Poštnina plačana v gotovini Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */« leta 60 din, za >/. leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Pia- TRGOVSKI LIST Številka Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo «.u**-m**-«. Izhajar^T1*« Ljubljana, sreda 15. decembra 1937_____________Cena Sl VSO Vesele in srečne b žele svojim odjemalcem naslednje ljubljanske fvvdke fer sc priporočajo: Bernik M. trgovina z lesenim blagom Florjanska ulica 1 Besednik in drug trgovina s kirurgičnimi in ortopedičnimi aparati Prešernova ulica 6 Birke Anton radio-aparati Mestni trg Bogataj Ivan elektrotehnično podjetje Kongresni trg 19 Bonač I.sin kartonažna tovarna in papirna industrija Čopova ulica 16 Brumec Anton manufaktura, konfekcija, moda in »Tivar« obleke Prešernova ulica 34 Čadež Gvido modna trgovina Stritarjeva ulica Čebin Dominik trgovina s kurivom Wolfova ulica Čermelj K. veletrgovina z vinom Dvorakova ulica 12 Daj-Dam avtomatični buffet Aleksandrova cesta Dolenc Josip specialna krznarska delavnica Sv. Petra cesta 19 Dolžan Ivan knjigarna in šol. potrebščine Stritarjeva ulica 2 Drogerija Adria Borčič Slavka Šelenburgova ulica Eger T. modna trgovina Sv. Petra cesta 2 »Eliten d. z o. z, konfekcija Prešernova ulica 9 Gastraun, nasl. Dolenc S. izdelovanje dežnikov Prešernova ulica 11 Golob Franc trgovina z železnino Wolfova ulica Gregorič Beno drogerija Prešernova ulica Hafner R. barve, laki in materialno blago Celovška cesta 51 Hrehorič Fr. manufakturna veletrgovina Tyršcva cesta 28 »Jeklo«. trgovina z jeklenimi predmeti in železnino Stari trg 10 Jelačin Ivan veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom Aškerčeva cesta Kajfež A., trgovina z urami in zlatnino Miklošičeva cesta 14 Karničnik Miloš modna trgovim. Nebotičnik Kette Josip modna trgovina Aleksandrova cesta Kladnik Jože trgovina z mešanim blagom Sv. Petra cesta 14 Klimanek Simon trg. s čepicami Šelenburgova ulica 6 Kmetski hranilni in posojilni dom Tyršcva cesta Kolinska tovarna kavinih primesi Šmartinska cesta Kollman Fran trg. s porcelanom in steklom, lastnik dr. Blinc Mestni trg 18 Kolšek Franc špecerija-buffet Tyrševa cesta 47 — Tel. 28-72 Kos Fran trg. s pletilnimi stroji Židovska ulica 5 Krasna Mirko krznar in izdelovatelj čepic, Ljubljana, Frančiškanska ul. Krisper A. galanterijska trgovina Mestni trg 26 Krivic Ivan trgovina s špecerijskim, kolonialnim in mat. blagom Frančiškanska ulica Laznik Viljem »Lustra«, trgovina z barvami in laki ter bencinom Gosposvetska cesta 8 Lončar, Raška, Stare manufaktura Frančiškanska ulica 3 Ložar Jernej modna trgovina Sv. Petra cesta 20 Lukič Fran konfekcija in modna trgovina Stritarjeva ulica Magdič P. modna trgovina Aleksandrova cesta Mahar Leopold preje »Mela«, modna trgovina Tyrševa cesta 9 Na zlato nedelio dne 19, decembra so v Manufaktura k. d. Mestni trg 17 M ar kun Anton trgovina z usnjem Miklošičeva cesta 40 Mager /. C. manufakturna trgovina Stritarjeva ulica Motoh Bogomir pražarna kave in špecerija Vodnikov trg Nova ljudska kuhinja Kolodvorska ulica 8 Nova založba knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami Kongresni trg Novak Emil mešana trgovina Glince 15 Novak Fran manufakturna trgovina Kongresni trg Ogorevc M. tovarna športnih čepic in raznih pletenin Miklošičeva cesta Oki. jajčne domače testenine šiška 232 Papiroteka d. z o. z. Tyršcva cesta 12, dvorišče Perčinlič Fran elektrotehnično podjetje Gosposvetska cesta 16 Pirnat M. modna trgovina Sv. Petra cesta 24 Prelog Karl veletrgovina, zaloga volne, bombaža in nogavic Gosposka ulica 3 Radio-Arčon Celovška cesta 28 Radio r.z.z o. z. trgovina z radijskimi aparati Miklošičeva cesta Radioval specialna radio-trgovina Dalmatinova ulica 13 Reich Josip parno barvarstvo in kemična čistilnica za obleke Poljanski nasip 4 Rozman J. S. zastopstvo avto-gume »General« Št. Vid Samec Ivan veletrgovina galanterijskega in kratkega blaga Mestni trg 21 Schmitt F. M. galant. in norm. ter modno blago Pred škofijo Schneider & Verovšek trgovina z železnino Tyrševa cesta A. E. Skoberne manufakturna trgovina Mestni trg Soss Karel modna trgovina Mestni trg Souvan Fran Ksav. manufakturna veletrgovina Mestni trg 25 Strojanšek Ina manufakturna trgovina Pred škofijo H. Suttner Philips radio zastopstvo Aleksandrova cesta Šarabon Andrej veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom Zaloška cesta Šarc Hedvika modna trgovina Šelenburgova ulica S Šibenik Filip »Adria Coloniale« lložna dolina c. 10/2 Tehnik Josip Banjal radio-aparati in športni predmeti Miklošičeva cesta The Rex & Comp. trgovina s pisarniškimi potrebščinami Gradišče 9 Tiskarna Merkur d. d* Gregorčičeva 23 Turk Rajko špedicija in prevozništvo^ carinsko posredništvo Masarykova cesta 9 Učiteljska tiskarna Frančiškanska ulica Ukmar Mirko trafika Vegova ulica 2 Urbanc Feliks manufakturna in modna veletrgovina Sv. Petra cesta 1 Verbič Anton kr. dvorni dobavitelj, delikatese in špecerija Stritarjeva ulica 9 Verlič Josip veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom Tyrševa cesta Vidmar Josip tovarna dežnikov, nogavic in trikot-perila Pred škofijo in Prešernova ul. Volk A. veletrgovina z dež. pridelki Resljeva cesta 24 MVeilgung Gustav manufaktura Šolski drevored Zalta Josip & Comp. trgovina z železnino Tyrševa cesta 9 Zeschko A. trgovina s papirjem in tovarn*’ vrečic Cankarjevo nabrežje Žargi /. modna trgovina Sv. Petra cesta Železnikar Ivan manufakturna trgovin* Marijin trg Žibert A. modna trgovina Šelenburgova ulica Žlender Anton manufakturna trgovin* Mestni trg 'Za da labk0 dela’ne pa 7 raz' r , ^* I nimi birokratskimi predpisi ji OVŠS Liubš/3nc I ovirati delo. Tu je potrebna prav radikalna sprememba vladajočega Naloge Ljubljane kol slovenske mišljenja. Erestolnice so po vojni naravnost Lep vir novih dohodkov bi tudi ilno narasle, -:so pa narasla v lahko črpala Ljubljana iz trgovine, teti meri tudi njena sredstva. V I y Ljubljani prav za prav tega ne [tem nerazmerju je oni usodni bi bilo treba niti poudarjati, saj vzrok, da ne pridemo do življenja, j6 Ljubljana skozi stoletja živela temveč da le životarimo in da ne I predvsem od trgovine. Bogata je iveje iz Ljubljane v vso deželo oni bila Ljubljana zaradi svoje trgo-ustvarjajoči duh, ko nekdaj. vine, pomembnejša celo ko Trst Ljubljani je zato treba najti in Gradec. Še danes pričajo stare novih dohodkov, da bo kos svoji I hiše v Ljubljani, kako je donašala (nacionalni inalogi, da bo mogla I trgovina v Ljubljano bogastvo. Da Sdajati na deželo nove impulze, v | nes pa je nekdo zmešal misli lju- svoji sredi pa ustvarjati res reprezentativno slovensko kulturo. Ljubljana se mora gospodarsko dvigniti, da bo imela dovolj sredstev za svoje kulturno poslanstvo. To mora biti program Ljubljane in vseh, ki hočejo, da bo slovenska prestolnica ponos slovenskega na- di, da se boje tega bogastva in da mislijo, da bodo na boljšem, če ta vir dohodkov ugasne. To je tista nesrečna miselnost, ki noče videti r trgovcu gospodarskega delavca, ki bi hotela vsakega trgovca istovetiti z oderuhom in brezskrbnim kapitalistom, ki samo striže kupone. Kje drugače bi mogla nastati ona neverjetna zabloda, da slovenski ljudje, ki pravijo o sebi, da so narodno zavedni, simpatizirajo raje s tujim kapitalom kakor pa z domačim neodvisnim trgovcem. Naj ti ljudje samo enkrat pomislijo, kaj bi bilo, če bi še trgovina prešla v roke tujega kapitala, če bi namesto naših domačih trgovin bile samo prodajalnice tu- jega kapitala. Ali ni vsak Slovenec ponosen na to, da ni v Ljubljani tako kakor v Zagrebu, kjer je večina velikih trgovin v ne-hrvatskih rokah! Kaj pa nam sploh še ostane, če izgubimo še svojo domačo trgovino? V interesu Ljubljane je zato, da domačo trgovino podpira, ker ta ji bo odprla pot k novim dohodkom in povčaela njeno blagostanje. Novo naziranje glede domačih gospodarskih podjetij mora zavladati, naloga organizacij gospodarskih stanov pa je, da bodo tudi še pazile, da bodo gospodarski stanovi dokazali, da je to novo naziranje upravičeno. In kar smo rekli glede trgovine, to velja tudi glede obrtov. Bolj kakor sedaj jih je treba pospeševati, ker tudi obrt ustvarja nove vrednote. V novih vrednotah pa je pot k blagostanju naroda in ne v službah in ne v podporah. Najslabša politika je politika služb in podpor, a baš to je pri nas posebno v časti. Ljubljana se mora gospodarsko okrepiti, da bo sposobna za svoje nacionalno in kulturno poslanstvo. Tujski promet, industrija, trgovina, obrt in denarništvo, to so sredstva za blagostanje Ljubljane. In ta sredstva treba krepiti, pa bo doseženo tudi drugo. Proč z vsemi Velika zgodovinska francoska re volucija je v mogočnem zamahu napravila konec vsem privilegi-Nove dohodke pa more dobiti |iem; Vsi državljani so imeli iste ;Ljubljana le v tujskem prometu, dolžnosti in iste pravice. In ko so (dvigu industrije in trgovine ter I padli privilegiji, je tudi dobilo vse jnapredku obrta in denarništva. I življenje silen podnet, da je člo-Gdvaditi se treba že tej misli, da veštvo hipoma napredovalo na more Ljubljana količkaj dostojno vseh poljih. (izvrševati svojo nalogo, če je le | Polagoma pa so zopet začeli uradniško in študentovsko mesto sCe bi bil standard uradnikov še jtako visok ko nekdaj, bi to še ne-ibako šlo, toda pri tako reducirani kupni moči uradništva je vir njegovih dohodkov premajhen. Poiskati je zato treba nove vire dohodkov in predvsem v tujskem prometu. Že davno pa ni danes več tako, da bi zadostovala za tuj-feki promet le lepa pokrajina. Tu-|jec zahteva za svoj denar tudi (udobnost, zahteva predvsem prijetnost potovanja. Slabe ceste odvračajo avtomobiliste, nerednosti fBa železnici pa one tujce, ki potujejo z železnico. Motorni vlaki v Sloveniji, avtomobilske ceste vsaj od avstrijske meje do morja so ; minimum, ki ga mora zahtevati Ljubljana od države. Ta zahteva je najbolj pereča, ker od njene izvedbe je odvisno, če pride denar v deželo ali ne. Pa niti to še ne zadostuje. Ce je lepota krajev in udobnost potovanja privabila tujca v Ljubljano, potem mora tudi Ljubljana sama nekaj nuditi. Zaprta gledališča, pomanjkanje velikih koncertov, stari filmi in pomanjkanje modernih lokalov res ne morejo privabiti tujca v Ljubljano. Ljubljana mora dobiti svoje slavnostne igre kakor Salzburg in ima za to tudi vse pogoje. Saj Salzburg propagira le eno glasbo, dočim bi mogla Ljub ljana posredovati slovansko, romansko in tudi nemško glasbo. Če pa hoče imeti Ljubljana tujce, ka kor jih ima Salzburg, mora imeti tudi hotele, kakor jih bogataši hočejo. Edini »Slon« ne bo zadostoval in tu je treba privatni inicia tivi priskočiti na pomoč. Za dvig tujskega prometa je treba kratlco-malo investirati denar, potem pride tudi denar v deželo, iz nič pa je le nič in to smo že dovolj okusili. Če se je mogla pred vojno ustanovili hotelska družba za Bohinj, druga družba za Ljubljano, bo menda tudi danes mogoče ustanoviti družbo, ki bo z velikimi prireditvami skrbela za dotok tuj nastajati privilegiji. Najprej le za velike družbe in velike gradnje, kasneje pa tudi za manjše družbe in na vse zadnje tudi za posameznike. Danes pa smo že na tem, da zadeva poslovno življenje povsod na nove privigelije, ki ovirajo njegov razvoj. Posebno pa smo obdarjeni s privilegiji v Jugoslaviji. Tako imamo v Sloveniji privilegirane denarne zavode, imamo privilegirane trgo- vine (prodajalnice nabavljalnih in konsumnih zadrug), imamo tudi privilegirane prodajalnice industrijskih podjetij, imamo tudi privilegirana rudarska podjetja (zlasti tuja), imamo privilegirane tvornice in imamo še druge privilegije. Tako mora vsak trgovec plačevati takso pa prijavo obrata, potem pridobnino, potem celo vrsto drugih davščin. Krošnjar se Prvovrstno blago! IV i z cen e! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA UL. 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj Ljubljana Trgovina vina in žganja na c! e belo! VEDNO V ZALOGI: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker Ve r ni u 4 vino - Pelinkovec hk er Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! r> |Q> itn itTTl O, OOOO <1P| more s plačilom neznatne pristojbine na vse te davščine požvižgali. Še večje privilegije imajo šušmar-ji. Ti sploh nič ne plačajo in zato morejo zlahka konkurirati tudi najboljšemu obrtniku ali trgovcu. A še ni vseh privilegijev konec. Imamo nadalje privilegirana državna gospodarska podjetja, imamo tudi privilegirane pokrajine, kakor dokazujejo n. pr. banovinske trošarine in pa tudi davčna praksa. Imamo pa tudi privilegirane rodbine, kar se kaže zlasti pri študentovskih štipendijah in v nekaterih uradih. Vsi ti privilegiji so napačni in škodljivi za državo, ker niso nič drugega ko potuha za slabo poslovanje. Namesto da bi v zdravi tekmi zmagala podjetja, ki najbolje poslujejo, zmagujejo tista, ki imajo največje privilegije. Vsak privilegij pa gre na račun celote, ki tudi mora plačati vse te privilegije. Zato je v interesu vse javnosti, da se napravi vsem privilegijem konec. Ni naš narod tako bogat, da bi mogel rediti parazite. Privilegiji pa nujno ustvarjajo parazit-stvo. Zato je zahteva trgovstva, da se odpravijo vsi privilegiji, nad vse pravična in v javnem interesu ter bi morala tudi vsa javnost trgovstvo v boju proti privilegijem podpirati. Bilo bi to le ▼ njenem in te. resu. Zato proč z vsemi privilegiji! Delajte za napredek trgovskih organizacij! Modna trgovina za gospode H g. m ljuhliana Stritarjeva - Mestni trg :: Rudolf Dostal: Ljubljanska trgovina v starih časih Naša trgovina je bila v najstarejši dobi v domačih, slovenskih rokah. Naš odlični zgodovinar, po cev v Ljubljano. Ne more pa po-1 lctcr Berlach, ki je leta 1043. J . . . i' . i. „ . ; na lastne stroške sezidal deško si- Drugi vir dohodkov Ljubljane bi 1 , mogel biti v pritegnitvi industrije. 'Ta vir je že zamujen in težko da, bi se dala zamujena prilika zlepa popraviti. Toda vsaj eno je treba storiti, da namreč ne bo zbežala rotišnico in Peter Baldaviz, ki je s svojim premoženjem postavil cerkev sv. Filipa v Ljubljani Večja in pomembnejša tržišča nastala pod zaščito močnih so iz Ljubljane še tista industrija, ki gradov. Tako so nastale večje in Ije v Ljubljani še ostala. Napačno manjše naselbine, mesta in trgi, |je, če se na industrijo gleda le kjer so se že zgodaj naselili trgov-• iz perspektive davčnega ekseku- ci. Naselbine so dobile tržno pra-.torja, tudi s stališča industrialca vico. Na tak način je nastala veje treba vsaj enkrat pogledati na čina ^ših mest, tako tudi Ljub-industrijo. Industrija res lahko ljana. Trgovina je bila bogat vir mnogo zasluži in takrat tudi lahko blagostanja in razvoja mest ter že mnogo da, toda treba ji je orno-1 v zgodnjem srednjem veku iz- ključna pravica meščanstva. Na sejme, letne in tedenske, so morali pripeljati vsi, tudi okoličani, blago v mesto na prodaj in so smeli le tukaj prodajati. Mesto pa je imelo pravico, pobirati najemnino, mitnino in cestnino ter nalagati denarne globe za prestopke in prevaro. Mestni gosposki in meščanstvu je vse to donašalo bogate dohodke in izdatne vire, seveda tudi mestnim trgovcem. Zato je bil tudi vedno večji dotok ljudstva v mesta. Ko je bila trgovina še prosta, se je trgovalo na sejmih pri cerkvah, samostanih in božjih potih. Nekateri zunanji sejmi so bili tako priljubljeni in dobro obiskani (n. pr. v Št. Vidu na Dolenjskem, kjer so se vršili vsako nedeljo in praznik), da so vzbudili zavist in nevoljo meščanskih trgovcev. Zato so se obrnili 1. 1360. ljubljanski trgovci na vojvodo Rudolfa IV. s prošnjo, da naj bi take sejme prepovedal. Res jim je ugodil ter sO imela nato mesta in trgi izključno tržno pravico, vendar pa se sejmska trgovina nikoli ni mogla popolnoma zatreti. Ljubljana je imela zaradi svoje ugodne lege že od nekdaj živahne trgovske zveze s severom in jugom ter z vzhodom in zapadom. To je vplivalo tudi na porast mestnega prebivalstva. V 14. stoletju je štela Ljubljana 4000 prebivalcev, za tisto dobo na vsak način izredno mnogo, saj je bila večja nego Trst. Avstrijski vojvoda Leopold III. je leta 1376. dovolil ljubljanskim trgovcem, da so smeli tržiti po Koroškem in Štajerskem z vsem blagom, razen s štajerskim vinom. Ljubljanska trgovina se je razširila do Dunaja in še naprej. Ljubljanske trgovske zveze z Nemčijo so bile tako ozke, da so ustanovili ljubljanski trgovci v Aache-nu, ali kakor so takrat Slovenci imenovali to mesto: Cahe (zu Aachen) cerkveno ustanovo sv. Cirila in Metoda. Visoko zgoraj Nemčiji, daleč v tuji zemlji so častili ljubljanski trgovci Boga v domačem jeziku. S svojo cerkveno ustanovo so vzdrževali tamkaj tudi duhovnika, veščega slovenskega jezika. V stari dobi je vz/Irževalo ljub ljansko trgovstvo zelo živahne tr- govske zveze s Primorjem, zlasti Benetkami. Ta trgovina pa je mnogo trpela zaradi raznih nepri-lik in nevarnosti. V začetku 15. stoletja, za časa beneškega doža Moceniga, so dobili ljubljanski trgovci, katerim je šel na roko tudi habsburški vojvoda Ernest, v Benetkah iste pravice, kakor so jih imeli nemški trgovci s severa, t. j. ugodnosti glede carine in cestnine, svoj posebni vhod in svoje skladišče. Ljubljanski trgovci pa so hodili še niže v Italijo, kjer so kupovali za tuje dežele, pa tudi zčse: svilo, fino usnje, dragulje, bisere, tkanine, dišave ter razne zlate, srebrne in steklene izdelke. Prodajali pa so platno, suktio, kožuhovino, živino, žito, železo in živo srebro iz Idrije. Leta 1382. je prišel Trst pod Avstrijo in je pritegnil nase tudi ljubljansko trgovino. Tako so tovorili ljubljanski trgovci v Trst žito, železo in kožuhovino; kupovali pa so južno sadje, vino. sol in razne dišave ter kolonijalno blago. Vsa trgovina iz severnih avstrijskih dežel in zapadne Madžarske do morja je šla skozi Ljubija- ^ PREMOG DRVA ali KOKS O-v kupite najbolje pri tvrdki LJUBLJANA Wolfova 3 vozni Ljubljanska trgovina pred okroglo sto leti Ljubljanska trgovina je bila ob vstopu v 19. stoletje zelo lepo razvita in cvetoča. To so videli in opažali tudi tujci. Tako n. pr. je že leta 1800. zapisal neznan popotnik, neki francoski oficir v svojih pismih, ki so bila natisnjena v Leipzigu, o našem mestu tole: »... Mesto s svojim visokim gradom, stolpi in cerkvami je videti že od daleč zelo odlično in vzbuja pričakovanje, da je veliko in premožno ... Mesto je bolj odlično kakor sem pričakoval, in ker je bil baš tržni dan, je seveda najbrž tudi okoliško prebivalstvo precej pripomoglo k živahnosti. Vendar cesle tudi pozneje še niso bile popolnoma prazne. Pri ljudeh sem opazil veliko vrvenje. To sem videl zlasti na trgu, ki se priključuje dolgi in široki cesti; ta je hkrati tudi najlepša. Na tem trgu stanujejo najodličnejši trgovci in drugi premožni zasebniki, v hišah s tremi in štirimi nadstropji. Tukaj vidimo simetrično in zelo okusno razstavljeno blago vseh vrst: naletimo celo na proizvode iz Italije, Levanta in Nemčije. Mestu je videti na prvi pogled, da mora tukajšnje trgovstvo delati dobre kupčije. Povsod zapazimo veliko blagostanje kakor v velikih trgovskih mestih. Gotovo je tudi to dokaz dobrih razmer, če je v kakem mestu malo beračev in v Ljubljani ni videti niti slabo oblečenih, niti v cape odetih ljudi...« Tako je' sodil o naših razmerah takratni francoski popotnik, ki je slučajno zašel v naše mesto. In baš v oni dobi je tudi zapel prvak naših pesnikov, Valentin Vodnik, slavo domačim rojakom: »Kranjc, tvoja zemlja je zdrava, - za pridne nje lega najprava; polje, vinograd, gora, inorjč, ruda, kupčija tebe rede.« Trdna podlaga in hrbtenica takratnega življenja in blagostanja je bila cvetoča in lepo razvita trgovina, ki je imela stare, zgodovinsko zasidrane kupčijske zveze s sosednimi deželami in državami ter bližnji dostop na morje v Trst in na Reko. Ves promet se je vršil takrat po veliki ali cesarski cesti iz Trsta skozi Ljubljano in naprej skozi Črni graben, čez Trojansko sedlo na Štajersko proti Gradcu in Dunaju in obratno. S Koroškega je šla prometna cesta in zveza čez Ljubelj, iz Ljubljane proti jugu pa na Karlovec. Po teh cestah so tovorili in vozili na težko naloženih parizarjih, spremljanih od kov »štonglajtarjev«, ki so ovekovečeni tudi v naši narodni pesmi. Druga prometna pot in zveza je bila tudi na vodi ter se je blago prevažalo z velikimi čolni od Vrhnike po Ljubljanici do Zaloga in po Savi naprej do Zagreba in Beograda, pa spet z novo natovorjenim blagom isto pot nazaj. Ilirija je posredovala ves trgovinski promet med Francijo in vzhodom. Angleži so že takrat obvladali Sredozemsko morje, zato so zaprli ves pomorski promet. Napoleon pa jim je leta 1806. odgovoril s celinsko zaporo ter na ta način izključil angleško blago od evropskega kontinenta. Vse angleško blago, ki se je kljub zapori vtihotapljalo kakor drugam tako tildi v Ilirske province, so Francozi, čim so ga našli, kratkomalo uničili. Celinska zapora je imela v začetku za Ilirijo zelo dobre posledice, zakaj Napoleon je naravnost ukazal, da mora iti ves uvoz kolonialnega blaga skozi naše dežele. Ljubljana je postala po svoji legi zelo važno trgovsko središče in tržišče. Blagostanje v Ljubljani je takrat silno raslo in mnogo zlata se je tedaj pretakalo skozi roke ljubljanskih trgovcev. Francozi pa se niso brigali le za trgovinski promet, temveč tudi za notranjo trgovinsko organizacijo in pravno zastopstvo. Po vzorcu trgo vinskih zbornic v Franciji so ustanovili trgovinsko zbornico tudi v Iliriji. Zbornica je pošiljala svojega delegata v trgovinski centralni svet v Pariz. Francozi so poleg tega ustanovili z gubernijalnim odlokom 5. febr. 1812 tudi posebno trgovinsko sodišče v Ljubljani. To sodišče je poslovalo za razsojo pravnih prepirov, ki so izvirali iz trgovinskih zadev. Sodniki so bili trgovci. Trgovinska sodišča so imela zadnjo besedo v vseh spornih trgovinskih zadevah, če ni presegala prednost predmeta 1.000 rankov. Kar je bilo čez to vsoto, o tem je sodilo prizivno sodišče. Dobra stran trgovinskega dela Napoleonovega zakonika je bila tudi ta, da je upošteval v trgovini udomačene nazore in običaje. Zanimivo je, da se je v dobi francoske okupacije naselil v Ljubljani prvi žid, trgovec Heimann. Ljubljanski trgovci so takoj začutili nevarno konkurenco in se ga hoteli na vsali način odkrižati. Vendar pa se jim to ni posrečilo, ker so šle francoske oblasti židovskemu trgovcu kot dobavitelju francoske armade na roko. Francoska okupacija slovenskih dežel je prisilila tudi našo trgovino, da se je prilagodila novim razmeram. Ljubljanska trgovina je dobila nove zveze z novimi deželami in pokrajinami. Že leta 1810. so sklenile nekatere grške trgovine na Dunaju, da bodo prenesle svoj sedež v Ljubljano, ker samo od tod bi lahko pošiljale na Francosko in v Italijo ovčjo volno, katero so dobivale iz Male Azije. Za- Automobilisti! n Industrija!«! - Obrtniki! Specialna svetlo rumena Diesel-olja „ftlGOLIN“ 100% garant, penn-sylvanska auto-olja,tPHBLAStlNE“ Vse vrste strojnih in cilinderskih olj, tovotne masti, vazeline, olja za kolesa in šivalne stroje, parafinska olja in masti. Diesel-nafta. Autobencin. Služba na črpalkah noč in dan "LUSTRA" V. Laznik Ljubljana, Gosposvetska 8 radi celinske zapore je namreč zelo primanjkovalo volne v francoski industriji. Že v začetku 1811 so tovorili iz Orijenta skozi Ljubljano velikanske množine bomba- ža, volne, kož, voska, tobaka, nojevih peres itd. Turški in grški trgovski potniki, ki so poprej potovali čez Dunaj, so preložili svoj trgovinski promet čez Ljubljano. KLADNIK JOŽE špecerija — kolonlale LJUBLJANA, SV. PETRA C. 14 Telefon štev. 21-41 Veliki trgovinski pomen Ljubljane Novo trgovsko življenje in blagostanje je dalo Ljubljani tudi na zunaj povsem novo lice. Saj tu so se križale in stekale vse trgovinske prometne ceste s severa na jug in od vzhoda na zahod. In ni čuda, če je pisal takrat francoski uradni list o našem mestu: »... Ko vidi človek toliko ljudstva, ki pritiska od vseh strani v mesto, toliko kočij, toliko zlatega cvenka, misli skoro, da je v Milanu in na Dunaju... Tu je videti Albanca in Korošca od-tirolske meje, Goričana in Turkom sosednega Hrvata. Tu se srečujejo najbolj različni ljudje. Tu se sklepajo prijateljske in druge pogodbe... Meščani si nikakor ne žele drugih časov nazaj. Njihova stanovanja in hiše so poskočile za dvakratno ceno ...« Samo leta 1812. je bilo pri carinskem uradu na Trojanah vplačanih 150.000 frankov carine! Zato pa je tihotapstvo bujno cvetelo, no. Zaradi zavisti med tržaško in beneško kupčijo je prišlo večkrat do krvavih dejanskih spopadov in pobojev. Toda ljubljanski trgovci »o še vedno rajši tržili z Benečani. Zgodovinski viri nam poročajo, da je šlo vsako leto 40.000 glav tovorne živine z domačim blagom v Benečijo. Tržačani pa so, kadar so le mogli, napadali ljubljanske trgovske karavane in jih oropali. Cesarja Friderik in Maksimilijan I. sla pozneje primorala ljubljanske trgovce, da so prodajali svoje žito in moko tudi v Trst. Zelo živahne trgovske zveze so imeli ljubljanski trgovci v 15. stoletju tudi z Reko. Tja so vozili: platno, volno, kože, železo, les, kose, srpe, žeblje itd., kupovali so pa: južno sadje, vino, ribe, sol in milo. V 16. in 17. stoletju je bila ljubljanska trgovina tako razvita in ljubljanski trgovci tako pomemb-jii, da so poedini izmed teh dobi vali od avstrijskih vladarjev plem stvo. Iz trgovskih vrst je izšel naš domači zgodovinar, baron Ivan Vajkort Valvasor. Njegov ded Janez Krstnik Valvasor je prišel v 16. stoletju iz Italije. V tej dobi je bila Ljubljana trgovsko mesto, kakršnih je bilo malo avstrijskih mest južno od Donave. Kila je bolj razvito trgovsko mesto kakor Gradec in Trst. 0 takratni Ljubljani piše Valvasor: »Kakih petdeset let sem je znatno napredovala, tako po lepoti hiš kakor tudi po številu prebivalcev in zunanjem sijaju. Ce si namreč v začetku tega (17.) stoletja videl v mestu komaj štiri kočije, jih zdaj lahko našteješ nad 50... Trgovina je zelo živahna, ker stoji mesto v središču raznih dežel in pošilja svoje blago na tri strani. V Italijo pošilja Ljubljana železo, volno, žito in živino ter dobiva od nje svilo, sol, dišave in morske ribe. Na Hrvatsko izvaža omenjeno blago in dobiva kožuhovino, živino, med itd. Na Solnograško in Bavarsko pošilja vsako leto mnogo stotov medu za pripravljanje medice. Poleg tega pošilja na sever tudi italijansko blago, dragocena vina, živo srebro in baker ter dobiva za to volno, ustrojeno usnje in ostale za domače gospodarstvo potrebne stvari.« Tako lepo razvita trgovina je seveda vplivala tudi na blagostanje in razvoj mesta. Ob navadnih tržnih dneh je prihajala v Ljubljano tolika množica ljudi kakor ob letnih sejmih. Jestvine so bile tako poceni, da je delavec, ki je zaslužil po štiri do pet grošev na dan, porabil za hrano komaj en groš. V Ljubljani so bile takrat odlične trgovske palače, a seveda tudi bolj skromne trgovine. V Špitalski (Stritarjevi) ulici so se nahajale od Glavnega trga naprej na obeh straneh, na desni in levi, nizke lesene kramarske lope, kjer so manjši trgovci prodajali platno, usnje, pa tudi ostalo blago. Leta 1783. je mestni magistrat premestil te lope na Stari trg. Pa tudi na Špitalskem mostu, današnjem Tromostju, je stalo 14 kramarskih lop. Vsaka je bila s stojnino vred vredna 500 goldinarjev, za tisti čas precej lepa vsotica. Sredi mosta je stalo razpelo, pred katerim je vedno gorela luč. Ponoči so imeli kadilci navado, da so priži1 gali pri tej luči svoje pipe. Zato so leta 1796. križ odstranili in ga kljub ponovnim prošnjam tamo- šnjih kramarjev niso več postavili nazaj. Cez Čevljarski most, ki je starejši od Frančiškanskega mosta, so prihajali tuji trgovci v Ljubljano. Tudi na tem mostu so bile majhne kramarske lope, ki jih je bilo v dobi cesarja Maksimilijana 24. Prvotno je bilo tukaj največ čevljarjev, ki so prodajali svoje izdelke; odtod je dobil most tudi svoje ime. Na Novem trgu je bilo že leta 1651. veliko tržišče. Deželni glavar se je takrat pritožil, da mu delajo trgovci velike neprijetnosti in se ob slabem vremenu zatekajo v »lontovž« (dežel-hišo), kjer prodajajo kar v veži. Magistrat je poročal leta 1789., da skladajo trgovci svoje blago kar na trgu ter je na ta način promet dan in noč oviran. Tudi pešci so v nevarnosti, da jih v temni noči ne povozijo ter se zadevajo v vozove in ojesa. Velika ovira za trgovski in vsakršen promet so bila mestna vrata, po večini zelo ozka in temna. Tako se je primerilo 1. 1789., da se je z vojno naložen voz zagozdil v Nemških vratih (tudi Tržaška ali Puštalska vrata imenovana), ki so bila zvezana s Križevniško komendo nemškega viteškega reda. Voza niso mogli spraviti niti naprej niti nazaj, niti niso mogli blaga razložiti ter je bil prehod in ves promet skozi ta vrata dva dni popolnoma zaprt. Ljubljanski trgovci so ob raznih prilikah pokazali, da so verni in pobožni ter so za cerkev vneti kristjani. V 16. stoletju so imeli svojo cerkveno bratovščino »Re-demptor mundi« (Odrešenik sveta). Ta bratovščina je bila ustanovljena v času velike kuge in se je zaobljubila, da bo postavila v stolnici oltar, kar se je leta 1601. tudi zgodilo. Ta trgovska cerkvena bratovščina se je tudi zavezala, da bo na svoje stroške ustanovila vsakoletno pasijonsko procesijo na veliki petek, ki naj bi |>oveličevala trpljenje in smrt Zveličarja. Prva taka procesija je bila leta 1617. K tem procesijam, ki so se vršile z nepopisnim sijajem, so privrele ogromne množice ljudi od blizu in daleč v Ljubljano. Sprva so skrbeli trgovci saini za vse stroške, ko pa so izdatki za procesijo vedno bolj naraščali, so jih pre- Rudolf DostaS: zlasti s koroške strani čez Karavanke. Napoleonova celinska zapora je imela poleg dobrih tudi svoje slabe strani. Predvsem so trpeli po-edini trgovci zaradi negotovih denarnih razmer in so si morali iskati novih poslovnih zvez. Vse to jim je nalagalo nove stroške in delo že takrat, pa tudi pozneje, ko si je Avstrija pridobila Ilirijo zopet nazaj. Ljubljanski trgovci so trpeli tudi takrat že zaradi visokih davkov in neprestanih dajatev, mnogi pa še zaradi zaplembe in požiganja zaseženega angleškega blaga. Najbolj so bili nekateri trgovci udarjeni zato, ker si kmetje, njihovi najboljši odjemalci, niso mogli opomoči iz revščine. Take so bile notranje in zunanje trgovske razmere v Ljubljani v dobi francoske okupacije, ki se tudi pozneje v začetku avstrijske restavracije niso bistveno spremenile. Skozi Ljubljano je šel ves blagovni promet. Iz Hrvatske, Srema in Banata so prevažali žito po Savi v Ljubljano. Odtod so ga tovorili v sodih dalje proti Trstu, deloma nezmleto, ali pa so ga zmleli v domačih mlinih in nato kupčevali z moko ter z ostalimi deželnimi pridelki. V Ljubljani so bila velika žitna skladišča. Žitna trgovina je bila trdna podlaga za večino ljubljanskih trgovcev in za mesto sploh. Leta 1837. je bilo v Ljubljani 25 trgovin z deželnimi pridelki, ki so bile večinoma v domačih, slovenskih rokah: Debevec, Gregorič, Jalen, Kokalj, Mencinger, Selan, Seunig, Smrekar, Židan itd. Med žitnimi trgovci v oni dobi je bil tudi Prešernov dober prijatelj, Andrej Smolč, ki je imel trgovske zveze s Hrvatsko in Slavonijo, Bačko in Banatom. Poleg trgovin z deželnimi pridelki je bilo v onem času v Ljubljani 31 špecerijskih, 25 manufak-turnih in 15 trgovin z železnino, kar je bilo vsekakor lepo število za naše mesto, ki je štelo takrat komaj petino današnjega prebival- Cenjenlm trgovcem se priporoča VERLIČ JOSIP, EjUELJABiA lastnik tvrdke AKT. KRISPER C9LMAIE, Iyršra c. 31 USIJIIIOVLIEHA LETA 1834 Telefon št. 22-63 Brzojavi: Verlič Ljubljana Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe Velenražarna kave — Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode Točna postrežba I Ceniki na razpolago I POSLOVNA HIŠA IN S KLADIŠCA stva z maloštevilno okolico. Izvažali so tudi les in oglje na Balkan, v Trst in na Reko. Kako cvetoča je bila takrat ljubljanska trgovina, nam priča to, da je bilo v oni dobi v Ljubljani 12 velikih prevozniških tvrdk: Debevec, Greselj, Lukman, Kanc, Kham, Martinčič, Pesjak, Sartory itd. Prva stanovska organizacija trgovstva Četudi so bili ljubljanski trgovci že takrat eden izmed najvažnejših činiteljev v našem mestu, kljub temu so bili dolgo časa brez pravega stanovskega zastopstva. Do leta 1833. je poslovala »kranjska komercialna komisija«, ki je morala poročati oblastem o trgovini, industriji in poljedelstvu, poleg tega pa tudi zastopati trgovske koristi. Posebne stanovske trgovske organizacije pa ljubljanski trgovci niso imeli. Poleg poprej omenjene so bili še trije trgovci kot »reprezentanca trgovskega stanu«. Ta reprezentanca je morala tolmačiti gu-berniju, magistratu in občinskemu svetu potrebe in težnje trgovstva ter oddajati izjave o trgovskih zadevah. Temu gibanju je šel posebno na roko takratni ljubljanski župan Hrnclecky. Izmed ljubljanskih trgovcev si je pridobil zlasti velikih zaslug za trgovsko organizacijo Ferdinand Jožef Schmidt, eden izmed treh trgovskih reprezentantov. Na njegovo pobudo je bilo 16. sept. 1833 splošno zborovanje ljubljanskih trgovcev v posvetovalnici mestnega magistrata. Že prihodnje leto se je trgovska reprezentanca izpopolnila s tremi namestniki ter so bile zastopane te stroke: manufaktura, špecerija in prevozništvo. To so bili prvi začetki in temelj poznejšega ljubljanskega trgovskega gremija. Zanimivo je, da se je ohranilo od takrat do današnjih dni v našem mestu šest tvrdk z istim imenom: knjigarna Klcinmayr in Bamberg, galanterijska trgovina Krisper, manufakturni trgovini Souvan in Mayer ter trgovini z deželnimi pridelki Knez in Hieng. — Ustanovitelj tvrdke Kleinmayr in Bamberg, Ignac pl. Kleinmayr, se je priselil koncem 18. stoletja iz Celovca v Ljubljano. Pozneje, v 1. polovici 19. stoletja, je pristopil kot družabnik Fedor Bamberg. — Rod Krisperjev izhaja iz Slovenske Bistrice in je ustanovitelj tvrdke Anton Josip Krisper. Souva- ScUneidgc & Vemt/šek Ltubljana^ Tyrševa cesta štev* 16 trgovina z železnino na drobno in debelo - Telefon 21-45, 20-85 se priporoča za nakup vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Stalna zaloga: nosilk, betonskega železa, Isteg-jekla, paličnega železa vseh oblik, cementa, pločevine, žice, žičnikov, mrež, strešne lepenke, vodovodnih in plinskih cevi, orodnega jekla, stavbenega in pohištvenega okovja, peči, štedilnikov in črpalk; vseh vrst orodja, tehničnih potrebščin, tesnil, krogličnih ležajev, poljedelskih strojev, motorjev na bencin in nafto svetovno priznanih tovarn; oprem za kopalnice in stranišča, medenine in bakra; kuhinjske posode, vseh ostalih gospodinjskih potrebščin in jedilnega pribora. V slirfaju potrebe se obrnite na nas, postregli Vas bomo točno in solidno. novo manufakturno trgovino je ustanovil Franc Ksaver Sopvan, graščakov sin iz Ločne pri Novem mestu. — Tvrdko Mayer je ustanovil .Jakob Mayer, ki je prišel v Ljubljano 1. 1830. ter začel 1.1834. samostojno trgovino. — Knezi izhajajo iz Pirnič pri Medvodah, nato so se priselili v Podgoro pri Št. Vidu, pozneje so kupili v Spodnji Šiški znano posestvo »pri Anč-niku« ter so si končno pridobili Smoletovo hišo na današnji Gosposvetski cesti, kamor so prenesli svojo žitno trgovino. — Ustanovitelj tvrdke Hieng je bil trgovec Franc Hieng. Njegov sin Ernest Hieng je bil prvi ravnatelj prve parne žage na Kranjskem, v Loškem potoku. Tvrdko, ki se je po vojni preosnovala v delniško družbo »Arbor«, vodi Ernest Hieng ml., španski konzul. V ono dobo spada ustanovitev trgovske ia gremijaine šole. Ustanovil jo je s pomočjo ljubljanskega trgovstva Jakob Franc Mahr, lastnik zasebne trgovinske šole v Gradcu, ki je prišel leta 1834. v Ljubljano. Zavod, eden najboljših v državi, je slovel daleč naokrog, zlasti na Balkanu. Že pred vojno so srbski trgovci zelo radi pošiljali svoje sinove v Mahrovo trgovinsko šolo. Po vojni je zavod prenehal poslovati. Ljubljanski cvetoči in lepo razviti trgovini v onem času je zadala hud, skoro smrten udarec otvoritev železniških prog (zveza z Dunajem 1849 in s Trstom 1857). Ljubljansko trgovstvo je takrat pričakovalo od železnice novega razmaha in še večjega blagostanja. Kakor ostali ljubljanski meščani, tako so bili tudi trgovci zelo navdušeni za nove železniške zveze ter so podpisali nad en milijon goldinarjev, za takratne čase naravnost bajno vsoto. Železnica pa ni prinesla Ljubljani in njenemu trgovstvu pričakovanega blagoslova in gospodarskega blagostanja, saj se je blago z Dunaja v Trst in nasprotno vozilo — mimo Ljubljane. Tudi rečni promet po Ljubljanici in Savi je prenehal, ker ga je prevzela železnica. V Ljubljani je v oni dobi propadlo mnogo trgovin, razne tvrdke pa so se preselile na Dunaj in v Trst. Radloaparatl ^Blaupunkt*« Jngelen* samoprodaja pri »Tehnik« I. Banjai, Ljubljana. Miklošičeva cesta 20 Na ulici in na promenadi vidite cesto elegantno silhueto povsod priznanih Tivar obleki — Tam, kjer je mnogo oči naperjenih v Vas, Vam daje občutek sigurnosti in neprisiljenosti Vaša brezhibna in nad vse elegantna obleka. Naše strokovno znanje in praksa v občevanju s stranko in naši dolgoletni, zvesti in strokovni sodelavci, kakor tudi na tisoče naših stalnih in zadovoljnih cenj. odjemalcev, Vam daje popolno jamstvo najboljše postrežbe! Mi ne dajemo blago na kredit„ za to pa imajo pri nas naši cenj. odjemalci prednost najnižjih cen, kljub visoki kakovostni vrednosti naših proizvodov. Prepričajte se sam! z neobveznim obiskom naše prodajalne TIVAR OBLEKE Glavna zaloga: ANTON BRUMEC, Ljubljana Nasproti glavne pošte, Prešernova ul. 54 vzeli oo. kapucini ter so trgovci prispevali le neko vsoto. Ljubljanski trgovini je zelo škodovalo, da so Turki zavzeli otok Kandijo (Kreto), kamor je šlo poprej mnogo našega izvoza. Zaradi zmagovitih Turkov so tudi prenehale ljubljanske trgovinske zveze z Ogrsko. Italijanski trgovci so uvedli pri nas izdelovanje baržuna, finih tkanin, svilenih izdelkov in da-masta. V Ljubljani so tudi izdelovali dragocene čipke po italijanskih vzorcih ter jih prodajali daleč naokrog. Ce hočemo izpopolniti sliko ljubljanskega trgovstva, moramo omeniti tudi doseljevanje Italijanov, ki se je pričelo v večjem številu že v 16. stoletju in je pozneje vedno bolj naraščalo. S svojim kapitalom so 66 Italijani polagoma polastili veletrgovine in postali zelo važen činitelj v Ljub- ljani. Tako važen, da se jih je mnogo dokopalo do časti mestnih svetovalcev, da, nekateri so postali celo ljubljanski župani. Italijanski jezik je dobil v Ljubljani tako velijavo, da je postal občevalni jezik izobraženstva kakor pozneje nemščina. V ozki zvezi z ljubljansko trgovino je bilo v starih časih tovorništvo, kakor tudi čolnarstvo in brodarstvo po Ljubljanici in Savi. V začetku 18. stoletja so bile prometne ceste pri nas še zelo slabe in se blago takrat navadno ni prevažalo na vozeh, temveč se je tovorilo s konji, mulami in osli. Prevažalo pa se je tudi s čolni in ladjami po Ljubljanici in Savi. Ljubljanski čolnarji (»šifmani«) in savski brodarji so bili stan zase in so imeli svoje zadruge. Tudi po vodnih prometnih cestah je bila kaj živahna trgovina. Pod cesarjem Karlom VI. so lela 1720. začeli delati »veliko« ali »cesarsko« cesto z Dunaja v Trst. Izredno dobre trgovske in kup-čijske razmere v tisti dobi so bile vzrok, da se je ljubljansko meščanstvo in tudi trgovstvo vdalo zapravljivemu in razkošnemu življenju. Cesar Ferdinand I. je leta 1542. objavil policijski red, kako so se smeli trgovci oblačiti. Ti predpisi so bili leta 1552. obnovljeni. Očital je ljubljanskim trgovcem, da jim za plačevanje davkov vedno primanjkuje denarja, a za dragocene obleke in lišp ga imajo pa vedno dovolj. Prepovedal jim je zlato in srebro, svilo in dragoceno kožuhovino, s katero so pod-šivali svojo obleko. Zenske so smele obrobiti le zgornja krila s satenom in atlasom, pa še to prav ozko. Dražje kožuhovine nego lisičje ali od domačih zajcev si niso smele nabavljati. Prstanov niso smele nositi dražjih kakor jro pet goldinarjev in brez dragih kame-nov. Pasovi niso smeli veljati več kakor po šest goldinarjev. Poznejši predpisi so te določbe nekoliko omilili. Trgovcem v Ljubljani in večjih mestih je bil dovoljen nekoliko večji lišp. Njihove žene so smele nositi pasove do 12 gold. in prstane do 15 gold. vrednosti. Zlati robovi so bili lahko po dva prsta široki in zlate zapone pri ovratnikih so smele veljati le do 2 gold. Za trake v laseh so smele njihove hčere izdajati po 6 gold. Le najbogatejši meščani in trgovci so smeli nositi dragoceno kožuhovino, n. pr. od kun in pa prstane do 40 gold. S splošno zapravljivostjo in raz- košnostjo ljubljanskih meščanov in trgovcev v tisti dobi se je pečal leta 1585. tudi zbor deželnih stanov kranjskih. Plemstvo je očitalo ljubljanskim trgovcem zapravljivost v jedi, pijači in obleki, da stanujejo v odličnih palačah, plemiči pa v lesenih hišah. Trgovci kupujejo na kmetih razno surovino, kožuhovino, platno, kože, vosek, med itd., kar potem drago prodajajo v Trst, Gorico in Italijo. Teran kupujejo po 3 krajcarje, prodajajo ga pa jro 6 krajcarjev. Nekateri trgovci so si napravili svojo mero ter uporabljajo eno pri prodaji, drugo pri nakupu itd. Trgovsko življenje pred francosko okupacijo je bilo v Ljubljani zelo živahno. Ljubljanska trgovina je daleč prekašala sosednjo v Štajerski in Koroški. K dobro razviti trgovini je mnogo pripomogla zelo razvita domača obrt. Kulturne ustanove v Uubliani ob ustanovitvi škkad in umetnosti zaradi absolutističnega pritiska in haša aUatrifeUa &frxicb.(i jjf Vam nudi po zelo znižanih cenah prvovrstne damske plašče, obleke, jutranje obleke, zimske suknje, paletoje in ulstre ter obleke za gospode, dalje nepremočljive plašče in pelerine Fran lukse, Ljubljana Stritarjeva ul. 9 Zgodovina naših kulturnih ustanov, to je v glavnem zgodovina naroda Slovencev od prvih početkov pa do danes. Če bi hoteli komu razložiti pomen naših kulturnih ustanov in sploh kulturnih ustanov, ki jih imajo za mal narod, potem bi morali prav v našem primeru poseči prav nazaj v prve po-četke, ko so se Slovenci kot jugo-zapadni delec velike slovanske družine naselili na tem ozemlju. Morali bi popisati dobo prve po-kristjanitve Slovencev, ko je na Slovensko čedalje bolj prodiral germanski vpliv in Slovenci še nismo imeli pisane besede, dobo prve tiskane slovenske knjige, prve slovenske tiskarne, prvih knjig za cerkveno in posvetno porabo, dobo protireformacije, dobo pro-svetljenstva in Zoisovega kulturnega kroga. Ko je slovensko ljudstvo živelo ob prvih molitvenikih in nabožnih knjigah, je doživelo svojo najlepšo pesem, Prešernovo in se po 1848. letu, ki pomenja leto svobode narodov, začelo prebujati in se zavedati svoje narodne samobitnosti. Pozneje je postavljalo čedalje bolj vztrajno zahtevo po domačem šolstvu, si ustanavljalo knjižne družbe, porajalo učenjake, pesnike, kritike, pisatelje in mislece ter gospodarske ljudi, ki so pregledali pot svojega naroda in ga klicali k vztrajanju zoper čedalje hujši pritisk nemštva. Prav vse do leta 1918., ko smo Slovenci v svoji državi dobili popolno, z zakonom zajamčeno enakopravnost, vse to bi moral popisati, kdor bi hotel razložiti pot, po kateri je hodil naš narod in stanje današnjih naših ustanov. Naše vseučilišče Marsikdo danes ne pomisli, koliko bojev je bilo treba, preden smo Slovenci prišli do svoje univerze. Zgodba o tem je dolga in sega daleč nazaj. Naše šolstvo v davni preteklosti je bilo sila skromno. Kolikor ga je bilo, je bilo do 19. stoletja tesno zvezano s cerkvijo in njenimi ustanovami. Do konca 16. stol. so bile šole samo okrog najstarejših glavnih, navadno škofijskih cerkva. Sele v verskih bojih, ki jih je povzročila reformacija, se je šolstvo razmahnilo. Celo v Ljubljani so osnovali leta 1563. evangeljsko šolo. Adam Bohorič je bil njen prvi vodja. Strah pred protestantizmom je silil, da so versko in politično ogroženi Habsburžani poklicali v deželo jezuite, ki so nato ustanavljali svoje jezuitsko šolstvo. Učni red je vseboval tri stopnje: gramatično retorični, filozofični in teo-logični pouk. Konec 17. in v začetku 18. stol. imamo v Ljubljani na jezuitskem kolegiju filozofski in bogoslovni študij v smislu in po uredbi tiste dobe. Kasneje smo dobili še juri-dično fakulteto Collegium juridi-cum Labacense. V Ljubljani imamo že juridična predavanja dr. Franca Krištofa Bogataja, vicedo-movega tajnika in fiskala. Kratko pred razpustom jezuitskega reda je ustanovila kranjska kmetijska družba v Ljubljani s podporo deželnih stanov šolo za umetnike in obrtnike. Na tej šoli so učili tudi jezuiti in sicer p. Gabriel Gruber matematiko in praktično kemijo, p. Maffei je bil njegov prvi asistent, p. Muhlpacher je učil naravoslovje in p. Giell narodno gospodarstvo in praktično kmetijstvo. Ob razpustu jezuitske- ga reda so bile te stolice višjega študija: za logiko in metafiziko, moralno teologijo, cerkveno pravo, mehaniko, za občo in specialno fiziko ter moralno filozofijo, za matematiko in zgodovino in slednjič za poljedelstvo. Jezuiti so se glede šolstva kot upravniki dobro izkazali. V Ljubljani so koncem 16. in začetkom 17. stoletja na sedanjem šentjakobskem trgu sezidali obsežna poslopja, ki jih je pa požar 1. 1774 skoraj povsem- uničil. V dobi prosvetijenstva so se za vlade Marije Terezije izvršile temeljitejše reforme višjega šolstva. Univerze se razširijo preko bogoslovne in fnodroslovne fakultete. Na univerzi se uvedejo predavanja iz naravoslovja, estetike, matematike, astronomije. Zanimivo je, da so tedaj smatrali Ljubljanski grad kot primeren za zvezdar-no. Ustanavljajo pa se v tej dobi učilišča kirurgije, porodništva, veterinarstva. Poseben razmah dobi šolstvo pri nas v dobi Napoleonove Ilirije. Organizacijski dekret za Napoleonovo univerzo iz 1. 1808. obsega samo bogoslovno, pravno, medicinsko in slovstveno fakulteto. Leto 1848. in slovensko vseučilišče Prevrat leta 1848. ie vzbudil v avstrijskih narodih želje po spre- membi vse javne uprave. Duh modernih ustanov in duh narodnosti je prešinil vse državno življenje, sodstvo in upravo in šolstvo. Lina prvih točk v programu vseh avstrijskih Slovanov je bila ustanovitev narodnih vseučilišč. Za univerzo se je začelo zavzemati tudi tedaj ustanovljeno Slovensko društvo. Osnutek prošnje za ustanovitev univerze je izročil naučne-mu ministru poslanec dr. Matija Kavčič. Po neprestanem nadlegovanju je ministrstvo nazadnje le dovolilo, da se začasno, preden se odloči o ustanovitvi redne univerze,- predavajo v Ljubljani učni predmeti pravnega študija, državljansko in kazensko pravo v »ilirskem jeziku«. Bilo je še več poskusov naj bi se ustanovila v Ljubljani redna univerza, toda avstrijska vlada se je vedno izmikala. Se tisti juridčni del predavanj je sovraštva do Slovencev odpadel. Pozneje so bili dijaki tisti, ki so kakor v vseh akcijah za slovensko vseučilišče povzdignili glas za univerzo v Ljubljani. Po živahnem gibanju za zahtevo slovenskega vseučilišča v sedemdesetih letih preteklega stoletja je nastalo daljše mrtvilo. Šele leta 1890. je Luka Svetec spet obnovil dve stari naši zahtevi: za višje deželno sodišče slovenskih dežela v Ljubljani in zn visoko šolo. Glasovi za slovensko univerzo so bili zmerom glasnejši, tako da je naša javnost čutila rešitev tega vprašanja kol narodno potrebo. Leta 1918., ko se je končala svetovna vojna, je bil v. posvetovalnici mestnega magistrata sestanek zastopnikov Slovenske matice, Pravnika, društev slovenskih profesorjev, zdravnikov, tehnikov ter vseučiliških profesorjev. Na sestanku je bila sklenjena spomenica, ki jo je sestavil docent dr. Rostohar in izročena Narodni vladi v Ljubljani. Sestavila se je najprej vseučiiiška komisija, ki je izdelala vse potrebno za uzakonitev ljubljanske univerze. Ministrski svet je v seji 30. junija 1919 sklenil ustanovitev ljubljanske univerze. Zakon o vseučilišču v Ljubljani je regent Ale- filozofsko, juridično, medicinsko, tehniško in teološko fakulteto. Toda boj zanjo še ni bil končan, neprestano ji je grozila ukinitev posameznih fakultet ali posameznih oddelkov. V obrambo se je osnovala Akcija za popolnitev slo-veuske univerze. Med zahtevami so še popolna medicinska fakulteta, zgradbe za hidrotehnični inštitut, kemični inštitut in raznih klinik splošne bolnišnice. Akademiki poudarjajo tudi potrebo po pravičnih fakultetskih uredbah. Ko smo Slovenci dobili svojo univerzo po dolgem prizadevanju, ijo hočemo tudi ohraniti in spopol-njevali, da bo v resnici ustrezala težnjam in potrebam našega naroda. Narodno gledališče V najtesnejši zvezi z začetki gledališča je ustvarjanje gledališke umetnosti. Prvi začetki slovenske drame niso znani. Znano je samo to, da so bile nekod na Slovenskem pasijonske igre. Dokazano je, da so jezuitje pisali šolske drame, riiso pa negovali slovenskega jezika. Od pasijonske drame moramo razlikovati pasijonsko procesijo pod vodstvom kapucinov v Ljubljani, Škofji Loki in Novem mesili. Koncem 17. stoletja se pojavijo v Ljubljani nemški komedijanti, ki so igrali v dvorani magistrata. Že preje pa so prihajali v Ljubljano člani italijanske opere. Te igre pa so imele bolj zaseben značaj in so bile prirejene samo za poklicane in povabljene. Na slovensko gledališče takrat še nihče ne misli. V preporodui dobi je bila 1. 1780. prva slovenska opera Belin, ki jo je napisal Damascen Dev. Komponiral jo je Jakob Zupan, učitelj v Kamniku. Prva slovenska predstava v deželnem gledališču je bila 28. decembra 1789. Igrali so tedaj Županovo Micko Antona Tomaža Linharta, prvega slovenskega dramatika, drugo leto pa komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi (Beaumarchaisov Figaro). L. 1803. je Vodnik prevedel Kotzebueovo igro der Hannenschlag (Tinček Petelinček). Slovenski jezik je potem za dolgo zamrl v nemškem gledališču. Vendar pa je ostala vidna potreba po lastnem gledališču. Na Prešernovo pobudo je Andrej Smole začel izdajati tekste gledaliških iger. Potem je slovensko gledališče na mah oživelo. L. 1848. je bilo ustanovljeno Slovensko društvo, ki je priredilo v gledališču 12 besed in predstav, večinoma burk in komedij in eno dramo. Njihov uspeh je bil velik. Leta 1850. je bilo osnovano Gledališko društvo, ki ga je leta 1851. uničila absolutistična vlada. Novo življenje se je začelo v Ljubljani, ko je bila ustanovljena leta 1861. Narodna čitalnica, po njenem vzgledu pa še 507 čitalnic po deželi. Osnovo slovenskemu gledališču jo postavilo leta 1867. ustanovljeno Dramatično društvo. Nemški deželni odbor je dovolil Slovencem samo po eno predstavo na mesec. Životarjenje slovenskega gledališča je trajalo vse do takrat, ko je požar uničil gledališko zgradbo. Ko je kranjski deželni odbor prišel v slovenske roke, so Slovenci odprli novo deželno gledališče s tragedijo Josipa Jurčiča: Veronika Deseni-ška. Slovenske predstave je podpirala pokrajina in ljubljanska občina. Igrala se je drama, opera in opereta dvakrat tedensko. Repertoar slovenskih predstav je bil tedaj na lepi višini. Izvirna domača proizvodnja je postala resnejša. Od leta 1892.'do 1912. je bilo nad 1800 gledaliških slovenskih predstav. Nemci so si leta 1912/13, zgradili novo gledališče in prepustili prejšnje Slovencem, toda ker so se politične strasti čedalje huje razvnemale, sta slovenska drama in opera le težko uspevali. Med svetovno vojno je bilo slovensko gledališče popolnoma zaprlo. Leta 1917/18. so meceni osnovali Gledališki konzorcij, ki je spet počasi oživil staro Dramsko društvo ter 1. septembra z narodnimi prispevki omogočil otvoritev slovenskega gledališča. Po prevratu so Slovenci vzeli tudi nemško gledališče v svoje roke. Obe gledališči je nato prevzela leta 1919. država. Narodna galerija Začetkom 19. stoletja se je uvrstila slovenska likovna umetnost s takozvanim impresionizmom končno kot enakopraven aktiven čini-telj v pravkar do zadnje popolnosti se zaokrožujoči organizem slovenske narodne kulture. V krogu impresionistov se je najprej pojavila želja po spoznanju zgodovinske preteklosti umetnosti med Slovenci. Prvi poskus uresničenja tega rodovnika je bila 1.1910. zgodovinska razstava slovenskega slikarstva 19. stoletja. Želja po trajni, sodobno urejeni galeriji slik, ki naj bi bila stalna priča o razvoju in stanju umetnosti, je povzročila, da se je pod vodstvom slikarja Ivana ksander potrdil dne 23. julija 1919. Po načrtu je dolo<"eno. da obsegaj Pred pošto Za dame: nogavice, rokavice, šale, damsko perilo in pletenine — Za gos o ode: srajce, kravate, pyjame, jutranje jopiče in vse druge modne potrebščine dobite v veliki izbiri in v vseh cenah pri tvrdki Magdič, Ljubljana Kadar iščete , . . ., , . . manufaktur no trgovino I ... . , - za moške suknje m obleke ali za damske _ KMy|etll^Dla90 plašče in obleke ter drugo manufaktumo J%Lm K 1%TTl 1*1«II Ogromna izbira! Najsolidnejša postrežba! bIa&°* takrat se obrnite na: LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 CHELIN Telefon štev. 20-51 Prodala damske, moike in deške ko nffekcije Prvovrstno izvrševanje po meri Na drobno! Na debelo! Franketa osnoval odbor za uresničenje Narodne galerije. Leta 1918. se je vršil v magistratni dvorani ustanovni občili zbor društva Narodna galerija in je izbral za predsednika Janeza Zormana. Mestni magistrat je dal na razpolago več prostorov v 1. nadstropju Kresije, kjer je NG že prihodnje leto odprla prvo stalno razstavo. Kot zadnji dokument te prve NG je bil izdan 1. 1922. z uvodom Izidorja Cankarja album Slovenska moderna umetnost, I. Slikarstvo. Leta 1922. je NG priredila zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva, ki jo je obiskalo 12.000 ljudi. Pozneje je obrnila Narodna galerija pokornost na Narodni dom in leta 1926. so se dogovorila društva N G, Slovenska Matica, Društvo za humanistične vede in Društvo Pravnik za skupno akcijo, ki naj bi pridobila sredstva za skupno streho NG in ustanavljajoči se Znanstveni akademiji. 9. maja 1927 je bila v Ljubljani slavnostna akademija, ki je manifestirala za ta načrt. Januarja se je morala NG izseliti iz Kresije in prenesti svojo zbirko v Narodni dom. Istočasno je od tedaj tekla akcija za fond Akademije iu NG. Akcija je po-budila tudi prve ustanovitelje, ki eo darovali v namen obeh institucij vsote najmanj po 100.000 din. Bili so to: Alojzij Vodnik, Robert Kollmann, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Mestna občina ljubljanska in Kmetska posojilnica. Za prvim predsednikom NG Janezom Zormanom je bil izvoljen dr. Fran Windiscber, ki je s krepko roko vodil N G preko dobe gospodarske depresije do četrte otvoritve, ko je stopila pred Slovence v tistem idealnem obsegu, kakor so si ga zamislili ustanovitelji: da zbere in shrani najboljše umetnine vseh časov, kar jih je ustvaril slovenski genij in razkrije vsemu svetu obstoj in bogastvo naše upodabljajoče umetnosti. Leta 1928. je NG priredila posmrtno razstavo Ivane Kobilce, 1. 1929. pa ob 601etnici kolektivno razstavo del Riharda Jakopiča Omeniti moramo še zgodovinsko razstavo portretnega slikarstva le ta 1925. in kolektivno razstavo Groharjevih del istega leta. S pridobitvijo dela Strahlove galerije 1. 1930. in ureditvijo prevzema slik jz Narodnega muzeja, Škofijskega muzeja in iz študijske zbirke Spomeniškega urada je bilo prvo zbiranje gradiva zaključeno. L. 1933. je bila razstava NG v novih prostorih; zavzemala je 12 prostorov, predprostor stopnišča, v katerem je zbirka odlitkov, glavni del klasične antične plastike. Razstava slovenskega slikarstva obsega 215 oljnih ali tempera slik, 9 fresk in kopij po njih in en krilni oltar, Razstavo slikarstva dopolnjujejo v gotski in baročni dvorani zbirka plastike teh podob, v mali dvorani pa 54 primerov slovenskega kipar etva najnovejše dobe. Kako pomembno nalogo opravlja NG sino videli prav pretekli mesec, ko je priredila eno največjih rastav: razstavo del bratov Šubicev, dveh naših največjih slikarjev Glasbeni zavodi Filharmonična družba (Acade-mia Philo-Harmonicorum) v Ljubljani je bila ustanovljena 1. 1702 po italijanskem zgledu, da je sodelovala pri viteških in meščanskih veselicah na kopnem in na Ljubljanici. Kasneje je izvajala tu di klasična dela največjih umetni .;kov. Leta 1816. je ustanovila svojo šolo za instrumente, 1821. tudi za petje. Beethoven je poslal družbi prepis svoje pastoralne simfonije ker je bil od 1819 njen častni član Pelo se je že tedaj italijansko, nemško in slovensko; slovenske pesmi je uglasbil prvi učitelj Ma šek. Najlepši razcvit za družbo so bila leta kongresa. Pozneje se je zbor spet dvignil pod Nedvedo-m Zaradi velegermanske politike družbe pa so jo Slovenci zapustili in ustanovili svoj zbor v Čitalnici Podpirala je pa F. družbo Kranj,-ska hranilnica z velikimi vsotami. Zaradi zveze z opero je bilo glasbeno delo še bolj pomembno. Leta 1918. je družba prešla v slovenske roke in se lani pridružila Glasbeni matici. Glasbena matica se je ustanovila 1872. leta in odprla 1882. svojo šolo, iz katere se je končno razvil konservatorij. Iz Foersterjevega in Nedvedovega kroga je izšla tudi prva slovenska glasba z upoštevanimi komponisti in napredovala od pesmi do velike instrumentalne glasbe in opere. Vedno pa je našla glasba obilo dobrih domačih izvajalcev, zaradi česar je razumljiv tudi sedanji veliki sloves slovenske glasbe, da ne omenjamo še posebej visoko razvite zborovske in cerkvene glasbe v naših pokrajinah. V okviru matice je nastala orglarska šola izza 1. 1877. Pred kratkim se je ustanovilo orkestralno društvo. Že nekaj let deluje orkester nove Ljubljanske filharmonije z nad 70 člani. Lela 1926. je matica organizirala konservatorij, iz katerega moramo zgraditi glasbeno akademijo. Tradicija matice garantira uspeh. Iz ljubljanskih razmer so izšli važni dirigenti, kakor n. pr. simfonični dirigent Talich, operni dirigent Gustav Mahler in mnogi Slovenci. Srednje in strokovno šolstvo se v primeri z važnostjo izobrazbe in s pomenom Ljubljane le prepočasi spopolnjuje. Zlasti je premalo poskrbljeno za industrijske stroke, katerih Ljubljana ni znala pritegniti nase. Vendar pa je tu že priznana srednja tehnika, imamo nekaj delovodskih šol in umetnoobrtnih tečajev. Za trgovino je poskrbljeno s tečaji, srednjo trg. šolo in akademijo. V zvezi z velikim pomenom meščanskih šol pa bomo morali pričeti z ureditvijo vsega šolstva prav v Ljubljani, kjer so morda že dani za to potrebni pogoji. Kolikor bolj pa se bo morala zvišati učiteljska izobrazba, tem bolj nam bo potrebna moderna pedagoška akademija, opremljena z vsemi, posebno pa s psihotehnični-mi napravami za poklicne posvetovalnice, brez katerih si industrijska dežela ne more zagotoviti normalnega, zdravega izbora iu razvoja. Socialne in strokovne ustanove V najnovejših časih se priznava kulturni pomen tudi socialnim in gospodarskim ustanovam. V centrih pokrajin se združujejo najboljše, centralne zdravstvene naprave, deželne bolnišnice, obče in specialne. Ljubljana je v tem oziru zelo slabo preskrbljena, kar kaže sredi gospodarske krize priostreni boj za kliniko. Pač pa imamo že Higienski zavod. V zvezi s kulturnim napredkom držav se organizira še socialno zavarovanje, združeno za slovenske pokrajine v Okrožnem uradu za zavarovanje delavstva, v Trgovski bolniški blagajni in v Pokojninskem zavodu. Za gospodarstvo dobivajo mimo osrednjih pridobitnih ustanov čedalje večji pomen zbornice. V Ljubljani je sedež Zbornice za obrt, trgovino in industrijo, Kmetijske zbornice in Delavske zbornice. V zadnjem času se je ustanovil Socialnoekonomski inštitut in pripravlja se obrtno-tebnološki muzej. Z vsemi temi ustanovami se je okrepilo delovanje prosvetnih in strokovnih društvenih zvez, ki imajo po večini svoje centrale v Ljubljani, kar je dokaz, kako silno stremi vsa moderna kultura po popolnejši organizaciji. Prav zato pa moramo skrbeti za spopolnitev in redno vzdrževanje življenjskih naprav ten ustanov z rednimi proračuni, kakor smo morali stremiti po vrhovni instituciji — akademiji znanosti in umetnosti, katere pričetek je bil najbolj težaven in ki še dolgo ne bo materialno zagotovljena. Organizaciie l trgovstva Združenje trgovcev v Ljubljani Ker je bila v Ljubljani trgovina vedno močna, zato je bila med trgovstvom tudi krepko razvita stanovska zavest. Zato ne preseneča, da je tudi stanovslu. organizacija trgovcev v Ljubljani najstarejša v državi. Že letr ''834. je bila z odlokom ilirske deželne vlade ustanovljena v Ljubljani reprezentanca trgovskega stanu, ki je takrat ustanovila tudi svoio trgovsko šolo, ki je enako najstarej' i i Nabavila sem si te krasne zavese v specialnem oddelku tvrdke A. & H. Skaberne | Ljubljana 1 trgovska šola v naši državi. Ta reprezentanca je delovala do leta 1851., ko je bila ustanovljena Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, ki je prevzela stanovsko zastopstvo trgovstva in tudi trgovsko šolo. Dne 22. marca 1881 pa se je ustanovil v Ljublani gremij trgovcev ter je bil za njegovega prvega predsednika izvoljen Aleksander Dreo. Gremij je tudi prevzel od zbornice šolo ter od nje trgovski šolski fond, ki je znašal takrat 12.724 goldinarjev. Večino v gremiju so imeli takrat nemški trgovci, že takrat pa je začel slovenski živelj vedno močneje prodirati v trgovino. Ko se je pa ustanovilo leta 1900 Trgovsko društvo »Merkur«, ki je matična organizacija slovenskega trgovstva, se je začelo sistematično delo za osvojitev gremija. Slovenski trgovci so najprej prodrli v davčne odbore, dobili svoje zastopstvo v gremiju, leta 1905. pa je bil za predsednika gremija izvoljen Ivan Knez, v odbor pa Franc Ks. Souvan, A. Hauptman, Ed. Kaučič, Ivan Mejač, Josip Perdan, Andrej Šarabon, Ivan Kostevc, Jurij Verovšek in Urban Zupanec. Gremij je prišel s tem v slovenske roke in => tem tudi gremialna trgovska šola. Nov razv js s tem nastal za ljubljansko trgovstvo. Svetovna vojna je sicer povzročila težak za- stoj, zato pa se je gremij s tem večjim uspehom razvijal po v-jni. Leta 1920. je bila ustanovljena Zveza trg. gremijev in izvoljen za njenega načelnika sedanji zbornični predsednik Ivan Jelačin. Ljubljanski gremij se je po vojni krepko razvijal in je njegovo članstvo stalno naraščalo. Novi faza razvoja je nastala z uveljavljenjem novega obrtnega zakona, ko je postalo članstvo pri gremiju obvezno in se je gremij preimenoval v združenje. Od takrat je združenje razveseljivo napredovalo, kar kaže tudi stalno naraščanje posameznih strokovnih sekcij združenja. Teh je danes že 18, pač jasen dokaz intenzivnega in živahnega dela v združenju. Končno bi podali še pregled predsednikov gremija oz. združenja. Ivan Knez je bil predsednik od 1905—1911, sledil mu je Alojzij Lillcg do leta 1913, od leta 1913. do 1919. je bil načelnik Ivan Sainec, kateremu je sledil Ivan Jelačin ml., od Jela 1920. do 1922. pa Ivan Kostevc. Od 1922 do 1926 je bil načelnik Fran Stupica, nato pa Ivan Gregorc, kateremu sta sledila Karl Soss in Viktor Meden. Trgovsko društvo »Merkur« Matična organizacija slovenskega trgovstva, iz katere so izšle skoraj vse druge organizacije slov. trgovstva, je Trg. društvo »Mer- Glavno zastopstvo MICHELIH (UME Autoservis stanica S. J. Rozman Št. Vid nad Ljubljano Telefon 39-64. 39-43 kur-:, ustanovljeno leta 1901. Prvi predsednik društva je bil zaslužni c. svetnik dr. Ivan Murnik (od 1901 do 1913), «a njim je bil predsednik Alojzij Lilleg, od leta 1924. dalje do danes pa dr. Windischer. Čeprav je Trg. društvo »Merkur« odstopilo velik del svojih poslov novo nastalim trgovskim organizacijam, je vendar njegovo delo še vedno zelo intenzivno in plodonosno. Tako ima društvo svojo posredovalnico za službe, ima svoj »Podporni sklad« ter podpira društvenike, ki so zašli v nesrečo, vzdržuje svojo knjižnico ter izdaja slov. gospodarsko revijo »Trgovski tovariš«, ki ga ureja že več ko deset let Josip J. Kavčič ter »Trgovski koledar«, ki je letos dosegel že svoj 24. letnik. Posebne zasluge pa si je pridobilo društvo s prirejanjem svojih učnih tečajev jezikov in stenografije. Že samo zaradi tega dela gre Trg. društvu »Merkur« priznanje vse javnosti. Tako je tudi delovanje najstarejše slovenske stanovske organizacije trgovstva še vedno živahno, intenzivno in plodovito. Trg. dobrodelno društvo »Pomoč« Njegova ustanovitev je bila sklenjena na seji gremija dne 10. junija 1927. Za predsednika je bil izvoljen K. A. Kregar, ki je predsednik še danes. Podpredsednik je tudi že celo vrsto let g. Ivan Bahovec, agilni člani uprave pa Leo Franke, Ivan Železnikar, Pavel Fabiani, Gvido Čadež in drugi. Društvo se je v začetku zelo dob-o razvijalo in je štelo že nad 1000 članov. Pozneje pa je kriza rast društva zavila, da je tudi število članstva padlo. Sedaj zopet društvo pridobiva na članih. Njegovo socialno delo je velikega pomena za trgovstvo, saj je društvo »Pom-oč« dosedaj izplačalo že okoli 1 milijona din osmrtnin. Društvo »Trgovski dom« Idejo za zgraditev »Trgovskega doma« je dal že 1' ta 1905. I-" l Jelačin st. Leta 1928. pa se je začela ideja o zgraditvi Trgovskega doma uresničevati in ustanovljeno je bilo v ta namen pos ’ ao društvo. Trgovski dom je bil nato tudi zgrajen, doživel kot vsaka reprezentativna stavba tudi svoje težke dneve, vendar pa je sedaj saniran in postal popolna last ljubljanskega trgovstva oz. trgovskega združenja. Predsednik društva je zbornični predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik pa Stanko Florjančič. Ljubljanski trgovci pa živahno delujejo tudi v raznih drugih gospodarskih, strokovnih in nacionalnih organizacijah. Posebno pomembno je sodelovanje trgovcev pri Ljubljanski borzi, ki je bila tudi ustanovljena predvsem na pobudo trgovstva. Končno moramo omeniti še in- tenzivno delo ljubljanskih trgovcev pri raznih socialnih institucijah, tako pri SUZOR-ju, Pokojninskem zavodu in preje t”di pri Trg. bol. in podpornem društvu. Tako je ljubljansko trgovstvo tudi s svojim delom v organizacijah dokazalo, da se svoje dolžnosti do celote krepko zaveda. Kakšni so bili poslovni uspehi i. 1937. Prihodnji mesec bo treba zopet vlagati napovedi za pridobnino za leto 1938. Vlagati bo treba na podlagi doseženih uspehov v letošnjem letu. Ne bo zato odveč, če pogledamo, kako smo preživljali sedanje leto, ki naj bo nam trgovcem v Ljubljani kot merilo pri napovedi čistega dohodka. Ljubljanski trgovci se ne morejo baš preveč pohvaliti s svojim poslovnim uspehom. Srebrna nedelja je sicer dala nekaj zaslužka papirnati in galanterijski stroki, vendar se je tudi v teh trgovinah kupujoče občinstvo omejilo na praktične predmete. Manufakluri-sti in modni trgovci si obetajo nekaj več od zlate nedelje. Že sedaj pa se je bati, da po dosedanjih vidikih ne bo prekosila lanske zlate nedelje. Živo se čuti, da je v onih plasteh našega naroda, iz katerih so se v prvi vrsti rekrutirali dobri obiskovalci in kupci ljubljanskih trgovin, veliko pomanjkanje denarja. In to je glavno, kar moramo imeti pred očmi. Ljubljana je predvsem, kar vedno poudarjamo, uradniško mesto, v katerem sta industrija in obrt prav slabo zastopana. Neizmerno škodo so prizadeli našemu mestu oni odgovorni činilelji, ki so z dragim električnim tokom in drugimi raznimi nepotrebnimi ukrepi cdpodili in preplašili vso industrijo, ki je hotela v naše mesto. Če bi se sistematično delalo na industrializaciji LjuMjane, bi imeli lahko danes 10 do 20.000 delavcev v ljubljanskem območju, tako pa nimamo ničesar Še najstarejša ljubljanska tvorniea je morala te dni ustaviti svoje obratovanje. Ta napaka se ne bo dala nikdar opravičili. Morda bo sedanja občinska uprava imela bolj srečno roko in znala privabiti industrijo v Ljub- ljano. Naj bi se ravnala po zgledu drugih mest. Poglejmo samo Beograd, kaj vse nudi, da koncentrira industrijska podjetja v svojo bližino in kako se bo to Beogradu vse dobro poplačalo. Zadnje malenkostno zboljšanje uradniških plač ni dvignilo kupne moči uradništva. Še vedno moramo reči, da je uradništvo brez kupne moči. To je tudi glavni vzrok poslovnega neuspeha v našem mestu. Če računamo, da je v Ljubljani približno 1300 trgovskih obrafbv, je od teh nad 80% malih, ki komaj životarijo. Padajoča kupna moč našega prebivalstva je tudi povzročila, da se mora vsak omejiti pri nakupu blaga, in tudi najcenejšega. Posebno važno za malega trgov- nih mej je bila znana ljubljanska manufakturna trgovina, danes pa ji delajo že manjša slovenska mesta občutno konkurenco, ker so ljubljanske davščine prevelike. Ljubljanska trgovina trpi tudi zaradi preostre konkurence. Na 60 do 70 prebivalcev pride v Ljubljani že ena trgovina, pač dovolj zgovoren znak ostre konkurence, ki dopušča le še minimalen zaslužek Če smo se dotaknili teh vprašanj, ki močno vplivajo na davčno moč trgovca, ne smemo prezreti mestnih davščin, predvsem uvoz-nine in trošarine, ki so težka obremenitev za vse ljubljansko prebivalstvo, za trgovski svet pa močna ovira svobodni konkurenci. Ljubljani konkurirajo že vsi večji zu- VSE POTREBŠČINE za gg. oficirje orožnike f i n a n c o železničarje mitničarje itd. Praktična in primerna božična darila so razni ostanki, ki jih prodaja po neverjetno nizkih cenah priznano najcenejša trgovina Gustav Weilguny Ljubljana Nabrežje 20. sept. štev. 4 Pod Lemenatom trgovina bo v nedeljo pred Božičem ves dan odprta 1 . 3$§Sjte.» VAM NUDI po najnižjih cenah t v .r d k a SIMON KUMANEK LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 Velika izbira dežnih plaščev, vojaških štofov in pribora! ca je tudi to, da se vedno bolj širi nakup blaga na obroke, in to na več mesecev, pri nekaterih celo nad leto dni. V nekaterih trgovinah je prodaja blaga proti gotovini sploh prenehala. Da prodaja na dolgoročne obroke zmanjšuje tudi običajni dobiček, je več kot jasno. Padec zaslužka je precej in v največji meri udaril špecerijsko stroko, občutijo pa to tudi druge stroke, zlasti manufakturna in modna stroka itd. Večina kupuje ceneno blago, dražje ostaja na zalogi. Rezultat tega je odpisovanje cen blagu. Vsak tak odpis pa pomeni dejansko gladko izgubo, ne-glede na izgube, ki jih trgovci utr-pe pri slabih plačnikih. Jesen je bila od nekdaj za trgovce čas velike konjunkturo, zadnja leta pa to ni več. Pred dobrimi desetimi leti smo imeli v Ljubljani 22 nianufakturistov na debelo, danes so še samo 3. To je zgovoren dokaz, v kakšen položaj je zašla ta nekdaj tako odlična ljubljanska stroka. Daleč izven držav- nanji kraji, zato se ni čuditi, če poslovni uspeh ni tak, kakor si ga trgovci želijo. Tihotapstvo bujno cvete v občutno škodo solidne in legitimne tr- govine. V tem pogledu je mest i občina že nekaj storila, a še t • dovolj. Bolj mora zaščititi svcj-e davkoplačevalce. O škodi, ki jo povzročajo trgovskemu stanu krošnjarji vseh vrst, je na tem mestu vsaka beseda odveč. Kralj, banska uprava se mnogo prizadeva, da gre trgovskim organizacijam na roko, kljub temu pa še ni pravih uspehov. Treba bo še precej borbe. Zbornica za TOI je že v tem (»ogledu predlagala konkretne predloge, kako omejiti krošnjarstvo, toda tudi trgovci sami morajo pomagati, da se zatre nereelno poslovanje krošnjarjev, domačih ko tujih, a tudi tujih trgovskih potnikov in zastopnikov. Navedli smo nekaj najvažnejših stvari, ki so vplivale na neugoden poslovni uspeh v letošnjem letu. Kljub mnogim zatrdilom o zboljšanju gospodarskega stanja ne morejo ljubljanski trgovci konslatira-ti tega zboljšanja. Nasprotno se je gospodarski položaj Slovenije poslabšal in 1. 1937. ni prineslo trgovini tega, kar so trgovci upali. Politične vesli 0 razgovorih zun. ministra Delbosa z dr. Stojndinnvičem je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da sta proučila oba ministra vsa vprašanja, •ki se tičejo Francije in Jugoslavije. Ugotovila ©ta, da se razviiajo francosko-j ugos lo van s k i odnošaji čisto v skladu tradicionalnega prijateljstva obeh narodov, kar je potrdila tudi obnova prijatehekega pakta. Oba ministra sta nadalje ugotovila koristnost članstva pri Zvezi narodov ter naglasila važnost novih pogodb, ki jih je podpisal Delbos v Beogradu. Minister Delbos in dr. Vrbanič sta podpisala naslednje pogodbe: dopolnilno trgovinsko pogodbo, pogodim o trgovinskih plačilih in pogodbo o kontingentih. Francoski listi zelo obširno poročajo o Delbosovcm obisku v Beogradu ter naglašajo, da se. je videlo tudi v Beogradu, kakor preje v Bukarešti in Varšavi, da ni Francija nič izgubila na svojih simpatijah. Zlasti pa poudarjajo francoski listi, da se ja v vseh treh prestolnicah videlo, da je pojem svobode nerazdružljivo zvezan s francoskim narodom in da 'mu baš to pridobiva na svetu simpatije. Nemški listi pišejo, da po izstopu Italije in Zveze narodov ne more biti niti govora o tem, da hi se Nemčija vrnila v Zvezo narodov. Iz komentarjev francoskih in angleških listov pa se vidi, da nameravata Francija in Anglija Se bolj delati za Zvezo narodov in da bo Anglija že v januarju predlagala njeno reformo. Francoski listi računajo s tem, da bodo izstopiie iz Zveze narodov še Albanija in nekatere južno-ameriške države. Japonci so po hudih bojih vendarle zavzeli Nanking. Mesto je branilo le okoli 50.000 Kitajcev, japonske čete pa 60 štele nad 200.000 mož. Kitajci so se hrabro branili. Ko so se umaknili čez reko Jangcekiong, je bilo več kitajskih ladij od Japoncev potopljenih. Japonske baterije pa so streljale tudi na ameriške in angleške ladjo ter potopile ameriško topovsko ladjo »I’aney«. Več ameriških mornarjev je utonilo. Japonci so 6e sicer takoj opravičili, vendar pa je velik del ameriške javnosti tako zelo ogorčen, da so nadaljnji dogodki čisto nejasni. Zun. minister Eden jo v angleškem parlamentu izjavil, da je položaj tako resen, da ne bi želel dati o dogodkih na Daljnem vzhodu nobenega pojasnila. Jedilni pribor kuhinjsko posodo, okovje za stavbe in pohištvo kakor tudi drugo železnino si nabavite zelo ugodno pri „JEKLO“, Ljubljana, Stari trg Halo! Najnovejše Hal O! brezkonkurenčne aparate MARELLI SUPER 5 CEVNE dobite že od Din 2.600'— naprej Ugodni plačilni pogoji edino le pri tvrdki Radio Jlrion", Ljubljana, Celovška c. 28 Glavno zastopstvo: Radio .Arčon', Ljubljana, Celovžka 28 Specialna trgovina s finim moSkim perilom LEOPOLD MAHER preje MELfl LJUBLJANA — Tyrševa cesta 9 Vam nudi vedno veliko izbiro izgotovljenega moškega perila in drugih modnih novosti. Perilo izdeluje tudi po meri. T£ni;' solidne' Kroji brezhibni! — Kvalitetno blago! odne novosfi Lončar - Raška - Stare Uuhliana, Frančiškanska 3 o Špecerija Galanterija Manufaktura Pri »Novaku" Ljubljana, Tržaška cesta 15 (nasproti trga) Glince Velika izbira vodno svežega blaga po konkurenčnih tenah Praktična darila: damske nogavice, rokavice, kombinože po tovarniški ceni — Poglejte si izložbe! Pfprlžall »e bosta o nailh nizkih cenah Najboljše ste postreženi z dobrim vinom, toplimi in mrzlimi jedili „Ekspress kava se priporoia BUFFET UKMAR vis-čk-vis Univerze Nakup naših izdelkov z znamko EF-KO Vam jamči za stalen porast Vašega prometa MODNE PLETENINE INTERLOK- «.t- PERILO F. KOS LJUBLJANA, Židovska ul. 5 Velika zaloga kožuhovine strokovno delo, barvanje in strojenje kož Se priporoča JOSIP DOLENC, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠTEV. 19 Cehi v sred n Posebnost srednjega veka je bilo cehovstvo. V zgodovini se pojavlja cehovstvo mnogo prej, kakor pa se splošno misli. Tako je bil najden v Genovi dokument, ki dokazuje, da je bilo že v 13. stoletju cehovstvo. Dne 24. februarja 1248. so namreč zlatarski mojstri ustanovili svoj ceh. Vseh mojstrov je bilo 17, ustanovno skupščino pa so imeli v cerkvi Matere Božje. Drug drugemu so prisegli, da se bodo prihodnjih deset let strogo ravnali po naslednjih pravilih: Ne bodo dobavljali zlata, srebra in dragih kamnov nikomur, kdor ne pripada njihovemu cehu, pa tudi nobenemu članu ceha, ki ne bi isto prisegel. Ravno tako pa ne bodo nikomur dopustili izvajati zlatarskega poklica, če ni član ceha. Drugi primer ustanovitve ceha se sporoča iz Bologne. Tam so si ustanovili 1. 1242. trgovci masti in oljčnega olja svoje združenje, v katero so vstopili tudi sirarji in mesarji. Ustanovili so si ceh za dobo desetili let ter se z medsebojno prisego zavezali, da ne puste za pult nikogar, kdor ne bi bil član tega ceha ter da ne bodo sklepali pogodb z nikomer, kdor bi hotel izvrševati isti obrt, a se ne bi tudi zavezal, ua stopi v ceh in sprejme njegova pravila. Novi člani so se sprejemali samo po čislo določenih pogojih. Morali so plačevali redni prispevek ter se zavezati, da bodo plačali pogrebne stroške za manj premožne Člane ceha. Organizacija cehovske uprave je bila skoraj povsod enaka. Na občnem zboru so se izvolili odborniki, ki so se v vsakem kraju imenovali drugače. Tako so se imenovali konzuli, sodniki, gastaldi, judices, stražniki itd. Tem odbornikom je bil dostikrat dodan še ožji svet, ki so ga tvorili vodilni možje ceha. Dolžnost teh ožjih svetnikov je bila, da so »po najboljši vesti, brez hinavščine in v splošno korist svetovali svojim bratom«. Včasih pa se je uprava cehovskih financ izročila posebnemu blagajniku ter izvolila posebna kontrola. Volilo se je ali direktno ali z listki ali tudi s kroglicami. Padov-ski cehi so volili takole: 8 volilcev, ki so bili izvoljeni z večino glasov na občnem zboru, je sestavilo seznam 8 kandidatov, od katerih sta bila dva izvoljena kot gastalda na štiri mesece. Občni zbor vseh članov je bil v nedeljo v cerkvi cehovskega patrona. Če sta zahtevala dva mojstra, se je moral sklicati izredni občni zbor. V Angliji so se ljudje istega poklica prostovoljno združevali v združenja, ki pa niso potrebovala oblastvenega potrdila, razen če bi se- morala uvrstiti med inostran-ske cehe ali gilde. Država si je namreč lastila pravico, da more te cehe vsak hip razpustiti. Prve obrtniške organizacije so se pojavile v Angliji šele 50 let po izdaji prvih pravil trgovskih gild. V Franciji pa je minilo celo stoletje med nastankom trgovskih in obrtniških cehov. Prvi trgovski cehi so nastali že v 11. stoletju. Tako v Franciji ko v Angliji in Italiji je največja značilnost cehov, da imajo samo člani cehov pravico izvrševati določeni obrt. Pravila rokodelskih korporacij niso prepovedovala samo tujim osebam vsako izvrševanje obrta, temveč so tudi prisilila vsakogar, da je vstopil v ceh, na drugi strani pa so tudi prepovedovala mojstrom, da bi izvrševali še kak drug poklic. Fr. Perčinlic elektron* eitatmno in ko«tc. elektrotehnično podjetje —a——««ra—i lil na umi1 lih bimmit i umi i ■ immi—iimirn 'iFin—im— mi Ljutriions, Gosposvetska 16 Specialna delavnica za previjanje elektromotorjev, instalacije za razsvetljavo in pogon. — Ves elektromaterial in žarnice na zalogi. „DMRiCINn? je lak, ki krije z enkratno prevleko. Suši tudi pozimi v eni noči. — Ne pusti sledov čopiča. Zdrži na vlagi, na solncu in je trajen. Z ^Durlin" lakom lahko lakira vsak sam. Dobite ga v vseh barvah le pri tvrdki Rudolf Hafner, Ljubljana Miktofiieva cesta 36 Oglasi v »Trgovskem listu" imajo uspeli! oskusite enkrat z nakupom pri nas! Zagotavljamo Vam, da boste ostali naša stranka Zakaj? Ker kupite blago od najcenejših do najboljših kvalitet po brezkonkurenčn i h cenah. —To nam priznavajo stranke same Mudimo Vani v ogromni izbiri vedno nove češke in angleške kamgarne, damsko modno blago za plašče, kostume in obleke, za perilo trikoline in popeline — razne volnene odeje, koce, svilene odeje i. t. d. Obiščite torej manufakturo PRI »ZVONU" I. Strojanšek Ljubljana, Pred Škofijo 21 poleg magistrata (rotovža) Pravila ceha v Bologni so tudi določevala, da ne sme nihče sprejeti pomočnika v delo, če ni dovršil pri drugem mojstru dogovorjene najemne dobe. Nadalje prepovedujejo pravila pomočnikom, da bi druge ljudi izučili v svojem obrtu. Pravila so tudi določala število vajencev, ki jih sme sprejeti mojster. V nekaterih strokah je smel imeti mojster samo enega vajenca. Da bi se ohranila enakost v dobičkih, so pravila zahtevala, da mora v nedeljah in praznikih počivati vse delo. Visoke kazni so se nalagale tistim, ki se niso ravnali po tem predpisu. Trgovinski register Vpisal« so so izprcmcinbc pri naslednjih tvrdkah: Hugo Štern & Co., mehanična tkalnica, Pobrežje pri Mariboru. Zbog omožitve se spremeni ime družbenice Ele Kopač v »Ela Vlahovič«. Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah, d. d. Izbrišeta se člana upravnega sveta Vincenc Jurij Thurn-Valsassina in Herman Proft, vpišeta pa nova člana Aleksander Thurn Valsassina, veleposestnik v Črni pri Prevaljah, in dr. Erich Wohlfarth z Dunaja. Izbrisale so se naslednjo tvrdke: Ivan Jurček, trgovina s prašiči, z mesom in s slanino ter klanje prašičev in telet, Blatna Brezovica. F. Schmid, pekarna, dediči Run-galdier & Conip., Maribor, zaradi razdružitve družbe in prestanka obrta. L. Fiirsager, trgovina z mešanim blagom na drobno in na debelo, Radovljica — zaradi opustitve obrata. Doma in po svetu Navdušen sprejem, ki ga je doživel francoski zunanji minister Delbos, v vsem Beogradu in v vseh krajih, ki jih je obiskal, je znova dokazal, da je francosko-jugoslo.vansko prijateljstvo za vedno utrjeno, ker je globoko zapisano v srcih obeh narodov. Pogreb nadškofa dr. Bauerja je bil v ponedeljek dopoldne. Udeležba ljudstva je bila ogromna in živ dokaz, kako v ozki zvezi z njim je bil blago-pokojn, knez. N j. Vel. kralja je zastopal na pogrebu kralj, namestnik dr. Perovič Pogrebni obredi in sprevod je trajal nad štiri ure. K večne-' mu počitku je bilo položeno truplo j nadškofa dr. Bauerja v kripti zagreb-t ške katedrale. I V bojih za Nanking je padlo baje j 30.000 Kitajcev ip 30.000 Japoncev. I Nenadoma pa eo prišle vesti tudi o ' velikih bojih 60 km vzhodno od Pe-I kinga, kar dokazuje, da kitajske pro-' vilice le niso tako trdno v japonskih rokah kakor govore japonska poročila. V Tokiu so na najslovesnejši način proslavili zavzetje Nankinga. V manifestacijskem sprevodu po mestu je bilo baje 800.000 ljudi. Tako z ruske ko s kitajske strani se demantira vest, da bi Rusija in Kitajska sklenile vojaško zvezo. Japonci pa poročajo, da se na mongolski meji ruske čete kar odkrilo bore na kitajski strani. Kitajci izjavljajo, da se bo tudi po zavzetju Nankinga boj nadaljeval. Na madridski fronti so zopet oživeli boji, ki pa se zaenkrat še omejujejo le na artilerijo in letala. Več granat je padlo v mesto ter je bilo mnogo ljudi ubitih. Na Češkoslovaškem je že nad 1 milijon radio naročnikov Vsi notranji in zunanji dolgovi Francije so od 31. avgusta 1936 do 31. avgusta 1937 narasli od 300 na 384-6 milijarde frankov. Avstrijske klirinške terjatve proti drugim državam znašajo okoli 200 milijonov šilingov. Največ ima terjatev Avstrija v Nemčjii, namreč za 60 milijonov šilingov. V Švici se bo ustanovila posebna komisija devetih članov, ki bo odločala o pripustitvi tujih vrednostnih papirjev na švicarske borze. Če bo komisija pripustitev odrekla, potem bo ta sklep za vse švicarske borze obvezen. Če pa bo komisija pripustitev dovolila, sme skleniti vsaka borza kakor hoče. Avstrijske tkalnice kamgarna zahtevajo znatno povišanje carin, ker da je tuja konkurenca premočna. Koneumenti se temu povišanju upirajo. - - LJUBLJANA, Sv. Petr v,-, ' i- —s, 1' ov./-ov'./'vVi/- ''V,/Acv,/- >v,,-.«v ^.vk, M_1 v/,7^^",\u~0',n\Tj/'J\ujfc 1 • M«fu /-4./» 1 ^i.f\uJh\djht\uJl £h«R M §&!)■; $g __ _ - — m ■ - _ \“l?,.i'i Priporoča veliko zalogo damskega in moškega perila, kravat, nogavic itd. Nadalje ima vedno v zalogi najmodernejše damske plašče, obleke, bluze, otroške ob-lekce po priznano nizkih cenah As'.*/ Ačv/A-č../A-nV' Aa*/ Ao.*/ A^«*/ AA -/A*'*/A.' „/ A*5JANv/A.'-/ ‘>>5/ >v A>>/'As''/ Asv/A^f/'AsvA/ 15^7/ A^ A^f/A^f/ As'f/A^/ A\5ŽA^V/ A^$/ AMf/Ai-5/!Xtav WaAM5A^ Afcf/ Aic Proti navalu tuiega kapitala Trgovina mora ostati v domačih rokah Nimamo nobenega predsodka proti tujemu kapitalu, temveč nasprotno želimo, da pride k nam v deželo in da pomaga dvigali naša naravna bogastva, ker imamo pač lastnega kapitala za tako velike in drage investicije premalo. Tudi prav nič ne nasprotujemo, če tuji kapital pri nas zasluži in če zasluži celo več, kakor bi zaslužil doma, toda tudi njegov zaslužek mora imeti svoje meje. Zato se nikdar ne bomo mogli sprijazniti s tem, da bi tuji kapital deloval pri nas tako, kakor deluje v kolonijah. Nismo in nočemo biti kolonialna dežela za prav nikogar. A velik del tujega kapitala deluje pri nas tako, kakor da bi bil v koloniji. Le v kolonijah so ..mogoči čisti dobički, ki presegajo 50% in več glavnice. Pa Me nekaj moramo zahtevati od tujega kapitala, da nam namreč pomaga tam, kjer sami ne moremo zaslužiti, ne pa da bi odjedal našim ljudem zaslužek. Mislimo, da bi se tuji kapital moral z vso pravico po tem ravnati, saj si Veleblagovnice pa pomenijo še druge nevarnosti za naš narod, ki pa se jili moremo tu le na kratko dotakniti. Dobiček domačega trgovca ostaja doma in oplaja gospodarstvo, dobiček tujega kapitala gre v tujino in oplaja tuje gospodarstvo. Čim več zaslužijo pri nas veleblagovnice, tem bolj revni srno postali. Posebno nevarnost pa pomenijo veleblagovnice za našo mladino in za trgovski naraščaj. Če bi zmagale veleblagovnice, potem noben trgovski pomočnik ne bi smel niti misliti na to, da bi se osamosvojil. Z velekapitalom reven trgovski pomočnik ne more konkurirati. A padla bi tudi naša sposobnost za gospodarsko osamosvojitev. Dosedaj je trgovina ustvarjala kapital, ki nam je dal sredstva za industrializacijo dežele in za dvig našega denarništva. Če bi veleblagovnice ubile domačo trgovino, potem bi izgubili tudi zadnjo možnost, da pridemo do kapitala. Za vedno bi bili obsojeni, da ostanemo narod revežev! TOVARNA VIDMAR LJUBLJANA SAVLJE 18 DEŽNIKI - NOGAVICE PERILO PRODAJALNE: LlubSjana: Pred škofijo 19 Zagreb: Hica a Prešernova ul. 20 Jurišičeva 8 je priboril dominantni položaj že v naši rudarski industriji, v celi vrsti drugih industrij, v električni stroki in tudi že močan vpliv v denarstvu. Naj zahvali Boga, da si je vse to že pridobil in da si bo znal vse to ohraniti, nikakor pa ne gre, da bi posegal še na področja, ki so bila dosedaj čisto naša. A v zadnjem času je tuji kapital začel posegati tudi na ta področja. Z veleblagovnicami hoče postati gospodar vse naše detajlne trgovine, z veleblagovnicami lioče izriniti z našega domačega trga celo naše domače ljudi. Proti temu pa so morali nastopiti trgovci in morali so se jim pridružiti vsi, ki hočejo gospodarsko svobodo našega naroda. In tako je prišlo do onega močnega nastopa vsega trgovstva Jugoslavije, ko so bile v vseh večjih mestih vse trgovine zaprte. Del javnosti pa tega boja proti zasužnjenju domačega trga po tujem kapitalu ni razumel. Dal se je zavesti od fraz, kakor da veleblagovnice ubijajo draginjo. Dejansko pa ubijajo sam« solidnost v trgovini, ker prodajajo vsako blago, tudi takšno, ki je obležalo v skladiščih. Kar pa je res kaj vrednega blaga, to pa je v veleblagovnicah celo dražje, ker pač hoče pri nas tuji velekapital mnogo zaslužiti, ne pa uganjati kakšne socialne dobrote. Vse ortopedsko, kirurgične in bandažijske potrebščine, tudi po meri in v najsoiidnejši izdelavi po najnovejših modelih, Vam nudi po najnižji ceni tvrdka Zato je trgovstvo že zaradi svoje nacionalne zavednosti moralo nastopiti proti veleblagovnicam in zato je trgovstvo tudi prepričano, da bo v tem boju zmagalo. Samo eni so pravilno pojmovani narodni interesi in v boju proti veleblagovnicam zastopa trgovstvo samo to interese. Beograd: Kralja Milana 5 KOVI Sad: Kralja Aleksandra 21 Vzorčni semenj v Plovdivu V Plovdivu (Bolgarija) se bo vršil VI. vzorčni semenj od 25. aprila do 8. maja 1938. Ob priliki 70letnice obstoja vabi cenj. dame in gospode v svoje po- večane obratne prostore za nakup božičnih 111 novoletnih daril IVAN SAMEC LJUBLJANA, Mestni trg 21 Veletrgovina galanterijskega in drobnega blaga, pletenin, vseh vrst nogavic, delavskega in boljšega perila, krojaških in čevljarskih potrebščin, sukanca, pavole, DMC in CMS predmetov, pisarniških in šolskih potrebščin i. t. d Nizke konkurenčne cene! Solidna postrežbal oktvua irevt PfctftHk C N EV*'O Wf« I^ZAIKHA VfJOi W*6* tunqwi ftlAIARf*! cier.ciKHi MUIADM Tovarna moških športnih čepic, raznih pletenin, kakor tudi vseh vrst damskih klobukov in čepic v najbogateiši izberi LJUBLJANA s"£s™, M. OGOREVC Miklošičeva cesta ' IZDELKI GROSUPLJE Kdo V zadnjem času skoraj vse cene rastejo. Nekateri dol že trgovce, da so oni krivi dvigu cen. Res ne vemo, ali je to govorjenje bolj dokaz nevednosti ali zlobe, ker vsi so preje krivi draginje kakor pa trgovci. Trgovec hoče vendar mnogo in hitro prodati, da mu blago ne obleži, zato bo vedno skušal prodajati čim ceneje in zato tudi vidimo, da vsak trgovec kolikor le mogoče znižuje cene, samo da je promet večji, da gre blago hitro naprej. Žal pa ima trgovec vse polno tihih, a zato teni bolj mogočnih kompanjonov, katerih se ne more otresti in ti so tisti, ki d raže blago. Tu je treba predvsem omeniti razne kartele, ki kar diktirajo cene. Na teh cenah ne more trgovec nič spremeniti, ker dobi blago samo po teh cenah. Silno pod raže blago tudi razne carine. Zvišanje ažija na 13 % je nujno podraž.ilo vse blago, ki prihaja iz tujine. Najtežje pa je 1o, da so pri nas visoke carine celo na surovine, ki se potrebujejo za izdelovanje končnih izdelkov. Vse nogavice, perilo, dežniki, vse tkanine bi bile mnogo cenejše, če bi se carine znižale na znosno mero. dragimo j Visoke davščine so tudi eden razlogov draginje. Letos je bil znova povišan poslovni davek, kar seveda mora vplivati na ceno blaga. Povišane so bile socialne dajatve, pred leti pa so bili povišani skoraj vsi davki. Takse rastejo prav tako stalno. Pri tem pa je še upoštevati, da ni nikjer davčna praksa tako ostra ko v Sloveniji. Poleg tega pa ima Slovenija tudi najvišje samoupravne davke. Drugod znašajo doklade 25%, v Sloveniji pa tudi nad 100%. Potem je treba še prišteti razne mestne trošarine, uvoznine in druge pristojbine. A kje so še železniške prevoznine, davek za čezmerno izkoriščanje cest in vse druge davščine! Agrarno pasivna Slovenija občuti te davščine tem huje, ker mora tudi živila plačevati draže ko druge pokrajine. Če se dvignejo cene žitu, potem se dvigne blagostanje v Vojvodini, v Sloveniji pa za isto mero pade. Slovenija plača predvsem račun, da so pri nas cene žita nad svetovno pariteto! Vse to pa še dolgo niso vsi izdatki, ki obremenjujejo blago. Treba prišteti še visoke najemnine za lokale, saj je znano, da se lerade rentabilitetni računi za no- ve hiše na podlagi najemnin za lokale. A kje so še vse socialne prostovoljne dajatve trgovstva! Ni večje narodne prireditve, ni večje socialne akcije, pri kateri ne bi i sodelovali trgovci v prav odlični meri. Poleg tega pa mora še vsak trgovec dajati sam privatno, saj se v sedanjih težkih časih vse obrača nanj. Ni zato čuda, če je v Sloveniji padlo v zadnjih štirih letih število trgovin za več ko 4000. Ta katastrofalni padec je pač najjasnejši dokaz, da trgovec ne dela draginje, temveč da je tudi on njena žrtev. Zato pa bi bilo le prav in pravično, če bi javnost tudi položaj trgovca presojala objektivno! Za kavarnarje, hotele, restavracije in gostilne od 3 kg kave naprej znaten popust! — Mletje kave brezplačno. Se priporoča z odličnim spoštovanjem Moteh Bogomir, Ljubljana, Vodnikov trg 5 KARL PRELOG LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA 4 — STARI TRG 12 TESTENINE v najboljši kakovosti priporoča Ivan Oprešnik, Liubliana Celovška cesta štev. 232 Nudi cenj. občinstvu svojo veliko zalogo modernih damskih in moSkih Čevljev. Najboljši nepremočljivi športni in smučarski čevlji ter gojzarce vedno v veliki izbiri. Dalje „TretOm“ damske snežke in galoše za gospode po zmerno nizkih cenah. Knjigarna r. z. * o. z. Založništvo Pisarniške potrebščine — Antikvariat LJUBLJANA, Kongresni trg 19 Poštni ček. račun 12620 Telefon 2'/93 Premišljaš, kaj bi prinesel Božiček Tvojim dragim. Pojdi in oglej si v NOVI ZALOŽBI krasna darila: kristal, keramiko, knjige, nalivna peresa, vse za pisarno. Bogat izbori Solidne cene! Kot izredno lepo literarno darilo CANKARJEVI ZBRANI SPISI, FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI Najugodnejši in najcenejši nakup perila za dame, gospode, kakor tudi za otroke, volne, bombaža, svile, nogavic, rokavic, pletenin i.t.d., i.t.d. A. ZIBERT - LJUBLJANA trgovina s čevlji Prešernova ulica PRIPOROČA SE TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO ■a g DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, TYR Š E VA CESTA 12 (DVORIŠČE) ANT. KRISPER LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Pletenine trikotaža damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice toaletne potrebščine otroške igračke čevlje vseh vrst po najnižjih cenah Na debelo! Zimsko perilo, za dama in gospode arničnik - Nebotičnik Anion Birke Ljubljana, Mesini irg 9 Telefon 24-56 Glavno zastopstvo: ZerJiL - aparatov Koriing-Ptionoia Tehnični predmeti, akumulatorji, pisalni stroji, popravijalnica koles in sestavni deli Kdaj dobi Ljubljana novo tržnico Mnogo pred vojno je že sedanji senator Ivan Hribar opozoril na nujno potrebo, da dobi Ljubljana svojo veliko tržnico. Mnogokrat je bila kasneje ta potreba znova poudarjena, a tržnice nimamo še danes. In vendar ni stvari, ki bi se dala tako zlahka in tako hitro izvesti. Kajti za tržnico se dobi denar najlaže in najhitreje. Vsi oni, ki hočejo imeti v novi tržnici svoje prostore, naj postanejo delničarji družbe, ki bo zgradila novo tržnico. Občina pa bi seveda tudi imela primeren paket delnic. V enem letu bi se dala na ta način zgraditi nova tržnica in če bo ob- Kožuhovfno vseli vz>sf, bukov tudi xgotovliono pla« sče, /epe, boo, ovvulniko itd. iizLe cene! w KvalMefno nudi kvznuvstvo bi.9«i Hšrko Krašnja, Ljubljana krznar in izJelovaielj čepic - Frančiškanska ul.. Pasaža Elektrotehnično podjetje BOGATAJ IVAN [j* Telefon 20-03 Kongretni trg 19 (poleg nunske cerkve) Izvršuje vse električne inštalacije in popravila. — Trgovina in zaloga vseh vrst inštalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo, nizke cenel čina količkaj dobro organizirala vso zadevo, ji bo nova tržnica tudi nov vir dohodkov. Zato res ne razumemo, da še danes nimamo tržnice! Ali je res najbolj enostavne reči najbolj težko izvesti? čistost ulic Če hoče postati Ljubljana tujsko prometno mesto, potem mora gledati tudi na to, da so njene ulice čiste in brez prahu in blata. Tega slovesa pa ljubljanske ulice danes nimajo, a z le malo dobrega dela bi ga mogle imeti. Nimajo ga predvsem zato, ker se ulice snažijo tako, kakor se ne bi smele. Ljudska govorica pravi v sedanjem snaženju, da se kaže v tem, da se ponoči pomete prah z ulic na tratoarje, zjutraj pa s trotoarjev na ulice. Morda bi se z nekaj dobre volje in z nekaj brezposelnimi ljudmi vendarle dalo urediti, da bi se ceste pravilno snažile, da bi se pred pometanjem oškropile, da h' se prah potem odpeljal, da bi se prehodi vedno očistili, da bi se skrbelo vedno za odtok vode, itd Saj vse to niso nobene umetnosti in zato bi se seoanji nered tem laže odpravil. AD: ODLOG plačil: Prekmurski posojilnici v Murski Soboti je znižal kmetijski minister obrestno mero za stare vloge od 2 in pol odstotka na 2 %. z* SgSšB. F. KS. SOUVAN mm ' ' ■ ■ LJUBLJANA MESTNI TRG 24 knil^ucna Janez Dolžan £{uMi tehnični predmeti, štedilniki, Gospodinjske potrebščine. peči, cevi, sesalke itd. Novost za gospodinje: ŠTED-REGULATOR obročki za štedilnike, 50% prihranka na kurivu. Vabimo Vas, da se prepričate! Pocenite razsvetljavo v lokalih ! Ne cestna razsvetljava, temveč razsvetljava trgovin in izložb spreminja mesta v morije luči in svetlobe. Ciin bolj so razsvetljeni trgovski lokali, tem bolj velikomestno je lice mesta, tem večja je njegova privlačnost za tujce. Pariz je privlačen za ves svet predvsem zato, ker je mesto luči. Tudi v Ljubljani se v zadnjem času močno širi svetlobna reklama, izložbe ljubljanskih trgovin pa so bile že od nekdaj lepo razsvetljene. Čeprav je sedaj mestna elektrarna ceno za izložbeno razsvetljavo precej znižala, bi jo vendar morala še bolj, da bi tudi s tem dala še večji podnet za povečanje izložbene razsvetljave. A ‘potrebno je, da se tudi pristojbina za razsvetljavo v lokalih zniža. Ne samo izložbe morajo biti svetle, tudi lokali sami morajo bleščati v svetlobi. To privablja ljudi v mesto, kajti luč je bila vedno največja privlačnost. Kjer pa je svetlo, je tudi razpoloženje ljudi optimistično. Pesimizem se skriva le v temnih kotih. Tudi na to naj mislijo odgovorni činitelji! Še posebno pozornost pa ije posvetiti razsvetljavi z neonovo lučjo. Moderno mesto se mora naravnost potapljati v svetlobi reklame z neonovimi cevmi. Mestna uprava bi morala zato na vse mogoče načine olajšati trgovcem, da se poslužujejo te reklame. Namesto tega pa birokratični predpisi vso to najmodernejšo reklamo v Ljubljani skoraj že onemogočajo. Čez krov s temi bi-rokratičnimi predpisi! Tudi Ljubljana mora postati mesto luči in s svetlobnimi reklamami moramo ubiti predsodek o vedno megleni Ljubljani! Oblasti pa morajo pri tem pomagati, ne pa ovirati! ANTON MARKUN priporoča trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, zaloga nogometnih žog in usnjenih damskih torbic LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 40 telefon 35-37 L BONAČ SIN Ljubljanska kartonažna tovarna in industrija papirja Ljubljana Tovarna za papir in lepenko: Količevo-Domžale Centrala: Ljubljana, Čopova c. 16 Telefoni interurban 23-07 in 34-81 , Brzojavi*: Bonač ain Ljubljana Izdelki: Vsakovrstna kartonaža in ostali papirni izdelki. Papir, lepenka, karton. Tovarniške znamke: toaletni papir »SANOL* in »HERMES”, registratorji in mape za korespondenco »HERMES” in »RADOS” VSE, KAR ŽELITE, Vam natiska hitro in po nizkih cenah Učiteljska tiskarna v Ljubljani Najpriprostejše letake, razne oglase, lično in prikupno opremljene ilustrirane cenike in kataloge naročite v Učiteljski tiskarni v Ljubljani Vse pisarniške potrebščine, razne vrste papirja, poslovne knjige, papirnate servijete in vse kar rabite, naročite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ulica št. S, ali V njeni podružnici V HitlilfMII, Tvrševa cesta Mani birokratizma Prav pogosto se dogaja, da dobivajo poslovni in tudi drugi ljudje pozive, da pridejo v tej in tej uri v ta in ta urad, ker sicer bodo kaznovani, ali pa »se privedejo s sito«, kakor se tako lepo pravi. Poslovni človek mora v tem primeru vse pustiti, kakor je, odhiteti na urad, tam dostikrat čakati tudi par ur, da potem izve, da se hoče od njega zvedeti, kako je bilo ime njegovi materi. Dotieni urad ima telefon, na urad povabljeni poslovni človek ima telefon, ali bi bilo res tako nemogoče, da bi uradnik v uradu kar po telefonu vprašal, kar hoče vedeti? Ali drug primer! Uslužbenec urada prinese poslovnemu človeku povabilo, da se zglasi v tem in tem uradu. Gre za čisto malenkostno vest. Ali res ni mogoče, da bi uslužbenec imel kar pri sebi dotični akt in bi se povabljeni kar podpisal, da je vzel sporočilo na znanje. Saj je uslužbenec že naredil potrebno pot, ali jo mora sedaj še poslovni človek. Več praktičnosti, pa manj birokratizma! m Za nakup zimskega perila, trikotaž, pletenin, nogavic, rokavic, snežk, galoš, domačih čevljev, dežnikov in lepiht praktičnih boiiinih daril se cenjenemu občinstvu toplo priporoča tvrdka F. 2Jf. Schmitt Ljubljana j Ogled blaga v trgovini je brezobvezenl imMHnnMMMiHMMMnHHmnnMHMraran Špedicija TURK p r e v z e m a Ljubljana OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59. Vilharjeva 83 (naspr. nove carinarnice). PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarjr-kova cesta 9 (nasproti tov. kol.). Simbol dovršenosti, odlično kvaliteto predstavlja MINERVA radio aparat Najboljši radio sprejem, nenadkriljiv v glasu RADIOVAL Ljubljana • Dalmatinova 13 Telefon 3363 Obisk v Vidmarjev dežnikov, nogavi Tako zveni človeku po ušesu znani kuplet: »Jaz in ti in Vidmarja marela«, da človek nehote dobi željo, da bi si to tovarno enkrat ogledal tudi od znotraj. To tem bolj, ker je znano, da je tovarno sedanji šef g. Stane Vidmar kar najmoderneje in naj-praktičneje uredil, da je tudi iz tega vzroka njen obisk silno privlačen. In tako smo bili »lepega« dne, ko je prav neusmiljeno deževalo, v Vidmarjevi tovarni v Savljah. Seveda smo si najprej ogledali tovarno dežnikov, ki je matica vse tovarne in ki jo je ustanovil Josip Vidmar, oče sedanjega šefa, 1. 1882, da praznuje tovarna danes že svojo 55 letnico. V tej dolgi dobi se je seveda tudi tovarna modernizirala, zlasti pa potem, ko se je vrnil v Ljubljano kot vojni dobrovoljec sedanji šef Stane Vidmar. Ze takoj ob vstopu v zračne in svetle prostore tovarne se človek začudi, kako tiho, a vendar živahno gre delo izpod rok. Spretna gospodična razreže z električnim nožem blago za dežnike, kakor bi trenil. Pri drugih mizah stoji cela vrsta šivalnih strojev, da je blago hitro sešito. Na drugi mizi se ureja železni skelet dežnikov, čisto vzadi pa silno duhovito sestavljen avtomatični stroj vrezuje palice in jim daje potrebne zareze. Tako gre vsak dežnik iz roke v roko in s tem je dana kontrola, da se vsaka morebitna napaka takoj opazi in seveda tudi takoj popravi. S posebno pripravo se preizkusi tudi blago, da je za vsak Vidmarjev dežnik ustvarjeno polno jamstvo, da je v resnici brez napake in da traja lepo vrsto let. V prvem nadstropju pa je raz^ pošiljalnica, kjer se izvršujejo naročila, tehtajo paketi, upoštevajo vsi nešteti trošarinski in drugi predpisi. Človek zmajuje z glavo, ko sliši, kako velike sitnosti mora premagovati, da pošilja naprej svoje blago v Ljubljano in v vso državo. V moderno dobo razne mestne mitnice res ne spadajo več. Pošiljajo pa se Vidmarjevi dežniki v vsa mesta Jugoslavije, saj je Vidmarjeva tovarna dežnikov nedvomno največje tovrstno podjetje v državi. Tovarna Vidmarjevih nogavic Dežniki spadajo v oblačilno stroko in zato je bilo le naravno, da se je podjetni mladi šef tovarne lotil izdelovanja tudi drugih, oblačilnih predmetov. Kaj bi hodilo toliko našega denarja v tujino, ko pa tudi mi lahko izdelujemo nogavice. In Stane Vidmar jih je začel izdelovati, naprej nogavice za otroke in gospode, potem tudi za dame in sedaj tudi najfinejše damske svilene nogavice. Ze za navadne moške nogavice so potrebni stroji, ki so čudo tehnike. Za fine damske svilene nogavice pa so potrebni še vse drugačni stroji. Pred dvema in pol leti je postavil Stane Vidmar prvi tak svoj stroj v tovarno. Je to ogromni, 15 m dolgi Cotton stroj, ki dela vse sam in z največjo preciznostjo, pri tem brez prestanka, ducat za ducatom. Letos pa je dobil ta stroj še bolj modernega bratca, ki dela še bolj dovršeno. Človek se kar ne more načuditi, ko gleda to prednost delovanja stroja in občuduje krasno izdelavo nogavic iz najfinejšega tkiva. Podjetni Stane Vidmar pa je šel še korak dalje in ustanovil se tovarno trikot perila. Iz surovin se najprej navijajo niti na vretenca, od tu poseben stroj, ki je tudi silno duhovito se- Z moderno srafco in kravato dobil si boš dekle bogato ; zato le brž k Pirnat-u pohiti, ceneiše drug/e ne moreš dobiti, M. Pirnat Ljubljana, Sv. Petra c. 24 in Poljanska c. 1 (Peglezen) Telefon št. 36-57 in telefon št. 36-58 stavljen, navija niti na večje kolobarje, nakar se tke blago, iz katerega se potem šiva trikot perilo. S trikot-periiom je imela marsikatera žena že slabe izkušnje, če bi pa kupovala Vidmarjevo perilo, bi si te izkušnje prihranila. Kajti v Vidmarjevi tovarni se zlasti strogo pazi na to, da se ne plete blago preredko, da se tudi pri sušenju ne napne preveč, ker bi potem vskočilo, ter da ohrani vedno svojo barvo. Barva se zato samo indanthrcn in zato obdrži Vidmarjevo perilo barvo in obliko. V krojnem oddelku pa absolventke tehnične šole skrbe, da se blago tudi pravilno kroji, da sedi potem perilo na telesu ko ulito. Stane Vidmar pa je tudi poskrbel, da so v oddelku vsi potrebni stroji, tako tudi trije avtomatični šivalni stroji, ki kar sami vezejo in brezhibno. Ni čuda, da raste število odjemalk Vidmarjevega perila kar neprestano, ker iz tovarne gre le prvovrstno blago. Tudi lastno barvarno in sušilnico ima Vidmarjeva tovarna. Posebnost je stroj za barvanje nogavic. Kar naenkrat so nogavice pobarvane, posušene in zlikane. Videti je treba, kako vzorno gre to delo naprej. Vsa proizvodnja od surovine dalje pa do kodnega izdelka je organizirana v tovarni. S tem je zajamčeno, da ima vsak izdelek svojo marko in da je vsak tudi prekontroliran. A še nekaj je treh. omeniti, to je velikanska snažnost v vseh prostorih ter red in mir. Človek skoraj pozablja, da je v tovarni, tako mimo vsak na svojem mestu opravlja svoje dolo. Vidi se, da je vsa tovarna res ena družina. In Stane Vidmar tudi polaga važnost na to. Vsa socialna bremena nameščencev plačuje podjetje, vsak lameščenec ima plačan dopust, pri tem pa so tudi plače višje, kakor pa so običajno. A še vse polno lepih zasnutkov ima Stane Vidmar, kako bi socialno pomagal svojim nameščencem. Ko smo si ogledali tovarno, pa smo tudi pokramljali z lastnikom podjetja, kako gredo posli in kakšne ovire mora podjetje prenašati Prvo in najtežje zlo so visoke carine celo za surovine. Če ne bi bilo teh visokih carin, bi bili pri nas dežniki mnogo cenejši ko v ZALOGA PAPIRJA NA DEBELO TOVARNA PAPIRNATIH VREČIC A. ZESCHKO Ljubljana, Cankarjevo nabr.l Ustanovljeno 1867 Izdelovanje vseh vrst vrečic za kavo. dišave Telefon itev. 2519 in bonbone iz pergamin Telefon itev. 28-47 V LJUBLJANI Brz.: ,Kmetskidom‘ reg. zadr. z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica št. 1 Račun poltne hranilnice Stev. 14.257 RAČUN PRI NARODNI BANKI \ C '\c o e > °%/° j* . o ^ V’ Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu 1 Italiji, kljub temu, da je kakovost naših dežnikov boljša. Tovarne morajo imeti poleg tega pri nas velike zaloge, ker se ne dobi blago sproti, temveč mine od naročila do dobav- po 5 in tudi 8 mesecev. Pri nas nadalje ni mogoče, da bi se delo delilo kakor v Nemčiji. Nemški tovarnar nogavic izdela samo nogavico, potem jo da barvarni in oblikovalnici v dodelavo. Naš tovarnar pa mora opraviti vse sam. Naši tovarnarji morajo zato mnogo več znati, ker morajo biti mnogo bolj vsestranski. Tako v tovarni vidi človek najbolj jasno, kaj vse mora znati naš podjetnik, da se vzdrži. Poznati mora blago in stroje, poznati vse neštete zakonske predpise, poznati vse nove iznajdbe in skrbeti mora še vedno za zadosten krog odjemalcev in poznati mora ljudi, k-terim zaupa svoje drage stroje, da navedemo ls nekaj stvari. Posebna prednost Vidmarjeve- ga podjetja pa je ta, da je čisto doma*'? podjetje. Vseh 150 nameščencev so sami domači ljudje, večinoma izučeni v podjetju. Močno pa se uveljavljajo v zadnjem času absolventi naše obrtne šole, srednje tehnične š Je in absolventi tečajev teh šol. Zlasti v krojnem oddelku za perilo so skoraj same absolventke teh šol. Zato pa dela ta oddelek tudi najfinejše perilo brezhibno. Največji ’el zaslug pa ima tudi pri tem gospa podjetnikova, ki je duša tega oddelka in ki zna s finim okusom zbirati vzorce in ki potem tudi skrbi, da so ti vzorci dobro izdelani. A tudi ekspedit in skladišče sta pod njenim skrbnim vodstvom. Tri vogale hiše drži dobra gos; udinja in gospa Vidmarjeva dela čast temu pregovoru. Poslovili smo se ©d prijaznega šefa in se odpeljali proti Ljubljani v zadovoljnem prepričanju, da naša domača podjetja napredujejo, ker so v dobrih rokah. PRECIZNA DELAVNICA ZA POPRAVILA VSAKOVRSTNIH UR IN ZALOGA ZLATNINE, SREBRNINE, KAKOR TUDI UR VSEH KVALITETNIH ZNAMK CENE SOLIDNE! Se priporoča tvrdka A. KAJFEŽ, urar LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 14 NOVA LJUDSKA KUHINJA HUUIIlUlUUtlltlllllllllllltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUllIHUtflllllUIIUIIUUniUHIIIIIUUilHIilHIIIIH (MENZA) Llubllana, Kolodvorska ul. 8 se e priporoča cenjenemu občinstvu. — Na razpolago vsakomur raznovrstna, vedno sveža in okusna jedila po skrajno nizkih cenah. — Mleko, kava, čaj, razno pecivo. Nadalje gulaž, vampi, obara, klobase, zrezki i. t. d. Kosilo in večerja v mnogovrstni izbiri. Odprto od 6.—21. Priporoča se ^11 I Ljubljana avtomatični bufet 1 • | ^ Aleksandrova cesta Telefon 23-08 za naš denar I. C. MAVER, Ljublf ana m a n u laki urna veletrgovina se priporoča cenj. odjemalcem Trgovina in Nedostatki. ki iih ie treba odpraviti Pošta živi predvsem od trgovine, industrije in obrta. Iz tega nujno sledi za pošto dolžnost, da gre vsem tem gospodarskim panogam čim bolj na roko. Kajti čim bolj se razvija trgovina, tem večji so tudi dohodki pošte. Samo za sebe dela pošta, če čim bolj olajša trgovini poslovanje s pošto. Radi tudi priznamo, da je v tem oziru pošta tudi nekaj storila, toda ni še storila dovolj, kakor kažejo razne pomanjkljivosti, ki jih trgovci prav težko-občutijo. V prvi vrsti bi tu omenili uradne ure na pošti. Tako se morejo oddajati na ljubljanski pošti poštni paketi le do 6. ure zvečer. Zakaj ne do sedme? Vsakdo ve, da mora trgovec počakati tudi na popoldansko pošto, da ne more pošiljati vsak paket sproti na pošto in da se ob zaključku trgovine šele pošiljajo pisma in paketi na pošto, Toda naša pošta se na to ne ozira in paketi se sprejemajo le do šestili. Ni se čuditi, če je pošta za trgovca vedno manj privlačna in če ji razna podjetja uspešno konkurirajo. Pošta se naj ozira na zahteve praktičnega življenja, ne pa le na birokratične predpise. Ker smo že pri poštnih paketih, naj povemo še eno. Rečeno je bilo, da bo pošta obvestila trgovce, kadar pridejo zanje carinski paketi. Toda pošta trgovcev nič ne obvešča. Zakaj ne? Kako je sploh s to stvarjo? Poštni prostori so skoraj na vseli poštah premajhni. Kar obupno je, kako dolgo morajo čakati ljudje pri okencih, da plačajo denar po položnicah Poštne hranilnice. Zakaj se ne nastavi več uradnikov, zakaj se ne odpre več okenc? Pristojbine res niso tako majhne, da se to ne bi moglo storiti. Kje je ua svetu zasebnik, ki bi pustil ljudi čakati ure dolgo, da oddajo denar? Posebnost svoje vrste so poštni prostori, kjer so telefonske govorilnice. Lokali neprijazni, zaduhli, premajhni, telefonske celice pa imajo to posebnost, da se izven teh celic bolje sliši, ko v samih celicah. Neštetokrat je bilo povedano, •da so takšni prostori nedopustni. Toda vge je zaman in vse ostaja pri starem. Prezgovorna bo tudi že kmalu postala telefonska mizerija v Ljubljani. Ob vsakem snegu so žice redno potrgane, med 11. in 12. uro dopoldne skoraj ni mogoče govoriti, ker je postaja preobremenjena, a baš takrat potrebujejo ljudje telefon najbolj. Sedaj dobi Ljubljana 1000 novih telefonskih številk. Zakaj samo 1000, ko pa je notorično, da bo teh 1000 številk premalo? Vsak zasebnik bi na mestu pošte z veseljem investiral denar, da bi imel čim več naročnikov, saj so ti aktivna postavka za pošto. Zakaj tudi pošta tako ne dela? Tudi pismonoš je v Ljubljani premalo. V nekaterih ulicah prejemajo ljudje dopoldansko pošto šele opoldne in tudi šele popoldne. Ljubljansko ozemlje se je zelo po- večalo, prebivalstvo je zelo naraslo, avtomatično bi se moralo povečati tudi število pismonoš. Pošta živi v prvi vrsti od trgovine, industrije in obrta. Naj temu dejstvu tudi prilagodi svoje poslovanje. Pošta je poleg tega trgov- sko podjetje, vsaj morala bi biti, zato pa mora tudi poslovati po trgovskih načelih. Vemo pa, da za vse navedene pomanjkljivosti ni krivda toliko na ljubljanski direkciji, ko na centrali v Beogradu in pa na tem nesrečnem dejstvu, da se upravlja pošta že skoraj le iz slabo pojmovanih fiskalnih vidikov. Zato se ne misli na to, da mora tudi pošta nekaj nuditi, če hoče dosti dobiti in da ne sme postati le neke vrste davkarija, ki si niše naše Z boljšimi praški dosežete tudi boljše uspehe zahtevajte praške Le naše res domače praške Radio Ljubljana Četrtek, dne 16. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila —. 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dz\ Kolarič) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Pevski kvartet »Fantje na vasi« — 20.40: Valčki Johana Straussa (plošče) — 21.00: Rondo II. (g. Srečko Koporc predava, ga. Marta Osterc-Valjalo igra na klavirju), vijolinski solo igra g. Burger — 22.00: Čas, vreme itd. — 22.15: Plošče. Petek, dne 17. decembra. 11.00: šolska ura: Oljka, olive in izdelovanje olja (Miroslav Zor) — 12.00: Iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zenska ura: Božič po naših hišah (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20: Udovičeva in Lovšetova pojeta (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Leben) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut za planince: Smučarstvo (Janez Kve- der) — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 18. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila —• 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Javne zgradbe v okviru javnih del v dravski banovini (g. ing. Herman Hus) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: »Dolga je roka radio-biriča«. 3esedilo sestavila po resničnih dogodkih Jožek in Ježek. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: Cas. vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester in M. Premelč. _ barva, plealra In Zfi v 24 isrolikem,?n9 *naii *-U t fcT Ul UH obleke k,obuk8 itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. soli, monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon St 22-72. Iz zadružnega registra Vpisala se jc Vodovodna zadruga v Gornji Ponikvi. — Izbrisala se je Mlekarska zadruga v Črnomlju zbog končane likvidacije. veste...! OKTODNI SUPER V 6 1. ...da PHILIPS 4+1 cevni sprejema tudi brez antene vse evropske postaje! Din 140' 2. ...da stane meselno vsega 3. ...da porabi zelo malo toka! 4. ...da ima vsak aparat enoletno jamstvo! 5. ... da nat priznano dobro organizirani Service za tolno delovanje vaiega aparata! p- 6. ...da vam samo §§) prinaia za to ceno ves svet v hišo l skrbi ,V 6“ 0KT0DNI PHILIPS RADI NAJVEČJA RADIO INDUSTRIJA SVETA 64.000 DELAVCEV — 47 TOVARN NA 4 KONTINENTIH Glavno zastopstvo H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova cesta pomaga do večjih dohodkov le s poviševanjem poštnih pristojbin. Tudi za pošto mora veljati, da so večji dohodki odvisni predvsem od večjega prometa. Po tem načelu naj se ravna pošta in dobro bo zanjo, a tudi za vse naše gospodarstvo! Engros Lepe trgovine dvigaio lepoto Uubllane V povojnih letih se je razvila Ljubljana po svoji razsežnosti in številnost prebivalstva, še bolj pa po svojem zunanjem licu v pravo prestolnico in v gospodarsko središče Slovenije. K temu napredku so bistveno pripomogli tudi ljubljanski trgovci. Kajti lepe trgovine dajo šele mestu velikomestni sijaj, blesteči lokali z okusno aranžiranimi izložbami dajejo mestu šele zadnji lak, da dobi mesto velemestno lice. In ljubljanski trgovci so se potrudili, da so dali Ljubljani ta sijaj. Samo poglejte izložbe trgovin po Ljubljani. Nekatere so že prave razstave samega izbranega blaga. Solidnost blaga tekmuje z njegovo okusnostjo in prikupnostjo. A tudi na zunaj se ljubljanske trgovine neprestano modernizirajo. Prejšnji vaški vid trgovin je že davno izginil. Še nadalje pa ljubljanski trgovci prenavljajo svoje lokale in ravno v zadnjih mesecih smo doživeli zopet celo vrsto modernizacij obratov. — Vedno bolj pa prodira tudi svetlobna reklama, ki je za velika mesta tako značilna in ki jim daje tudi specifično velemestno lice. Tako je modernizirala v Wol-fovi ulici svoje lokale tvrdka Golob, na Kongresnem trgu Manufaktura Novak, ki je tudi uvedla svetlobno reklamo, nadalje v Prešernovi ulici tvrdka Žibert in drogerija Gregorič, dočim so druge tvrdke storile to že preje, tako tvrdke Suttner, Vidmar itd., na Mestnem trgu ije tudi cela vrsta prenovljenih trgovin, tako tvrdke Soss, Žlender, Samec, na Tyrševi cesti Schneidcr & Ve-rovšek, v Frančiškanski ulici pa je nastala kar cela ulica samih modernih in krasno urejenih trgovin, ki kar tekmujejo med seboj po lepoti svojih izložb. V Še-lenburgovi ulici je vzorno prenovila svoje lokale tvrdka Lesjak, manufaktura Pavlin jih ravnokar prenavlja, že preje pa je bila Se-lenburgova ulica prav tako ko Aleksandrova cesta ulica najmodernejših in najokusnejših lokalov. Kamor koli se v Ljubljani obrnete, povsod vidite lepo obnovljene zunanjščine trgovin, povsod krasno urejene izložbe, povsod blago, ki res služi kupcu, ker je dobre kakovosti in pri tem vendarle poceni. Ljubljanski trgovci gledajo na to, da res ustrežejo svojim odjemalcem in zato skrbe, da Manufakturna in modna veletrgovina FELIKS URBANC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 1 fudftocoča cenjenemu občinstvu svoio vedno nainoveiso zalog10 fnanu^aktuenega in tnod-neg.a blaqa za moške in ženske, svile, vse veste platna, betela falota, zelnik in na-gtlavnik eobcev, zaves, yvteycin{al, {itepcop itd. po nafnižfik tenak. - Bostcežfra solidna in točna [S D. ŠARC, Ljubljana, Šelenburgova 5 Priporoča bogato zalogo platna, sifonov, na-miznih garnitur, brisač, robcev in trikotaže Velika izbira nogavic — Opreme za neveste nudijo vedno tudi praktično blago, pri tem pa tudi najnovejše novosti. Tudi v tem pogledu so ljubljanske trgovine na višku. Ponos ljubljanskih trgovcev je, da so njih trgovine na isti višini ko v največjih mestih, da s svojimi lokali povečujejo lepoto Ljub- ljane, saj je vsem slovenska prestolnica pri srcu. Ljubljanski trgovci se zavedajo, da se vidi lepota mesta tudi po lepoti trgovskih lokalov in zato se trudijo in se bodo trudili, da bodo njih lokali vedno čim lepše opremljeni. Uubllantko kolodvorsko vprašanie S priznanjem treba reči sedanji ljubljanski mestni upravi, da se je za pravilno rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja prav odločno zavzela. Z zadoščenjem moremo tudi reči, da je dosegla tu znatne uspehe in da je akcija za poglobitev ljubljanskega kolodvora na pravem potu. Upamo tudi, da je zadnja konferenca v resnici spravila vso zadevo na pravi tir. A v Ljubljani so še druga vprašanja, kakor je vprašanje samega ljubljanskega kolodvora. Nujno potrebno je, da dobi tudi Vič svoj kolodvor, da dobi Šiška zopet svoj tovorni kolodvor in da dobijo kolodvor tudi Moste. Kor smo že pri kolodvorskem vprašanju,’ pa še nekaj ne smemo pozabiti. To je nujna potreba, da se tlakuje prostor na tovornem kolodvoru. Toliko je bilo že o tem rečeno, da bi se pač ta zahteva morala že enkrat urediti. To je pač najbolj nujna zadeva, ker sicer bomo morali reči, da je v Ljubljani trpinčenje vprežne živine in voznikov dovoljeno. H kolodvorskemu vprašanju pa spada tudi to, da dobi Ljubljana boljše zveze. Z Dolenjsko so danes železniške zveze absolutno nezadostne. A tudi na vse druge strani so mnogo preslabe. Ce hoče kdo iz Laverce ali Škofljice obiskati v Ljubljani gledališče, mora že v Ljubljani prenočiti! Slovenska prestolnica potrebuje zveze s svojim zaledjem, zato boljše železniške zveze Ljubljani! Vsak trgovec mora biti narotaik "Trgovskega lista* RADI0NE 1938 kaže novi slog moderne, a ne modne oblike 438 a Štirielektronski midget super z izhodno energijo 4.5 vatov. Din 4*500.—’ 'Ž! IA iii: »'tUOTC.iiv. 538« Veliki super za visoke glasbene zahteve. Razkošna oprema. Din 5.800.— \ v\ 638 a fiestelektronski orjak za 4 valovna območja. — Izhodna energija 9 vatov. Din 8.000.— Radione — kvaliteta! Važnejša kot nizka cena je kvaliteta. (Nisem tako bogat, da bi mogel kupovati naj cenejše blago, pravi Anglež!) Zahtevajte prospekte! RADIO" v Ljubljani reg. zadr. z o. z. Miklošičeva c. 7. - Tel. 3190 V kratkem bo izSlo v knjižni založbi tiskarne Merkur znamenito delo težkega pisatelja KARLA C A P K A: POGOVORI Z NASARVKON Knjiga, ki je doživela v češčini že več naklad, je prevedena tudi že v druge svetovne jezike in je vzbudila vsepovsod splošno pozornost. V obliki pogovorov s svojim ljubljenim prezidentom Osvoboditeljem nam riše pisatelj Capek Masarykova detinska in dijaška leta, boje mladega profesorja za resnico in pravico in končno njegov gigantski boj za svobodo svoje domovine. Kako se povzpne mladi kmečki fant iz Hodonina na Slovaškem po trdih letih učenja in stradanja do vseučiliškega profesorja, kako zastavi vse svoje sile za resnico in pravico in odloči s svojim možatim nastopom n. pr. sloviti Friedjungov proces v korist Jugoslovanov, kako v začetku svetovne vojne stopi‘na čelo gibanja za osvoboditev svoje domovine, vse to nam Masaryk pripoveduje v pogovorih s Karlom Čap-kom, kakor bi oče pripovedoval sinu dogodljaje svojega življenja. Pred nami se razgrinja Masary~ kovo delovanje med vojno v Parizu, v Londonu in na Puškem. Očituje nam njegov svetovni nazor in nam tako pokaže jasno sliko velikega prezidenta, moža filozofa na krmilu bratske češkoslovaške države. Vsak bo knjigo čital z napetostjo od prve do zadnje strani. Knjiga bo obsegala okrog 300 strani, tiskana bo na lepem Papirju ^ vezana v platno. Priložene bodo tudi slike velikega prezidenta-Osvoboditelja. ■'Cena v platno vezani knjigi din 80—. Tiskarna Merkur d. d., uuhuana Gregorčičeva ulica St. 23 Gostinska podjetja in gospodinje naj W kupujejo kuhinjske opreme pri tvrdki Hadabala m. Bernik Had^ol"n, »trgovina z lesenim blagom tfgl priporoča svo]0 bogato zalogo vse vrste RS g lesene posode, košar, sitarskih izdel- Bog kov, kuhinjske opreme za neveste itd. Hi I Ljubljana, Florjanska ulica 1 ~ Telefon 3758 Bo2i&li nakup« za darila in za lastno rabo, oskrbite blago za oblačila za sč in za svojce vsekakor v manufakturi NOVAK Kongresnem trgu pri nunski cerkvi rta Partije ostankov - žepni robci in druga praktiina darila Ne ugibajte Itai bi daro^aiš! Manikure Popotne toaletne garniture Eau de Cologne Parfume Pršila za kolinsko vodo in parfume Darilne kasete Brivske aparate Brivske čopiče in sto drugih stvari Ivan Krivit Tvrdka osnovana 1*73 Špecerijsko, kolonialno in materialno blago Frančiškanska ulica SL 10 Tolafon 39*13 GOSPODINJA VIHA NIOS, če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi. Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo, visoko, rahlo pecivo, ki je lahko prebavljivo in tako, da že sam pogled nanj vzbuja tek. Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči in usta morajo prejeti svoj delež. Prodajalec moke mora zato, če mu je na tem, da se kon-zum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tako lahko zadovolji konzumen ta in služi tako najbolje tudi svojim lastnim interesom. Pek in prodajalec moke sta vezana, da delata v tem pogledu roko v roki. Vsem tem zahtevam pa se da lahko ustreči, zlasti še, če ima prodajalec na razpolago tako prvovrstne moke, kakor so moka znamke Biser Banata in česterek, ki so gotovo ene najboljših in ki ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam. Moko navedenih znamk zamore Vam dobavljati vsak čas in po najnižjih cenah tvrdka im||/L|HBL|ANA VU Ll\ Resljeva cesia siev. 24 v drogeriji Gregorič dr. s o. s. Ljubljana, Prešernova ulica 5 Srajce, kravate, klobuke, ovratnike, robce, nogavice, naramnice i. t. d. ima v največji izbiri Ložar Jernej, Ljubljana Sv. Petra cesta 20 Srajce izdelujemo tudi po meri. - Vedno na zalogi angleški in češki blagovi L KETTE Lju bi jana Aleksandrova c. T Specialitete moške mode Za Božič priporoča primerna darila po zelo ugodnih cenah 1 Priporoča se raaaau-.mm* ^ 1 manufaktuma veletrgo jfflMKfdTL ,FI Tfllimfi 1H1""1 g F.HREHORlC, Ljubljana 1 Tyrševa cesia 28 izdajatelj »Konzoi olj Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek. vsi v Ljubljani.