar lepo sede v odprtine v rebrih. Odpr¬ tina v rebru mora biti toliko večja, da lahko rezervoar obložimo s peno. Na zgornji del trupa prilepimo dve balzovi letvici 10 x 15 mm, da bomo lahko trup polkrožno oblikovali. Trup zapremo še s spodnje in zgornje strani ter robove natan¬ čno pobrusimo. Vanj vlepimo še preostale dele. Letvici T 16 prilepimo na notranjo stran stranice v višino, ki jo dovoljuje veli¬ kost servomehanizma. Rebro T 5, na kate¬ rem je pritrjen servomehanizem, privijemo na letvici (T 16) z majhnimi lesnimi vijaki, da bomo imeli dostop do rezervoarja, ko ga bo treba očistiti ali zamenjati cevke. Re¬ bro T 1 je iz 8 mm debele vezane plošče ter zgoraj in spodaj založeno z deli T 9 in T 10. Ker je trup pod motorjem zaprt, moramo spodaj na rebru T 1 prilepiti vgreznjene matice, da bomo lahko motor pritrjevali samo od zgoraj. Podvozje ukrivimo iz jeklene žice 0 4 mm in ga s pomočjo dveh reber Til pri¬ vijemo na rebro T 3 (samo, če smo se odločili za klasično podvozje). Podvozje je iz dveh enakih delov, ki se v trupu pre¬ krivata. Kolesa utrdimo z dvema objem¬ kama in pazimo, da se narahlo vrtita. Ostroga je prav tako iz jeklene, vendar tanjše žice 0 2 mm in je s tanko nitjo pri- Pri lepljenju stranic si pomagamo s svoro. Trup in stabilizatorji pred sestavljanjem 10 oktober 1999 rac 2 PRILOGA vezana in prilepljena na rebro, ki zapira trup. Če bomo vgradili repno kolo, mora¬ mo na dno trupa vlepiti ploščico iz ve¬ zane plošče, na katero ga bomo lahko privijačili. Stabilizatorje izdelamo iz balzovih letvic, ki jih sestavljamo na ravni deski. Krmila izrežemo iz balze 6 mm in jih obrusimo v oster rob na debelino okoli 2 mm. Premična dela višinskega stabiliza¬ torja sta med seboj povezana z jekleno smolo nalepimo na stiroporno sredico. Lepimo jo tako, da vlakna potekajo pod kotom 45°. Balzo, s katero bomo prekrili krilo, namažemo s smolo in jo z lepilnim trakom pritrdimo na krilo, da se ne more premikati. Na koncu preverimo, da med posameznimi ploščami ni prevelikih rež, in vse skupaj v plastični vreči stisnemo. Ko je vakuumiranje končano, prilepimo še prednjo letvico in ušesi ter vse skupaj natančno obrusimo. Morebitne manjše s folijo in nimajo tečajev. Pred prekriva¬ njem je smotrno vse površine premazati z razredčenim belim mizarskim lepilom, da se folija lažje in bolje prime. Model lahko tudi barvamo. V tem primeru ga prej pre¬ krijemo z japonskim papirjem ter trikrat prelakiramo z brezbarvnim nitrolakom. Notranjost modela moramo premazati še z dvokomponentnim lakom, da po¬ stane odporen proti metanolu. Zunaj je model zaščiten s folijo, če pa ga bomo Model pred prekrivanjem s folijo Akrobaby s klasičnim podvozjem žico 0 2 mm, ki jo vlepimo še na šablon¬ ski deski, da sta obe polovici v isti ravni¬ ni. Vgradnji tečajev posvetimo nekoliko več pozornosti, da bodo nameščeni res na sredini. Stabilizatorja vlepimo v trup in ju na notranji strani obložimo z balzovimi letvicami. Za kabino prilepimo še iztek (T 17) iz polne balze, ki ga kapljičasto obrusimo. Vetrobransko steklo naredimo iz kosa akrilnega stekla ali podobne prozorne plastične mase. S segrevanjem ga ukrivi¬ mo pod določenim kotom in z dvema vi¬ jakoma pritrdimo na trup. V kabino lahko vstavimo tudi figurico pilota, ki naredi model še bolj privlačen Krilo ima dvojni V-lom. Na sredini, kjer je pritrjeno na trup, je ravno, malo ven od trupa pa se nagne navzgor pod kotom 2°. Sredica je iz stiropora ali stiro- dura in oblečena z balzo 1-1,5 mm. Izre¬ žemo jo s segreto uporovno žico, jo previdno obrusimo ter vanjo vlepimo ka¬ bel za priključitev servomehanizmov. No¬ silca K 5 in K 6 (2x) izrežemo iz 4 mm debele vezane avioplošče. Oblika nosil¬ cev že sama določa dvojni lom krila. Na načrtu sicer nista narisana, vendar si po¬ magamo z debelino profila in podanim kotom dvojnega loma. Nosilca vlepimo v krilo, ki tako že dobi svojo pravilno obli¬ ko. Pri tem pazimo, da sta obe polovici krila enako dvignjeni. Krilo je zdaj v enem kosu in ga takega s tehniko vaku- umiranja tudi prekrijemo z oplato iz bal¬ ze. Preden se lotimo vakuumiranja, vse dele opiate opašemo na krilo. Tkanino (120 g/m 2 ), ki ojači srednji del krila, na spodnji in zgornji strani z epoksidno reže zakitamo. Na vsaki strani zarišemo krilca (elerone) in jih pravokotno izreže¬ mo. Krilce obrusimo pod kotom, da mu omogočimo zadosten pomik. Vse povr¬ šine, kjer se vidi stiroporna sredica, pre¬ krijemo s trdo balzo debeline 1 mm. Iz aluminijeve pločevine 1 mm izrežemo še dve ročici, na kateri bomo priklopili po¬ gon krilc s servomehanizma. V liniji ročic izdolbemo v krilu odprtino za servome- hanizem. Notranje stene vdolbine prav tako oblepimo z balzovim furnirjem. Ker je krilo dovolj debelo, lahko povezava s krilcem poteka skozi krilo. Z debelejšo uporovno žico naredimo za to primerno odprtino. Servomehanizem v krilu prekri¬ jemo le s samolepilno folijo, da imamo, če kaj odpove, do njega hiter dostop. Model prekrijemo s folijo živih barv v čim bolj privlačni shemi, primerno za akrobatska letala. Krilca so pritrjena samo okrasili z barvami, uporabimo take, ki ni¬ so občutljive za modelarsko gorivo. Povezave servomehanizmov in krmil morajo biti brez mrtvih hodov in se med seboj ne smejo dotikati. Povezavi za smer in višino naredimo iz smrekove letvice 6 x 6 mm, ki jo na vsaki strani podaljšamo z je¬ kleno žico in na koncu pritrdimo vilice. Za plin in nagib zadoščajo samo jeklena žica in vilice, saj so razdalje bistveno krajše. Pri modelu s triciklom prednje kolo povežemo s servomehanizmom za smer in sicer z je¬ kleno žico 0 2 mm, ki mora biti nekje ukrivljena pod pravim kotom, da se amor¬ tizirajo sunki, ki jih povzroča prednje kolo med vožnjo po tleh. Če velja pravilo, da morajo biti vse povezave čim bolj ravne, je edina izjema pri povezavi prednjega kole¬ sa. Med pristajanjem, predvsem v travo, so sunki v prednje kolo tako močni, da lahko polomijo zobnike v servomehanizmu. TIMOVI OGLASI RAKETO, ki leti do višine 300 m, skupaj z motorjem in padalom prodam za 2.000 SIT. Avgust Potočnik Tel.: (063) 827-225 ali (041) 822-366 UGODNO PRODAM avtomobilski mode¬ larski motor Novarossi 2000 6/E (3,5 cm 3 , 1,7 KM, 26.500 vrt./min.), koleno 180° in re¬ sonančno cev. Vse je skoraj nerabljeno, 40 % ceneje kot novo. Motor je primeren za tek¬ movanja. Klemen Korošec Begunje ID Cerknica Tel.: (061) 706-320 PRODAM malo rabljeno RV-napravo Robbe f-14 ter jadralni model Robbe varta fly na električni pogon - komplet s polnilnikom. Prodam še Simpropov jadralni model, motor 3,5 cm 3 OS-max ter tekmovalne jadralne modele. Cena po dogovoru. Boštjan Jerman Ul. Petra Podleska 12 2000 Maribor Tel.: (062) 417 985 PRODAM skoraj dokončan model jadralne¬ ga letala na pomožni električni pogon z elektromotorjem speed 400. Okvirna cena je 10.000 SIT Jan Hančič Tel.: (061) 825-557 TčKr 2 oktober 1999 11 MODELARSTVO Kako začeti z RV-modeli za zračne boje? ANDREJ PERVINŠEK Zračni boji z radijsko vodenimi modeli so modelarska panoga, ki ima nekaj po¬ sebnosti v primerjavi z drugimi vrstami modelarstva. Ta prispevek obravnava vpra¬ šanja modelarjev, ki želijo začeti s to dejav¬ nostjo. Razdeljen je v tri poglavja: - Kako si izdelamo model za zračne boje, - Prvi poleti z modelom za zračne boje, - Tekmovalno letenje. Kako si izdelamo model za zračne boje? Modeli so privlačni na pogled in mno¬ go je modelarjev, ki bi radi leteli z njimi. Vendar modeli za zračne boje niso za začetnike, ker so precej hitri in okretni. Preden poskusimo leteti s temi modeli, moramo znati zanesljivo upravljati običajni trenažni motorni model. Načrti za modele Načrtov obstaja kar lepo število. Največ jih lahko dobimo na internetu, nekaj jih je bilo objavljenih tudi v modelarskih revijah, kot so FMT, Modeli Bauplane, R/C mode- ler, MAN, pa tudi v Timu. Kakovost načrtov je zelo različna. Veči¬ na konstruktorjev se trudi, da so modeli čimbolj preproste gradnje. Na internetu je najbolje, če najprej od¬ premo slovensko stran za zračne boje: http://fly.to/aces-slovenija. Na tej strani lahko dobimo v "delavnici" precej načrtov in skic. Če nam to ne zadostuje, so v "zani¬ mivih povezavah" tudi strani iz drugih držav. Načrte lahko najdemo na finski, ameriški, havajski in drugih straneh, ki jih lahko dosežemo s slovenske strani. Večina načrtov je zastonj in jih lahko z interneta neposredno prenesemo na svoj računalnik v formatu jpg ali CAD. Nekatere načrte pa dobimo tako, da pošljemo naročilo na ustrezni naslov in jih potem dobimo po običajni pošti. Taki načrti praviloma niso dragi. Če se odločimo za načrt ali sestav¬ ljanko iz Amerike, moramo biti pozorni, ker se pravila za gradnjo modelov za zrač¬ ne boje v Ameriki razlikujejo od evropskih. Preveriti moramo predvsem glavne dimen¬ zije, ker modeli tam lahko odstopajo od merila 1:12 tudi za 10 %, medtem ko je pri nas dovoljeno le 5-odstotno odstopanje. Načrte lahko dobimo tudi pri večini mo¬ delarjev, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Kompleti modelov za zračni boj Mnogo modelarjev se izogiba gradnji modelov "iz ničle" in se raje odločijo za na¬ kup kompleta, ker je gradnja s tem hitrejša. Žal moram reči, da na slovenskem trgu ni kompleta, ki bi ustrezal pravilom za zračni boj. Vsi modeli, ki jih je mogoče kupiti v naših trgovinah, so ali premajhni ali pa pre¬ veliki. Kar nekaj slovenskih modelarjev že pripravlja sestavljanke modelov za zračni boj, vendar nihče še nima izdelka priprav¬ ljenega za prodajo. Treba bo še počakati, da se bo pojavil kdo z ustreznim izdelkom. Izbira modela Po pravilih lahko izdelamo maketo vo¬ jaškega letala, ki so ga izdelovali v letih od 1935 do 1945. Maketa mora biti izdelana v merilu 1 : 12, z največ 5 % odstopanja od glavnih mer (razpon in dolžina). Nikjer ni omejitve, kakšno vojaško letalo je dovoljeno. V praksi so omejitve le zaradi dopustnih prostornin motorjev in zaradi omejitev gle¬ de teže modela. Veliki bombniki in tran¬ sportna letala ne pridejo v poštev, ker so s premajhnimi motorji in preveliko težo ne¬ konkurenčni. Za motorje 2,5 cm 3 so pri¬ merni modeli pravih letal, ki so imela raz¬ pon od 8 do 12 metrov, za motorje 3,5 cm 3 izbiramo letala z razponom 12 do 15 me¬ trov, za večmotornike pa tja do 16 metrov. Model je lahko grobo izdelan iz poceni ma¬ terialov, kar pa za letenje sploh ni bistve¬ no. Gladka površina res zmanjša zračni upor, a razlika skoraj ni opazna. Pri videzu modela lahko marsikaj poenostavimo in tu¬ di barvanje je lahko manj natančno. Pomembno je le, da so modeli videti pri¬ bližno taki, kot so bila prava bojna letala druge svetovne vojne. Ni dovoljeno, da bi bil model pobarvan kot športno letalo. Izbira modela je stvar vsakega posa¬ meznika, ker ima vsakdo svoje najljubše le¬ talo. Vseeno priporočam, da za začetek izberemo takega, ki je lažji, počasnejši in bolje jadra. Odlična začetniška modela je konstruiral Martin Hlmberg, in sicer spitfire in P-40 warhawk. Seveda obstaja še dosti drugih primernih modelov. Majhnim, hi¬ trim in manj stabilnim se na začetku raje izogibajmo, ker so zahtevnejši za vodenje. Taki so na primer messerschmitt Me-109 ali ruska MiG-3 in polikarpov 1-16. Glede na model in pravila izberemo ustrezen pogon¬ ski motor. Pri izbiri pogona imamo na vo¬ ljo precej možnosti. Običajno se odločimo za motor 2,5 cm 3 ali 3,5 cm 3 na žarilno svečko, čeprav nam pravila dopuščajo uporabo vseh vrst motorjev, ki se uporab¬ ljajo v letalskem modelarstvu. Večmotorne modele za začetek močno odsvetujem, ker je že z enim motorjem lahko veliko težav. Haivker hurricane Skupaj s spitfirejem je hurri¬ cane ubranil britansko otočje pred nemško zračno invazijo leta 1940. Kasneje zaradi za¬ starelosti ni več opravljal lov¬ skih nalog, pač pa so ga vse do konca vojne uporabljali kot jurišno letalo za napade na tleh. Model je izdelal Šved Lasse Lundell. Pilot: Andrej Pervinšek. Model je v celoti izdelan iz belega stiro¬ pora. Krila so prekrita z oplato iz balze. Celotna konstrukcija je oblepljena z rja¬ vim ovojnim papirjem, ki model precej ojači. Lasse je model prebarval z lakom za čolne. Motor MWS 2,5 cm 3 poganja eliso APC 7x4. Vgrajeni so trije servomehanizmi Graup- ner 2081 in baterija Ni-Cd 500 mAh. Skupna masa mo¬ dela brez goriva je 880 g. Model je narejen grobo, ti¬ pično za zračne boje. Cena in čas izdelave takega mode¬ la sta nekajkrat nižja, kot če model izdelamo klasično iz balze in tradicionalnih mo¬ delarskih materialov. Seveda pa je bolj krhek. Po letošnjih pravilih bi lahko vanj vgra¬ dil motor 3,5 cm 3 , a je tudi 2,5 cm 3 čisto dovolj. Ima odlične manevrske lastnosti in zelo mirno leti. Hitrosti so zaradi šibkejšega motorja nekoliko manjše. Na krilih ima pritrjene aluminijaste zobe, da bolj za¬ nesljivo ujame in odtrga trak (strimer) z nasprotnega letala. 12 oktober 1999 mr MODELARSTVO Odsvetujem tudi električni in impelerski pogon, ker nimata ugodnega razmerja te¬ ža/moč/cena. Gradnja modela Pri modelu je pomembno težišče. Tu ne smemo goljufati, raje centimeter bolj na¬ prej kot nazaj. Težišče določamo vedno pri praznem rezervoarju. Če je pomaknjeno bolj naprej, so krmila manj občutljiva in model leti stabilno kot puščica. Če pa je te¬ žišče preveč nazaj, potem model postane nestabilen in posebno pri majhnih hitrostih rad omahne v vrij, iz katerega ni več reši¬ tve. Nerodno je to, da težišče lahko določi¬ mo šele, ko je model narejen. Pravilen položaj težišča dosežemo s premikanjem opreme po trupu in ne z dodajanjem svin¬ ca ali prestavljanjem kril! Najslabše je, če odštejemo kup denarja za majhne servo- mehanizme, potem pa v trup naložimo tovor svinca. Težišče seveda ni vse. Ne smemo pozabiti nakloniti os motorja za 2° v desno in navzdol. Ta kot nam olajša vzle¬ te, pristanke in izboljšuje stabilnost letala pri različnih hitrostih. Pomemben je vpadni kot krila. Pravilna nastavitev nam omogoča stabilno letenje pri vseh hitrostih. Tudi aerodinamično ali geometrijsko zvitje krila (washout) ne sme manjkati. Dobra mera zvitja omogoča stabilnejši let pri vzletih in pristankih, ko so hitrosti kritično majhne. Pazimo, da imamo čim manj praznih ho¬ dov na krmilih za krilca in na višinskem kr¬ milu. Vloženi trud bo poplačan z mirnim letenjem modela in natančnim vodenjem. Tečaji krmil naj bodo solidno izdelani, reže med krmili pa majhne. Posebno pri zelo hi¬ trih modelih je dobro, da so krmilne povr¬ šine lepljene iz dveh ali več plasti balze, da so bolj toge. S tem se izogibamo vibraci¬ jam, ki se rade pojavijo ob večjih hitrostih. Model naj bo lahek, saj hitreje leti, se bolje vzpenja in lepše jadra. Lažji so Starti ter pri¬ stanki, boljše so manevrske lastnosti mode¬ la in manjša je nevarnost vibracij. Lahko ga poganja šibkejši in lažji motor, zato skuša¬ mo izdelati model z minimalno maso. Po pravilih je za modele z motorjem 2,5 cm 3 najmanjša dovoljena masa 700 g. Standar¬ dna oprema s tremi servomehanizmi tehta okrog 600 g. Če želimo obdržati maso bli¬ zu 700 g, lahko prazen model tehta samo 100 gramov, česar ni mogoče doseči brez žrtvovanja trdnosti letala. Zato skušamo te¬ žo opreme zmanjšati, da nam več ostane za sam model. Masa opreme z minikompo- nentami (mikroservomehanizmi, sprejem¬ nik pico, majhne baterije) je približno 400 g, pa še to dosežemo le s slabšanjem funk¬ cionalnosti opreme. Pri opremi smo tako prihranili 200 g, neopremljen model pa v tem primeru lahko tehta 300 g. Toda žrtvo¬ vali smo čas letenja zaradi manjše kapaci¬ tete baterije. Manjši servomehanizmi so dražji in se pri padcih radi poškodujejo. Ponavadi se ne odločimo za minimalno te¬ žo opreme, ampak izberemo neko vmesno varianto. Za krilca izberemo servomehani- zem standardne velikosti, ker se težje po¬ škoduje. Servomehanizma za plin in višin¬ sko krmilo sta lahko manjša. Baterije naj bodo srednje velike (500-700 mAh), da se ni treba kar naprej bati pomanjkanja elek¬ trike. Taka oprema tehta okrog 500 g, pra¬ zen model pa v tem primeru lahko tehta 200 g, kar ni tako težko doseči. Manj težav s težo imamo pri modelih z motorjem 3,5 cm 3 . Tu je spodnja meja 1000 g. Standard¬ na oprema v tem primem tehta približno 700 g in nam za prazen model tako ostane 300 gramov. Pri gradnji nam zato ni treba toliko paziti na težo. Vso odvečno navlako ukinemo. Razna kolesa, lutke v kabini, hla¬ dilniki, itd. v tej panogi niso običajni. Model tudi nima smernega krmila in pripa¬ dajočega servomehanizma. Naši modeli večinoma tehtajo od 900 do 1100 gramov. Kaže, da slovenski modelarji raje gradimo težje in trdnejše modele, saj morajo zdržati precej grobo ravnanje in trde pristanke. Izbira materiala za gradnjo Možne so prav vse vrste materialov in najrazličnejše tehnike, ki se uporabljajo za gradnjo modelov. Največ se uporabljajo sti¬ ropor, stirodur, les (balza) in laminati iz ste¬ klenih vlaken (ELSV). Gradnja modela iz stiropora Na evropskih tekmah prevladujejo mo¬ deli iz stiropora. Skoraj nihče modelov ne kupuje v trgovinah, ampak si jih vsak izde¬ la sam ali s kolegovo pomočjo. Vzrok tiči v nizki ceni in hitrosti izdelave, saj material za trup in krila iz stiropora stane le nekaj sto tolarjev. Model je mogoče izdelati v enem dnevu. V Ripi sem na lastne oči videl Šveda, ki je dan pred tekmo začel izdelo¬ vati dva modela (kose stiropora je imel narezane že prej). Naslednji dan je imel iz¬ delani obe letali in je z njima tekmoval. Na tekmi je obe razbil, ju popravil in se na koncu celo uvrstil v finalne boje. Dobra stran modelov iz stiropora je tudi možnost hitrega popravila. Stiropor se pri padcu de¬ formira in s tem ublaži sunek v notranje dele. Servomehanizmi in sprejemnik so v tem primeru bolje zaščiteni kot pri drugih vrstah gradnje. Konstrukcija je zelo poeno¬ stavljena. Krila izdelamo takole. Najprej z vročo uporovno žico izrežemo dele kril. Prednje in zadnje robove ojačimo z leseni¬ mi letvicami in vse skupaj obrusimo. Potem prekrijemo krila, kar lahko napravimo na več načinov: • Prekrivanje z balzo je precej pogosto. V tem primeru za sredico uporabimo čim lažji stiropor. Dele kril zlepimo in spoje ojačimo s stekleno tkanino. Krila potem še prelakiramo ali prekrijemo s folijo. • Prekrivanje s stekleno tkanino in epoksi- dno smolo sodi med dražje in zamudnej- še tehnike. Sredica je lahko iz stiropora ali stirodura. Včasih taka krila prekrije¬ mo z debelejšo plastjo tkanine, potem pa krila namočimo v bencin ali nitroraz- redčilo, ki stiropor stopi. Na koncu jih prelakiramo ali prekrijemo s folijo. Supermarine Spitfire MK VII Spitfire MK Vil je bil višinski prestreznik. Model tia sliki je v barvah angleške 332. eska¬ drilje. Spodaj je nebesno mo¬ der, zgoraj golobje siv s črno- belimi invazijskimi trakovi. Konstrukcija modela, ki ga je zasnoval švedski modelar Martin Elmberg, je klasična iz balze. Model na sliki je de¬ lo Andreja Pervinška. Poga¬ nja ga motorMWS 2,5 cm - 3 z eliso APC 7x4. Rezervoar sprejme 100 ml goriva. Vgra¬ jene ima tri servomehanizme: za pogon krilc je standardne velikosti, višinsko krmilo in plin pa sta potrebna srednje velika (mini). Baterije Ni-Cd imajo kapaciteto 1100 mAh. Model je pravi veteran, saj se je udeležil prav vseh tekem v zračnih bojih na slovenskem. V rokah Tomaža Svoljšaka je dosegel tudi edino zračno zmago slovenskih pilotov na letošnjem evropskem prven¬ stvu v Ripi na Švedskem. Trčil je s focke wulfom Ta-152 Je- sperja Sigbjoernssona. Švedu je gladko odbil krilo in ga str¬ moglavil. Kljub poškodovane¬ mu krilu je še kakšno minuto ostal v zraku, nato je moral zasilno pristati, pri čemer se je precej poškodoval. Tomaž Slika kaže glavne sestavne dele modela spitfire za zrač- obljublja, da ga bo znova ne boje. Izdelava modela je preprosta in hitra. usposobil. TTE.C 2 oktober 1999 13 MODELARSTVO Vought F4U corsair Hiter, robusten in močno oborožen je de¬ loval predvsem na pacifiškem bojišču. Pi¬ loti ga na začetku niso marali, ker je bil zaradi izjemne moči motorja težko ob¬ vladljiv. Ko so ga bolje spoznali, je postal zelo učinkovito orožje. Na vsakega sestre¬ ljenega corsairja je padlo 11 japonskih le- žarno steno za nosilec motorja in ga na novo prebarval s premazom, odpornim proti metanolu. Za pogon je uporabil mo¬ tor MWS 3,5 cm 3 z eliso 8 x 6 in rezervo¬ arjem 120 ml. 1100 gramov težak model je bil krmiljen s štirimi miniservomehani- zmi: z dvema v krilih ter po enim za viši- tal. Barve in oznake z mrtvaško glavo pri¬ padajo ameriški mornariški eskadrilji "Jolly Rogers". Model češkega proizvajalca Savex je avtor prispevka predelal in priredil za zračne boje. Model iz epoksidnega laminata, ki je v se¬ stavljanki, je pomanjšan v merilu 1 : 14, zato ne ustreza pravilom v tej panogi. Ker je predviden za električni pogon, ga je bi¬ lo treba predelati. Avtor mu je vgradil po- no in plin. Baterije Ni-Cd so imele kapaci¬ teto 700 m Ah. Model je bil izjemno hiter in sposoben ek¬ stremnih manevrov. Njegovo hitrost so ocenili na blizu 200 km/h. Med preizku¬ šanjem manevrskih sposobnosti pri naj¬ večjih hitrostih je prišlo do vibracij na višinskem krmilu, ki so odtrgale krmilno ročico. Od modela, ki je bil tisti hip pri polni hitrosti obrnjen navpično navzdol, je ostal cel samo rep. • Krila iz stirodura lahko prekrijemo z rja¬ vim ovojnim papirjem. Ta način je zelo hiter in najcenejši. Uporabimo lepilo za tapete, ali še bolje, z vodo razredčeno belo mizarsko lepilo, da se papir, ko se posuši, lepo napne. Na koncu vse sku¬ paj prebarvamo s sintetičnim lakom (tesarolom), lakom za čolne ali kakšno drugo barvo, ki ne topi stiropora in je odporna proti gorivu. • Krila iz stirodura lahko prekrijemo tudi s širokim, prozornim samolepilnim tra¬ kom ali samolepilno tapeto. Ta način gradnje je gotovo najhitrejši, saj naredi¬ mo krilo z najmanj postopki. Če za tistih nekaj spojev, kjer le moramo lepiti, upo¬ rabimo hitro delujoče epoksidno lepilo, nam med posameznimi fazami dela sko¬ raj ni treba čakati. Trup izdelamo na podoben način kot krila: Posamezne dele trupa iz stiropora ali sti¬ rodura izrežemo z vročo uporovno žico. Stena trupa naj bo debela približno en cen¬ timeter. Stirodur, ki je močnejši in težji, je lahko tudi tanjši. Odebelitve naj bodo na prednjem delu trupa in tam, kjer so predvi¬ dene pritrditve za krila. Število delov je od¬ visno od tega, kako kompliciran je trup. Ponavadi zadostujeta dva do štirje deli. Posamezne kose zlepimo z epoksidnim le¬ pilom in sestavimo trup. Vanj vlepimo us¬ trezne nosilce, ojačitve in smerna krmila. Trup lahko prekrijemo s stekleno tkanino in epoksidno smolo, rjavim papirjem ali sa¬ molepilno folijo enako kot krila. Trup na koncu še prebarvamo. Veliko tekmovalcev naredi več prednjih delov trupa, ki so do konca obdelani (tudi prebarvani). Pri pad¬ cu se običajno poškoduje samo prednji del modela. Če pride do tega, z ostrim nožem na gladko odrežemo poškodovani del in z epoksidnim lepilom prilepimo novega. Na¬ to prestavimo motor, rezervoar ter druge dele in model je v uri ali dveh spet nared za polet. Gradnja modela iz lesa Pri nas zazdaj še prevladujejo modeli za zračne boje, ki so izdelani klasično iz bal¬ ze. Naši modelarji za izdelavo klasično gra¬ jenega modela porabijo 50 ur in več. Taki modeli so tudi veliko lepši in trdnejši kot ti¬ sti iz stiropora. Popravila so preprosta, če le poškodbe niso prevelike. Lakiran model vedno tehta več, kot če ga prekrivamo s fo¬ lijo. Pri klasični konstrukciji iz balze se obnese kombinacija, ko krilo in višinski stabilizator oblečemo v folijo, medtem ko sta trup in smerno krmilo lakirana. Do¬ bra stran folije je, da je lahka in dodatno ojačuje konstrukcijo, ki jo prekrivamo. Če krilo in krilca s foli¬ jo prevlečemo v enem kosu, nam fo¬ lija služi kot odličen, zrakotesen tečaj. Isto velja tudi za vi¬ šinsko krmilo. Lep trup lažje izdelamo z barvanjem, kot če ga oblačimo v folijo. Še posebej to velja, če ima trup kompli¬ cirane oblike z vdol¬ binami. Trup se pri uporabi zamaže z oljem, ki prodre pod fo¬ lijo in sčasoma dodobra namasti balzo. Fo¬ lija začne odstopati, trdnost balze pa se zmanjša. Barvani trupi dosti bolje prenaša¬ jo vpliv goriva. Gradnja modela iz epoksidnega laminata (ELSV) Zaradi dolgotrajne, drage in zahtevne izdelave kalupa je izdelava modela iz ste¬ klenih vlaken za domačo rabo manj pri¬ merna. Smiselna je le, če želimo model izdelovati v večjih količinah. Cena takega modela je zaradi dragih materialov in za¬ mudnosti dokaj visoka in se ne da primer¬ jati s ceno stiropornega modela. Če se model razbije in poškodbe niso prevelike, je popravilo s hitrim epoksidnim ali cia- noakrilatnim lepilom dokaj preprosto in hitro. Gradnja je manj zahtevna, če model iz¬ delamo iz stirodura ali stiropora in ga samo prekrijemo s prepojeno stekleno tkanino. Ko se epoksidna smola strdi, izdelek na¬ močimo v bencin ali nitrorazredčilo in od¬ stranimo sredico. To tehniko zelo pogosto uporabljamo za izdelavo motornih pokro¬ vov in kabin. 14 oktober 1999 MODELARSTVO Modelarski raketni motorji Rapier JOŽE ČUDEN Na Češkem ima raketno modelarstvo dol¬ go tradicijo, njihovi motorji pa še danes veljajo za pojem kakovosti in zanesljivosti. Iz časov skupne države Čehov in Slovakov se marsika¬ teri, predvsem starejši modelar še dobro spomni značilnih oranžnordečih motorjev to¬ varne ZVS iz Dubnice, tako standardnih kot minimotorjev. Čas pa je prinesel spremembe tudi na tem področju in množične proizvodnje, ki je svojčas pokrivala vse potrebe tamkajšnje¬ ga trga ter številnih tujih, med drugim tudi na¬ ših modelarjev, danes ni več. Razen vrhunskih maloserijskih motorjev Delta za tekmovalne modele danes na Češkem praktično ni več mo¬ goče dobiti poceni motorjev za rekreativno le¬ tenje. Sem ter tja se v kaki modelarski trgovini pojavijo manjše količine posameznega tipa du- bniških motorjev, ki pa so zdaj uvozni slovaški artikel. Zaradi pomanjkanja standardnih motor¬ jev in preprostih sestavljank raketnih modelov zanimanje za to zvrst med mladimi upada. Ne¬ kaj časa so celo razmišljali o uvozu naših mo¬ torjev Mach, vendar bi bila cena v tamkajšnjih trgovinah zaradi stroškov obvezne homologa- cije previsoka za uspešno prodajo. Pred kratkim pa so se po zaslugi inženirja Jana Zigmunda iz Pardubic pojavili novi mode¬ larski motorji s trgovsko oznako "Rapier", ki utegnejo biti zaradi svojske zasnove, predvsem pa nizke cene zanimivi tudi za naše modelar¬ je. Vzorce motorjev smo dobili na testiranje ne¬ posredno od proizvajalca. Gre za dve vrsti motorjev, ki se uporablja¬ jo za pogon povsem različnih modelov. Rapier PX je klasični motor premera 15 mm (trenutno le s totalnim impulzom 1,6 Ns), namenjen za modele raket, ki jih lansiramo z rampe, med¬ tem ko je Rapier L vsaj z vidika raketnega mo¬ delarstva dokaj nenavaden motor. Se najbolj spominja na nekoč zelo razširjene motorje Synjet ali pri nas bolj znane angleške Jet-x. To so bili motorji za večkratno uporabo s kovin¬ skim duraluminijastim ohišjem. V zgorevalno komoro je bilo treba pred vsakim Startom vsta¬ viti tabletko trdega goriva, nanjo položiti v spi¬ ralo navito vžigalno vrvico, zatesniti z azbest¬ nim vložkom in zapreti s pokrovčkom s šo¬ bo, ki se je utrdil z vzmetnim zapiralom. Mo¬ torček s skromno potisno silo in razmeroma dolgim časom gorenja je bil namenjen za spu¬ V vsaki škatlici je 10 motorjev Rapier L-2. Kot vsi modelarski raketni motorji ima tudi Rapier L takšno debelino stene, da se površina ohišja ne segreva premočno (od 150-250 °C) in je seveda popolnoma varen. Tudi v primeru napake v delovanju ne pride do eksplozije, temveč le do pregorevanja ohišja, pirotehnična zmes pa mirno dogori. Glede na kemijsko se¬ stavo pogonskega polnjenja razvije L-l potisno silo 5 mN in zgoreva 20 sekund, medtem ko L-2 deluje 25 sekund s potisno silo 75-100 mN. Motorji L-4, ki so še v razvoju, naj bi bili moč¬ nejši (150-200 mN) in naj bi delovali 30 se¬ kund. Motorji L-l in L-2 so predvideni za pogon drsalcev in letalskih polmaket z razpe- tino 250^400 mm, medtem ko bodo L-4 sposob¬ ni poganjati tudi raketoplane. Motorji Rapier so zaradi svojih karakteristik izredno zanimivi in upamo, da se bodo kmalu pojavili tudi pri nas. Konstruktor motorjev Rapier Jan Zigmund la in dolg čas gorenja. L-2 deluje kar 25 se¬ kund. Model lansiramo iz roke tako, da motor vstavimo v nosilec na modelu in prižgemo vži¬ galno vrvico, ki jo namestimo v šobo. Model držimo v iztegnjeni roki, s šobo, obrnjeno nav¬ zgor. Ko začno iz motorja iztekati plini, model vržemo iz roke na običajen način. Tehnični podatki o motorjih Rapier L in Rapier PX ščanje manjših letalskih modelov iz roke. Pri konstruiranju novih motorjev je Zigmund spretno združil kon¬ strukcijske značilnosti in prednosti nizkotlačnih kovinskih motorjev za pogon letalskih modelov in klasič¬ nih raketnih motorjev za enkratno uporabo. Nastal je zanimiv modelar¬ ski motor, ki na zunaj spominja na klasičnega raketnega, po tehničnih značilno¬ stih pa na drugega. Gorivo je prešano v papir¬ nato ohišje premera 11 mm (L-2). Na spodnji strani ima vtisnjeno ognjevarno kaolinsko šo¬ bo, na zgornji pa je zaprt s čepom iz enakega materiala, nameščenim neposredno na blok goriva. Za ta motor je značilna nizka potisna si¬ Motorji za pogon raketnih modelov Rapier PX so pakirani po šest kosov, skupaj z vžigalnimi vrvicami in navo¬ dili za uporabo. Pri vžigu motorja obrnemo nos modela navzdol, da vžigalna vrvica ne izpade iz šobe. T^rKU 2 oktober 1999 15 PRILOGA Otroški bager ANTON PAVLOVČIČ podvozjem z vijakom in dvema maticama, tako da se med obratovanjem ne more odviti. Na bager pritrdimo že izgotovljena kolesa premera 100 mm, lahko pa jih izdelamo tudi sami. Tako kot pre¬ ostale dele jih izrežemo iz 10 mm debele vezane plo¬ šče in jih po štiri zlepimo med seboj, da bodo dovolj ši- Dolga leta dela v razvojnem oddelku izolske tovarne igrač so pustila v meni neizbrisne sledi in voljo po konstruiranju igrač za najmlajše, predvsem takih, ki jih lahko otrokom izdelajo starejši bratje ali starši. Ena takih je tudi otroški bager. Pravi stroj srečamo na vsakem gradbišču. Danes si sploh ne moremo zamišljati, da bi temelje za katero koli stavbo še kopali ročno. Bager spada med težke delovne stroje. Z njim lahko kopljemo in nakladamo in pre¬ našamo zemljo, pesek, kamenje ... Uporabljajo jih tudi pri dnev¬ nem kopu premoga in rudnin. V ta namen ima stroj na koncu vzvodov zajemalko ali, kot pravimo, lopato, ki je lahko majhna in prilagojena za kopanje jarkov za vodno ali električno napeljavo oziroma tako velika, da lahko zajame tudi po 12 m 3 materiala. Ta¬ ke stroje ponavadi uporabljajo v večjih dnevnih kopih premoga. Seveda ni vse v velikosti lopate, vsakemu namenu je prilagojena tudi velikost samega stroja, v katerega so vgrajeni večji in močnej¬ ši motorji in zmogljivejše hidravlične naprave, ki prek vzvodov in ročic kopljejo in nakladajo po ukazu oziroma premikanju ročic v kabini. Izdelava Ta mali otroški bager, katerega načrt predstavljamo v tej številki, opravlja prav vse glavne operacije, ki jih zmore njegov večji vzornik. Nima sicer kabine - to ponazarja le sedež, postavljen na gibljivo pod¬ vozje. Tako otrok sedi na tistem delu, kjer ima stroj vgrajen motor, in z rokami upravlja z igračo. Z levico premika vzvod, z desnico pa dviga in spušča lopato. Igrača je pri¬ merna za igro tako v stanovanju kakor tudi na prostem. V otroškem vrtcu lahko igranje z njim v peskovniku preraste v pravo tekmovanje. Vsi deli na načrtu so narisa¬ ni v merilu 1 : 2 in jih je tre¬ ba najprej dvakrat povečati in nato prerisati na topo¬ lovo vezano ploščo roka. Za držali uporabimo okroglo palico za metelni dr¬ žaj in ju prilepimo tako, da ročaj na vzvodu gleda na levo, ročaj ročice pa na desno stran. Vse zlepljene de¬ le, potem ko se lepilo dobro osuši, gladko zbrusimo in jih med seboj spojimo z vijaki. Namesto teh lahko uporabimo 5 mm debelo jekleno žico; na ustrezno dolžino odrezanim kosom z obeh strani vreže¬ mo navoj. To nam bodo rade volje napravili v vsaki mehanični delavnici. 10 mm debe¬ la vezana plošča, ki jo lahko nabavimo v hobi oddelku trgovine z lesnimi polizdelki, daje igrači dovolj veli¬ ko trdnost, da se lahko nanjo vsede tudi odrasla oseba. Število posameznih delov je razvidno iz kosovnice. Vsi deli so risa¬ ni tako, da se med seboj ujemajo, kar pre¬ cej olajša sestavljanje. Zabojček, na katerem je sedež, je spredaj toliko odprt, da si otrok lahko vanj spravi tudi manjšo igračo, ki jo ima pri sebi. Odprti del omogoča spajanje tega dela s Otroški bager - kosovnica 16 oktober 1999 ra® 2 MODELARSTVO Francoski zmaj JANEZ SMOLEJ Zmaj, ki ga zaradi konstruktorjevega porekla imenujemo kar francoski, se uvršča med najboljše tovrstne naprave. Louis Bleriot je znan po konstruiranju letal in ni naključje, da so tudi njegovi zmaji podobni letalom. Ta model je ne¬ kakšen križanec med ploščatim in škatlastim zmajem. Prav zato leti zelo stabil¬ no in hitro pridobi višino. Ker je v primerjavi s ploščatimi zmaji nekoliko večji, moramo pri izdelavi paziti, da ne bo pretežak in da bo brez poškodb prenašal tudi močnejši veter. Priporočljivo gradivo za izdelavo ogrodja so smrekove letvi¬ ce s presekom 5 x 10 mm. Sestavljati ga začnemo na podoben način kot delto- idne modele. Okvir, ki ima obliko dvojnega križa (risba 1, 2d), naredimo iz 952 in 864 mm dolgih letvic. Na mestu križanja jih namažemo z belim lepilom in trdno povežemo z v lepilu omočenim močnejšim sukancem. Za osrednji del potrebujemo še eno 952 mm dolgo letvico in šest manjših (305 mm), ki jih upo¬ rabimo za utrditev ogrodja v prečnih smereh (risba 2, 2b, 2c). Ko se lepilo osuši, napnemo tanke najlonske vrvice na osrednji škatlasti del in na okvir plo¬ ščate osnove (risba 1, 2). Da ne bodo popustile, jih med napenjanjem ovijemo okoli letvic in navoje prekrijemo z lepilom (risba 2d). Tudi vrvica, ki tvori z okvirjem osnovno ploščo, bo ohranila napetost, če v zareze na letvicah nane¬ semo malo lepila (risba 2a). Na ta način dobimo oporo za zmajevo prevleko in potrebno trdnost ogrodja. Med različnimi materiali, ki so zaradi majhne te¬ že in neprepustnosti za zrak primerni za prekrivanje zmaja, izberemo tanjšo plastično folijo ali pavs papir. Zmaj ne potrebuje tehtnice, ker mu že sama oblika omogoča uravnotežen položaj med letom. Na trikotno oblikovan osred¬ nji del (risba 2) privežemo vlečno vrvico (80 do 100 m) z navijalnim kolutom in delo je končano. Potem si poiščemo travnat teren brez visokih ovir, kjer se bomo ob ugodnem vetru lahko zabavali s spuščanjem francoskega zmaja. 864 TTRI 2 oktober 1999 25 RADIJSKO VODENJE Test pico-line DR. JAN I. LOKOVŠEK Uvod Kadar hočemo v tehniki opisati kaj ze¬ lo majhnega, uporabljamo predpone, kot so mikro, piko, nano in podobno. Pri Multiplexu miniaturizacijo označujejo z iz¬ razom pico. Sprejemnike, kot so einstein, pico in micro 5/7 ter vrsto miniaturnih ser- vomehanizmov videvamo že nekaj časa. Na oddajnik pico pa smo čakali več kot leto dni in ga končno dočakali. Ali je izpolnil pričakovanja, pa presodite sami. Začetek je obetaven: cena je primerna, vrsta funkcij prav tako, pa vendar se nekaterim zdi, da bi lahko bil drugačen. Nekatere tehnične rešitve so nas prijetno presenetile, pred¬ vsem t. i. channel check in mešalniki. Vse¬ kakor pa je ostalo tudi nekaj nedorečenega in idej za novi pico ne manjka. In kaj od takega oddajnika pravzaprav pričakujemo? Nanj gledamo iz dveh dokaj različnih zornih kotov. Če je oddajnik na¬ menjen letalskemu modelarju začetniku, je več kot izpolnil pričakovanja. Če pa ga že¬ limo kupiti kot drugi oddajnik, npr. za mo¬ dele HLG ali slow flyerje, pa je za razvajene starejše modelarje preveč enostaven. Sam ga rad primerjam z europa sprintom, ki je bil do sedaj za moje pojme ne samo eden boljših oddajnikov za začetnike, ampak tu¬ di dober drugi oddajnik. Naprava na testu je bila za frekvenčno območje 35 Mhz, ki je namenjeno za vode¬ nje letečih modelov. Kupite pa jo lahko tudi za območje 40 MHz. Na test smo jo dobili pri Mladem tehniku (Gasilska oprema), ki je obenem tudi generalni zastopnik za firmo Multiplex. Komplet V kompletu sem dobil znameniti oddaj¬ nik pico-line, petkanalni sprejemnik pico in par kristalov. Obstajata tudi kombinaciji s sprejemnikom micro 5/7 in blokom einste¬ in ali "opeko” (brick), kot mu ljubkovalno rečejo. Oddajnik Za začetnika je to nedvomno idealen oddajnik, saj ga lahko dobro držijo tudi drobni otroški prsti. Meri le 18 x 18 x 5 cm, tehta 600 g in je ergonomsko tako obliko¬ van, da ga zlahka držimo v eni roki, med¬ tem ko z drugo mečemo model. V osnovi je to oddajnik za štiri servomehanizme z dvema dvojnima krmilnima ročicama (križi). Trdoto ročic je mogoče nastaviti z napenja¬ njem vzmeti za vračanje. Število funkcij lahko razširimo do številke sedem. Od teh dodatkov je en kanal (številka 5) zvezno krmiljen, preostala dva pa sta preklopna. Zaslon LCD je na sredini spodnjega dela nad signalno lučko vklopa in stikala za vklop. Na njem je mogoče odčitati stanje V kompletu dobimo oddajnik, sprejemnik in par kristalov. baterije v štirih stopnjah (25 %, 50 %, 75 % in 100 %) ter preveriti, ali je kateri od treh mešalnikov vključen. Stanje oddajne bateri¬ je spremlja tudi monitor, ki nas bo opozoril tudi z zvočnim signalom, da je skrajni čas za pristanek. Zaslon LCD služi za prikazovanje stanja baterije in treh mešalnikov. Celotno vezje je narejeno na eni plošči¬ ci, na katero sta prispajkana tudi stikalo za vklop in mogočen priključek za polnjenje. Na tem večpolnem priključku lahko polni¬ mo sprejemniško baterijo, priključimo ka¬ bel učenec-učitelj ali pa vzamemo signal za simulator letenja. Priključek, ki je na levi strani škatle, je malce v napoto, kadar ho¬ čemo držati oddajnik z levico. Zamenjavi smeri hoda in vklopu mešalnikov je name¬ njena vrsta t. i. "mini-dip" stikal na ploščici pod vrsto priključkov za potenciometre. Krmilni potenciometri v križih imajo me¬ hansko popravljanje središčne lege (trim). VF-oddajni del na levi strani ploščice ni ločen od preostalega vezja. Antena je tan¬ ka in ne predolga (en meter), tako da je naprava kar priročna. Značilnost Multiplexovih oddajnikov je napajanje samo s šestimi celicami Ni-Cd (7,2 V). Pico ima priložene celice Sanyo 600 mAh, kar zadošča za štiri ure delova¬ nja. Na notranji strani pokrova je še prostor za štiri rezervne kristale. Računalnik Oddajnik ima nizkofrekvenčni del raču¬ nalniško podprt. To omogoča preprosto realizacijo funkcij, kot so na primer zame¬ njava smeri hoda in razni mešalniki. Na vo¬ ljo so kar štirje: • DIFF je kratica za diferencialno vodenje krilc, kadar imamo za vsako krilce svoj servomehanizem. Takrat prvi servome- hanizem priključimo na kanal 1, druge¬ ga pa na kanal 5, ki je bil sicer prej zvezno voden s pomočjo drsnega po¬ tenciometra na sredini. • Combi switch (CS) poveže krmiljenje smeri s krmiljenjem nagiba in sicer v dveh stopnjah. Delež mešanja tako izbi¬ ramo med 0, 50 ali 100 %. Toda bodimo pozorni, kadar vključimo combi switch, smeri ni več mogoče voditi z levo krmil¬ no ročico. • P-MIX meša signal plina (ali zavore) na višinsko krmilo (kanal 2). • V-MIX uporabimo za modele z V-repom ali modele tipa delta. Kadar vključimo V-mešalnik, neha delovati kanal 7, ki ga takrat uporabimo za priključitev regula¬ cijskega potenciometra za nastavljanje mešalnika. Računalnik v oddajniku pico nima veliko dela, lahko bi rekli, da je neizkoriščen. Načrtovalec je bil očitno v dvomih, ali naj naredi več funkcij ali pa naj bo vse čim bolj preprosto, saj gre vendarle za oddajnik modelarja začetni¬ ka. Tako ni na voljo pomnilnika za shra¬ njevanje nastavitev, možnosti nastavlja¬ nja hoda in nevtralnega položaja. Pač pa moramo pohvaliti rešitev, da je CS mo¬ goče vključiti le s prevezavo (jumper), V-mešalnik pa le s stikalom DIP, ne da bi za to potrebovali dodatno stikalo ali potenciometer. Če nismo zadovoljni z mešanjem 50-50 %, si dogradimo poten¬ ciometer za nastavljanje. Opcija "channel check" Ena od pomembnih lastnosti, ki ta od¬ dajnik postavlja zelo visoko, je nedvomno analizator zasedenosti kanala. To je, pre¬ prosto povedano, poseben sprejemnik, ki preiskuje določeni kanal. Je zelo majhen in v njem najdemo znano integrirano vezje TA 7761 F. Naj spomnim, da je to vezje srce Modul channel check za nas preveri, ali je izbrani kanal prost. Pazimo na sprejemni- ški kristal. 26 oktober 1999 TIM 2 RADIJSKO VODENJE mnogih imenitnih RV-sprejemnikov, med drugim tudi mikro 5/7. Računalnik sprejeti motilni signal zazna, prižge rdečo opozoril¬ no signalno lučko in ne dovoli lastnega vklopa. To funkcijo imenujejo pri firmi channel-check in steče ob vklopu naprave ter približno eno sekundo "prisluškuje" svojemu kanalu. Oddajnik torej vklopi od¬ dajo le, če je tisti kanal prost. Tako se nam ne more zgoditi, da bi po nerodnosti "ses¬ trelili" kolega, ki je že v zraku. Velja pa opozoriti, da potrebujemo za to opcijo do¬ datni sprejemniški kristal, kajti channel check prisluškuje tu le enemu kanalu in ne območju kot pri MC 4000. Med delova¬ njem, ko oddajnik že oddaja, pa channel check miruje. Sprejemnik pico 4/5 Ta sprejemnik je pravi "mikro". Meri le 45 x 16 x 16 mm in tehta pičlih 12 g. Mic¬ ro 5/7 je malce večji (53 x 29 x 16 mm) in težji (30 g). Pico je idealen za mikromode- le, medtem ko tistim modelarjem, ki gredo Lahko se odločimo za tri vrste sprejemni¬ kov: pico 4/5 , micro 5/7 ali einstein (brick). Zadnji ima v enem kosu tudi dva servome- hanizma, stikalo za vklop ter priključke še za tri servomehanizme. na skupinske dirke, priporočam raje micro 5/7. Razlika je v priključkih, kajti pico nima standardnih Multiplexovih priključkov, tem¬ več univerzalne. Tako lahko nanj priključi¬ mo servomehanizme firm, kot so Graupner, Futaba/Robbe ali Webra. Micro 5/7 ima v VF-delu dva uglašena kroga, pico le enega, nekateri drugi miniaturni sprejemniki pa ga sploh nimajo. Vhodni del sprejemnika je namreč odgovoren za dušenje zrcalne fre¬ kvence in raznih motenj, medtem ko piezo¬ električni filter 455 Khz zagotavlja delova¬ nje v rastru 10 Khz. Pico lahko sprejema pet kanalov in ima tudi pet priključkov. Ker je treba priključiti še baterijo, si mora¬ mo, če želimo izkoristiti vseh pet izhodov, omisliti t. i. "Y" kabel, če nimamo npr. ure¬ jenega napajanja prek BEC-vezja elektron¬ skega regulatorja. Pico je sprejemnik z enojnim meša¬ njem. Njegova občutljivost, ki je po podat¬ kih 2 p V, ga uvršča ob bok "velikim" in za¬ gotavlja soliden doseg. Pri preizkušanju sem brez težav vodil model do 800 m da¬ leč. Signal na izhodih za servomehanizem ima celo amplitudo, to je od 0 do 4,8 V. Rezultat meritev Poleg vseh mogočih obremenitev sem opravil tudi nekaj meritev, ki so za to vrsto izdelkov običajne. Tako sem najprej izmeril izsevano moč in frekvenčni spekter oddaj¬ nika. Ni treba posebej poudariti, da ustreza (nemškim) predpisom. Izmeril sem okoli 65 mW izsevane moči, dovoljenih pa je 100 mW. Posebno pozornost sem posvetil občut¬ ljivosti sprejemnika, in sicer tudi za motnje in tresljaje. V ta namen sem imel dva mote¬ ča oddajnika na obeh sosednjih kanalih in opazoval obnašanje v teh razmerah. Spre¬ jemnik je v taki meritvi pritrjen na tresočo se mizico. Električne motnje je "prispeval" ne- blokiran kolektorski elektromotor. Lahko rečem, da je ta sprejemnik dovolj dober za vodenje letečih modelov. Pico se od micra 5/7 razlikuje le po nekoliko slabšem dušenju zrcalne frekvence, doseg pa je skoraj enak. Oddajniku sem izmeril porabo okoli 150 mA. Tako morajo baterije 600 mAh za¬ doščati za slabe štiri ure delovanja. Kompatibilnost Vsak modelar si prej ali slej omisli tudi drugi in nato tretji sprejemnik, ki jih uprav¬ lja z osnovnim oddajnikom. Pico oddajnik oddaja sedem kanalov v t. i. časovnem mul- tipleksu, ki je standardiziran. Majhne razlike so le v dolžini trajanja impulza, ki krmili servomehanizem. Toda prenos je standardni FM, zato lahko ta oddajnik krmili (skoraj) vse FM-sprejemnike drugih modelarskih hiš in seveda ustreznega frekvenčnega pasu. Sam sem preizkusil delovanje s sprejemni¬ ki Futaba/Robbe, Graupner in Sanwa/Air- tonics. Pač pa se nevtralni položaj in hod pri Multiplexu nekoliko razlikuje od onega pri Graupnerju in Futabi, vendar so razlike majhne in jih opazimo le, če bi hoteli model, ki ga sicer vodimo z oddajnikom pico, vodi¬ ti ob neki drugi priložnosti npr. z Graupner- jevim. Nekoliko pa nas bo motil razpored kanalov. Pri Multiplexu imajo namreč dru¬ gačen vrstni red. Tretji kanal je namenjen smeri in četrti plinu. Tako so lahko za nas neuporabni mali trikanalni sprejemniki, kot je npr. imenitni Futaba/Robbe R-113- Lahko si pomagamo tako, da v oddajniku presta¬ vimo priključek za ta potenciomer, vendar potem ne moremo uporabljati mešalnikov. Ko pa govorimo o motnjah na skupin¬ skih dirkah, je mali sprejemnik pico slabši od vrstnika mikro 5/7 iste firme. Zaključek Dobra RV-naprava ima dober oddajnik in dober sprejemnik. V tem kompletu dobi¬ mo oboje. Ko pogledamo še ceno izdelka, smo prepričani, da smo za svoj denar dobi¬ li veliko. Začetnik bo s to enostavno in pri¬ ročno napravo zadovoljen kar nekaj časa. Predvsem je pomembno, da ima že vgrajen priključek učenec-učitelj in da lahko vključi V-mešalnik brez dodatkov. Senčna stran pa je cena drugih dodatkov; za potenciometer, trimerje, stikala ter modul channel check moramo odšteti kar nekaj denarcev. Poglejmo še z zornega kota starejših modelarjev. Sam spadam med "razvajence" in naprava pico mi služi kot drugi oddaj¬ nik, predvsem za male modele, kot so HLG in slow fly. Nekaj nasvetov, saj smo vendar modelarji in (skoraj) vsakemu problemu kos. Najprej sem si zaželel zmogljivejšo ba¬ terijo, toda prostora v škatli je dovolj le za velikost mignon, ne pa za za večje celice. Zato sem si omislil celice Ni-Mh s kapacite¬ to 1,2 Ah in tako čas delovanja podvojil. Nato sem se razjezil na combi switch, po¬ ložaj stikala za kabel učitelj-učenec, nato na razpored kanalov in še na kaj. Tu se ne da veliko storiti. Kratke antene (nemško "wendel") za ta oddajnik še ni. Tiste stan¬ dardne, ki jo imam za europa sprint, tu sicer ne morem uporabiti, vendar se da narediti vmesni kos. Prav tako bi potreboval vsaj nekaj spominskih enot za nastavitve, mož¬ nost razporeditve kanalov po lastnem oku¬ su, nastavitve velikosti hodov in nevtralne¬ ga položaja. To pa so že zahtevnejše nalo¬ ge, ki so jim kos le elektroniki. Kljub temu imamo mnogi modelarji primerno orodje in znanje, da si mali pico preuredimo po la¬ stnem okusu. TIMOVI OGLASI PRODAM nedokončan model športnega letala DHC-2 beaver in tekmovalni model čolna "Nina" (nedokončan). Andraž Levec Juričeva 3/4 1290 Grosuplje Tel.: (061) 762-438 PRODAM hitri polnilnik Tyco 6,0 V jet tur- bo za polnjenje celic Ni-Cd AA. Čas polnje¬ nja je štiri ure. Matjaž Mršnik Volkmerjeva 27 2250 Ptuj Tel.: (062) 771-259 UGODNO PRODAM raketo velikosti 70 cm z motorjem in padalom. Avgust Potočnik Ulica Mersijev 10 3252 Rogatec Tel.: (063) 827-225, (041) 822-366 r IRC 2 Oktober 1999 27 MODELARSTVO Novo na trgu COCKPIT Cockpit je izpopolnjeni naslednik malega RV-od- dajnika pico-line. Oddaja v sistemu FM-PPM. Po velikosti in zunanjemu videzu mu je enak, po zmogljivosti in ceni pa seže višje. V pomnilnik računalnika lahko shranite nastavitve do 9 mo¬ delov, programirate ga z večnamenskim gum¬ bom. ki spominja na t. i. "3D rotary select". Od¬ dajnik lahko krmili do sedem servomehanizmov, ima 13 mešalnikov, časovnik z alarmom in po¬ dobno. Poleg tega pa je priročno majhen in la¬ hek (600 g). Naprodaj je v kompletu "internatio- nal-set 99", kjer je poleg oddajnika še sprejem¬ nik micro 7, par kristalov, trije servomehanizmi MS-12, sprejemniška in oddajniška baterija Ni-Cd 600 mAh, povezovalni kabel in kabli za polnje¬ nje. Priključki na sprejemniški strani so univer¬ zalni, tako da lahko uporabljamo tudi servome- hanizme drugih proizvajalcev (Graupner, Futa- ba, HiTec). Na voljo sta izvedbi za 35 in 40 MHz. Cena je 65.000 SIT Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 STAR BEC 50-6-14 IN SUN 4000 40-6-16 Med letošnje novosti Kontronika sodita zmoglji¬ vejša regulatorja v miniaturni izvedbi, star BEC 50-6-14 in sun 4000 40-6-16. Prva številka pome¬ ni zmogljivost, to je trajni tok v A, drugi dve pa število celic Ni-Cd (na primer 6 do 16). Oba sta mikroprocesorsko vodeni napravici, zelo lahki in zaščiteni tako pred trenutno preobremenitvijo kot tudi pred pregrevanjem. Zmogljivejši star sta¬ ne 21,500 SIT, sun pa 11.200 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 KABLI IN KONEKTOiyi Pozlačeni konektorji za priključke Graupner in Futaba so na voljo po 270 SIT, kabli za oddajni- ško baterijo (Graupner in Futaba) pa po 490 SIT. TOP-modeltehnik, d. o. o., Gradnikove briga¬ de 53, 5000 Nova Gorica, tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642 E-mail: topmodel@siol.net, info@top-modeltehnik.si RONDO 400 Rondo 400 firme Kontronik je zvezni regulator, namenjen elektromotorjem serije "400". Ravno pravšnje oblike in velikosti je, da ga lahko pri- spajkamo na zadnjo stran elektromotorja, in si¬ cer neposredno na priključke motorja. Zmore do 15 A obremenitve, napajamo ga s 6 do 13 celi¬ cami, ima pa tudi BEC in zavoro. Pocenil se je na 5.600 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-87-80, faks: (061) 126-22-43 AKUMULATORJI SANTO Akumulatorje Sanyo imajo pri Top-modeltehniku naprodaj posamezno (z ušesci ali brez njih) ali že kot pripravljene sprejemniške pakete s pozla¬ čenimi kontakti. Sanyo 700 mAh AA stanejo 290 SIT, zmogljivejši Sanyo 1000 mAh AA pa 540 SIT. TOP-modeltehnik, d. o. o., Gradnikove briga¬ de 53, 5000 Nova Gorica, tel.: (065) 24-478, faks: (065) 27-642 E-mail: topniodel@siol.net, info@top-modeltehnik.si B2 STEALTH B2 stealth je pozornost vzbujajoči bombnik ame¬ riškega letalstva. V izvedbi počasnega modela "slow flyer" ga je mogoče dobiti že za 12.000 SIT. Čez krila meri 860 mm, tehta pa le 140 g. Poga¬ njata ga dva elektromotorja, krmilimo ga z mini¬ aturno RV-napravo, ki pa mora imeti v oddajni¬ ku delta ali V-mešalnik. Izdelan je iz ekspandira- nega poliuretana. V kompletu sta tudi oba po¬ gonska elektromotorja in letalska vijaka. Model vzleta iz roke. Robbe Slovenija, Slomškova 23, 1000 Ljub¬ ljana, tel.: (061) 132-22-42 PALIO Palio se imenuje serija treh jadralnih modelov z razponom malo čez 2 m, ki jim lahko prigradi- mo pomožni motor velikosti 600. Tega poganja¬ mo s šestimi do osmimi celicami Ni-Cd velikosti sub-C. Značilnost teh modelov so: trden trup ELSV, klasično grajena krila iz balze in prekrita s folijo ter ušesa na koncih kril. Izvedenka junior je namenjena začetnikom, thermic pa ima večji razpon (2460 mm) in tako manjšo obremenitev (min. 23 g/dm 2 ). Pri prvih dveh krmilimo višino, smer in plin, šport pa že ima krilca in je sposo¬ ben izvajati tudi figure. Cena prvega je 26.600 SIT, thermic stane 28.800 SIT in spori 28.950 SIT. Mantua model, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 152-50-46 ZVEZNI REGULATOR TOPAZ MACH 1 Topaz ima tudi mikroračunalniško krmiljen zvezni regulator mach 1. Kot nalašč je za mode¬ le RV-avtomobilov in ladij. Napajamo ga lahko s petimi do sedmimi celicami Ni-Cd. Vsebuje tudi BEC, ki tu daje 5,6 V (drugod po 5,0 V). Ima uni¬ verzalni priključek in lahko deluje v sistemih Graupner/JR, Futaba, HiTec itd. Regulator je ter¬ mično varovan in obljublja v polni moči le 0,014 Q prehodne upornosti. Zmogljivost obremenitve naprej je trajno 30 A, nazaj pa 15 A. Zanimivo, da je srce te naprave pic controler, ki ga nekate¬ ri srednješolci spoznajo že v šoli. Regulator sta¬ ne 10.999 SIT. Robbe Slovenija, Slomškova 23, 1000 Ljub¬ ljana, tel.: (061) 132-22-42 28 oktober 1999 TTK.L 2 Robot (2. del) JERNEJ BOHM V prvem delu smo spoznali robotovo mehaniko, tokrat pa bo tekla beseda o elek¬ troniki. Ogromna večina izdelkov oživi šele s pomočjo elektronike, pravzaprav se brez nje skoraj nič več ne dogaja, in zakaj bi bil robot izjema. Veliko raste iz majhnega. Morda se bo kdo od današnjih bralcev zaposlil v tovarni robotov in tako mnogo let kasneje sodeloval pri izdelavi težko pričakovanega gospodinj¬ skega robota, kar je trenutno še nerešen problem praktične robotike. Kibernetični po¬ močnik bo zagotovo pravo čudo mehanike in elektronike. Elektronska shema Robotova elektronika je tokrat še zelo preprosta in razumljiva. Tranzistorja T 1 in T 2 s pripadajočimi elementi predstavljata nje¬ govo srce - monostabilni multivibrator. Zanj značilna časovna konstanta (R3C3) določa predvsem čas delovanja motorja, oziroma čas premikanja. Monostabilno vezje prožimo prek kondenzatorja C 2. V trenutku zvočnega poka se padec napetosti med priključkoma K 3 za hip močno zmanjša, vendar na prožil- ni vhod multivibratorja vodimo le v delu te spremembe, pač odvisno od nastavitve P 1. Razmerje R9/P1 določa občutljivost vezja, večja upornost P 1 zahteva glasnejši pok in obratno. Tranzistorja T 3 + T 4 predstavljata preprost močnostni ojačevalnik za krmiljenje elektromotorja in obeh LED-diod. Naveza RICI služi kot gladilni napajalni člen, ki preprečuje lažno proženje ob zaustavljanju motorja. Izdelava elektronike Predlog tiskanega vezja vidimo na risbi št. 11, vendar je uporaben le pod pogojem, da uporabimo enake sestavne dele kot pri prototipnem vezju. Ker je velika večina elek¬ tronskih komponent standardiziranih, je opozorilo skoraj odveč. V nasprotnem pri¬ meru poteke povezav prilagodimo elemen¬ tom, ki jih posedujemo. Vzorec tiskanega vezja je tako enostaven in zračen, da ga lah¬ ko brez težav prerišemo na kaširan perti- naks. Preostane nam samo še, da ploščico jedkamo. Za tak postopek so namenjena po¬ sebna pisala (Edding). Risbo z vzorcem pri¬ trdimo s samolepilnim trakom na ploščico, da jo lahko na mestih vrtanja previdno zatoč- kamo. Ploščico na označenih mestih prevrta¬ mo s svedrom 0 0,7 ali 0 0,8 mm, oziroma 0 3 mm na mestih vijačenja. Takšno nato natančno obrežemo in obrusimo z vodno- brusilnim papirjem. Končno s proti vodi od¬ pornim flomastrom izvlečemo vezi. Preden kartico spustimo v kislino (ali lug), prerisani vzorec skrbno preverimo. Po nekaj minutah bo jedka tekočina odstranila nezaščiteno ba¬ kreno površino. Ploščico nato dobro spere¬ mo in jo pod vodnim curkom očistimo z vodnobrusilnim papirjem. Sledi sušenje in nato še zaščita bakrenega vzorca z ustreznim ELEKTRONIKA lakom iz pršilke. Delo nadaljujemo po nekaj minutah, ko se lak dobro posuši. Posamezne elektronske elemente vstavi¬ mo v izvrtine na kartici, tako kot vidimo na risbi št. 12. Kontakte zalijemo s spajko. V tej fazi sestavljanja pritrdimo tudi mikrofon (glej del S). Spiralo navijemo iz 0,5 mm debele je¬ klene žice. Oblikujemo jo na 2 mm debeli pa¬ ličici. Prvi ovoj spirale obrnemo za 180°, nato žico zravnamo še za dober centimeter. Nato spiralo pritrdimo na tiskanino. V upogljivo cev (S) vstavimo tanek koaksialni kabel in ga previdno prispajkamo na mikrofon in tiska¬ nino. Pri tem pazimo na pravilno polariteto priključitve; ohišje mikrofona povežemo z negativnim polom baterije. Na pravilno orien¬ tacijo moramo biti pozorni tudi pri vseh pol¬ prevodnikih in kondenzatorjih C 1 in C 2 (elektrolit ali tantal) ter navsezadnje še pri ba¬ terijskem priključku. Stikalo S 1 prispajkamo drugače kot druge elemente. Položimo ga na spodnjo bakreno stran tiskanine, vendar tako, f 57 da ročica sega iz ohišja (glave). Vse tri žične priključke (mikrofon, motor in baterija) pri¬ spajkamo na spodnjo stran tiskanine na pred¬ videna spajkalna usešca K1-K3. Najbrž ni treba posebej pojasnjevati, da moramo priključni žici na elektromotorčku samo zamenjati med seboj, če robot shodi vzvratno. Preizkus delovanja Postopek sestavljanja v primerjavi z neka¬ terimi modelarskimi izdelki ni kdove kako zahteven, a se pred vgraditvijo elektronike vendarle splača napraviti preizkus mehanske¬ ga in električnega delovanja. Drsnik potencio¬ metra postavimo v srednji položaj. Vstavimo obe bateriji in z rokama plosknemo. Če je vse tako, kot naj bi bilo, bo tedaj elektromotor stekel, prižgali pa se bosta tudi obe svetleči diodi. Po približno 10 sekundah se mora mo¬ tor spet ustaviti. Hkrati ugasneta LED-diodi. Risba 11. Tiskano vezje Čas delovanja lahko skrajšamo z zamenjavo kondenzatorja C 2 z manjšo vrednostjo (npr. 3,3 pF), ali podaljšamo z večjo vrednostjo (npr. 22 pF). Če se robot noče premakniti, nekoliko povečamo občutljivost vezja z vrtenjem osi potenciometra v eno ali drugo smer. Če bomo pretiravali, se utegne zgoditi, da bo že naj¬ manjši šum zadostoval za premik. Ko smo z nastavitvijo zadovoljni, poveznemo čez elek¬ troniko še glavo M. V mirovanju z univerzalnim instrumentom izmerimo približno porabo 0,5 mA, medtem ko robot v gibanju rabi okoli 200 mA. Robot hodi zaradi enakomernega prestav¬ ljanja stopal, ki pa sta v osnovi kolesi. Ker njuna tekalna površina ni ves čas v stiku s podlago, premikanje spominja na nekoliko nerodno korakanje. Med delovanjem elektro- motorčka opazujemo medsebojno premikanje delov, ki je zanimiv primer spreminjanja krož¬ nega gibanja v premočrtno. KI Uporaba Izdelek položimo na ravno in prazno po¬ vršino, najbolje kar na tla. Če bomo robota prijateljem hoteli predstaviti na mizi, bomo morali zelo paziti, da ne pride do roba, saj naš izdelek nima pameti za odkrivanje ovir in nevarnosti. Vsekakor moramo znati oceniti, kakšno razdaljo opravi robotek v 10 sekun¬ dah. S polnimi baterijami prekorači kar nekaj cm! Predstavo začnemo z vključitvijo stikala (S 1). Robot se bo premaknil tudi na glasno izgovorjeno besedo. Izvedbeni primerek je izdelan iz brezbar¬ vnega prozornega akrilnega stekla, seveda pa lahko uporabimo tudi barvno. Izdelamo lah¬ ko tudi celo moštvo in prav zabaven bi bil pogled na skupino robotov, ki se premakne na en sam zvočni ukaz. K3 T2 C3 Risba 12. Razpored elementov mr oktober 1999 29 Računalniška mreža Povezava dveh računalnikov ne od 15.000 SIT dalje, vendar omogoča zelo razvejeno in hitro omrežje. Središča lahko na¬ mreč povezujemo med seboj in tvorimo nova in nova omrežja. Pri tem je treba pripomniti tudi to, da imajo boljši hubi tudi priključek BNC, ki omogoča vključitev že obstoječe ve¬ rižne mreže. MIHA ZOREC Računalnik je postal del slovenskega vsakdanjika. To potrjuje dejstvo, da skoraj ni slovenske družine, ki ne bi imela vsaj enega računalnika, marsikje pa imajo celo dva. Vzrok za to je preprost. Računalnik prej ko v letu dni tehnološko zastari in nadebudni najstnik ali najstnica kaj hitro ugotovi, da ne more več igrati najnovejših računalniških igric. Starši pa, kot se pač za dobre starše spodobi, brž v trgovino po novega. In končno so zadovoljni vsi. Otroci spet podijo marsovce po najnovejših navideznih svetovih, starši pa brez strahu in v miru uporabljajo stari računalnik. Ko imamo pri hiši dva računalnika, se kaj kmalu pojavi potreba po izmenjavi datotek med njima. Za manjše stvari ni težav, uporabi¬ mo pač diskete. Če je treba prenesti večjo ko¬ ličino podatkov (npr. 100 Mb ali več), pa na¬ letimo na skoraj nepremostljivo težavo. Z uporabo disket tak prenos traja predolgo, da bi se ga sploh lotili, in moramo poiskati dru¬ gačno pot. Prva in hkrati najenostavnejša reši¬ tev je uporaba neposredne kabelske poveza¬ ve, ki jo omogoča okolje Windows 95 (98). Računalnika povežemo kar prek paralelnih vrat (priključek za tiskalnik) s posebnim ka¬ blom, ki ga je mogoče kupiti v vsaki bolje za¬ loženi računalniški trgovini (okoli 1500 SIT), in to je tudi vse kar potrebujemo. Vendar ima ta povezava žal veliko slabost. Pri zagonu po¬ vezave moramo en računalnik določiti za go¬ stitelja, drugega pa za gosta. Pomanjkljivost je v tem, da lahko le gost brska po gostiteljevem disku, medtem ko gostitelj gosta sploh ne zaz¬ na. Kljub temu je uporaba direktne kabelske povezave dveh računalnikov pri občasnem prenašanju datotek (npr. iz prenosnega raču¬ nalnika v namizni računalnik ali obratno) še kako dobrodošla in uporabna. Poleg tega pa ni treba kupovati in vgrajevati mrežnih kartic in nameščati mrežne programske opreme. Za resnejše delo ali za igranje skupinskih računalniških igric si moramo omisliti računal¬ niško mrežo (LAN - Local Area Network - lo¬ kalna mreža). Mreža ima veliko prednosti pred neposredno kabelsko povezavo. Računalniki so med seboj enakovredni, izmenjava podat¬ kov poteka veliko hitreje in v vse smeri, med seboj si lahko izmenjujejo tudi elektronsko pošto. Če na računalnik z modemom namesti¬ mo drugo izdajo Windows 98 (Windows 98 second edition), omogočimo vsem računalni¬ kom v mreži dostop do interneta. Kljub vsem tem prednostim izgradnja pre¬ proste mreže ni kdo ve kako zahtevna. Za vsak računalnik, ki ga želimo vključiti v mre¬ žo, nabavimo mrežno kartico (cenejše so na voljo od 3000 SIT naprej) in kable s priključ¬ ki. Če gradimo hišno ali šolsko računalniško mrežo, lahko brez zadržkov uporabimo cenej¬ še mrežne kartice. Izdelavo kablov pa je naj¬ bolje naročiti v kakšnem računalniškem servi¬ su. Za namestitev priključkov na kabel namreč potrebujemo posebne klešče, ki stanejo pre¬ cej več kot vsi kabli in priključki skupaj. Preden krenemo v trgovino, se moramo odločiti, kako bomo računalnike med seboj povezali. Obstajata dva različna načina: verižni in zvezdasti. Pri prvem povezujemo računal¬ nike v zaporedno verigo - kabel vlečemo od enega računalnika do drugega, pri čemer mo- Kot smo že rekli, je za domačo uporabo najprimernejša verižna mreža s koaksialnim kablom. Če pa želimo povezati le dva raču¬ nalnika, lahko to naredimo še preprosteje in ceneje - uporabimo prekrižan 8-žilni mrežni kabel. Ta ima oddajniške in sprejemniške ži¬ ce zamenjane. Na ta način izhod mrežne kar¬ tice enega računalnika povežemo z vhodom ramo na začetek in ko¬ nec verige namestiti še zaključni člen ali termi- nator (slika 1). Za pove¬ zovanje uporabimo ko¬ aksialni kabel s priključ¬ ki BNC, na vhod mrež¬ ne kartice pa natakne¬ mo poseben T-člen, ki omogoča nadaljevanje verige oziroma name¬ stitev terminatorja (sli¬ ka 2). Naknadno vstav¬ ljanje računalnikov v mrežo je preprosto. Na enem od koncev sna¬ memo terminator in vstavimo kabel do nove¬ ga računalnika, na njegov T-člen pa namesti¬ mo treminator. Pomembno je le, da veriga med delovanjem ni prekinjena. Če želimo ne¬ ki računalnik odklopiti, snamemo T-člen s priključka na mrežni kartici, kar obdrži verigo sklenjeno. Prednost te izvedbe mreže je v enostavnosti in nizki ceni ter je primerna za manjše enostavnejše mreže (domača raba, računalniške učilnice, pisarne ...). Pri zvezdasti izvedbi mreže se vsi kabli stekajo v središče, kjer je posebna napravica imenovana "hub" (angl.: središče), ki razpore¬ ja pretok podatkov med računalniki. Ti so s hubom povezani z 8-žilnim kablom (UTP) s ploščatima priključkoma tipa RJ45 (slika 3). Ta način omreženja računalnikov je zaradi središča oziroma huba precej dražji, saj ta sta¬ mrežne kartice drugega in obratno. Običajno za ustrezen pretok podatkov poskrbi hub, pri povezavi dveh računalnikov pa lahko to na¬ logo opravi kar kabel. Prekrižani kabel lahko naročimo v raču¬ nalniškem servisu, če pa ga ne bodo hoteli ali znali narediti, kupimo običajen 8-žilni mrežni kabel (UTP kabel) in ga predelamo sami. Ka¬ bel na nekem mestu z nožem olfa previdno vzdolžno zarežemo in odstranimo zunanjo izolacijo. Nato na priključkih preverimo bar¬ vni vrstni red žic in jih razporedimo po vrsti. Žice številka 1, 2, 3 in 6 prekinemo in jih pre¬ križamo kot prikazuje risba 4. Okolje Windows 95 in 98 že vsebuje vso potrebno programsko opremo za vzpostavi¬ tev mreže, treba jo je le namestiti. Kako se to stori, pa v naslednji številki Tima. 30 oktober 1999 Poliakrilat (akrilno steklo) je prozo¬ ren termoplast z občutljivo površino in dober izolant. Topljiv je v močnih kisli¬ nah in lugih. Uporaba Poliakrilat ali tudi pleksisteklo se upo¬ rablja namesto stekla za zasteklitev vitrin, za svetlobna telesa, okrasne predmete, modele, ročaje in v likovni umetnosti. Lastnosti poliakrilata: S/ O Kot izdelek iz poliakrilata predlagam gibljivo figuro oziroma možica telovadca. Sestavne dele povežemo z razcepkami in vrvicami na skupno vrv. Ko potegnemo za vrvico, se premični deli figure dvignejo, ko jo spustimo, pa padejo. K istemu trupu lahko izdelamo različne glave z vratom, v katerega izvrtamo luknjico, da lahko glave zamenjamo. Na ta način lahko uprizorimo "nastop" različnih možicev telovadcev. Igrače bodo veseli naši najmlajši. Ustvarjalno delo lahko poteka doma, pri pouku tehnične vzgoje in pri tehnič¬ nem krožku kot projektna naloga "Izdeluj¬ mo uporabne predmete iz umetnih snovi". Orodje: • merilno in zarisovalno orodje: svinčnik HB, ravnilo, trikotnik, šestilo, zariso- valna igla; • obdelovalno orodje: točkalo, rezljača oziroma povratna žaga, pila, ročni sveder oziroma vrtalnik z vijačnim svedrom 0 2 mm in 0 3 mm. Gradivo: • poliakrilat (pleksisteklo), kovinske razcepke, vrvica. Načrtovanje poteka izdelave gibljive figure • Prenos (kopiranje) mer na gradi¬ vo (poliakrilat oz. pleksisteklo) • Izžagovanje sestavnih delov z rez- ljačo oziroma povratno žago: 1. Izdelava sestavnih delov (trup, roke, noge in različne oblike glav z vratovi) • Vrtanje in piljenje: 1. V trup, noge in roke izvrtamo po dve luknjici. 2. Luknje 0 3 mm služijo za pove¬ zavo z razcepkami. 3. Luknje 0 2 mm služijo za pove¬ zavo s tanko vrvico. 4. Robove sestavnih delov je treba tudi popiliti. • Montaža sestavnih delov z razcep¬ kami in s tanko vrvico: 1. Izdelamo lahko več enakih se¬ stavnih delov za trupe, noge in roke. 2. Izdelamo lahko različne oblike glav z vratovi za različne figure. 3. In uprizorimo telovadni nastop. Risbe različnih glav za gibljive figure - možice telovadce Gibljiva figura za igranje (levo) in primeri različnih glav (zgoraj). TEM 2 oktober 1999 31 PRILOGA Maketa ladje HMS Bounty (2. del) MATEJ PAVLIČ V prejšnjem nadaljevanju smo opisali kratko in burno zgodovino zgodovinske la¬ dje HMS Bounty in nato nadaljevali s se¬ stavljanjem ogrodja makete v merilu 1 : 60, tokrat pa je na vrsti izdelava podstavka in palube z zadnjo ograjo, lepljenje prve opia¬ te na rebra in prekrivanje palube. Izdelava podstavka in palube z zadnjo ograjo Podstavek je sestavljen iz štirih delov; dva od njih (18 in 19) sta v naravni veliko¬ sti narisana na prilogi. Narejena sta iz 5 mm debele vezane plošče in povezana z dvema 225 mm dolgima okroglima palicama (20), ki imata premer 10 mm. Pri lepljenju pazi¬ te, da bosta dela 18 in 19 res popolnoma pravokotna na podlago. Paluba (21) je iz 1 mm debelega oreho¬ vega furnirja in se mora natančno prilegati Šele ko se lepilo res popolnoma posuši, previdno odstranite žebljičke. Sledi lepljenje zadnje ograje na palubi, ki je sestavljena iz dveh delov. Najprej pri¬ lepite večjega (22) in nato še manjšega (23), katerega krivina se mora spodaj na¬ tančno prilegati obliki palube (risba 4, po¬ gled od zadaj). Vse skupaj dobro utrdite z nekaj ščipalkami in žebljički. S tem ste do¬ bili ogrodje, na katerega lahko začnete le¬ piti oplato. Lepljenje prve opiate Navadno so trupi maket oblepljeni le z eno plastjo letvic (kot na primer pri brigu Golden Star, ki smo ga opisali v lanski dvojni številki Tima), trup naše makete pa Risba 1 Risba 4. Način pritrditve zadnje ograje na palubi rebrom (risba 1). Preden jo prilepite, s pilo posnemite rob na nekaterih rebrih (risba 2), čeprav to po potrebi lahko storite tudi še kasneje. Da bi se paluba zaradi svoje vzdolžne vbočenosti in prečne izbočenosti obenem res povsod dotikala vseh reber, jo med lepljenjem pritrdite z močnimi elasti¬ kami in večjimi risalnimi žebljički (slika 3). Te lahko skozi furnir zabadate po mili vo¬ lji, saj luknjic kasneje ne bo videti, ker bo¬ do prekrite s trakovi furnirja. Ne varčujte z lepilom, da se vam paluba pozneje ne bo kje odlepila in vam naredila dodatno delo. je zaradi merila 1 : 60 razmeroma velik, za¬ to zaradi večje trdnosti zahteva dvojno opla¬ to. To sicer pomeni precej več dela, kar pri že tako dolgotrajni izdelavi ni ravno dobro¬ došlo, vendar pa ima vse skupaj - zlasti za začetnike - tudi eno dobro stran: med le¬ pljenjem prve plasti letvic se boste namreč lahko brez kakih škodljivih posledic učili tega opravila, saj bo vse napake in pomanj¬ kljivosti skrila daiga plast, pri lepljenju ka¬ tere boste imeli že dovolj izkušenj. V Man- tuinem kompletu je prvi opiati namenjen šop lipovih letvic s prerezom 1,5 x 5 mm (24), ki jih je mogoče poljubno zvijati ozi¬ roma oblikovati in zelo lahko brusiti. Kljub temu pa se še vedno rade zlomijo in ker je njihovo število v kompletu precej natančno odmerjeno, je treba z njimi zelo varčno de¬ lati, sicer vam jih lahko zmanjka. Najprej je na vrsti letvica, ki poteka natančno ob ro¬ bu palube po vsej dolžini boka, tj. od dela 16 na kljunu do skupaj zlepljenih delov 22 in 23, ki sestavljata zadnjo ograjo palube. Letvico spredaj natančno odrežite, zadaj pa jo pustite, naj gleda kak centimeter čez rob (risba 4). Obvezno lepite izmenično - eno letvico na levem boku in nato eno letvico na desnem boku, sicer se korito lahko zvije. Da bi imeli pri lepljenju letvic čim manj težav, jih že vnaprej nekoliko ukrivite. Po možnosti si priskrbite preprost, a prav ne¬ verjetno uporaben pripomoček v obliki klešč (slika 5), s katerim lahko oblikujete vsako letvico posebej, sicer pa si pomagaj¬ te s šablono, ki si jo iz lesa in dveh spon- skih vijakov naredite sami. V njej lahko kri¬ vite več letvic hkrati (risba 6), vendar jih morate pred vložitvijo v šablono za kratek čas namočiti v vreli vodi. Če ste bili pri sestavljanju korita ne¬ pazljivi, boste kaj kmalu ugotovili, da je lok, ki ga opisuje k rebrom prislonjena letvica, neenakomeren. V tem primeru si pomagajte z brušenjem reber na eni strani in s podlaganjem tankega furnirja, ki ga pri¬ lepite na isto rebro na drugi strani (risba 7). 32 oktober 1999 - 2 PRILOGA Slika 3■ Veliki risalni žebljički iz plastike, namenjeni za pritrjevanje li¬ stov na plutovinasto podlago, so v ladijskem maketarstvu nepogrešljivi. Vprejšnjem nadaljevanju smo v podpisu pod sliko 2 na stratti 6 na¬ pisali, da "trgovine Mladi tehnik na Starem trgu v Ljubljani ni več". Ida ne bi bilo nesporazuma, dodajamo kratko pojasnilo. Te trgovi¬ ne, kije bila pred 10 leti v lasti Tehniške založbe Slovenije, v resni¬ ci ni več. Zato pa je le 200 metrov proč od nje na Levstikovem trgu že skoraj ves ta čas odprta trgovina z enakim imenom, ki deluje v okviru podjetja Gasilska oprema. V njej med drugim prodajajo tudi komplete za izdelavo maket starih ladij danskega proizvajalca Bil- Ung Boats. Maketa ladje HMS Bounty v merilu 1 : 50 na sliki je iz njihovega kataloga. Ker so rebra dovolj debela, letvice pritrjuj¬ te z žebljički na vsakem rebru (risba 8). Ko ste vzdolž trupa prilepili že tri ali štiri letvi¬ ce, iz krajših kosov naredite še stransko ograjo od prve prilepljene letvice navzgor (risba 4). Risba 8 ■M Slika 5. Te klešče so pripomoček, s katerim je krivljenje letvic mačji kašelj. Slika 6. Doma lahko naredite šablono, v kateri je mogoče kriviti več letvic hkrati. Da ne bi pokale, jih je treba pred vložitvijo na¬ močiti v vreli vodi. Risba 7. Postopek "popravljanja" preozkih reber Lepite s takšnim lepilom za les, ki se hitro suši (npr. UHU coli express), sicer ne boste prišli nikamor. Lepilo vedno nanašaj¬ te na vse stične površine, tj. na rebra in vzdolž celega roba prejšnje letvice (risba 9). Če ne želite špranj med letvicami, ki na¬ stanejo zaradi ukrivljenosti trupa (risba 9, desno), z majhnim modelarskim obličem narahlo posnemite njihov notranji rob. To pri lepljenju prve opiate niti ni nujno, zato pa bo toliko bolj potrebno pri lepljenju druge opiate, ki bo vidna, toda o tem več v prihodnjem nadaljevanju. Pri pazljivem lepljenju vam bo najbrž uspelo na trup prilepiti približno sedem letvic - gledano od palube navzdol -, ne da bi jih morali na sprednjem ali zadnjem delu ožiti. Od tu naprej pa brez tega ne bo šlo več. Najboljše orodje za to je že prej omenjeni modelarski oblič (slika 10, na sredini), nekoliko manj primerna in pred¬ vsem manj natančna pripomočka pa sta modelarski nož in tanko jekleno ravnilo. Zlasti pri drugi opiati se ne sme zgoditi, da bi morali letvice na kljunu rezati in lepiti tako, kot je prikazano na risbi 11 (levo), ampak po možnosti vedno tako, kot kaže desni del iste slike. Ko ste na obeh bokih prilepili po 20 letvic, jih začnite lepiti od kobilice navzgor (slika 10), dokler ne prekrijete vsega trupa. Sledi brušenje s polkrožno in ploščato pilo ter brusilnim papirjem različnih zrnatosti. Morebitne večje špranje, razpoke in luknji¬ ce zapolnite z mešanico finega lesnega prahu in belega lepila, s pomočjo ostankov letvic pa prelepite tudi odprtino na krmi (slika 12). Šele nato z ostrim modelarskim nožem previdno odrežite dele letvic opia¬ te, ki so doslej na krmi molele čez rob. Vse vbočene površine obdelajte z brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli kosa okrogle (tV Risba 9 mr 2 oktober 1999 33 PRILOGA Slika 10. Na rebra je treba prilepiti še zadnjih nekaj od blizu 70 lipovih letvic, ki sestavljajo prvo plast opiate. V ospredju slike je orodje, ki ga potrebujemo pri tem delu. Stika 15. Pri nanašanju lepila na težje dostopna mesta, npr. med podaljške reber na zadnjem delu palube, ki jih je treba prekriti z ostanki 0,5 mm debelih trakov orehovega furnirja, si pomagajte z majhnim čopičem (št. 4 ali 5). Risba 11. Nepravilno (levo) in pravilno (de¬ sno) lepljenje letvic na rebra palice, lahko pa si pomagate tudi z brusil¬ nim valjčkom, ki ga vpnete v modelarski vrtalnik. Z njim odbaisite tudi dele reber, ki molijo čez zgornji rob stranske ograje na palubi. Prekrivanje palube Najbrž vsi poznate izraz "ladijski pod". Z njim označujemo dolge, ozke deščice masivnega lesa, ki imajo na eni strani po vsej dolžini utor, na drugi strani pa pero, da jih lahko potisnemo drugo v drugo. Na tak (oziroma zelo podoben) način so bile v preteklosti prekrite palube lesenih ladij in čolnov. Prekritje palube z deskami bomo na naši maketi ponazorili z lepljenjem 3 x 90 mm velikih trakov 0,5 mm debelega orehovega furnirja (26). Da bi bili vsi trako¬ vi enako dolgi in natančno odrezani, si iz tanke deščice tršega lesa in dveh letvic, ki ju pribijete pravokotno drugo na drugo, naredite šablono (slika 13). V višini odprtine za prehod prvega jam¬ bora skozi palubo s svinčnikom narišite pravokotnico na njeno simetralo in od nje začnite na obe strani lepiti trakove, kot ka¬ žeta risba 14 in slika 15. Trakovi se morajo tesno dotikati drug drugega; po dolžini naj bodo zamaknjeni za 45 mm. Če boste od¬ prtine v palubi prelepili, ne pozabite s svinčnikom ozna¬ čiti njihovega točnega polo¬ žaja. Ko se lepilo posuši, z ostrim nožem ali s stožčastim brusilnim nastavkom, kakršen je tudi v Minicraftovi večna¬ menski garnituri pribora MB 1940, ki smo jo podrobneje opisali v prejšnjem nadalje- Slika 13. Šablona za rezanje trakov furnir¬ ja, s katerimi je oblepljena paluba; daljša letvica, ki jo prilepite ali pribijete na leseno podlago, mora biti dolga natančno 90 mm. vanju, natančno oblikujte robove vseh od¬ prtin. Celo palubo na koncu zgladite z zelo finim brusilnim papirjem. Če vam ostane še kaj časa, s 5 mm širo¬ kimi in 1 mm debelimi trakovi orehovega furnirja - iz njih boste kasneje naredili tudi drugo oplato - natančno oblepite notranjo stran ograj (zadnje in obeh stranskih) ter dele reber, ki ob straneh molijo iz palube. Pri lepljenju pazite, da z lepilom ne zama¬ žete zgornje površine trakov. V prihodnji številki bomo opisali leplje¬ nje druge opiate, roba ograje in bočnih oja¬ čitev ter dodelavo krmnega dela. Slika 12. V modelarski vrtalnik vpet brusilni valjček je zelo uporaben pri obdelovanju vbočenih površin. Risba 14. Dve sosednji vrsti trakov furnirja na palubi naj bosta zamaknjeni za polovi¬ co dolžine, tj. za 45 mm. 34 oktober 1999 - 2 MAKETARSTVO pc9 Timovo izložbeno okno Rafale IVI (Revell, kat. št. 04517, IVI 1 : 48) JURE MILJEVIČ Rafale je letalo nove generacije, ki so ga leta 1982 pocl oznako ACX začeli raz¬ vijati pri Dassaultu, domu bolj znanih le¬ tal mirage. Letalo je otrok generacije večnamenskih, visoko zmogljivih, radar¬ sko slabo vidnih in elektronike polnih letal fly-by-wire, njegova vrstnika pa sta evrolovec typhoon in švedski grippen. Prvi prototip je vzletel 4. julija 1986. Te¬ mu demonstratorju nove tehnologije so sledili prototipi lovca in lovskega bom¬ bnika za vojno letalstvo, dvosedežne različice za šolanje in za prodore v nas¬ protnikov zračni prostor (tudi z jedrsko oborožitvijo) in dve mornariški letali. Obstajala je še študija enomotorne razli¬ čice, za katero se je zanimalo tudi jugo¬ slovansko vojno letalstvo. Sicer pa Fran¬ cozi ponujajo svojega novega lovca vsem morebitnim kupcem. Pivo serijsko letalo dvosede različice je bilo dobavlje¬ no marca letos, skupaj pa naj bi jih na¬ redili 272. Rafale M bo na francoskih letalonosilkah in v mornariških kopen¬ skih oporiščih zamenjal prastare ameri¬ ške lovce crusader ter jurišnike in izvidni¬ ke etendard IV M in super etendard. Prav to različico ponuja Revell kot eno letošnjih novitet. Prvi vtis ob odprtju škatle je bil zado¬ voljiv. Vrezana panelizacija, obtežene gu¬ me, še kar podrobna pilotska kabina in katapultni sedež, lepo izdelane izstopne šobe in prepričljivo podvozje. Pod krila in trup lahko obesimo tri dodatne re¬ zervoarje, štiri rakete MICA (3 mm pre¬ kratke) in dve (točni) raketi magic. In¬ strumentna plošča je odlita iz prozorne plastike, prav tako vrha raket magic, pri¬ stajalni žaromet in pozicijske luči. To nam omogoča enostavno in prepričljivo ponazoritev notranjosti pilotske kabine ter iskalnih glav na raketah. Panelizacija je bolj podobna tisti kopenske različice rafale C, nekateri paneli, ki so na pravem letalu le na eni strani, pa se tukaj ponav¬ ljajo na obeh. Nepopolna sta tudi vstopni- ka za zrak, ki se nadaljujeta v prazno ter skoznju vidimo ležišča in nogi glavnega podvozja. Dimenzije makete, označene na ška¬ tli, so 21,3 in 32,3 cm. Pobrskal sem po literaturi za podatki o dimenzijah letala in jih preračunal v merilo 1 : 48. Razlika med obema rezultatoma je bila, glede na velikost, še sprejemljive 4 mm pri trupu letala in kar 15 mm pri razpetini kril. Ker je trup predolg, krila pa so prekratka, se napaki torej seštevata. Tokrat se nisem odločil za zamudne popravke dimenzij¬ skih napak in sem se v skrbeh zaradi končnega vtisa ne¬ koliko razočaran lo¬ til sestave. Sestavljena ma¬ keta pa me je mal¬ ce potolažila. Kljub dimenzijskim neskla¬ djem je njen videz prepričljiv, napake pa lahko odkrijemo samo z ravnilom. Sestav¬ ljanje je preprosto, le pri podvozju naj tudi izkušenejši maketarji upoštevajo na¬ vodila in vrstni red sestavljanja. Ker sem se odločil za barvno shemo drugega pro¬ totipa iz zgodnejšega obdobja njegovega preizkušanja, sem opustil infrardeči sen¬ zor in pasivno iskalno napravo na nosu letala (deli 77, 78, 79), v vdolbino pa pri¬ lepil ukrivljeno ploščico, jo pokital ter obrusil. Iz rdeče pobarvanega kartona sem izrezal zaščitni plošči, s katerimi na¬ vadno zaščitijo vstopnika za zrak, kadar motorja mirujeta. Tako sem elegantno prikril zevajočo odprtino za njima. To sta bili tudi edini modifikaciji na maketi, vse drugo je strogo "iz škatle". S ponujenimi barvnimi shemami ni¬ sem bil zadovoljen. Rafale M02 je bil, kot vsi drugi prototipi tega letala, brez ko¬ kard na trupu (nalepki št. 1 in 2), ki ju zato opustimo. Svetlosiv napis "marine" (št. 4) bi moral biti bolj na sredini trupa, ponujena pozicija pri repu namreč ustre¬ za le prvemu prototipu mornariške razli¬ čice. Revellova barva 374 ni popolnoma točna, je pa dober približek in jo lahko mirno uporabimo. Nalepke se sicer ne srebrijo, so pa malce predebele. Po nji¬ hovi namestitvi priporočam za celo ma¬ keto nanos polsijajnega laka. Bolj vprašljiva je druga ponujena bar¬ vna shema operativnega letala 12. floti- lje. Prvo serijsko izdelano letalo mornari¬ ške različice naj bi namreč dobavili šele do konca tega leta. Ni mi znano, da bi kakšnega od prototipov kdaj okrasili z grbom in številkami letal v redni službi. Zato predvidevam, da je ta shema čista špekulacija. Maketa je lahka za sestavo, še kar bo¬ gata s podrobnostmi in po merah precej netočna. Tega smo maketarji pri nekate¬ rih Revellovih novostih že vajeni. Izbira ni velika, kajti v tem merilu obstaja le še nekaj let stara in meni nepoznana Heller- jeva maketa. Sam bi sicer bolj cenil manj podrobno, a točnejšo repliko tega letala. Kljub temu sestavljeni rafale doseže soli¬ dno vitrinsko kakovost. Izbira pa je vaša. Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana Komenskega 7, tel./faks: (061) 311-940, E-pošta: mzdtk.lj@siol.net Mladinski tehnični center Kersnikova 4/1II, Tel.: 061/131-22-30 organizira in vabi k vpisu V CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE. Osnove modelarstva I - četrtek od 16.30 do 19-00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papir¬ ja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 1. in 2. raz¬ red). Osnove modelarstva II - četrtek od 16.30 do 19 . 00 . Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, modeli (za učence na razredni stopnji - 3- in 4. razred). Letalsko modelarstvo - torek, sreda, petek od 15.00 do 18.00. Teme: modeli Al, radijsko vodeni modeli in modeli s pogonom na CO 2 (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19-00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom, raketoplani in makete (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Ladijsko modelarstvo - torek, sreda od 15.00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic razreda P in G in radijsko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Elektrotehnika in elektronika - ponedeljek od 16.00 do 19.00 (tečajna oblika po dogovoru). Teme: osnove elektrotehnike, načrtovanje vezij z računalnikom, tehnologija gradnje vezij. Praktične naloge: vezja usmernikov, ojačevalna vezja, krmilniki moči, krmilniki motorjev, ipd. Začetek tečajev bo v ponedeljek, 5. oktobra. Vpis v tečaje je še mogoč, in sicer vsak torek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu (061)131-22-30. mr 2 oktober 1999 35 ZA SPRETNE ROKE Domišljijski izdelki za najmlajše ANTON PAVLOVČIČ Včasih se predamo domišljiji in zač¬ nemo pri belem dnevu sanjati z odprtimi očmi. Ob taki priložnosti se nam prika¬ žejo batmani, razni ljudje pajki, želve nindže. In zakaj ne bi bile ob vsem tem mogoče tudi oglate živali? Vse je le stvar domiselnosti in ročne spretnosti, da si take namišljene živali pričaramo tudi v resnici. Oblikovanje nenavadnih figur spod¬ buja tako domišljijo kot tudi ročne spret¬ nosti, ki jih bodo predvsem začetniki pridobivali ob izdelavi vsake posamezne živalce. Ti preprosti izdelki so primerna vaja v rezljanju za najmlajše. Za izdelavo potrebujemo vezano ploščo debeline 4 mm, lok za rezljanje z nekaj žagicami številka 4, ki so najpri¬ mernejše za to debelino vezanega lesa. Poleg tega pa še nekaj brusilnega papirja in seveda belo lepilo za les. Ne pozabi¬ mo na svinčnik in kopirni papir za preri¬ sovanje načrta na les. Sestavne dele, označene z A, B in C, dvakrat prerišemo na les in jih natančno izžagamo. Z njimi sestavimo kvader, ki bo služil kot živalčin trup. Vse dele med seboj zlepimo, in ko je lepilo suho, vsako stranico pobrusimo. Dodamo še noge, ušesa in rep ter tako ustvarimo živalco po lastni zamisli. Na sliki vidimo nekaj takih primerkov, sicer pa zbirko lahko po želji dopolnimo. Ko na prednjo ploskev narišemo obraz živalce, ki si jo zamislimo, je vtis še popolnejši. V šolskih delavnicah, kjer so na razpolago razni obdelovalni stroji, postane izdelava pod mentorjevim nadzorom še bolj preprosta. Potrebujemo le tramič iz lipovega lesa s presekom 6x6 cm, ki ga s krožno ali tračno žago razrežemo na 9 cm dolge kose. Robove nekoliko zgladimo in trup je že gotov. Pri skupinskem delu lahko učenci tekmujejo med seboj, kdo bo izdelal najbolj čudno žival, najlepšo ali morda najbolj posreče¬ no med sicer enakimi izdelki, kajti k videzu izdelka tudi barva¬ nje prispeva svoje. 36 oktober 1999 mr 2 ZA SPRETNE ROKE \S A. UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: smrekovina, vezana plošča Področje: preoblikovanje lesa in njegova površinska obdelava Srednja stopnja Skrivnostni hranilnik MATEJ PAVLIČ Od 6. razreda dalje Čas izdelave: 2 do 3 dvojne ure Naloga in motivacija: Oh izdelavi skrivnostnega hranilnika mora učenec uporabiti risalno orodje ter ročno ali električno orodje za razrez, vrtanje in brušenje. Na koncu mora poskrbeti še za ličen videz izdelka. Težišče učenja: - natančna proučitev načrta, kosovnice in sestavnih risb; - spoznavanje konstrukcije in načina delovanja izdelka; - prerisovanje sestavnih delov na vezano ploščo; - vrtanje lukenj in izdelava sestavnih delov s pomočjo ročne ali električne rezljače; - sestavljanje; - lepljenje; - površinska obdelava; Slika 1. Preden se lotite sklepne obdelave hranilnika, se še enkrat prepričajte, ali vse deluje tako kot je treba. Gradiva, orodje in pripomočki: - smrekovina 10 mm (ostanki opaža), vezana plošča 5 mm, dva žebljička, lesni vijak, večji risalni žebljiček valjaste oblike, lepilo za les (UHU coli express ali UHU coli wasserfest), na vodo ob¬ stojna barva, lak ali kak drug zaščitni premaz za les; - risalno orodje, ročna (ali električna) rezljača, podložna mizica, rašpa, grob in fin brusilni papir, modelarski vrtalnik (po možno¬ sti z navpičnim stojalom), sveder za les 0 1 in 2 mm, kombini¬ rane klešče, manjši izvijač, žaga za železo, kladivo, pila, nekaj manjših mizarskih svor, čopič; Izdelava Star pregovor pravi: "Zrno na zrno - pogača, kamen na kamen - palača". Bliža se 31. oktober, ki ga že vse od leta 1925 praznu¬ jemo kot dan varčevanja. Z njim hranilnice želijo še posebej opo¬ zoriti na potrebo po varčevanju posameznikov, gospodarstva in družbe. Svoj prispevek k tem prizadevanjem dodajamo tudi v ured¬ ništvu revije TIM - in sicer z objavo načrta za izdelavo skrivnostne¬ ga hranilnika, katerega glavna naloga je sicer še vedno varno hra¬ njenje denarja, njegova "skrivnostnost" pa se nanaša na precej nevsakdanji način spuščanja kovancev vanj. Običajni hranilniki ima¬ jo v ta namen na vrhu ohišja režo, naš hranilnik pa ima namesto nje plitev predalček s premičnim dnom. Ko predalček izvlečemo, vanj položimo kovanec, kar seveda ni še nič nenavadnega. Prese¬ nečenje sledi šele potem, ko predalček zapremo in spet odpremo, saj kovanec izgine. Za vse skupaj je "krivo" dno predalčka, ki se odpira in zapira kot loputa. Izdelave skrivnostnega hranilnika se lahko lotijo tudi začetniki, vendar morajo biti pri žaganju nekaterih delov in zlasti pri njihovem sestavljanju zelo natančni, sicer vse skupaj ne bo delovalo tako, kot bi moralo. Vsi sestavni deli so narisani v merilu 1:1. Najprej iz Slika 2. Sestavne de¬ le oboda hranilnika zlepite z belim lepi¬ lom za les in trdno stisnite z majhnimi svorami. gladko obrušenih ostankov 10 mm debelega smrekovega opaža izžagajte dele 3 (2 kosa), 4 in 5, ki sestavljajo obod ohišja. Zlepite jih z belim lepilom za les (npr. UHU coli express) in stisnite z majh¬ nimi mizarskimi svorami (slika 2). Iz 5 mm debele vezane plošče izrezljajte sprednjo in zadnjo stranico (1 in 2). Na načrtu je narisan le obris sprednje stranice, zadnja stranica pa je popolnoma enake oblike, vendar brez tistega dela na vrhu, ki je narisan nad debelo črt¬ kano linijo. Iz sprednje stranice kolikor se le da natančno izžagajte 12 mm visoko in 80 mm široko pravokotno masko predalčka (la). Sledi izdelava delov, ki sestavljajo predalček (6, 7 in 8), ter dveh vodil predalčka (9). Dela 8 s spodnje strani prilepite na rob dela 6 tako, da se bo del 7 ravno še lahko premikal med njima. Loputi (7) polkrožno posnemite sprednji rob, da se bo lahko premikala v leži¬ šču. S svedrom 0 1 mm, ki ga vpnete v modelarski vrtalnik, na obeh straneh izvrtajte dve približno 10 mm globoki luknjici (glej risbo v delu 4) in vanju potisnite 15 mm dolga žebljička. Če se loputa brez mr 2 oktober 1999 37 ZA SPRETNE ROKE 7 . •J PROBANKA I I I 9 . 5 . + i POZOR! - J— Da vaš trud pri izdelavi skrivnostnega hranilnika oziroma izvirnemu dopolnjevanju njegovega videza ne bi bil kar tako, so v PROBANKI Maribor obljubili, da bodo trem najuspešnejšim modelarjem, ki bo¬ do v uredništvo revije Tim, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, najkasneje do 22. novembra poslali po objavljenem načrtu (ali pa tudi čisto po svoje) narejen skrivnostni hranilnik oziroma njegovo fotografijo, odprli hranilno knjižico z že nakazano denarno nagrado v višini 15.000, 12.000 oziroma 9-000 tolarjev. 38 oktober 1999 ZA SPRETNE ROKE zatikanja spusti za približno 45° navzdol, s kleščami odščipnite glavici in žebljička do konca zabijte v les ter na koncu še po¬ pil ite. Na obe bočni stranici (3) z notranje strani prilepite vodili predalčka (9) na¬ tančno na mesto, ki je s tanko črtkano linijo označeno na obrisu dela 3. Pri nadaljnjem sestavljanju si poma¬ gajte z risbami, ki so zaradi pomanjkanja prostora narisane kar v delih 1, 3 in 4. Še¬ le ko je mogoče predalček brez zatikanja izvleči in spet vrniti na njegovo mesto, prilepite dela 1 in 2 na obod ohišja. Pazi¬ Kosovnica: te na pravilni položaj omejevalnega vijaka (12). Zanj uporabite 15 mm dolg lesni vi¬ jak, ki mu odžagajte 2-3 mm konice. Na koncu gladko obrusite vse robove in hranilnik prebarvajte ali prelakirajte. Narišete mu lahko še ključavnico, kodirno številčnico, šarnirje in okovje, kakršno vidi¬ mo pri starih sefih (slika 3). Okovje je seve¬ da mogoče narediti tudi iz bakrene ali medeninaste pločevine; v tem primeru hranilnik opremite še z miniaturno obešan¬ ko, kakršne prodajajo v trgovinah z želez¬ nino. Možnosti je torej res veliko. Vsi, ki jim boste Slika 3 • Če vam oblika objavljenega hra¬ nilnika ni všeč, lahko naredite takega, kot je na tej sliki. V tem primeru spremenite samo obliko sprednje in zadnje stranice. pokazali nenavadni hranilnik, bodo se¬ veda začudeni nad njegovim delova¬ njem. Nikar jim ne branite, da ga preiz¬ kusijo, kajti večkrat ko bodo to storili, več denarja se bo nabralo v njem. To seveda velja le pod pogojem, da bodo poizkušali s pravimi kovanci (ne glede na valuto), in ne z gumbi ali kakimi drugimi ničvrednimi nadomestki kovancev. Vsebine naslednjih vrstic ne izdajte nikomur! Hranilnik izpraz¬ nite tako, da odvijete omejevalni vijak (12) na vrhu ohišja (da ga ne bo videti, ga lahko, denimo, skrijete z nalepko), izvlečete pre¬ dalček in skozi režo iztresete kovance (slika 1). Pošasti iz ščipalk ALENKA PAVKO - ČUDEN Dandanes se za obešanje perila večino¬ ma uporabljajo plastične ščipalke. Če boste malo pobrskali doma, pri babici ali kaki stari teti, ki je plastika prav nič ne navdu¬ šuje in prisega na preizkušene naravne materiale, boste mogoče našli nekaj starih lesenih ščipalk za perilo. In prav takšne so najprimernejše za izdelavo malih pošasti. Tatinska sraka Pes, ki laja, ne grize. za perilo Potrebujete še trši ri¬ salni papir (šelesha- mer), maso za mo¬ deliranje, barve za les in papir, lepilo, peresa, raznobarvne goseničaste žice, vr¬ vico, oči ipd. Ušesa, noge, repe, rogove in druge telesne de¬ le oblikujte iz mase za modeliranje. Di¬ nozavrov greben ali ribje plavuti lahko izdelate iz papirja, za rep uporabite za¬ vozlano vrvico, pti¬ čem pa nalepite peresa. Tudi izbuljene oči lahko izdelate iz mase, lahko pa pri Pro¬ meteju v Ljubljani ali Celju kupite že pri¬ pravljene "migajoče" plastične oči raznih velikosti. Tam lahko kupite tudi barve, s katerimi pobarvate male pošasti, ko ste jim na lesene trupe iz ščipalk za perilo na¬ lepili druge značilne telesne dele. Nekaj "pošastk" si oglejte na slikah, druge pa si zamislite sami. Zmaj Tolovaj ali njegov prednik. Dino? Smejoči se nosorog z TKl 2 oktober 1999 39 UGANKARSKI KOTIČEK f' O Povezani magični liki Pri magičnem liku je treba vse besede, ki jih zahtevajo opisi, vpisati dvakrat: vodoravno in navpično. Ob pravilni rešitvi boste na osenčenih poljih med seboj povezanih magičnih likov do¬ bili ruski pregovor. 1. ime ameriške igralke Ekberg, 2. mojster lesne stroke, 3. del kolesarske dirke, 4. ime slovenske¬ ga filozofa Kermaunerja, 5. turški razglas, 6. vrsta bojnega strupa (iz istih črk kot NARIS), 7. uradni razglas, 8. prečni drog v kozolcu, 9- fant, poba, 10. pripomoček za učenje, 11. vzdevek za člo¬ veka z velikim čelom, 12. pravoslavna sveta po¬ doba, 13. del stanovanjskega poslopja, 14. ime svetovno znanega iluzionista Copperfielda, 15. drug izraz za pribitek, naplačilo pri menjanju denarja, ažio (iz istih črk kot ime največje celine ne Zemlji in z dodano strešico), 16. priimek nekdanjega madžarskega predsednika (iz istih črko kot DAKAR), 17. mesto v južni Franciji z znamenitim amfiteatrom in ostanki drugih rimskih zgradb, 18. večji ptič pevec iz razreda ščinkavcev, 19- del kolesa z izvrtino za gred (množ.), 20. zlati kipec, ki ga ameriška akademija za film vsako leto podeljuje za najboljše umetniške dosežke na področju filma, 21. ruski pisatelj in dramatik (Anton Pavlovič, 1860-1904), "Češnjev vrt", 22. okraski oziroma nakit za ušesa, 23. pripadnik starogrškega plemena ob Jonskem morju, 24. Eva (ljubk.). Kombinirana izpolnjevanka To uganko rešujete tako, da posamezne besede, ki jih zahtevajo opisi, vpisujete v polja od A do C, od B do D in od Č do E. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih dobili imena treh črk grške abecede. Od A do C: 1. črna poljska ptica, 2. klestenje (krajše), 3. vzdevek igralca Janeza Hočevarja, tudi znana znamka kavbojk, 4. trud. Od B do D: 1. potrditev oziroma pregled kandidata pred nastopom slu¬ ženja vojaškega roka, 2. zid, 3. lata, 4. okusna morska riba. Od Č do E: 1. važen del človeškega telesa (splošno), 2. napad, naskok, 3. jed iz razrezanega govejega želodca, 4. nekdanji pobiralec davkov. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. oktobra 1999 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Toni Glavač, Jezerškova 2, 1218 Komenda, Tomaž Kapun, Kettejeva 13, 6310 Izola in Dominik Ošlaj, Filovci 93, 9222 Bogojina. Čestitamo! NAROČILNICA_ Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. oktobra pošljite na naslov Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1111 Ljub¬ ljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo po pošti prejel se¬ stavljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz 1. številke revije TIM: Kombinirana izpolnjevanka: začetek pouka Anagrami: kimavec Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1: Mateja Petrovčič, Povčeno 5, 3272 Rimske Toplice 2: Jaša Bartelj, Gotna vas 45, 8000 Novo mesto 3: Jože Zajec, Poljanska c. 12, 4224 Gorenja vas 40 oktober 1999 TTR.L 2 Ornik in P. Vcijdetič. 2. Ivan Zidarič z motornim fun-fly modelom do-it (Robbe). Model je izde¬ lan iz balze, vodljiv pa je po smeri, višini in nagibu. 3. Poletne počitnice je Žiga Divjak iz Ribnice izkoristil za izdelavo leteče Polmakete letala He-l62 s konca II. svetovne vojne. Model z razpetino 1150 nam in 5-listna električna turbina s premerom 95 mm, ki daje okoli 5 N po¬ tiska, sta lastne izdelave ter narejena na osnovi načrtov iz nemške revije FMT. Model je okreten in lahko vodljiv. Devet celic s 1700 mAh mu zago¬ tavlja dobre štiri minute leta. 4. Model komar, ki je bil objavljen v naši reviji, je prvi motorni model Pri¬ moža Vajdetiča iz Ribnice. Primož ga je nekoliko predelal ter opremil z elektromotorjem speed 600 in eliso 8x4. Upravlja ga s trikanalno RV-napra- Vo, s katero krmili smer, višino in motor. 5. Med izdelki mladih ustvarjalcev, ki so sodelovali na Iskra ERO-Timovem nagradnem natečaju, so prednjačile stenske ure. Za primerjavo si lahko ogle- I damo še umetelno izrezbarjeno uro, delo Srečka Ornika iz Radizla. v s2JE:n:vu 1- Modela za zračni boj westland whirlwind v merilu 1 : 12, ki sta sodelo¬ vala na prvenstvu v Ripi, sta izdelek švedskega modelarja Lennarta Johan- ssona. Oba sta izredno hitra in okretna. Tehnični podatki: razpetina 1200 mm, masa 1200 g, motorja 2 x ASP .15 s propelerjema APC 7x6. 24 . TEKI 2 . oktober 1999 TIM 2 . oktober 1999.17 20 • TEKE 2 • oktober 1999 mr 2 • oktober 1999 «21 mr 2 • oktober 1999 x TIH 2 • oktober 1999 Ti.lL. 2 . oktober 1999 • 19 PRECIZNO ELEKTRIČNO ORODJE IN PRIBOR K za domačo delavnico za šole za modelarje za klube mladih tehnikov K PONUDBA OKTOBER 1999 vbodna žaga MB 552 za učinkovito žaganje lesa do 20 mm, za plastiko do 5 mm za neželezne kovine do 3 mm, napetost 0-16 V, moč 100 W, hitrost do 4000 /min cena: 7.616 SIT natančni vrtalnik MB 1010 vpenjalna čeljust 0.4-3.2 mm, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost do 18000 /min, z ročajem, standardni premer ohišja 43 mm cena: 5.950 SIT C " ^ orodja Minicraft poganjajo 12-voltni elektromotorji V J natančni vrtalnik MiniMax MX 1 vpenjalna glava 0.3-3.2 mm, vpenjalna čeljust 3.2 mm, napetost 230 V, moč 90 W, elektronska nastavitev hitrosti do 8000-21000 /min, masa 380 g, standardni premer ohišja 43 mm omogoča uporabo stojal in stružnice cena: 17.838 SIT nastavljivi transformator MB 750 izhod enosmerna napetost od 0 do 18 V, moč 50 VA, možnost priključitve treh orodij, uporaben tudi kot pod¬ stavek za pribor cena: 13.447 SIT vse cene vključujejo DDV G-M&M, proizvodnja in marketing d.o.o. 1290 Grosuplje, Brvace 11 tel.: n.c. 061 763-511, faks: 061 763-023 http: //www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si Servis: tel.: (061) 762-196 del. čas: pon.-pet.: 8.-18., sob.: 8.-12. ure PRECIZNO ELEKTRIČNO ORODJE IN PRIBOR hobby garnitura MB 1001 natančni vrtalnik MB 150 30 W, transformator MB 714 moč 10 VA; pribor: 20 kosov pribora za vrtanje, rezanje, graviranje, glajenje, drugo cena: 8.330 SIT osnovna garnitura MB 2001 natančni vrtalnik MB 170 40 W, transformator MB 714 moč 10 VA; pribor: 12 kosov pribora za vrtanje, rezanje, graviranje, glajenje, drugo cena; 12.495 SIT PRIBOR natančno navpično stojalo MB 540 primerno za vpenjanje vseh MINICRAFT vrtalnikov, dvojno natančno navpično vodenje (250 mm), velika mizica 155 x 188 mm nastavljivo stojalo orodja MB 592 primerno za vpenjanje vseh MINICRAFT orodij primež MB 715 primeren za vpenjanje majhnih elementov prilagodljivi primež MB 716 omogoča nastavitev obdelovanca v najprimernejši položaj za obdelavo navpično stojalo MB 820 primemo za vpenjanje 25, 30 in 40 W vrtalnikov, enojno navpično vodilo (200 mm), mizica 79 x 88 mm gibljiva gred MB 720 za lahka natančna dela, 800 mm garnitura brusov MB 1610 3 kosi, za keramiko, kovino, kamen, steklo, plastiko in les garnitura brusov MB 1611 3 kosi, za keramiko, kovino, kamen, steklo, plastiko in les modelarska garnitura MB 8571 natančni vrtalnik MB 1012 napetost 9-16 V; moč 100 W; transformator MB 730 - moč 24 VA; pribor: 15 kosov cena: 15.470 SIT Vse garniture Minicraft so v novi praktični mehkejši PVC embalaži. garnitura brusov MB 1612 3 kosi, za keramiko, kovino, kamen, steklo, plastiko in les brusilne plošče MB 1620 0 22 mm za keramiko, kovino, kamen in steklo; vpenjalni trn vpenjalni trni, 3 kosi MB 1625 trni za brusilni valj, 3 kosi MB 1626 vpenjalni trni, 3 kosi MB 1627 trni za brusilni valj, 3 kosi MB 1628 rezalne ploščice MB 1630 0 22, 40 mm vpenjalni trn rezalni ploščici MB 1631 0 40 mm za kovino rezalne ploščice MB 1632 0 22 mm rezalni ploščici MB 1633 0 40 mm za kovino rezalne ploščice MB 1634 0 22 mm list krožne žage MB 1640 3 kosi, 0 12, 19, 26 mm za les in plastiko list krožne žage MB 1647 3 kosi, 0 50 mm za plastiko list krožne žage MB 1648 2 kosa, 0 60 mm za les gladilna garnitura MB 1652 mehka koluta in pasta graverska garnitura MB 186 priročno orodje za graviranje stekla in kovine, napetost 12 V; moč 6 W; hitrost do 11.300 /min pribor: brusilni trni 3 kosi; transformator - moč 3 VA, garnitura brusilnih trnov, nova izboljšana embalaža (ni prikazana na sliki) gravirnik MB 185 je naprodaj tudi posamezno cena: 5.950 SIT gladilna garnitura MB 1653 trda koluta in pasta kolut iz brusilnega papirja MB 1656 žična ščetka - jeklena žica MB 1670 žična ščetka - med. žica MB 1671 garnitura rezkarjev, 3 kosi MB 1700 garnitura rezkarjev, 5 kosov MB 1705 spiralni svedri MB 1720 4 kosi, 0 0.4, 0.6, 0.8,1 mm spiralni svedri MB 1721 4 kosi, 0 1.2,1.4,1.6,1.8 mm spiralni svedri MB 1722 4 kosi, 0 2.2, 2.4, 2.6, 2.8 mm spiralni svedri MB 1723 4 kosi, 0 1.5, 2, 2.5, 3 mm natančni svedri MB 1728 5 kosov, 0 0.8,1,1.5,1.2, 2.0 mm natančni svedri MB 1729 5 kosov, 0 0.8, 1, 1.5,1.2, 2.0 mm vbodbe žagice MB 1750 za les, 4 kosi vbodbe žagice MB 1751 za kovino, 3 kosi diamantni kolut MB 1759 0 5 mm diamantni trn MB 1760 1.8 mm diamantni kolut MB 1763 0 22 mm diamantni trn MB 1764 1.5 mm PRECIZNO ELEKTRIČNO ORODJE IN PRIBOR nastavljivi transformator MB 730 izhod enosmerna napetost od 9 do 16 V, moč 24 VA cena: 7.021 SIT krožna žaga MB 410 za učinkovito žaganje lesa do 6 mm in plastike do 2 mm, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost 18000 /min, žagina lista premer 50 in 60 mm, kotno vodilo 0-90° cena: 10.710 SIT stabilni brusilnik MB 450 za hitro in natančno obdelavo izdelkov, nastavljivo kotno vodilo 0-90°, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost 18000 /min, kolut premer 75 mm cena: 12.495 SIT PRECIZNO ROČNO ORODJE diamantni trni MB 1766 3 kosi 0 1.0, 1.4, 1.6 mm diamantni trn MB 1769 diamantni konični trn MB 1770 brusilni papir in gumeni kolut MB 1780, 2 kosa okrogli brusilni papir MB 1781 grobi, 6 kosov okrogli brusilni papir MB 1783, fini, 6 kosov brusilni papir MB 1787 grobi, 6 kosov večnamenska garnitura MB 1900 25 kosov modelarska garnitura MB 1901 15 kosov gladilna garnitura MB 1902 15 kosov garnitura rezkarjev MB 1903 12 kosov garnitura brusov MB 1904 15 kosov garnitura svedrov MB 1905 11 kosov garnitura za graviranje MB 1906 8 kosov garnitura vpenjalnih čeljusti MB 1925 4 kosi, 0 0.5, 1.0, 2.3, 3.2 mm koničaste klešče MH 105 natančna oljnica MH 221 čistilni svinčnik MH 224 orodje za pobiranje drobnih elementov MH 2 jo garnitura natančnega pribora MH 811 mala spona MH 914 ukrivljena pinceta MH 925 PRECIZNO ELEKTRIČNO ORODJE IN PRIBOR natančni vrtalnik MiniMax MX 2 garnitura vsebuje natančni električni vrtalnik MX 1, podstavek za pribor, 100 kosov pribora, v PVC kovčku vpenjalna glava 0.3-3.2 mm, vpenjalna čeljust 3.2 mm, napetost 230 V, moč 90 W, elektronska nastavitev hitrosti do 8000-21000 /min, masa 380 g, standardni premer ohišja 43 mm omogoča uporabo stojal in stružnice cena: 26.061 SIT 230 V pribor: večnamenska garnitura MB 1940 rezalni in brusilni koluti, okrogli brusilni papir, vpenjalni trni, rezkala 100 kosov SVETUJEMO: A uporaba na mestih, ki jih z večjim orodjem ne morete doseči A sistem, ki ga dopolnjujete A večja varnost - napetost 12 \/ ▲ natančna, lahka in močna orodja A uporaba se širi na nova področja A velika izbira pribora in stojal A velika izbira ročnega orodja (klešče, pincete, spone) priključek stružnica - rezkalnik MB 850 primerna za vpenjanje 90 in 100 W vrtalnikov, uporabna kot stružnica, rezkalnik in navpično stojalo, velikost obdelovanca do največ 190 mm dolžine in premera 25 mm cena: 14.470 SIT vse cene vključujejo DDV Orodje in pribor Minicraft je naprodaj * v elektrotehničnih trgovinah in trgovskih prodajnih centrih * specializiranih prodajalnah za modelarje: MANTUA MODEL C. Andreja Bitenca 36 1000 Ljubljana tel./faks: (061)1525 046 http://www.mantua-model.si del. čas: 9-12 h , 15-19 h , sobota 9-12 h TOP MODELTEHNIK Ul. Gradnikove brigade 53 5000 Nova Gorica tel.: (065) 24 478, faks: (065)27 642 http://www.top-modeltehnik.si del. čas: torek-petek 15-19 h sobota 9-13 h , 15-19 h KZ KRKA, TRGOVINA HOBI Rozmanova 10, 8000 Novo Mesto tel ./faks: (068) 324 085 del. čas: 7-19 h , sobota 7-12 h G-M&M, proizvodnja in marketing d.o.o. 1290 Grosuplje, Brvace 11 tel.: n.c. 061 763-511, faks: 061 763-023 http: //www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si Servis: tel.: (061)762-196 del. čas: pon.-pet.: 8.-18., sob.: 8.-12. ure vaša trgovina Zaradi stalnega razvoja orodij si pridržujemo pravico do sprememb. Založnik: G-M&M d.o.o., tisk: Tiskarna Ljubljana