Št. 32. V Trstu, v sredo H. avgusta 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «V rdlnodtl j« moij »1 | jf.rc£TSS^W-^"JESi. tvar!_N,ssr w SnisJ; g-Ja 3 kri"'20 * - '"k"'kn"fa **,,k"pMt"ra'M, ........ v U"IW: * !""%"h' " te Slovencem na Primorskem l Bliža se 50. rojstni dan našega presvltlega cesarja. Kakor vedno, smo gotovi, da bodo tudi letos Primorski Slovenci kazali svojo udanost do cesarske obitelji in lelos Se posebno, ko prestopi naš presvitli cesar v 50. leto svojega delopolnega živenja. Društvo »Edinost« je sklenolo, da povabi vse srenje v okolici, na Krasu In v Istri, da na predvečer cesarjevega rojstnega dne zažigajo velike krese na vseh holmcih in visokih gorah, da streljajo in sploh na vse mogoče načine vidno kažejo veselje nad važnim dogodkom. — Te nase krese bodo videli tudi naši sosedje Italijani in prav njim naj bodo v dokaz in znamenje, da tukaj prebiva zvesti slovanski rod, kateri nikoli ne dopusti, da bi se teli dežel niti en palec odtrgal od naše Avstrije. Ti kresi naj svare one italijanske politikarje, ki morda še ne poznajo tukajšnjih dežel in ki morda še ne vedo, da tukaj nemajo opravila le z malo peščico renegatov, tudi ne se samo Avstrijo, ampak z ogromnim elementom, ki se zove Slovanstvo. Kakoi naše društvo, prav tako je menda društvo »Sloga» v Gorici priporočilo vsem srenjam na Goriško-Italijanski meji in onim ob Ćavnu, da se vdeležć te pomenljive in velevažne slavnosti; posebno pa je želeti, da 17. zvečer točno ob 8'/, uri gore kresi na vseh visočinah v Brdlh in na Čavnu. Prav tako prosimo uljudno naše vrle Podnanosce, da sivi Nanos prav dobro razvetle. Akopram je zadela Istro uže zopet druga božja šiba, vkljub temu pa vemo, da bodo ondotnl rodoljubi na vse kriplje delali, da se tudi istrsko ljudstvo pridruži tej lepi demonstraciji. V tržaški okolici se kresi prižgo točno ob 81/, uri zvečer In važno je, da se vsi natanjčno drže te ure, kajti veliko bolj imposantna je demonstracija, ako sc vrši po natanjčnem dogovoru in prav v istem času povsod. Kedor hoče Še kaj več pozvedeti, obrne naj se na predsednik vo društva »Edinost«. Odbor druStva •Edinosti*. ■-—c*x> Prašanje o jeziku. Pod tem naslovom je prinesel v Zadru izhajajoči »Narodni List« članek, kateri je našim razmeram prav tako prillčen, kakor dalmatinskim, če ne še bolj. Zato ga tukaj priobčujemo. Iz njega tisti naši bralci, kateri nemajo prilike čitati dalmatinskih narodnih listov, lahko posnamejo, da se Dalmatinci do zadnje pike ujemajo i strinjajo z nazori i težnjami slovenskega naroda; da Bmo Slovani, če tudi smo bili zatirani, če tudi so naši nasprotniki sejali nezloge seme i hujskali en slovanski rod na druzega, v vseh rečeh popolnem zložni, mej tem, ko se naši protivniki mej sabo prepirajo i drug druzemu politično grehe v obraz mečejo. Članek se tako le glasi: Latinski zgodovinarji poročajo, da je stari Gato vsak svoj govor v rimskem starešinstvu izvršil s pomenljivimi besedami: Ali nema Primorska skladateljev? (Spisuje Janko Leban, učitelj v Lokvi), (Dalje). Pravo Avgustovo skladateljsko delovanje je pa nastopilo z njegovim učiteljevanjem — in ta čas imenujem jaz drugo dobo njegovega skladateljevanja. Ne le, da je v tej dobi truda-ljubivo stikal po muzikalnih bukvah, nego tudi najlepše skladbo produktivnega skladatelja so se porodile za njegovega učitelje-vanja. Rajnki Kocijančič, prvi prijatelj mojemu bratu, pokazal je bil na Duriaji nekatere kompozicije Avgustov« rajnkemu Topovskemu, na kar je ta veliki glasbenik vskllknol: *Za Iioga, tO je redek talent! Tega mladeniča mi pripravite na Dunaj le dva meseca, ali še manj — jaz ga bom breziplačno učil — in videli boste, da bode iz njega skladateljna čast slovanskemu narodu 1» — Tovačovski sam je potem mojemu bratu pisal._ Ta toli ugodna izjava slavnega glasbenika izpodbudila je bila rajneega dr. Lavriča, očeta goriškim Slovencem in gojitelja mladini talentom, da je pregovarjal neke mecene, da bi Avgusta ».laz pa mislim, Kartago naj se zruši«. (Ego vero censeo, Car-taglnem esse delendam), — V6!lkt rodoljub je videl v Kartagini edino državo, katera je mogla tekmovati z Rimom: Rim ni mogel bili varen, dokler je stala Kartaglna. Kakor ta stari Gato, tako zaključujejo novi Nemci v Avstriji vse svoje govore, vse svoje članke v notranjih državnih razmerah s željo, naj se vsaka pravica druzih jezikov uniči, i naj so nemški jezik proglasi državnim jezikom. S tem proglašenjem — kriče oni — nehala bi vsa nevolja v našej državi; Avstrija hi cvetla. Ali, ako je stari Cato pogodil, novi Nemci, kateri Galonu prav nič niso enaki, hudo se varajo; ako je stari Gato govoril iz ljubezni do vsega, kar je bilo rimsko, ker je Kartagina pretila njegove domovine veličini, novi Nemci govore iz strasti in iz mržnje proti vsemu, kar nemško ni, a osobito proti vsemu, kar je slovansko, če tudi Nemcem avstrijski Slovani prav nič ne prete, ampak hočejo le svoje pravice. Ta nepravična želja, da se proglasi nemški jezik državnim jezikom, i da se tako drugi jezici zatarejo, pojavila se je osobito, kar se je raznese! glas, da minister Taaffe pripravlja načrt zakona, po katerem sc Ima re-iti prašanje o jezikih v Avstriji, ali z druzimi besedami, ta zakon ima dajati napotke, kako se ima v raznih deželah izvrševati g. l!l temeljnih državnih zakonov« Vsak ve, da mi nismo posohni prijatelji februarske ustave od leta 1807, ker ugaja centralizaciji ter je proti samostalnosti posameznih dežel naperjena; ali kar se tiče g. 19, priznavamo, da je nam po volji ta S. da on odgovarja pravici i da bi nam ljubo bilo, da so vsi drugi g§. tako točni i pravični. »Vsi narodi so enakopravni« pravi ta »država pripo-znava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šolah, uredili in javnem živenjU. Da se ta %. pri nas izvršuje, ne culo bi se pri nas ni ene druge besede, razen hrvatske; ker v Dalmaciji je le en jezik deželni jezik; raba katerega koli druzega jezika je zaničevanje temeljnega zakona; zaničevanje naših pravic; zaničevanje je one enakopravnosti, katero zakon zagotavlja. Da se do danas pri nas ni spolnoval prav nič 19, ter se je na škodo edinega narodnega jezika dajala prednost tujim jezikom, to ve vsak, a najbolje ve narod sam, ki je na tisoč načinov tolikokrat proti temu najslovesnIŠe oporekoval. Mi tedaj ne moremo biti nego zadovoljni, ako se zakonom končno uredi raba g. 19. Da mi ne moremo biti nego zadovoljni, ker se potem v naših šolah in uredili ne bo čulo nego hrvatski, i nadejamo so vzlasti, da bodo naši uredi potem uredi Hrvatske Dalmacije, v katerih bode naš jezik notranji uredovni jezik. Ali da se zagotovi se zakonom pravica jeziku, vso to ne bode dosti vredno, dokler se nekateri visoci uradniki ne navzemo ljubezni do naroda, kateri jih plačuje, i do njegove stvari. Vse zakonove naredbe ne bodo imelo dosti cene, dokler mi sebe ne predrugačimo; dokler se nam v domačem živenji neudomači hrvatski jezik; dokler naše čitalnice ne bodo ognjišča narodne misli i narodnega čutja, dokler bodo sprejemale v svoje kolo take, ki narodnega jezika i naroda ne ljubijo; dokler su naši odvetniki ne ođreko predsodov i so ne oklenejo narodnega jezika; dokler naše občine ozbiljno ne sklenejo, da na nobenem koščku papirja no bodo več pisali v tujein jeziku. Tako »Narodni List«; ini nemarno nič dostaviti; našim Hrvatom v Istri velja vse to <>d črko do črke, le, da so nijhovo razmere Še dosli neugodniše, nego je to na Dalmatinskem, kder je deželni namestnik Rodič mnogo storil; Slovenci naj le besedo »hrvatski« promene v »slovenski«, pa imajo pred sabo živo podobo lastnega položja. Deželni zbori. Kranjski deželni tbor. /J. seja, dne /2. julija. Med peticijami je prošnja mestne občine kamniške za dovoljenje 25% doklade na uŽitnino od mesa in da bi dežela dva mosta prevzela v oskrbovanje. Poslanec gosp. Potočnik poroča o deželno-kulturnih zadevah in o shodu strokovnjakov k posvetovanju zavoljo ljubljanskega močvirja. Po vladi predložena postava o povzdigi ribštva se sprejme po kratkem posvetovanji in nektorlh prenaredbah. Poslanec vitez Gariboldi poroča v imenu gospodarskega odseka o deželnih priredbah zarad vojaških stanovanj in nn-svetuje, naj so ljubljanskemu mestu ponudi, da zida vojašnico za deželne brambovcc, tor se mu za stavbeni kapital, ki se določi s 400.000 gld., dA poroštvo skozi 25 let po S*/, dohodnine Po obširnej razpravi se predlog sprejme. O poročilu finančnega odseka zarad bolnišnične podružnica na Poljanah, popravljanji stare norišnice, razširjenji deželnih dobrodelnih zavodov in o zidanji norišnico na Studencu na-svetuje odsek, naj bi sc mrtvašnica v tej norišnici, za ktere zidanje je deželni odbor odmenil 3300 gld., za zdaj še ne zidala. Tu pa se oglasi gosp. dr. Ulehveis in se krepko potegne za to mrtvašnico, ktera je tem bolj potrebna, ker pri D. M. v Polji nobeno ni in morajo mrliče pod milim nebom pregledovati; pregledan pa mora po postavi bili vsak umrli blazni. — Iste misli je tudi dr. Vošnjak in vladni zastopnik vit. Stockl, kterl v imenu vlade priporoča zidanje mrtvašnice. Odsek po kratkem posvetovanji spremeni svoj predlog tako, naj se mrtvašnica zida a le z zneskom 1500 gld. po takem načrtu, da se da pozneje, če bo treba, razširiti. Ta predlog z vsemi drugimi obvelja. Na vrsto pride poročilo gospodarskega odseka o dr. Blei-veisovem predlogu postave, s ktero bi so dala Županom pravica omejevati ženitev beračem in slaboglasnlm ljudem. Unaine se živahen razgovor; narodni poslanci živo priporočajo to postavo, nemčurji pa jo pobijajo i nazadnje zavržejo. 1I. (zadnja) seja, dne /J. julija. V Imenu finančnega odseka poroča poslanec Grasseli o napravi novih bolnišnic in nasvotuje, naj bi se, ker troSki za poslali v praški konservatorij, kar se pa žali nij zgodilo, niti ni Avgust mogel iti na Dunaj k Tovačovskemu. In tako jo njegov^ talent ostal negojen, in g. prof. Kuhač ima prav pišoč mi: »Šteta da nijo linao (Avgust) učitelja ili bar prijatelja od struke, koji bi inu savjetovao bio, kako da ovo in ono vrši i utanači«. Kajti naj mi nikedo ne trdi, da more talentiran samouk priti v umetnosti tako daleč, kakor talent, ki je po strokov ujak ih kultiviran! Zato vidimo, da je Avgust pri mnogih kompozicijah preveč rabil varav klon (Trugschluss) in odviše ju moduliral, tudi ne hi bil smel eden in isti ritmični motiv več potov upo-trebljevati glavnim motivom (primeri njegovo: »DasmoKunalci, svet naj zve«, ali »Oj tiho, tiho srce moje«.) A navzlic tem malenkostnim hibam nahajamo ogromno »cliifke znašajo zdaj uže im.OOO Rld. na leto, znvejale občine k temu, da l>i teh troškov nekoliko plačevale, ker bodo potem vsaj manj tiboinih listov dajale. Ta nasvet se sprejme. Krčka občina pro*i, na| bi se napravila postava o tem, da se Imajo pri vremenskih Škodah odpisovati davki; prošnja se Izroči deželnemu odboru v poročanja. Na to M potrdijo poračuni bolnišnega, porodnišnega, najdenifinega in norišnega zaklada za I. 1880 in 1881, enako tudi proračun norišno-stavbenega zaklada za isti ieti po nasvetu finančnega odseka. Potrdi Re postava o dopolnitvi določbe gledć priklad k neposrednjim davkom za občine, cestne odbore in za obdelavanje ljubljanskega mahti. Poročilo finančnega odseka o načinu, kako pokriti potrebščine deželnega, zemljišno-odveznega in normalno Šolskega zaklada za 1, 1SKI, potem o prenaredhi pogodbe z državo zarad priplačil k zemljišno-odveznemu zakladu in o načinu, kako dovoljevati občinam in zastopom drugih korporaclj priklade za I. 1881, potrdi se brez ugovora. Pri poročilu finančnega odseka o proračunih deželnega zaklada za 1. 1880 in 1881 se prične ostra razprava. Gosp. Svctee z številkami dokazuje, kako slabo'gospodarl zborova veČina, ker trojki od leta ilo leta strašno rast6. Poročevalec odseka za železnice z ozkim tirom, gosp. Dreo, predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, pri kupčijskem minlsterstvu in pri državnem zboru potegnoti se za dolenjsko železnico, za druge železnice z ozkim tirom naj se pa dovoli brezplačna poraba necesarskih cest ter njihovo delanje na vso moč pospešuje, tudi naj bodo za primeren čas davka proste ter se jim celo podeli denarna podpora proti temu, da v določenem času pridejo v deželno last. — Zbornica tem nasvetom brez razgovora pritrdi. Vit. Savlnšok potem podkuje svoj predlog o napravi deželne razstave v Ljubljani. V lo svrho naj slopi v dogovor deželni odbor s o. kr. vlado, kmetijsko družbo, s hupčijsko zbornico, z mestnim odborom ljubljanskim, in pa tudi deluje lia to, da dobi od ministerstva podpore, kakor tudi nagrade za deželno razstavo, zvezano z živinsko razstavo. O vsem tem naj deželni odbor dežolnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča. Predlog se enoglasno sprejme. Deželni predsednik Winklcr odgovarja na interpelacijo zarad rahljanja slovenskega jezika v raznih cesarskih uradih. Kakor mu je 11 okrajnih glavarstev poročalo, uraduje se pri vseh s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Vse vloge — poročajo mu okrajni glavarji — se rešujejo slovenski iu tudi vabila se slovenskim strankam pošiljajo le v slovenskem jeziku, Izjema se napravlja le v vojaških, logarskih, duhovenskili in tehničnih rečeh, ker uradniki ne znajo popolnem jezika. Kar se interpelacija tika finančnih in sodnijskih uradov, vršć se dotične obravnave Še v ministerstvih, a te niso fe dovršene. Vlada pa si bodo prizadevala, da ustreže vsem pravičnim terjatvam slovenskih strank. (Dobro 1) Potem se poroča o raznih peticijah, tako o peticiji občine Kamniške, da bi se dovolila 35% doldada na meso. llaron Apfaltrern poroča v imenu odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji, kar so tiče oddelka šol. Poročevalec nasvetuje, naj se sklene, da je deželni zbor »z velikim veseljem na znanje vzel, da se je deželni odbor pri deželnem šolskem svetu potegnol za to, da se uvede v vse večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet, naj deželni zbor izreče, da je deželni odbor ravnal popolnem v spo-razumljenji z njim, ko je to prošnjo vložil, kajti to želi vsa dežela, in da izraža upanje, da deželni šolški svet kmalu reši prošnjo deželnega odbora v ugodnem smislu,« Poslanca Kljun i Svoteo ostro i temeljito pobijata ta predlog, ker je nepostaven, deželi Škodljiv i krivičen. Dopisi. Z %ir»riij«'ffU lirata, dne 7. avgusta. Letos zopet kaže, da nam bo prihodnjo zimo trda prela zarad živežii, če tako dalje pojile; poprej nam je vročina i suša pokončavala pridelke, sedaj pa dež tako, da nam Žito v kopali raste; pa še toča letos povsod svoje obresti tirja. Ubogi kmet koj jo zapiše; domov prišedši poskusi novo pesen na harmoniju. In tako delajo vsi pravi skladatelji: oni zapisuju svoje glasbo-tvore brezi pomoči — instrumenta! Popisavšemu delovanje Avgustovo v prvi in drugi dob njegovega skladatelje vanj a, podati mi je prijaznemu bralcu le še popis njegovega skladateljevanja v zadnjej, t. j. v tretje j dobi. Ta sega nazaj 2—3 leta pred njegovo smilijo. Znamenito v tej dobi je, da se je Avgust «dušoj in telom» posvetil bil studiji klasičnih nemUih skladateljev. Plod te studije pa je bila „Kitica cvetja", šest mešanih :borov z dvema samospevoma, katero glasbeno delo je malo pred svojo smrtijo dokončal bil ter je mislil objaviti*); a umrl je predno je mogel izvršiti svojo namero. In prav o tem glasbenem delu hočem jaz izreči svoje čisto subjektivno me nje nje. Kedor ve, da se nam Slovencem ni ponašati s preoblllm številom mešanih zborov; kedor dalje pozna čudovito moč takovih zborov, ki — po besedah odličnega rodoljuba — »pretresajo dno srca, tope nas v sladkosti nebesne, tolažba in zdravilo so bolni duši* — ta se nikakor ne bode čudil, da je Avgust z mešanimi zbori hotel stopiti vprvo mej svet in da se je tvegal, da bi dal tem cveticam ono obliko, katera bi povsem ugajala. Odkritosrčno rečem, da se je bil moj rajnki brat nalezel, Rog •J Avgustovlh skladih je bilo Se malo tiskanih. Poleg «Petcerk. pes.« nahajamo nekoje kompozicije njegovo v «Tovurišu», «Vrteu»,« «Glasbenik»-u, »Šopku lulčnih napevov». Pit. toliko trpi in dela, skoraj krvave srage se po njegovem čelu cede. upira se v oralo, z m.itiko zemljo rahlja, da bi jo boljše obdelal iu ve.; pridelal, lepe na dej« mu daje njegov trud, ali pride toča in ves up je šel po vodi! potem pa plačaj davke, če imaš s člin. Ce se mu pa posreči, da pridela toliko, da bo imel skoz zimo svojo družino preži viti — nI tudi svoj gospodar, ker berači ga nadlegujejo dan na dan, pa kaj berači — potepuhi b ibor, h Čiiuer pu je pesen izgubila pravi efekt. Pis. V *večano%t petdesetletnemu rnjstvenernu dnevu pre- svitlega cesarja Franca Jožefa L, ki se bode godovalu 18. dne t. mn prišla je na Dunaji ledni na s^tlo prav lična knjižica za slovensko mladino pod naslovom: »Avgusta meseca 18.dan* — Knjižica, ki jo je sestavil Ivan Tonnč, c. k. učitelj iu urednik »VrtČev., obseza na 1*0 straneh najvažnejše črtice iz živenja našega cesarja in cesarske rodovine. Sedem prav dobro izdelanih podob daje še posebno vrednost tej knjižici. Podobe so : 1. cesarska obitelj; 2. cesar Franc Jožef I.; nadvojvoda Franc Karel; 4. nadvojvodinja Sofija; 5. grof Badeckl; f>. nadvojvoda Albreht; 7. princezinja Štefanija. — Da bi se knjižica po vseli slovenskih pokrajinah v najobilnejšetn številu razdelila mej slovensko mladino, zato jej je cena tako nizka, da si jo prijatelji slovenske mladine lehko v večjem številu naroči. Cena posameznim iztiskom je le 12 kr. — 10 iztiskov skupaj veljA I gld.; 25 Iztiskov 2 gld.; 50 iztiskov ,1 gld. 50 kr.; IIH) iztisov G gld.; 500 iztisov 25 gld. — Koncem šolskega leta je ta lepo ozaljšana knjižica tudi posebno pripravna za šolska darila, ker je tako po ceni, da se ž njo lehko prav obilo olrok obdaruje. Mi 3»i pač želeli, tako pristavlja »Slov. Narod«, kar je tudi naša želja — da ta knjižica uže dn6 18. t. m. pride inej slovensko mladino, in to na slavo 501etnemu rojstvenemu dnevu Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, zato opozarjamo na nje vse slovenske učitelje in prijatelje šolske mladine. Kdor želi knjižice imeti do omenjenega dn£, naj si je takoj naroči s poštno nakaznico ali pa s postnim povzetjem pod natančno adreso: Carl Rauch, Buch-druckerei nnd Verlagsgeschiift, Wien, VI. Hornbostelgasse 4. Mavre (ples na prostem} po okolici naj hi se odpravile, uzrokov je mnogo in najprvl je, ker nobena sagra nema več narodnega značaja In jih vaški fantje le v ta namen napravljajo da dobe kaj denarja, in potem prav pijančevajo. Pred plesom hodijo po vasi z godbo od hiše do hiše beračit, pri tej priliki morajo v spodnjej okolici tudi marsiktero požreti, ker jim la-honi na kampanljah očitajo marsikaj neprijetnega. Zopet je druga stvar, katera živo upije proti sagram, taje: V nekaterih kam-panijah stanuje kaka poštena družina avstrijskega mišljenja) tam zagode godba cesarsko himno, v sosednjej kampanji so pa uže grize kaka lahonska svojat in bi rada, da bi jim godba Garlbaldinko godla. Pri vsem tem pa okolica izgubljava svojo narodnost, večkrat se zviti lahon uže takrat zaradi prihodnjih volitev z dotičnim! okoličani pomeni in jih mami z darili in obečanjem. Na plesišči se nič lepega ne vidi. Na dvogeh vihrajo umazane zastave, cunjam podobne, iz vseli vetrov sveta, slovensko je redko videti, odborniki Imajo slamnike kakor Kikiriki. Nekdaj so na sagrali le tisti plesali, ki so imeli kratke hlače se svojim narodno opravljenim ženstvom, dan danes jo čudna zmes: Zraven brhkega okoličana se vrti v delavnej obleki kak težak, ki je še dopoludne na parnil« žito nosil; tam zopet skače prismojen lahon z plno na f?bivi; laške sesolote, to so one ženske, ki poinagazinih delajo, plešejo dve In dve in tudi okollčanke so nektere take. Plesni vodji se navadno slabo ved6 ter imajo zelo nevšečen posel; pijanost je tu na mestu, o drugem molčimo. Iz vseh teh razlogov naj bi se plesi na prostem po okolici popolnoma odpravili. Okoličan. $ulwke H'f'1. Mlnlsterstvo nauka k malu izda naredbe gledG enakopravnosti jezikov v šolah. To naredbo se imajo uvesti v dejanje uže prihodnje šolsko leto, kolikor bo lo mogoče. *loven«ka %a*laia „liMlIiientleiiloi *• Mrali. Minoli teden se je oženil iz Hojami posestnika Baleta sin v Kobdilu na Krasu. Pila je jako izvrstna svatba. Svatje so imeli omnlbus se štirimi konji od zadaj pa je visela krasna lepa tro-bojnica, za omnihusom je bilo še mnogo druzih vozov z množim! svati. Ko v Trst pridejo, palo je »Indipendenta • srce v hlače; precej je policijo na pomoč klical, kako se zdrzeva kedo v Trstu slovensko zastavo razviti ? Morda je pa »Indipendente« celo mislil, da so uŽe prldrli tisti divji ščavi s Krasa, katerih se kakor pesjanov boji? Morda Ima pa tudi prav, kajti lahko se primeri, da bodo »Indipendentovi» pristaši še pred trobojnico bežali, ako pridejo po burke na Goriško in Tržaško, da bodo hoteli, kakor prete, Savo piti? Kranj«!*! dfiHnl načelnik «o«p. Itinkler na llunaji je pojasnil minlsterstvu, koliko tisoč nemčurjev so kmetje v Medvodah pobili in koliko živih pojeli; poročil je tudi, kake misli l nazore ima ljudstvo. Iz tega poročila se ml-nisterstvo prepriča, da kranjski kmet ne more živeti brez — nemčurjev i nemške kulture. Volile* \ državni zbor. Na Goriškem se imenuje dr. Tonkll, deželnega glavarja namestnik, kandidatom v državni zbor, — na mesto odstopivšega kranjskega deželne«* glavarja, gosp. NVinklerja; na Štajerskem pa na mesto odstoplvšega, Slovence grdečega Duchatscha, naučni minister, gosp. Con rad. Slovenci bi z obema kandidatoma zadovoljni bili, z drugim bi se desna stran za enega pristaša okrepila, levica pa hi enega moža izgubila. Banka Mlavlja. To pošteno slovansko zavarovalno društvo se v vseh slovanskih krajih jako vtrjuje, ker se je po vsej pravici pridobilo občno zaupanje. Ono se je ustanovilo za slovanske dežele z izrečnim namenom, tla bode slovanskemu ljudstvu v pomoč. Ako poudarjamo, da je bil temu društvu kum oče Palaekv, najslavnišl Ćeh i največji Slovan sedanjega časa, rekli smo vse. To društvo izplačuje škode točno in vsako leto priskrbi občinam mnogo gasilnlc. Ta mesec potujejo glavni zastopniki tega društva po Istri, da tudi onde ustanove podružnice. Mi jih prav gorko priporočamo. »iihoven«ke promeinlie i tržaško-ko|»r*keJ Škofiji, C. g. Jožef Brezovar, kaplan \ Lanišči je prestavljen v Boljunec. (:. g. Anton Crbanac, upravitelj tinjanske župnije, pride za kaplana v Plavje, od kodar bode oskrboval tudi ti-njansko župnijo.—Konkurs za boljunsko župnijo jo razpisan do 15. avgusta t. 1. ttloiMto 1 kii|il<>i ii»%|, v Bakru pri Desselbrun-nerju je prišla na svitlo knjiga pod naslovom: Uh uzgoju djevojaka. Francoski napisao Ponelon, nadbiskup camhralski. Hrvatski priredio Ican Širo/a, gradj. učitelj. Fćnelon je slavnoznan pisatelj i to njegovo delo, kateremu je v izvirniku naslov: «Do 1'Kducfttion deFilles«, razširjeno je po vsem izobraženem svetni hrvaški prevod je prav dober, da ga z dobro vestjo priporočamo tudi Slovencem, vzlastl učiteljem in učiteljicam. Lepo tiskana knjiga ima nad 200 strani i so dobiva pri izdateljn v Bakru, Velja 1 gld. Talior napravi politično društvo Edinost konec meseca septembra ali začetkom meseca oktobra v srednjoj Istri, najbrže blizu Pazina na radost in Čast Lahonotn in Karnelom, o katerih ho treba na taborjl nekoliko spregovoriti. Tržaški fleželnl naiiieNfnlk je zadnji teden zopet popotoval po Goriškem, kodar so ga slovesno sprejemali. Zhor Čeških nčlleljev v Pragi jo sprejel to le resolucijo: Ker ni nepogojno treba, da zna vsakdo nemški, zato tudi ni šoli naloga, da bi ta jezik učila. Vendar naj se na meščanskih in petrazrednih mestnih šolah v nemščini podučujejo tisti otroci, katerih roditelji to žele, a ta poduk se smo pričeti šo le v Četrtem razredu ljudske šolo. <'orreft|»on«leiix-Hiirenii. Zoper ta velevažni državni zavod jo prinesla praška »Politik« pet slanih člankov, v katerih dokazuje, kako hudo državo molze ta zavod, i kako so njegovi udje, zgoli judl, pri njem pas6 i pitajo. Dobro vrejen »Correspondenz-Bureau« iti lahko državi nesel na leto 100.000 gld. pa jej prizadeva 50.000 letnih troškov! Tako je judovsko gospodarstvo. MonJI za Krško v«0*ko so se začeli v Trstu zadnjo saboto vkrcavati. Lloydov parnik »Castor« jih je prvikrat sprejel 840. Kupujejo se na Ogerskem ter je doslej naročenih 2000. Ba^je ftllie letos svet strahovito obiskujejo. Vsak dan beremo o velicih požarih, ki ljudem stanovanja in itnelek pepele; v Manili i Sinirni so bili tako hudi potresi, da so se hiše i cerkve na kup valilo i ljudi zasipalo; toča je v množili krajih vse poljsko pridelke pobila, zadela je velik del Istre i kranjske dežele; strela je na mnogih krajih užgala i tudi živine i ljudi usmrtila; povo- vržen iz Evrope. Pri tem pa je prav lahko mogoče, da bo Grška strašno tepena, posebno ako ona prva stopi na vojno pozornce; imela bi dvagovražnika, ki sta oba, vsak zase močnejša od nje, od ene strani Turke, od druge Albance; ta dva sovražnika bi jo prav lahko uničila, ako ne bosta imela opravila v družili krajih in ako velevlasti ne priskočijo grškemu kraljestvu v pomoč-Ni pa še gotovo, da se to zgodi. Francoska je bila nedavno Še zelo uneta za Grke, ali danes se tega uže kesa in Išče vzroka, kako bi mogla doma pridržati v turška morja namenjena vojna brodo\a, da se jej ne bi mogla očitati omahljivost i nevera. — Grki so v zadnjej turškej vojni zelo ure-ili, ker so bili kukavice i so mislili, da jim bodo brez dela i truda pečene piske v usta letele. To pa se ni zgodilo i se po naravi tudi ni moglo zgoditi. Grška v zadnjej vojni ni delala poleno, imela je judovsko politiko, žela bi rada bila to, kar so sejali drugi; zarad tega pa ni nič dobila, i kar je še hujše, izgubila je v Evropi vse sočutje, celo na Francoskem, kder so jej poprej tako glorijo peli. Pri-beračila je na zadnjej berollnskej konferenci nekoliko ozemlja; a tega Še nema, ker ga jej Turek neče dati, sama si ga pa tudi ne more vzeti, ker nema nobenega moža, ki bi vreden bil starogrškim junakom remena od čevljev odvezali. V Peterburg je prišel kitajski poslanec Tzeng ter prinesel se sabo načrt nove pogodbe mej Busijo i Kitajskim. Utegne se tedaj vojna mej tema drŽavama odvrnoti. Novejša poročila iz Indije potrjujejo, da je Ejub Khan angleškega generala Burovva popolnoma pobil, zgubil je ta 20 častnikov, 1200 vojakov i dva kanona ter se je moral umaknoti v trdnjavo Kandahar. Zarad tega je angleška vlada morala naglo poslati v Indijo 10.000 vojakov na pomoč. Ta poboj je angleško vlado hudo zadel, zelo razveselil pa turškega sultana, ki bode velevlastim odslej še bolj kljuboval, nego doslej. S tolikim hrupom napovedane demonstracije z vojnimi brodovi zoper Turčijo menda tudi ne bo; za Grke nekedaj tako unetl Francozje so se začeli kujati i zato menda vse po vodi splava, le — ladije ne. To pa ne otme Turčije gotove pogube. DOMAČE STVARI. Ntečava v okolici. Vsako mesto v Avstriji je skle-nolo slovesno praznovati 50 letnico cesarjevo, le naše tržaško mestno starašinstvo sf> svojim Županom na čelu nema za take slovesnosti srca. Da bi šlo za kako drugo svečanost, na primer za kako protiavstrijsko demonstracijo, zapazili bi mnogo mestnih svetovalcev pri vdeležbi. Kar pa nečejo storiti lahoni, storite vi, okoličani, pokažite, da ste zvesti Avstrijci in vrli Slovenci. Razsvetlite vsi, kolikor je to mogoče, zvečer 17. t. m. borne svoje hišice z iučmi na oknih. Več je vredna udanost v bornej kmečkej hiši, nego ves lahonski napuh v svitlej trŽaškej palači. Naj naši prijatelji po okolici širijo to lepo idejo in naj agitirajo, da bo vse razsvetljeno, kakor tudi, da bodo kresovi goreli po vrhovih in drugih primernih krajih. Veterani napravijo na cesarjev rojstni dan, kakor je spodaj omenjeno, mašo pri nov. sv. Antonu ob polu 7 uri. Naj se vsak, ki ima le nekoliko časa, posebno bivši zvesti vojaki tržaškega okoliškega bataljona, vnarodnej opravi vdeleži te slovesne maše, uže zarad tega, ker so lahoni protivni vsaltej stvari, ki razodeva lojalnost do cesarja. Veterani i 18. avgusta t. 1. bode Njegovo veličanstvo, mymilostljivšl naš cesar in Gospod obhajal 50. rojstni dan inje zarad tega sklenolo prvosedstvo, naj se opravi božja služba v cerkvi sv. Antona novega zjutraj ob G'/, ure. Vabimo Vas vljudno, da se te svečanosti vdeležite v obilem številu, in prosimo, zberite se ob (5. uri zjutraj pred društvenim stanovanjem, na borsnem trgu št. 8, da se Vam izroči družabno znamenje — črno »rumena kokarda. Za prvosedništto vojašk. veteranskega društva v Trstu in okolici. Prvosednik Račke, višji lujtemint v pokoji. A da se mi ne bode očitalo, da »kitico« v oblake kujem, omenjati hočem odkritosrčno tudi neke »temne njene strani«, in to je, originnlnosti gledć melodij ne priznavajo nekateri vsem pesmicam v -Kitici«. In zares, ne bilo bi pošteno od mene, da bi trdil, da ni kaki pesenci v »Kitici« pripletena kaka «tuja misel«. Da-si bi v svojega brata zagovor navedel lehko besede, s katerimi je rajnki skladatelj Kocijančiča zagovarjal (kakor sein pisal v podlistku 20. 1. »Ed.«) odbijam vendar smelo vsako trditev, da bi kaka pesenca v «Kitici» spominjala na kako «vlaško arijov čemer mi tudi prav daje g. Mugnone, vlašk skladatelj, ki gotovo v6, kaj je italijansko in kaj ni. Pripoznavam pa rad, da n. pr. «Zadnji večer» spominja nekaj na Mendels-BOhna, — »Oj ljubo, ljubo solnčece« na Dietricha. Iz tega je razvidno, da je v kaki pesenci v »Kitici« duh - nemlk, česar se ne bodemo čudili, ako pomislimo, kako je bil rajnki brat zadnja leta zaljubil se v nemške glasbene klasike ter je neumorno, morda še preveč, študiral. Nemški ta klasicizem ga je bil tako proiinol, da se pozna njegovim mešanim zborom nemšhi duh, — in prav zaradi tega sem jaz rekel, da je plod te njegove studije bila-»Kitica cvetja«.-A navzlic tu povedanemu moram reči, da je »Kitica cvetja« glasbeno delo na čast raju-eemu bratu, in g. FOrster v Ljubljani ima prav rekši: »Kar manjka pesmicam v »Kitici« originalnosti, pridobe na prijetni harmoniji. Sklenovši svojo razpravo o svojem bratu, omeniti moram še, da je blagi rajnki skladal poleg posvetnih tudi cerkvene pesni. «Cecilijancem» so njegove pobožne pesni « preposvetne», da-si jim muzikalne veljave ne odrekajo. Tako n. pr. mi je pisal naj-imenitniši slovenski Cecilijanec g. Furster o »Petih čerkvenih pesnih«*) Avgustovih, katere sem pred kratkim izdal, da bi bile 2. 3. 4. In 5, «milni naperi ta posvetni tekst (?)> »Škoda«, pravi dalje, «da jih nisto izdali s takim tekstom, potem bi gotovo postale te pesni narodne; meni melodije dopadajo«.... Nu, te besede spoštovanega strokovnjaka no jemljo nič slave rajnkemu bratu, saj je znano tudi o Haydinju, Mozartu i dr., da nijso skladali «prav v cerkvenem duhu*; a kljubu temu imajo cerkvene skladbe teh glasbenih korifejev prelepo muzikalno vrednost. Tudi je še veliko prašanje, ali se pri nas Slovencih cecilijansko petje — udomači, kar stoprv odloči bodočest. Mej najimenitnišimi cerkvenimi skladbami Avgustoviini sti dve latinski maši, jedno «Pobožni vzdihi» (za mešan zbor) je uže pred leti (imejočo slovensk tekst) videla »Glasbena matica« v Ljubljani, izrekla o njej, da je «izvrstna» ter namenila bratu za-njo celo Častno diplomo. Druga (za moški zbor) pa ni cela, skladatelj jo je utegnol dovršiti le do »Sanctus-a«, kar je obžalovati, ker je ta maša še izvrstaiša nego »Pobožni vzdihi «t Prof. Fr. S. Kuhač pišoč o Avgustovih cerkvenih kompozicijah, pravi: »Latinska maša (»Pob. vzd.») vrlo je lepa, nu još ljepša Kvrie in Gloria nedovršene mase. Najviše se meno dojlmlju njegove male cerkvene pjesmice: to su pravi biseri*. ') Dobivajo so pri R. Milicu v Ljubljani po 05 kr. iztisek, hs. Škoda, zares škoda, da je ubogi moj brat tako mlad za padel nemili Morarii v plou; lehko bi bil so svojim talentom še više in više popel se, kar jo tudi Dr. Ed. Ilanslick pripoznal pišoč: »Bei liingerem Leben und Ueben hatte seln Talent wahr-scheinlich auch zu OrOtserem sich erhoben». Na njegovem zgodnjem grobu žaluje inati Slovenija, izgubivši midejepolnega glas-benika, — na njegovem zgodnjem grobu žalujemo njega sorodnici, žalujejo prijatelji, poznavši njega dobrosrčnost; plačem osobito jaz, ki me je ž njim vezala pretrdim vez bratovske ljubezni 1 Njegovo živenje in delovanje sem poznal najbolje jaz, zato naj se nikdo ne spotika ob tem, da sem se lotil pisati o rajncem skladatelji hoteč mu s tem postavili majhen spominek. Vsa muzikalna zapuščina rajneega brata je v mojih rokah; žal | da mej njo iščem zaman rnarsikoje lepe pesence, katero je rajnki uglasbll. Nekateri prijatelji so ga namreč večkrat nadlegovali, naj jim posodi to ali ono skladbo; rad jim je rajnki ustregel; pa da je treba skladbe vrnoti, na to je menda marsi-kcdo-pozabil. Spodbujen po odličnih glasbenikih, delal bodem na lo, da vsekako poskusim najboljše skladbo Avgustove, koje imam, s časom spraviti na dan, in to, naj si bodo posvetne ali cerkvene. V kratkem, ako se mi posreči, izdam njegove moške zbore«, a mirod slovenski naj me podpira pri nelebkem mojem započetji onda z obilim naroccvanjum. denj je posebno na Moravskem i Sileškem zadnji teden grozovito nesrečo povzročila; oblaki so se trgali, potoki i reke so razvodenele. Lužina, Ostrovica in Odra so gnale strašne valove, zalile već mest i mnogo vasi, polja posule, odnesle poijske pridelke, poslopja i živino; mnogo ljudi je utonilo. — Bog budu kazritijc grešni svi t, da bi se ljudje k njemu obrnoli. \e*r«'ča n« morji. Iz Palerme se je 6. t. m. brzo-javilo, da je angleška oklopnica »Invlnciblle« našla 180 morskih milj od. tega mesta avstrijski brod, zapuščen i brez jamborov. Na njem so bili stari kanoni i nerabljivo strelno. Pozneje se je zvedelo, tla je vlastnik tega broda Jurij HoskoviČ iz Splita, i da je vse mornarje otela angleška ladija ter je verjetno, da jili je skrcala v Maršali. Natanjčnejih vesti še nemamo. „Pnrlrlinv". Zadnjo nedeljo so imeli levi&nji državnega zbora v Doblingu svoj .parteitag« v pravem pomenu besede, ker nže v saboto poprej so se dobro pričkali i drug druzeinu očitali politične grehe. Ti ljudje hočejo državo vladati, pa še sami sebe ne mogo vladati; v vseh rečeh so no z lož ni i le v tem edini, da se morajo Slovani zatirati i Nemci gospodariti. Sram jih bodi! Državni zajem od leta 1860. Dne ž. ar g uit a t. 1. so hite izžrebane te le serije: >•5 350 'iG.* m «1-2 »Itd 940 1571 1005 178!» 2110 2371 2170 3519 2-V.9 2585 :t«>5» 4(12:1 VM2 totžfi V. IS I 5101 "77 5870 li 10*;*H HiKill Iti;'. 11214 1171H 11813 11949 119ftl 12198 l',\>07 12470 12488 12496 18730 12940 13251 I3H95 14407 14576 14978 l.»r>4 15072 15173 15341 155X4 Ifi037 16500 168(K» IliHHli 16!»6:I 17190 17228 17235 17500 17850 178X8 17965 18129 18750 19264 19546 19998. Številke se izžrebajo 2. novembra I8HM. 12415 14270 15639 17311 12445 14304 15065 17451 LISTNICA rPR.VVNISTVA. Onim gospodam, ki še so /. naročnino od :ačftkn letu na dolgu, današnje Številk« • KdlnostU nismo več poslali. Koil»r i se po pomoti komu krivica godila, naj ne blagovoljno oglasi. — G. V. KI v hr. In g, A I. v K. platila sta /a celo leto. — (1. Iv 11. n, (ir. Potrpljenje I phiLile ste za >/t leta. - G. F. t v Itoki. Do koma leta Še platite I 11. '„H kr. POPH.ilKH. V zadnjej Štev. peli odstavek, predzadnja vrsta, naj se bere: 8000 kilgr. oglj. žvepleca, namesto: 80.000. Cenik raznega blaga. KAVA: Moka ............. Ceylon biser......... « plant. lina In najllneja . . . « i< srednja in '/■ • • « « nutlve...... Portorico........... Malabur nalive......... l.a Gimvrn.......... Ht. Donilngo......... . Hulila............ Rio najllneja.......... « flna........... « '/, I" navadna...... Snntos navadna in lina...... .lavu Malatig ......... i 'osturkva........... Manila............ Guatemala , . . . ...... Sladka skorja......... Nageljnovi evečičl (Šibice)..... poper Klnganore........ « Batavia......... Plment Jamajka........ Iinber........... • Sladkor avstrijski v Stokih rafinirali . « « v kosih..... OLJE : ltal. jedilno navadno....... « lino in najlinejšo namizno . . . Levantinsko in Albaneško jedilno . . Corfi Jedilno fino in najUneje . , . Dalmacija jedilno lino in najfinejše . Istra « « « , Laneno ........... Pavolj no uli bombažno...... Ribje bumlmrško (S krone) .... Oleln........... SADJE: Ponieranče Sicilije (I zaboj) .... Limoni « (1 zaboj) . , , . K uperi « lini...... .. fini..... Rožiči pulješkl......... u grški : ......... Mandljl pulješkl........ u romanski........ u slcl^skl........ u pulješkl grenki...... Lešniki novi ital......... u u istrski ....... fcešplje sulio iz Rosne In Srbije nove o « n « staro. ■i « Iz kranjske hi hrvatske . 1'injoll............ Fige Calainata v vencih..... u u v vrečah..... n pulješke v sodih...... u Iz Šmirne......... Cvebe Elenie novo....... n Clsinć.......... u Stuucido......... n Samns črne....... Rozbie Sultan novo....... Grozdlče (opašu) grško...... n rndeSe (korinte)..... « slclljsko Lipari ..... RIŽ ALI LAŠKO 1'ŠENO: Italijanski navadni do '/. Hnl . . . Italijanski lini in najfinejši .... Indijski............ SLANINA IN MAST: Slanina amerikanska . Mast Runkroft......... « \Vilcox......... Loj dalmutlnskl......... <• tržaški.......... Stearina........... Sveče iz stearine....... . « iz purulinc........ PETROLIJ v sodili.......... v zaboj Hi........... DOMAĆI PRIDELKI: Maslo štajersko I. vrste Muslo hrvatsko........ ■ Leča............ Fižol svitlo rudeči........ « temno nuleči....... n bohlnec......... u rumeni......... •i zeleni . ......... « kanarček......... « cukruuec (koks)...... « beli dolgi......... « « okrogli . ....... m mešani nov........ Konoplje drobne ..,,•... « debele........ I'ros6 belo....... . . , Želje kranjsko ......... Koran ............ ŽITO: Pšenica rusku..... d bunuška in ogrska Koruza Gulac, Ibruila . . u Odesa..... u ogrska in bunuška . ii hrvatska .... Rž, Galac, Odesa .... Ječmen........ Oves buuuški, ogrski . . III l\!l! II-.' «m; ki 78 > 22.40, 2l,He( Lil 30,40, 10.80, 10.10, IH.IO, 17,80, 17.—, Ifi.CO, 15.Hi _ __ 5 _ — — _ 1111 _ 4 10 — — — 113 _ H — 1!) — _ _ _ 11 — _ ml _ VINO IN šl'IIUT: Špirit riilinirimi 30'J heklol. . 80 50 30 — — H> _ Rum .luniajka (liter) ........ — 81 i 1 14 — m; _ — ,H — /2 — 81 _ — 32 — 40 — 73 _ Vino elpersko (hektoliter) ...... 35 — (10 75 — 88 _ « Malavi (nrobuj........ 10 — 1» — — 1W _ « refoik iz Istre (botulju)..... 1 — 1 20 — — « istersko (hektol.)....... 20 30 _ — 81 _ « terun « ....... 35 _ 48 _ — 1H> _ « vipavsko v ....... 11 — 22 _ — 1,0 _ « hrvatsko « ....... 10 _ 12 — 1(1". _ « ogrsko « ....... 11 tli 00 _ _ 10 15 — — — lt> _ 48 _ — r>o — — Vunllja (1 kilo)....... 58 31) — _ 75 — — — 8 50 0 — — — 22 23 — 8 — Soda.............. 0 — "tO 11 — Ulj domači in tirolski........ 8 — — 05 — 7 _ 0 — * — — ... 5 50 0 50 50 7 35 4 8 — — — 4u _ — — Uit _ _ 33 — — — 10 _ 18 -, — — — Gobu za konju.......... b 17 — — _ 0 _ 35 — — _ Jožice iz Azijo.......... 32 _ 20 — — _ 11 _ 17 oO 24 r^i « domače......... 8 _ 0 — 18 50 Žveplo rimsko v kosili....... 0 80 7 75 — 11 — RIBE- « sicilijansko zmljeto ...... 0 75 7 25 — 72 — polenovke nove...... , . . . — — — _ — — — u staro .......... — __ — _ — — — Arnikl Viirniouth (l sod) ...... — _ — _ — — KOŽE- U) _ 24 — oo — usnje teletina........... 150 357 - 175 010 - — — — u kravlna bela in črna...... llo _ 250 __ — — — kožo surove volovske domače..... lo _ U) _ — _ — 70 _ 90 _ — :m — 108 _ i:so — kravje iz Indije.......... 120 _ 150 — — _ 1110 _ 200 — — _ jančfe dalmatinske......... zajčje (100 komadov)........ 00 _ 75 28 — ;w _ 50 VOLNA uosenska............ 80 _ IDO TKI 50 110 _ 115 2TJ 17 _ grška.............. 110 _ — — — iz male Azije........... 120 _ _ — — — istrska............. — __ — 50 18 75 LES: Deske 1" debele In 7" Široke za 100 kom. 30 _ — 39 no « Ocolov 40 _ 52 — ■U — « « II « 10/14 <• II 1200 « 00 _ 01 — — — i « »/*" " « 8/12 « «1200 « 05 _ (iO _ I(H) — j « h « « 10/11« «1200 « 71 _ 71 /5 llHI — r, 'Skurete '/," « « 8/12 « « 1200 « 50 _ 58 «5 12 00 o U II (i « 10/14« «1200 « ■'■o _ 02 50 10 — o UM \Remeljnl « « lOOkoin. I « v,1/,"« «« ioo « 57 _ 58 _ — 8«.» — vr 30 _ 31 — 03 — « v, n (. ioo i. 28 _ 29 50 — — 'Dile 2" u za 1 cola...... — 15'. — 10', — — — " ' M ...... — ta — 12', — — — (i 2 mere nove u ...... — ?i — M — — " I'/J " ........ — 10 _ 18 — — — Deske pol" debele in 7" široke za 100 kom. 31 30 32 50 — — — « « « i« 8/0 n « 100 « « « « n 10/14« « 1200 38 1(1 — — — 08 _ 70 — — — « >/< " «811 « « 1200 50 5r> — 1(1 50 r/.< « "U « 11 10/14« « 1200 53 _ 51 — 10 — g Sklireto '/„" kske miru debele 8/12 1200 42 _ 43 — 8 50 tr- « « n .. « 10/141200 41 _ •15 — — — Rt-meljiii}/," « « a 100 kom. 40 47 — — — i< »/,'/, h « « 100 « 21 _ ?5 — — S n '/, « n « 100 o Dile 2" debele eola........ 23 13 21 11 — 4 — « 9 « ........ _ 11 _ II' 11 J3. Iraml od */, do c/, kubični Čevelj . , . _ 37 _ 38' hi iT « '/» do "/it • • • • Bordonall od 24 naprej « . . _ 10 _ 1° .>0 — — — t!) _ 51 — 7 L'0 Drva za kurjavo bukova, seženj .... 11 50 13 50 80 (J '.KI Oglje bukovo za 100 K.®...... 0 50 o 75 — — _ SENO po takih cenah prodaja se tukaj v magazinu. —■ — — dobro volovsko (dun. cent.) 1 70 1 00 — — navadno konjsko..... 1 30 1 50 HO 7 •JO SLAMA (ikona ra-nu........... o 8 ;>o zu steljo, pšenično......... 1 00 — — Tržno poročilo. Kupčija nij ni*5 kaj Živahna, večinoma s<* pritožujejo trgovci o pičlih in slabili poslih; nada jo da postane boljii, saj im uno lukaj moža, ki je obećal da bode uže boljše, da bi se le enkrat spolnile njegove besede, a nade je prav malo. h'ara — v najboljšem menjenji, posebno drže imetniki kavo 1 lio visoko in nočejo nič popustiti, /namenja kažejo, da bodo tudi fine baže kaj poskočile, akopram se ne tako hitro. Sploh je z laj skoro svetovati, da notranji trgovci kupijo kolikor rabijo za jesen. Olje — fino namizno vedno stalno, jedilno dalmatinsko kupuje se ceneje, mej tein ko bombaževo še vedno raste v ceni. Sadje. — Došla je nova, lepa opaša, ki stane manj, nego krnsko leto, kupi se prav lepo blago po f. 22. Rozine nove doj-dejo te dni in bodo stale okolo f. 30. Fige v vencih nove bodo tudi na trgu v s dneh in se bodo plačevale blizo po lanski ceni. Rožiči novi so uže došli in so prav lepi; stanejo po I". 7 in manj. Sploh vse novo sadje bo kmalo tu ln se bode dobivalo saj v začetku po primerno nizki ceni. JtiŽ — brez spremembe, sliši se .še precej dobri letni na Italijanskem, vsled česar nij misliti, da bi cene poskočile. Mast in Speli. — Oboje to blago gre hitro izpod rok, in ker so dovožnje pičle, rastejo cene od dnč do dnfe in vse kaže, da bodo cene toliko speha, kolikor masti še prav zdatno poskočile, ker daleč je Še čas, ko bomo pri nas klali. Domači pridelki. — Maslo za poznanje v boljšem menenji. Fižol je zdaj brez pravo cene, vse čaka novega blaga. Po slivah nij prašanja. Ampak vse kaže, da se bode za novo blago dobro plačevale. Koruza pada v ceni, ker je manj prasanja po njej. Pšenica se drži še precej trdno, prav tako moka. Seno je draže postalo in utegne se poskočiti, ker so dosje vece komisije za Urško in Levanto in vse kaže, da bode letos izvažanje tega blaga. Les — še precej zanemarjen; kupe! hočejo ceno kupiti, ker nij velikih naročeb iz inostranskega, te pa vtegnejo priti, morda uže v kratkem. Vrednostni papirji — še vedno v dobrem mnenji in spekulacija se še vedno dobro drži, Dunajska Borsa dni tO. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih.......72 gld. 50 kr. Enotni državni dolg v srebru.......73 » 30 » Zlata renta.............. 87 . 00 » 1860, državni zajem...........130 »25 » Delnice narodne banke .........820 » — » Kreditne delnice............ 274 » — » London 10 lir sterlin..........117 »55 » Srebro ................— » — » Napoleoni...............9 » 33'/,» C. kr. cekini..............5 » 54 » 100 državnih mark..........,57 »60 » !! Skoraj v dar !! najpotrebnlše reči, kakor noži* vili«'«' In žlice. Prejeli smo naročilo od konkurzne uprave nedavno falirane velike angleške fabrike Britania srebra, vse pri nas v zalogi hranjene reči iz Britania srebra za malo povračilo voŽnlne In '/< del dnine .(»oilarlll. Po poslanem znesku ali povzetji 8 flil, OS kr. kakor povračilu vožnine 7. Angleškega do Dunaja in majhnemu delu dnine prejme vsakdo omiznino iz Britania srebra za fi osob. skupaj 24 kosov izvrstnega blaga 3©* V DAR: G izvrstnih namiznih nožev z ročem iz Britania srebra i pravimi angleškimi srebrno jeklenimi ostrinami. 6 najboljših vlllr iz Britania~srebra iz enega kosa. C teJkih idnili žlic iz Britania srebra. 6 malih žlic* ritania srebra, najboljše vrste. 24 kosov. Skupaj 24 kosov, ki so poprej veljali 15 gold. zdaj pa velja skupa] vseh 24 kosov le 3 gld. 95 kr. Teli 24 kosov je iz najboljšega Britania srebra, ki ostane vedno belo in se od pravega srebra še po 30 letni rabi ne loči, kar dajemo poroštvo. Napis m naročevanje: Blau & Kann, Dunaj, l( Ell«alielh- ■j Mra««c Si. I Komur blago ni po volji, povrne ee mu denar, ako pošlje Vi nazaj blago na svoje troške. (12—11) -^ .IZURJEN ORGANIST IN PEVOVODJA ki je zmožen tudi na ffOKlIli igrati, ter je obiskoval Ceciljan-Bko-orgljarsko šolo v Ljubljani tri leta, in jo z dobrim vspehom dovršil, išče službe; sprejme tudi službo cerkvenika. Pisma naj se pošiljajo uredništvu "EdlnoMl, PIVOVARNICA v TRSTU. Botelje in sodtei. Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Slunder. i «> (13—G) J Tisk. Fran Hvala v Trstu.