Št. 12 (16.049) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do !7. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST-ULMonteccN6-Tel040/77%600___________ GOBICA-Drevored 24 maggtol-Tel 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel 0432/731190__ m i ar* POSItWARAČANA VGOTOVM f 3UO LIR Spedlzlone In abbonimento postale 45% Art 2, ccmmB2Qb,logge 66296-Fiate tl TriesB ČETRTEK, 15. JANUARJA 1998 Po prepiru čas dialoga Breda Pahor Osupljivo: tako je Renato Dulbecco označil dejstvo, da se v Italiji predmet znanstveno-zdra-vniške obravnave sprevrže v politično polemiko, ki so jo mediji močno podžigali. O metodi zdravljenja rakastih obolenj, ki jo je že pred leti uvedel 85-letni zdravnik Luigi Di Bella, so namreč novinarji včeraj pobarali tudi uglednega znanstvenika, ki pa je odkrito povedal, da o Di Bellovem zdravljenju ni poučen in da zato upa, da ne bo klican v komisijo, ki bo koordinirala eksperimentiranje. Predvsem pa je rekel, da je treba k zadevi pristopiti trezno, smotrno zastavljeno preizkušanje Di Bellovega recepta pa bi lahko že v šestih mesecih pokazalo, če in kdaj je način učinkovit. Tako torej znanstvenik, ki je navajen »govoriti na osnovi podatkov in ne ocen«. Po včerajšnjem nizu srečanj v Rimu, na katerih je moden-ski zdravnik umirjeno, a odločno zagovarjal učinkovitost svojega načina zdravljena, se morda po fazi, v kateri so emocije in tudi umetno ustvarjene polemike zabrisale dejstva, le odpira nova, osnovana na dialogu in splošni pripravljenosti na sodelovanje. Skupen cilj vseh, ki so klicani, da se izrečejo o učinkovitosti metode belolasega zdravnika, pa bi morala biti zagotovitev čimboljšega in cimsodobnejšega zdravljenja vseh bolnikov. V želji, da bi metoda zdravnika Di Belle, o kateri kajpak ne moremo soditi, le naznanila novo pot pristopa do rakastih obolenj, kot jo predstavlja sam izumitelj, pa ne moremo mimo vrste »tvorov«, ki jih je razkrila »afera Di Bella«. Po pravilu, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom, gre prvi opomin novinarjem: šele zadnje dm je bilo slišati vplivna mnenja, češ najprej moramo informirati, šele nato komentirati, do česar imamo nedvomno pravico. Najboljše se niso odrezali niti razni strokovnjaki (člani posebnih komisij in zdravniki-kolegi), ki so zelo odklonilno sprejemali rezultate Di Bellovega dela. In kaj naj rečemo o farmacevtskih družbah, ki določajo cene zdravil? Zadnji, ker so odločilni, pridejo na vrsto politiki, ki so tudi ob tem vprašanju najprej napenjali mišice. Včeraj pa so končno vsi spet priznali primat dialogu. RIM / METODA Dl BELLA ZA ZDRAVLJENJE RAKASTIH OBOLENJ Povoljne ocene o zdravnikovem nastopu in želji po sodelovanju Zadovoljstvo ministrice Bindi - Di Bella v komisiji za nadzor eksperimentiranja RM - Preizkušanju metode zdravnika Di Belle za zdravljenje rakastih obolenj bo sledila posebna komisija, vodila jo bosta Ve-ronesi in Tomatis, med priznanimi strokovnjaki pa bo tudi Di Bella. To je eden konkretnih zaključkov včerajšnjega dne, ko je modenski zdravnik nastopil pred komisijo za socialne zadeve poslanske zbornice in vsedržavno onkološko komisijo, nato pa se je srečal še z novinarji. Povsod je mimo zagovarjal učinkovitost metode. Ministrica za zdravstvo Rosy Bindi je potek srečanj ocenila pozitivno. V Trstu pa je pretor za civilne zadeve primer bolnika, ki je prosil za zdravilo Di Belle, predal pretorju za delo. Na 2. in 5. strani RIM / ODVETNIKA JE VČERAJ BRANIL SILVIO BERLUSCONI Zadeva Previti razdvaja sredinske sile Soočenje v Ljudski stranki - Poslanci so se izognili glasovanju o aretaciji Cita RIM - Poslanska zbornica se je včeraj izognila glasovanju o usodi poslanca Gi-ancarla Cita in je vrnila gradivo odbom za poslansko imuniteto, da ga znova preuči. K temu je prispevalo stališče državnega tožilstva iz Taranta, ki je medtem izpustilo na prostost osebi, ki sta bili preiskovani skupaj s Citom. Ob odložitvi glasovanja si je marsikdo oddahnil, saj so mnogi menili, da gre za neke vrste »generalko« glasovanja o usodi poslanca Cesareja Previtija. Včeraj je svojega odvetnika zavzeto branil Silvio Berlusconi, ki se je po zimskih počitnicah vmil v Rim. Predsednik Forza Italia pa je izključil vsakršno povezavo med usodo poslanca in ustavno reformo. Napetost se v pričakovanju torkovega glasovanja stopnjuje. Se najbolj napeto je v Ljudski stranki, kjer je leva struja postavila na zatožno klop odgovornega za pravosodje Giuseppeja Garganija zaradi pre-odkritega »navijanja« proti aretaciji. Na 2. strani Od nedelje festival Alpe Adria dnema TRST - Okrog 200 filmov v osmih dneh: to je bogata ponudba 9. filmskega festivala Alpe Adria Cinema, katerega program so predstavili včeraj, trajal pa od ne- j delj, 18., do nedelje, 25. januarja. Velika pozor- j nost bo namenjena jugo- ; slovanskemu filmu v letih ’60-’72, v tekmovalnem delu pa bodo predstavili tudi film Igorja Sterka Ekspres, ekspres (na sliki prizor iz filma). Na 8. strani -i GORICA / ZDRAVSTVO h Za čezmejno sodelovanje z bolnišnico v šempetm GORICA - Na županstvu so včeraj predstavili skupno izjavo načelnikov vseh strank v goriškem občinskem svetu (z edino izjemo skrajnodesničarske MS-FT) o problemih zdravstva in usodi goriške bolnišnice. Izjava vsebuje dvoje pomembnih novosti. Ena je odpiranje perspektivi čezmejnega sodelovanja s šempetrsko bolnišnico, druga pa je odstopanje od načrta gradnje novega dela bolnišnice tik ob sedanji splošni bolnišnici. Čeprav je sku- pno besedilo sad kompromisa in je zato precej splošno in nedorečeno, si v njem utira pot zavest, da za novo bolnišnico ne bo denarja in da je zato bolje investirati v obnovo sedanjega poslopja. Ta pogled zagovarja zlasti opozicija, ki meni, da je treba finančne resurze bolj kot v gradnjo poslopij usmeriti v tehnološko opremo in boljšo kakovost oskrbe. Zelo pomembna je tudi opredehtev za obmejno sodelovanje. Na 10. strani DROGA / DELJENA MNENJA Tržaški občinski odbor za nadzorovana mamila TRST - Tržaški občinski odbor je izrekel povoljno mnenje o nadzorovanem razdeljevanju heroina zasvojenim z mamih. Heroin naj bi nadomestil metadon, s katerim sedaj oskrbujejo najhujše zasvojence. Stališče tržaške občinske uprave je iznesel odbornik za socialne službe Giani Pecol Cominotto. Poudaril je, da občinski odbor ne upravlja neposredno službe za boj proti mamilom, gleda pa pozitivno na razširjanje možnosti terapevtskih posegov na tem področju. Nadzorovano razdeljevanje mamil bo možno šele, ko bo to izrecno dopuščal vsedržavni zakon, dokončna odločitev o tem, komu naj razdelijo mamila, pa bo poverjena službi za boj proti mamilom SERT. Predlog glavnega pravdnika Gallija Fonsece je izzval tudi na Tržaškem deljena mnenja. Medtem ko mu deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo in duša Sklada Mitje Cuka Jelka Daneu Cvelbar odločno nasprotujeta, pa ga vodja službe SERT Maria Grazia Cogliatti in psihoanalitik Pavel Fonda ocenjujeta pozitivno. Na 6. strani Nabrežina: obsodba vandalskih dejanj NABREŽINA - Zupan Marino Vocci je na sinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta odločno obsodil nedavno mazaško akcijo, ki so jo fašistični skrajneži izvedli proti partizanskim spomenikom in dvojezičnim tablam. Gre za akcije, ki imajo namen ustaviti prizadevanja za sožitje in za sodelovanje med narodi. Mario Carli je bil potrjen za predsednika upravnega sveta Doma za ostarele »Bratje Stu-parich« v Sesljanu. To je bila prva občinska seja v letu 1998. Na 5.stranl Odkrito soočenje med voditelji SSk GORICA - Kam plujeta Slovenska skupnost in politika slovenske manjšine? To vprašanje je bilo predmet soočenja na nedavni zaprti seji (nekateri so jo imenovali »klavzura«), na katero je deželno tajništvo SSk povabilo vse elane strankinih teles in izvoljene v javnih upravah, da skupno razmislijo o delikatnem trenutku, ki ga doživlja stranka. Deželni tajnik Martin Brecelj je že pred časom ponudil odstop, v Gorici pa mu je velika večina navzočih potrdila zaupanje. Na 3.strani Danes zaslišanje Omarja Hassana RIM - Rimski sodnik za predhodne preiskave Francesco Munastero bo danes odločil, o nadaljnji usodi Hashija Omarja Hassana, ki so ga pred dvema dnevoma priprli, ker je osumljen sodelovanja v umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Omar Hassan naj bi bil za volanom modrega land roverja, v katerem so bili oboroženi Somalci, ki so ubili Alpijevo in Hrovatina. Na 2. strani Alžirija zavrnila evropsko trojko ALZIR - Alžirija je včeraj povsem nepričakovano in potem ko je že pristala in postavila svoje pogoje zavrnila obisk evropske trojke, ker naj bi jo sestavljali le funkcionarji EU in ker njena vloga v boju proti terorizmu ni pojasnjena. Sklep je britansko predsedstvo EU obžalovalo, v Bruslju pa so sporočili, da že proučujejo, da bi v Alžirijo poslali ministrsko trojko. Na 9. strani razprodaja ob koncu sezone ižredpo ugodne cene Ul. Ponziana 3 Ul. Settefontane 19 Tel. 764833 Tel. 767513 METODA ZDRAVLJENJA RAKASTIH OBOLENJ RIM / BERLUSCONI BRANIL SOMIŠLJENIKA Dolg, a uspešen rimski dan Dl Belle Sestavili bodo komisijo zo nadzor eksperimentiranja Luigi Di Bella (desno) s Tatarello na včerajšnji tiskovni konferenci v parlamentu (AP) RIM - Po polemikah naj glavna beseda končno pripade znanosti: tako je ministrica za zdravstvo Rosy Bindi ocenila rezultate včerajšnjega dolgega rimskega dne modenske-ga zdravnika Luigija Di Belle. Belolasi zdravnik je včeraj na raznih uradnih forumih orisal svojo metodo, predvsem pa zagovarjal učinkovitost zdravljenja. Tako članom komisije za socialna vprašanja poslanske zbornice kot tudi onkološke komisije ministrstva za zdravstvo in nato še novinarjem je predvsem zagotavljal, da se je njegova metoda obnesla v 90 odstotkov primerov, predvsem pa ni nikogar spravila ob življenje. Velika prednost njegovega pristopa do zdravljenja rakastih obolenj pa je v primerjavi s kemoterapij jo v tem, da s slednjo odmrejo tudi zdrave celice, medtem ko se njegov »cocktail« loteva samo obolelih celic. Po nizu včerajšnjih srečanj so tudi okvirno sestavili posebno komisijo, ki bo nadzirala eksperimentiranje metode Di Bella v za to določenih centrih: komisijo bosta vodila onkolog Umberto Veronesi in Renzo Tomatis, direktor otroške bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu, sestavljali pa jo bodo nekateri člani onkološke komisije in komisije za zdravila pri ministrstvu za zdravstvo (po možnosti ne tisti, ki so se o metodi Di Bella že izrazili negativno) in vrsta mednarodno priznanih strokovnjakov. V skupini strokovnjakov bo tudi sam Di Bella, ki bo dal na voljo - ob privoljenju pacientov - podatke o zdravljenju, s čimer bo delo komisije olajšano. Včeraj je 85-letni zdravnik najprej nastopil pred člani komisije za socialna vprašanja poslanske zbornice. V kleni predstavitvi svoje metode zdravljenja, ki je trajala 24 minut, je Luigi Di Bella izpostavil tri osnovne smernice, ki ga vodijo pri delu: svoboda zdravljenja, ki je ne predsednik vsedržavne zbornice zdravnikov ne kdo drug ne more samovoljno omejevati; cena zdravil, ki jo določajo »drugačni« interesi (jasno je namignil na dejstvo, da bi bila lahko«njegova« zdravila cenejša, ko ne bi cene določale farmacevtske družbe); filozofija njegovega zdravljenja, ki je v sožitju z boleznijo (»z mojo metodo se bolnik navadi živeti z bolezni- jo«), Poudaril je, da je po njegovem mnenju velikega pomena kakovost bolnikovega življenja in se je zato izrazil proti kemoterapiji. V nastopu pred elani onkološke komisije je Luigi Di Bella spregovoril tudi o strokovni plati zdravljenja, poudaril pa je, da je eksperimentiranje težavno, ker se pri sestavljanju »cocktaila« odloča pri vsakem pacientu drugače. Posamezne sestavine so testirane, na učinek zdravljenja pa odločilno vpliva doza vsake sestavine. Sicer pa o učinkovitosti metode pričajo zadovoljivi rezultati, ki se nanašajo na 90 odstotkov primerov. In še tretjič je Di Bella mimo in vljudno predstavil svoj način zdravljenja rakastih obolenj, predvsem pa odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so se udeležili tiskovne konference v prostorih parlamentarne skupine NZ. Di Bella je ob koncu srečanj izrazil zadovoljstvo, da so mu dali možnost, da o svoji metodi sam spregovori, sogovorniki pa so pozitivno ocenili zdravnikovo pripravljenost na sodelovanje. Včeraj pa so bili v velikih težavah v bolnišnici v Triggianu (Bari), eni redkih, v kateri so delili zastonj zdravila iz »cocktaila« Di Bella. Doživeli so namreč pravi naval bolnikov, tako da so jim zdravila že skoraj pošla. V aferi Di Bella pa so eno glavnih vlog doslej igrala sredstva javnega obveščanja, ki so - po včerajšnjih izjavah vrste vidnih novinarjev - prej ustvarjala mnenja, kot pa nudila dovolj informacij, na osnovi katerih bi si lahko vsakdo ustvaril lastno mnenje. Ob zadevi Previti se napetost stopnjuje Polemike v Ljudski stranki - Zbornica se je izognila glasovanju o aretaciji poslanca Cita RIM - Poslanska zbornica je včeraj vrnila gradivo o primeru poslanca Giancarla Cita odbom za poslansko imuniteto. Tako se je zbornica izognila nevšečni dolžnosti, da se izreče o aretaciji bivšega župana iz Brindisija, za katerega je zahtevalo aretacijo državno tožilstvo iz Taranta. Čeprav zadevi Cito in Previti nista v ničemer povezani, so glasovanje o usodi južnjaškega poslanca tolmačili kot neke vrste generalko o politično veliko bolj eksplozivni zadevi Previti. Razlog, zaradi katerega se zbornica ni izrekla o usodi Cita, je bila novica, da je tožilstvo v Tarantu osvobodilo drugi dve preiskovani osebi, ki sta bili vpleteni v isto zadevo, o Citu pa naj bi se ne moglo izreči, dokler ni bila znana odločitev parlamenta. Zato je zbornica vrnila vso zadevo spet v pretres odbora za imuniteto. »Generalka« je tako odpadla, zaostrile pa so se napetosti, ki jih vzbuja primer Cesareja Previtija, ki ga milansko državno tožilstvo dolži, da je z denarjem podjetij koncema Fininvest podkupil nekatere rimske sodnike. Včeraj je po nekajdnevnem molku svojega sodelavca, somišljenika in odvetnika spet branil predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki se je po zimskih počitnicah vrnil v Rim. Berlusconi je na novinarski konferenci izjavil, da je obtožba proti Cesareju Previtiju iz trte izvita in temelji na izjavah priče, v verodostojnost katere iskreno dvomi. Sicer pa je predsednik Forza Italia, ki je poudaril prepričanost, da zbornica ne bo dovolila aretacije njegovega sodelavca, včeraj zavrnil vsakršno vez med glasovanjem o zadevi Previti in ustavno reformo. Dejal je, da v tem soglaša s tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D'Alemo. D’Alema je včeraj skušal zmanjšati politični naboj zadeve s tem, da je poudaril, da zbornica ne sprejema nobene politične odločitve, ampak mora samo oceniti, ali obstajajo razlogi, da dovoli aretacijo svojega člana. Sorodno je bilo tudi izvajanje tajnika SET Fausta Berti-nottija. »Odločiti moramo, ali je sodstvo skovalo komplot proti Previtiju ali pa pošteno opravilo svoje delo. Ce je bilo delo pošteno, ni dvoma, da je treba dovoliti Previtijevo aretacijo,« je dejal tajnik SKP. Medtem pa se napetost zaostruje v Ljudski stranki, kjer zlasti leva struja ne soglaša s tezo odgovornega za pravosodje Giuseppeja Garganija, ki je večkrat odločno nastopil proti aretaciji. To usmeritev in odločitev odbora za imuniteto, ki je zavrnil možnost aretacije, je kriti-ziral direktor strankinega glasila II Popolo Guido Bodrato z uvodnikom. Napetost se bo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj nekateri predstavniki Forza Italia razmišljajo o tem, da bi zahtevali tajno glasovanje, medtem ko v Oljki marsikdo sumi, da se za tem skrivajo pasti, manevri in možnost nejasnih kupčij. MILAN / VČERAJ PONOČI Smrt člana kriminalne tolpe, ki je ugrabila Soffiantinija MILAN - Med prevozom v bolnišnico je preteklo noč umrl 44-letni Mario Moro, eden od elanov tolpe, ki je ugrabila podjetnika iz Brescie Giuseppeja Soffiantinija. Po prvih izvidih kaže, da je Moro, ki je bil po rodu iz Sardinije, umrl zaradi pljučne embolije. Slabost ga je doletela v zaporu Opera, od koder so ga takoj skušali pripeljati v bolnišnico, umrl pa je v re-šilcu rdečega križa. Moro je bil težko ranjen v spopadu s policisti, ki je zasledovala nekatere člane ugrabiteljske tolpe. To se je zgodilo 20. oktobra lani, tri dni prej pa so banditi ubili policijskega agenta posebne enote NOCS Samu-eleja Donadonija. Moro je v spopadu s policijo utrpel hude telesne poškodbe. Njegov brat je včeraj zahteval poglobljeno preiskavo o smrti. Policija in sodniki menijo, da bo Morava smrt sedaj otežkočila preiskavo o ugrabitvi in tudi sama pogajanja za osvoboditev priletnega industrij-ca. Mpro je takoj po aretaciji prosil za odpuščanje Soffiantinijeve sorodnike in baje je tudi sodeloval s preiskovalci. MLEČNE KVOTE / SPLAHNELA UPANJA ZA REŠITEV SOMALIJA / UMOR ALPIJEVE IN HROVATINA Protest živinorejcev se je znova zaostril Ponudbe vlade so zanje povsem neustrezne Danes odločitev o nadaljnji usodi za Omarja Hassana Vodja Hassanovega klana grozi Italiji z represalijami RIM - Potem ko je v torek že kazalo, da je rešitev na obzorju, se je »mlečni protest« včeraj spet zostril in živinorejci so znova na cestah. Cestne zapore so izvedli na avtocesti Milan - Benetke, na brennerski avtocesti, iz »zgodovinskega« postajališča v Vancimugliu so se vrste kmetijskih vozil zvečer usmerile proti Vicenzi, završalo je tudi pri Turinu, v Emiliji-Romagni in v predmestju Rima, kjer pričakujejo okrepitve iz Brescie in Mantove. Kaj se pravzaprav dogaja? Dolgi pogovori, ki so jih imeli predstavniki spontanih odborov živinorejcev v torek s senatorji strank, ki podpirajo vlado, so privedli do izdelave novega zakonskega osnutka, ki med drugim predvideva možnost povračila glob za presežek mlečnih kvot tudi za leti 1995 in 1996, vendar povračilo ne sme presegati 70 milijard lir. Po tem osnutku naj bi povračila v celoti znašala 1.100 milijard namesto prvotno predvidenih 830 milijard lir. Osnutek je bil včeraj v splošni razpravi v senatu, kjer je minister za kme- tijske dobrine Pinto še enkrat ponovil svoje stališče, po katerem je »obdobje nepoštenih in zvitih« končano. Poročevalec Gianni Piatti je napovedal amandmaje k vladnemu odloku o povračilu glob, ki predvidevajo dodatnih 100 milijard za dveletje 1995-96, s čimer naj bi se skupna vsota zvišala na omenjenih 1.100 milijard lir. Toda vodje spontanih odborov z amandmaji niso zadovoljni, ker po njihovem mnenju ne gre za zvišanje, ampak preprosto za spremembo načina vrnitve plačanih glob. Se več, protestniki dodajajo, da nobena evropska država ni imela poguma, da bi podprla stališče Rima, ki sam priznava, da razpolaga z napačnimi podatki, vendar vztraja pri dodeljevanju glob prav na osnovi teh podatkov. Skratka, pridelovalci mleka zahtevajo, naj država objavi seznam 7.000 kršilcev, ki so presegli dodeljene kvote mleka in tako oškodovali vso kategorijo. Da gre za velikansko goljufijo, je potrdilo tudi računsko sodišče, ki je začelo postopke za preverjanje, ali je bila v okviru te afere prizadejana škoda državni blagajni. RIM, MOGADISCIO -Rimski sodnik za predhodne preiskave France-sco Monastero bo danes odločil, ali ostane v zaporu Hashi Omar Hassan, ki je osumljen sodelovanja v umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Preiskovalci sumijo, da je bil Omar Hassan za volanom modrega land roverja, v katerem so bili oboroženi Somalci, ki so tistega 20. marca 1994 obkobli temneč, v katerem sta bila novinarka Alpijeva in televizijski operater Hrovatin. To naj bi potrdila tako šofer Alpijeve kot neki Somalec, preiskovalci pa so uporabib tudi televizijske posnetke takoj po atentatu. Trditve, da je bil Hashi Omar Hassan lastnik modrega land ro- verja, so včeraj potrdili tudi viri iz Mogadiscia. V najem naj bi ga občasno dajal raznim strankam, nekaj časa celo odbora Mednarodnega rdečega križa. Po umoru Alpijeve in Hrovatina je Omar Hassan prebarval svoj temneč v belo barvo. Iz Mogadiscia pa so včeraj prihajale tudi druge vesti. Ali Hassan Ju-maale, vodja klana Abdalla Arone, ki mu pripada Hashi Omar Hassan, je na tiskovni konferenci trdil, da so Hassana Italijani ugrabili in da je to »sovražno dejanje italijanske vlade«. Jumaale je tudi napovedal »represalije proti Italijanom« in poudaril, da je aretacija Omarja Hassana le manever, s kate- rim Italija poskuša prikriti kršenja človekovih pravic, ki so jih zagrešili italijanski vojaki v Somaliji. Hashija Omarja Hassana, ki je bil znan z vzdevkom »favdo« (pretepač), ker je izkoristil vsako priložnost za pretepe, so italijanski vojaki aretirali septembra 1993, potem ko je med nekim pretepom s pestjo udaril kepetana brigade Folgore Antonia Carusa, ki je posegel, da bi pomiril duhove. Hashi bdi, da so ga kasneje italijanski vojaki pretepali in mučili ter ga nato zvezanega vrgli v morje v starem mogadiškem pristanišču. Zdravnik Omar Hashi Dna, sorodnik pokojnega somalskega generala Mohameda Faraha Hassana Aidida, ki že dalj časa živi v Italiji, pa je včeraj na rimski kvesturi nekoliko omilil svoje prvotne bdi-tve, da sta bila Alpijeva in Hrovatin umorjena, ker sta prišla na sled prekupčevanju z orožjem. To naj bi trdil njegov mogadiški prijatelj Omar Mugne, ki mu je iz Mogadiscia telefonnal v Italijo, kjer zdravnik že dalj Časa živi. Medtem pa se zapleta tudi s Somalci, ki so prišli v Italijo, da bi pričali o nasilju italijanskih vojakov v Somaliji in ki so jih nastanili v rimski vojaški bolnišnici Celio. Včeraj so začeli z gladovno stavko, ker se italijanske oblasti z njimi obnašajo kot s krivci in ne kot z žrtvami. VRATA / VRH O ZOI BREZ MEJA 2006 GORICA / »KLAVZURA« O AKTUALNIH PROBLEMIH Upanje v ugodno odločitev CONhja Avstrijski zunanji minister posredoval pri Prodiju Cruder prepričan, da bo »tromeja« prodrla Soočenje o usodi SSk in manjšinske politike Zaupnica deželnemu tajniku Martinu Breclju VRATA/CELOVEC - Člani Olimpijskega komiteja Italije (CONI) bodo 28. januarja 1998 sprejeli zgodovinsko odločitev. Z izbiro svojega kandidata Za ZOI 2006 bodo namreč odločali o Uspehu ali neuspehu kandidature treh dežel za izvedbo zimskih olimpijskih iger »brez meja« na tromeji Avstrija -Slovenija - Italija, katere nosilec je Celovec. Avstrijci, Slovenci in predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine vsekakor upajo v njim ugodno izbiro. To je bila tudi glavna želja včerajšnjega tristranskega »olimpijskega vrha« na yratah ob avstrijsko-italijanski meji, katerega so se udeležili visoki predstavniki političnega in športnega živilje-nja iz vseh treh držav. Avstriji in Koroško so na srečanju zastopali zunanji minister VVolfgang Schiissel, predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja (OOC) Leo kValhier ter koroška poglavarska trojka Zernatto-Ausservvinkler-Grasser, Fur-ianijo-Julijsko krajino sta zastopala Predsednik deželne vlade Cruder ter elan CONI-ja Baldassino, Slovenijo pa minister za drobno gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, državna sekretarja v ministrstvu za šolstvo in šport ter v zunanjem ministrstvu Janko Strel in Franco Jurij, predsednica komisije za mednarodne odnose OKS Tjaša An-dree Prosenc, generalni sekretar OKS Tone Jagodic ter Vojtek Budinek in Marijan Jemec. Na izredno dobro obiskani novinar-skl konferenci so predstavniki vseh treh držav oz. dežel odločno podprli skupno kandidaturo za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2006 na tromeji ter hkrati pozvali italijanski olimpijski komite, naj se odloči za skupni Projekt in ne za lastnega italijanskega kandidata. Avstrijski zunanji minister Schiissel )e ob tem poudaril izreden pomen sku-pno ograniziranih iger za boljše razumevanje med narodi in mir na svetu ter se bo tem še posebej zahvalil Olimpijskemu komiteju Slovenije in tudi slovenski vladi za dozdajšnjo podporo, plede še odprte odločitve CONI-ja pa Je sporočil, da je osebeno govoril z ita-bjanskim premierom Prodijem. »Dobil sem vtis, da mu je ideja prekomejnih rger simpatična, zato tudi upam na po- zitiven odgovor iz Rima«, je dejal šef avstrijske diplomacije. Lobiranje v Rimu se bo nadaljevalo že danes, ko se bosta predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja VVallner in predsednik koroškega olimpijskega komiteja in namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Ausservvinkler sestala s predsednikom CONI-ja Mariom Pescantejem. »Najin namen je pozitivno vplivati na predsednika in s tem na odločitev CONI-ja«, je dejal VVallner. V zvezi z govoricami, da bi avstrijski olimpijski komite v primeru negativne italijanske odločitve še enkrat premislil izbiro Celovca kot uradnega avstrijskega kandidata, pa je nedvoumno povedal, da je odločitev »dokončna«! Optimizem glede odločitve italijanskega olimpijskega komiteja za skupno kandidaturo treh dežel je izrazil predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Cruder. Poudaril je, da je dežela storila vse v podporo kandidaturi, nenazadnje zato, ker gre za odločitev, ki je izrednega pomena za Furlanijo - Julijsko krajno samo ter za skupno regijo Alpe-Jadran nasploh. Pozitivna odločitev CONI-ja pa bi nedvoumno še dodatno izboljšala možnosti, da bi ideja »iger brez meja« prodrla tudi na odločilnem zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) septembra 1999, ko bodo dokončno odločili, kdo bo organiziral ZOI 2006. Predstavnik slovenske vlade minister Razgoršek je zagotovil, da Slovenija podpira projekt skupnih iger tudi v smislu njenega približevanja k Evropski uniji. Preseganje meja da bi prav v tem prostoru pomenilo pomemben korak naprej, zato Slovenija tudi upa, da bo CONI podprl to skupno kandidaturo. Za primer negativnega sklepa s strani Italije pa je minister dejal, da o posledicah takega sklepa slovenska vlada še ni razpravljala in da bi v tem-primeru nastala nova situacija. Pred-sedstavnica OKS Tjaša Andree-Pro-senc pa je pozvala vse merodajne politike, športnike in druge vplivne osebe, naj koristijo naslednjih 14 dni za to, da bi prepričali elane CONI-ja o zgodovinski razsežnosti odločitve za skupne igre. Ivan Lukan GORICA - Kam plujeta Slovenska skupnost in politika slovenske manjšine? To vprašanje je bilo predmet soočenja na nedavni zaprti seji (nekateri so jo imenovali klavzura, drugi celo konklave), na katero je deželno tajništvo SSk povabilo vse elane strankinih teles in izvoljene v javnih upravah, da skupno razmislijo o delikatnem trenutku, ki ga doživlja stranka. Skoraj šestdeset ljudi je tako poslušalo poročilo tajnika Martina Breclja in se v razpravi dotaknilo vseh najbolj perečih političnih problemov naše manjšine. Brecelj je takoj po de-vinsko-nabrežinskih občinskih volitvah pismeno ponudil svoj odstop, ki ga ni utemeljil le z nespodbudnim volilnim rezultatom, ampak s serijo drugih argumentov, ki zadevajo tako SSk, kot vso manjšino. Od stranke pa je tajnik predvsem zahteval odkrito in poglobljeno razmišljanje v smislu »kje smo in predvsem kam gremo«. Goriška seja - kot nam je povedal strankin predsednik Bernard Špacapan -je hotela zadostiti predvsem zelo občuteni potrebi po notranjem soočenju in razčišCenju, tako da je bil tajnikov odstop le ena in tudi ne bistvena točka dnevnega reda. Velika večina udeležencev seje je na koncu potrdila zaupanje Breclju, pooblastili pa so deželno tajništvo, naj se v prihodnjih tednih in mesecih ravna po smernicah, ki so prišle do izraza v Gorici. O deželnih volitvah, ki bodo najbrž 7. ali 14.junija niso še odločili ničesar, medtem ko je skoraj gotovo, da bodo kongres anticipirali na jesen, medtem ko bi bil naravni termin v začetku prihodnjega leta. »Pismo generalnemu konzulatu Slovenije, s katerim je SSk odpovedala navzočnost na srečanju z državnim sekretarjem Francom Jurijem, je podpisal deželni podtajnik Ivo Jevnikar le zato, ker je Brecelj trenutno na dopustu«, nam je povedal še Špacapan. Nobenih zakulisnih iger ali odstavitev torej, potrjeni tajnik pa se bo v prihodnjih tednih ukvarjal predvsem s pripravami na deželne volitve. Med razpravo je prišlo do izraza veliko nezadovoljstvo SSk s trenutnimi odnosi z ostalimi manjšinskimi komponentami (v prvi vrsti DSL, SKP in SKGZ). O tem zgovorno priča pismo generalnemu konzulu ob priložnosti srečanja z Jurijem, na kocki pa je predvsem usoda manjšinskega političnega predstavništva. Špacapan nam je povedal, da SSk ne sprejema veC take sestave manjšinskega zastopstva, ki je brez legitimacije, vse dokler ne bo prišlo do demokratičnih volitev v slovenski manjšini. SSk podpira model volitev po zgledu Koroških Slovencev, želi pa da se o tem izrečejo tudi ostale komponente, predvsem na levici, »ki ne rada sliši na to uho«. Na seji niso glasovali o odstopu, ki ga je ponudil Brecelj, v razpravi pa je bilo slišati tudi kritike in pripombe na raCun usmeritve deželnega tajnika in njegovih najožjih sodelavcev, začenši z Je-vnikarjem. Zlasti podtaj- niku so nekateri glasno očitali aktivno podporo pri ustanovitvi in promociji zadruge Primorski dnevnik, Ceš »podprli smo dnevnik, ki danes v brk pluralizmu v resnici emarginira SSk in njene pobude, kot je bila npr. petkova demonstrativna akcija pred deželno palačo«. Na potezi je sedaj, kot rečeno, zlasti deželno tajništvo, ki ima, ob vseh drugih problemih, sedaj pred seboj izredno naporno preizkušnjo deželnih volitev. O tem se ne Brecelj, ki se je v torek skupno z Igorjem Dolencem (DSL) udeležil rimskega sestanka vsedržavne Oljke, ne ostali elani tajništva nočejo izreci. Najbrž je za to še prezgodaj, zakonodajna doba deželnega sveta pa bo trajala najkasneje do 30.aprila... Sandor Tence 9 BRDO PRI KRANJU / KUČAN SPREJEL VODJE DIPLOMATSKIH MISIJ Slovenija dozoreva za polnopraven vstop v EU Slovenska država želi imeti urejene odnose z vsemi sosedi in se zavzema za ureditev manjšinskih vpšrašanj BRDO PRI KRANJU - Življenje države in sveta okoli nje ni enkratna danost, ^pak živa skupnost, ki zahteva nenehna iskanja, strpen dialog in skupno voljo, da bi našli Cim bolj uspešne odgovore na vprašanja, ki nam jih vsem zastavlja prihodnost, je v nagovoru ob novoletnem sprejemu za vodje diplomatskih misij, akreditiranih v Sloveniji dejal predsednik Slovenije Milan Kučan. Ob tem je dodal, da zato to srečanje doživlja tudi kot koristno in odlično priložnost za nadaljevanje nikoli dokončanega pogovora s predstavniki Prijateljskih držav in mednarodnih ustanov. V nadaljevanju je predsednik KuCan poudaril, da Slovenija deli usodo sveta v njegovih današnjih preizkušnjah in pri spraševanju 0 izzivih za prihodnost in Zeli pri tem tvorno sodelovati. Po sedmih letih državnega življenja se je prepoznavno in verodostojno umestila v mednarodnem prostoru. S trdim, ambicioznim delom notranje dozoreva za polnopraven vstop v Evropsko unijo in za Članstvo v Natu. Na tem gradi svojo prihodnost, tu vidi prave možnosti za blaginjo svojih državljank in državljanov, tu vidi svoj življenjski prostor in tudi svojo priložnost, da prispeva svoj delež k ustvarjalnosti in odgovornosti za Evropo prihodnjega tisočletja, je poudaril predsednik KuCan. Slovenija je leto 1997 preživela stabilno, je nadaljeval Kučan in dodal, da je koalicijska vlada skupaj z državnim zborom vztrajno in potrpežljivo nadaljevala s strukturnimi reformami. Gospodarstvo je bilo v vzponu, pri najbolj občutljivih socialnih vprašanjih je imel strpen dialog prednost pred konflikti. Storjeni so bili tudi pomembni koraki pri utrjevanju zavesti, da so vrednote demokratične in pravne države legitimacija sleherne nacije pri vstopanju v mednarodno skupnost nastajajočega globalnega univerzuma našega planeta. Slovenija si prizadeva internacionalizirati svoje življenje, obenem pa ustvarjalno izostriti svojo slovensko samobitnost in prepoznavnost. Samo taksna bo z dovolj samozavesti odgovorno in uspešno, v interesu miru in varnosti v svetu opravljala svoje naloge tudi v Varnostnem svetu. Slovenija si Zeli imeti urejene in plodne odnose z vsemi sosedi. Pri tem ve, da je prava pot strpen dialog, in takšen sogovornik, ki z enako Zeljo računa tudi pri sosedih, tudi želi biti. Želi si dobro ureditev manjšinskega vprašanja na svojem ozemlju in za svojo manjšino v sosednjih državah. Enakopravno z drugimi evropskimi državami želi ustvarjati skupni evropski dom, ki bo enako prijazen velikim in majhnim državam, je poudaril predsednik KuCan in vsem zaželel vse dobro v novem letu, osebno zadovoljstvo in uspešno delo. Doajen diplomatskega zbora v Sloveniji, apostolski nuncij Edmond Farhat, je prvič kot doajen v imenu zbora Čestital predsedniku KuCanu in mu hkrati zaželel vse najboljše za rojstni dan, ki ga danes praznuje predsednik. V govoru je Farhat poudaril, da se je prihodnost Slovenije že začela, njene sile že delujejo na področju znanosti in kulture, varstva človekovih pravic in Človekovega dostojanstva ter svobode. Prav gotovo je napredek v gospodarstvu in financah kljuCen element za evropsko priznanje in za odločitev Evrope, da Slovenijo vključi v prvo jedro držav, ki jih bo povabila. Seveda imamo pravico upati, je še dejal Farhat, da bodo novi ukrepi za liberalizacijo na finančnem in gospodarskem področju koristni za vse državljane in da ne bodo ustvarili novega razreda izključenih in novih revežev. (STA) Konzularni zbor pri komisarju ^ rr ^ T" Vladni komisar De Feis je včeraj na prefekturi v Trstu na običajnem sprejemu ob začetku novega leta sprejel konzularni zbor (f KROMA) FJK: deželna konferenca novinarjev TRST - Na pobudo deželnega vodstva sindikata novinarjev FJK bo v Četrtek, 22. januarja, na sedežu sindikata v Tfttu srečanje sindikalnih predstavnikov vseh medijev, ki delujejo na območju dežele. Po zamisli novoizvoljene deželne tajnice sindikata Alessandre Beltrame bo srečanje razdeljeno v več vsebinskih sklopov: v prvem naj bi predstavniki posamičnih medijev orisali sedanji položaj, v drugem bi razpravljali tudi o splošnih problemih, ki zadevajo novinarsko stroko in bodočnost noUnarstva, v tretji pa bi izoblikovali skupen dokument o nadaljnjih potezah sindikata. 4 Četrtek, 15. januaija 1998 MNENJA,ALPE JADRAN GLOSA Italija in slovenska manjšina Jože Pirjevec Na Skorklji, tam, kjer cesta zavije mimo cerkvice, je nekdo na tablo z napisom »TRIE STE »dopisal »antifascista«. Antifašistični Trst očitno na takšen naCin protestira proti mazaški akciji, ki so si jo privoščili že petdeset let znani »neznanci«, ko so s sramotnimi gesli prekrili slovenske spomenike v okolici mesta. Čeprav sem načelno proti kakršnemukoli pisanju grafitov in sloganov na javne ali privatne objekte, moram priznati, da me je ogorčenje tistega someščana, ki se mu je zdelo primerno, da sredi noči na tak naCin izrazi svoje mnenje, prijetno presenetilo. V Trstu, tako zgleda, s svojo jezo in užaljenostjo, ki izvira predvsem iz ugotovitve, da oblasti že desetletja dopuščajo takšne manifestacije narodnega sovraštva, vendarle nismo povsem sami! Nismo sami, toda tistih, ki bi se angažirali v naš prid, tudi ni veliko, kajti mesto in dežela Furlanija -Julijska krajina v vsem obdobju po vojni nista oblikovala intelektualne in politične elite, ki bi se znala pogumno in ustvarjalno spopasti s problematiko slovenske manjšine. Ta pride prav samo, ko je koristna pri poudarjanju in ščitenju lokalne avtonomije, Ceš, ustavodajna skupščina je leta 1946 priznala deželi Furlaniji - Julijski krajini posebne pristojnosti prav zaradi tega, ker v njej žive Slovenci. Da bo zgodovinski resnici zadoščeno, je treba seveda tudi povedati, da je to storila v Času, ko italijansko - jugoslovanska meja, ni bila dokončno začrtana in je marsikdo v Rimu še računal na staro rapalsko mejo. Ker bi v tem primeru ostalo v Italiji okrog 350.000 Slovencev, je bilo treba na kakšen naCin dokazati, da bo nova demokratična oblast vodila na tem obmejnem področju drugaCno politiko od fašistične. Ti računi so bili seveda brez krčmarja, saj so se celo Jugoslaviji nasprotne velesile zavedale, da je treba v Posočju-in na Krasu staro razmejitev iz etničnih razlogov krepko revidirati. S tem dejstvom pa se je Italija le težko sprijaznila ter se v določenem smislu za »krivico«, ki ji je bila prizadejana, maščevala tako, da je na svoje v ustavi implicitno sprejete obveze do slovenske manjšine kratkomalo pozabila. Deželi Furlaniji - Julijski krajini je sicer priznala avtonomijo, ko jo je v začetku šestdesetih let priklicala v življenje, dala pa ji je statut, v katerem o Slovencih ni besede, in ji celo izrecno prepovedala, da bi se s problematiko njihove zaščite kakorkoli samostojno ukvarjala. Virgil Scek je že leta 1946 preroško zapisal v odprtem pismu De Gaspe-riju: «...Dragi De Gaspe-ri! KonCno obetaš, da je Italija pripravljena dati Slovencem, ki bi njej pripadli, vse jezikovne pravice, da, celo neko avtonomijo. NajveCje jamstvo, da se bo to res zgodilo, da je tisočletna italijanska civilizacija... skoraj dobesedno (enako), so govorili rimski ministri ob sklepu prve svetovne vojne... Naše primorsko ljudstvo besedi ne verjame, vam ne zaupa...« Časi pa se vendarle spreminjajo in upati je, da bo odnos Prodijeve vlade do slovenske manjšine dozorel do tiste stopnje, ko bo mogoCe v našem zatohlem prostoru vendarle bolj sproščeno zadihati. Danes se v Rimu srečata visoka predstavnika slovenskega in italijanskega zunanjega ministrstva Franco Juri in Piero Fassino z namenom, da razvozlata nekatere še moCno zategnjene vozle v bilateralnih odnosih, ki so povezani s tem vprašanjem. Upam, da ni prepozno, Ce opozorim, da bi bilo na dnevni red srečanja primerno vključiti tudi problematiko visokošolskega izobraževanja tistih študentov tržaške in videmske univerze, ki nameravajo poučevati na slovenskih osnovnih in srednjih šolah v zamejstvu. Na tem področju je namreč veliko pomanjkljivosti, ki bi jih bilo z nekaj dobre volje mogoCe zlahka odpraviti. Načrtno govorim o dobri volji in o spoštovanju manjšinske stvarnosti, saj si Slovenci na tem področju v odnosu do italijanske manjšine na Obali nimamo kaj očitati, kljub temu da nimamo za sabo tisočletne kulture. Dejstvo, da nas v Rimu predstavlja elan italijanske manjšine v Sloveniji, je dovolj zgovoren znak za to. LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA LJUBLJANA/V PISMU SSK, NSKS IN EL ZLSD: Deklaracija o narodni spravi Borut Pahor poudarit da ZLSD želi umakniti vprašanja preteklosti v zgodovinski spomin SKD obsodila skmnitev slovenskih spomenikov v Trstu Podpora zahtevi po demokratičnem zastopstvu in zajamčenem mandatu LJUBLJANA - Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Bomt Pahor (na fotografiji) je na novinarski konferenci predstavil osnutek Deklaracije o narodni spravi, ki jo je danes predal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku in ki naj bi jo vložili v parlamentarni postopek šele po predhodni obravnavi in usklajevanju med predsedniki vseh parlamentarnih strank. Med predstavitvijo se je Pahor posebej zahvalil tudi Spomenki Hribar, ki je sodelovala pri pripravi deklaracije. Sicer pa, kot je zapisano v uvodu dokumenta, je Združena lista deklaracijo pripravila »zavedajoč se nepreklicnosti zgodovine in odgovornosti za prihodnost slovenske nacije, izhajajoč iz človekovih pravic in državljanskih svoboščin, dostojanstva človeka in svobode vesti. Ter z namenom, da na simbolni in politični ravni končamo spore v korist prihodnjega življenja slovenske nacije ter zbiranja vseh ustvarjalnih energij v graditev ter umestitev Republike Slovenije v evropske integracije ter druge svetovne gospodarske, politične in duhovne tokove«. Vsebina dokumenta upošteva tudi poročilo številka 7568 o ukrepih za razgradnjo dediščine bivših komunističnih tota-litamih sistemov in pripadajočo resolucijo številka 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Bomt Pahor je še poudaril, da je predstavitev oziro- ma soCasna priprava dveh sorodnih dokumentov v vladni Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) in opozicijski Združeni listi zgolj naključje. V ZLSD se zavzemamo za to, je dejal, da sto- rimo vse, da umaknemo vprašanja preteklosti v zgodovinski spomin in omogočimo sedanjim generacijam, da se usmerijo v prihodnost. Glede Deklaracije o obsodbi bivšega komunističnega režima, ki sta jo v zakonodajno proceduro vložili Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD), pa je Pahor ocenil, da je pomembna razlika v tem, da iz dokumenta ZLSD veje predvsem pozitivna naravnanost. Deklaracija o narodni spravi vabi k sodelovanju - ob izrecni obsodbi komunističnega režima, poudarja Pahor. (STA) LJUBLJANA - Vodja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov (SDS) Miroslav Mozetič je včeraj v pismu organizacijam zamejskih Slovencev ostro obsodil skrunitev slovenskih spomenikov protifašističnega boja primorskih Slovencev v Italiji. Zapisal je, da so takšni izgredi, ki smo jim žal priča tako v Italiji kot v Avstriji, izraz nestrpnosti skrajnih desničarskih sil, so sporočili iz omenjene poslanske skupine. Mozetič je v pismu Slovenski skupnosti v Trstu in Narodnemu svetu koroških Slovencev oziroma Enotni listi v Celovcu zapisal, da se taki napadi na slovensko manjšino bodisi na Primorskem ali Koroškem ob dejstvu, da Furlanija in Koroška želita skupaj z Gorenjsko v Sloveniji prirediti Olimpijado brez meja, zdijo nerazumljivi. Poslanci SKD bodo v državnem zboru dosledno podpirali zahteve slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, še posebno zdaj, ko je na take izgrede potrebno odgovoriti politično trezno, kot sta to pokazali obe manjšini na srečanju v Kanalski dolini konec tedna. Zahtevo manjšine v Italiji in Avstriji po enotnem in demokratičnem zastopstvu ter zajamčenem mandatu bodo poslanci SKD podpirali v državnem zboru Slovenije, v katerem imata italijanska in madžarska manjšina svojega poslanca, kar je za manjšine gotovo najustreznejša rešitev, je pismo zaključil Mozetič. (STA) Aretiran posiljevalec TRBIŽ - Policija je ob njegovi vrnitvi v Italijo aretirala poljskega državljana Tadeusa Skrzeta, ki je bil obsojen v Perugii zaradi posilstva. JAVNA OBČILA / POLITIČNI POSEG SKP: Melzi ima že monopol »Dežela naj poseže pri garantu za založniške dejavnosti« VEDEM - Z vstopom v lastništvo videmske zasebne TV postaje Telefriuli je založnik Carlo Melzi postal pravi deželni monopolist na področju javnih občil. Tako menijo deželni svetovalci Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz, Gianluigi Pegolo in Fausto Monfalcon, ki so s tem v zvezi vložili predsedniku Dežele Giancarlu Cruderju posebno svetovalsko vprašanje. Od njega zahtevajo poseg pri garantu za založniške dejavnosti, ki -kot menijo komunisti - ne more mimo okrepljene koncentracije javnih občil v Furlaniji-Julijski krajini. Melzi je z družbama OTE in S VE lastnik Piccola in Messaggera Veneta, je soudeležen pri beneškem časniku IL Gazzettino, po zadnjih potezah pa tudi pri Telefriuli in Telequattro, torej pri dveh najpomembnejših TV postajah FJK. Vsi trije dnevniki - menijo še zastopniki SKP - so sklenili posebno konvencijo z Deželo, od katere dobivajo tudi nekaj finančne podpore. Vrh tega obstaja še velika zaskrbljenost po novih redukcijah zaposlenih novinarjev in tiskarjev, ki jih je založnik žal že izvedel v Trstu in v Vidmu. Komunistična prenova opozarja, da bodo Cez nekaj mesecev deželne volitve, tako da se postavlja vprašanje pluralizma, do katerega Dežela ne more biti neobčutljiva. Temu naj dodamo, da je Melzi, skupaj s tržaškim županom Riccardom Illyjem, dokaj aktivno soudeležen pri snovanju ta-kozvanega »Četrtega pola«, ki zelo resno razmišlja o direktnem sodelovanju na deželnih volitvah. LJUBLJANA / NOVA KNJIGA LJUBLJANA / VČERAJ PREDSTAVITEV Tomo Korošec o stilistiki slovenskega poročevalska V Mariboru kongres LDS Sprejeli bodo tudi izjavo o diskontinuiteti s povojnim režimom LJUBLJANA - Pri založbi CZD Kmečki glas je izšlo delo profesorja na FDV Toma Korošca z naslovom Stilistika slovenskega poroCevalstva. V knjigi, ki naj bi bila zanimiva za jezikoslovce in družboslovce, novinarje in komunikologe, je po avtorjevih besedah »zbrano vse, kar je z leti iz svojega prispeval k razpoznavanju in razumevanju jezikovnih pojavov v slovenskem poročevalstvu«. Med drugim gre za del disertacije iz leta 1976, za raziskave v okviru Raziskovalnega inštituta na FDV in fakultetna predavanja pri predmetu Stilistika poroCevalstva. Po avtorjevem mnenju knjiga ni vadnica za tvorjenje poročevalskih besedil, ampak jezikoslovno branje, namenjeno študiju stilistike, besedoslovja in besediloslovja, posebej glede na poročevalska besedila. Ukvarja se s slovenskim knjižnim jezikom ter naj bi koristila splošnim jezikoslovnim raziskavam in posebnim stilističnim, iskanju primernih zgledov iz publicistične funkcijske zvrsti, razumevanju jezika v sredstvih množičnega obveščanja in študiju slovenskega jezika v poročevalstvu. Korošec je pisanje razdelil v tri poglavja. V prvem, naslovljenem K pojmovanju stila, spregovori o poročevalskem stilu, avtomatizaciji in aktualizaciji ter o mor-femskem izražanju nedo-kazanosti, nemadnosti in negotovosti v poročevalstvu. Drugo poglavje -Stilistika naslovov Časopisnih poročevalskih besedil - med drugim predstavlja poročevalske naslove, njihovo tipologijo (mdr. podnaslovi, nadnaslovi) v Časopisnem poročevalstvu, interpun-kcijske naslove ter obnovitve v Časopisnih naslovih. Tretje poglavje z naslovom Poročevalsko besedilo pa med drugim prinaša razmišljanje o Času poročevalskih besedil, vzorcih poročevalskih stopenj, besedilno-sti vprašanja v intervjuj-skem nagovoru, o med-stavi, dogodku in vesti ter razmerju med sliko in časopisnim poročevalskim besedilom. (STA) LJUBLJANA - Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobic je na novinarski konferenci predstavil osnovne podatke o bližnjem rednem kongresu stranke, ki bo 24. in 25 januarja v Maribora in na katerem bo 361 delagatk in delegatov poleg odločitev o programu stranke, novih strankinih organih in statutarnih spremembah sprejemalo tudi šest resolucij in strankino Izjavo o diskuntinuiteti med povojnim komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo. Kot je pojasnil Golobic, gre pri omenjeni izjavi zgolj za kongresni dokument, na podlagi katerega naj bi z drugimi parlamentarnimi strankami poskusili poiskati skupni dogovor in vprašanja preteklosti spravili z dnevnega reda slovenske politike oziroma, Ce se bo za to pokazala potreba, tudi sprejeti ustrezen dokument v državnem zbora. Sicer pa naj bi izjava o diskontinuiteti po mnenju LDS korektno povzemala preteklo obdobje in prehod v sedanji demokratični sistem. Pri tem so »absolutno proti temu, da se zgodbe o slovenski pomladi ne monopolizira«. Med šestimi programskimi resolucijami, s katerimi naj bi kongres opozoril na stališča LDS do posameznih pomembnih področij za razvoj Slovenije, bo kongres sprejemal resolucijo o reformi pokojninskega sistema, resolucijo o zaposlovanju in zaposlovalni politiki, resolucijo o pomenu izobraževanja oziroma o Sloveniji kot »uCeCi se družbi«, resolucijo o pomenu javnih gozdov in gozdarstvu ter resolucijo o politični ureditvi in s tem povezanimi formalno-pravnimi okviri za zagotovitev učinkovitega dela vlade, kamor sodijo predvsem vprašanja v zvezi z volilnim sistemom ter razmerji med posameznimi institucijami v državi. Posebno resolucijo naj bi kongres LDS sprejel tudi o Maribora in njegovih problemih. V zvezi s slednjim je Golobic že uvodoma izrazil začudenje nad javnimi diskusijami, ki jih v zvezi z izbiro mesta kongresa v minulih dneh sprožal predvsem mariborski župan Alojz Križman. Odločitev je med veC možnostmi sprejel izvršilni odbor stranke na podlagi predhodnega premisleka o vsebinskih in političnih vidikih, ki jih za določeno okolje predstavlja tovrstna izbira. Zato smo toliko bolj začudeni zaradi pomislekov s strani nekoga, ki na stranko in državo naslavlja številne prošnje v zvezi z Mariborom, je povedal Golobic in ob tem izrazil prepričanje, da se bo v naslednjih dneh spodbujanje neprijetnih duhov pomirilo. Celovit programski dokument, o katerem bo odločal kongres, predstavlja svojevrstno nadgradnjo volilnega programa LDS iz leta 1996. S spremembami statuta naj bi v ta dokument vnesli predvsem nove rešitve, ki so potrebne zaradi sprememb zakonodaje od zadnjega rednega kongresa na Bledu, v Mariboru pa bo verjetno precej pozornosti in razprav sprožilo predvsem odločanje o predlaganem zmanjašnju števila strankinih podpredsednikov. (STA) NABREŽINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA SODIŠČE / »METODA Dl BELLA« Zupan Vocci obsodil mazanje spomenikov Carli potrjen za predsednika Doma Bratov Stuparich Civilni pretor je nepristojen Bolnik je zdravila zahteval brezplačno V začasnih prostorih bivšega otroškega vrtca v Ribiškem naselju, se je sinoči devinsko-nabrežin-ski občinski svet sestal na svoji prvi letošnji seji. Sejo je župan Marino Vocci odprl z izrazom globoke zaskrbljenosti zaradi nedavnih vandalskih dejanj, ko so na Krasu običajni, sicer jasno podpisani neznanci, oskrunili spomenike padlim. »Taka dejanja ogrožajo in šibijo pot sožitja, v katero pa smo mi trdno zaverovani,« je dejal župan in najavil svoj poseg pri silah javnega reda, zato da se že enkrat izsledi in kaznuje krivce«. V nadaljevanju je župan sporočil, da je bila dokončna verzija regulacijskega naCrta preložena deželnim organom, nakar bo občinska uprava priredila vrsto javnih zborovanj tudi ob navzočnosti načrtovalcev, s katerimi bo naCrt predstavila občanom in hkrati beležila kritike in predloge sprememb. Glede deželnih zapletov v zvezi z nakupom devinskega gradu je Vocci dejal, da Dežela gotovo ni izbrala optimalne rešitve, vendar si bo občinska uprava prizadevala za boljšo rešitev celotne zadeve, saj je grad bistveni element v kulturnem in turističnem zemljevidu tega območja. Pred odobritvijo zapisnikov prejšnjih sej je svetovalec Viktor Tanče (SSk) prosil, da se pri tipkanju slovenskih prevodov vendarle uporablja slovensko tipkovnico s strešicami, ki so bile tok- rat dodane kar roCno. V tajnem glasovanju je bil za predsednika Doma »Bratje Stuparich« potrjen Mario Carb (ki je bil že občinski uslužbenec, nakar odgovorni za SIAE in elan upravnega sveta hranilnice), medtem ko bodo v upravnem svetu sedeb še Annamaria Golli (zaposlena v vojaških strukturah NATO), Maria Kufersin (socialna delavka in terapevtka), Gianfranco Baldas (aktiven prostovolec) ter Clau-dio Mitri (menedžer IRI Finsider in prostovolec). Seja se je nekoliko ogrela pri zadnjem sklepu o naCrtu za odlagališče med Nabrežino in Križem za razpečevanje odpadkov, ki vsebujejo azbest. Po krajši prekinitvi seje in mrzličnemu posvetovanju med svetovalci, je pristojna odbornica Giuliana Zagabria predstavila varianto naCrta. Dejala je, da je predstavljeni naCrt tehnično neoporečen in da zadostuje vsem zdravst-veno-varnostnim predpisom. priznala je, da je azbest sicer nevaren, lahko povzroča raka na pljučih, vendar je nekontrolirano in nedovoljeno odlaganje veliko slabše. O tem bomo vsekakor še poročali. (GB) V zvezi z informativnimi sestanki ob vpisovanju v prve razrede osnovnih Sol bo srečanje s starši na katinarski šob Fr. Milčinskega danes ob 14.30 in ne ob 16.30, kot nam je bilo napačno sporočeno. Tržaško sodišče se včeraj ni izreklo o zahtevi nekega 62-letnega za rakom obolelega moškega, ki je zahteval, da mu javne zdravstvene strukture brezplačno nudijo zdravilo somatostatin: civilni pretor Arturo Picciotto, kateremu je bila zahteva naslovljena, je namreč pojasnil, da primer ne sodi v njegovo pristojnost in je zadevo prepustil pretorju za delo. Ge ne bo zapletov, bodo vprašanje morda spet obravnavah in se o njem izrekli že ta teden. V majhni sodni dvorani se je kar trlo ljudi, Id so čakali, kaj bo Piodotto sklenil. Poleg televizijskih snemalcev, fotografov, novinarjev so bili tudi svojci nekaterih bolnikov ter zastopniki javnih ustanov, ki so bili poklicani na sodišče: ministrstva za zdravstvo, Dežele ter Tržaškega zdravstvenega podjetja. Za Deželo ~f NATEČAJ / VIDEOEST IN NTKB h Jutri slovesna podelitev štipendij Mirana Hrovatina Jutri ob 11.30 bo v Časnikarskem krožku na Korzu Italia slovesna razglasitev dobitnikov dveh Studijskih štipendij, poimenovanih po televizijskem snemalcu Miranu Hrovatinu. Štipendiji sta lani ustanovili družba Videoest, pri kateri je bil Miran pred tragično smrtjo v Somaliji zaposlen, in Nova Tržaška kreditna banka. S svojo pobudo sta želeli počastiti spomin na Človeka, ki ni bil znan in cenjen le zaradi svoje visoke poklicne usposobljenosti, ampak tudi zaradi Človeških lastnosti. Kot znano, se o uboju Mirana in novinarke 3 Ilarie Alpi prav zdaj odkrivajo nove okoliščine, zato je utemeljeno upanje, da se bo ozadje tega zločina naposled vendarle razjasnilo. Videoest in NTKB sta natečaj za štipendiji, namenjeni mladim, ki bi želeli ubrati Miranovo poklicno pot, razpisali v začetku leta 1997 in prejeli precej prijav, tako da izbira ni bila lahka. Poleg denarne nagrade bosta dobitnika deležna praktičnega in teoretskega usposabljanja pri Vi-deoestu. INDUSTRIJSKA CONA / ZAGOTOVLJENA KONTINUITETA F. Slocovich potrjen na vrhu Ezita Med prvimi je izrazila zadovoljsh/o trgovska organizacija CTS Dosedanji predsednik Francesco Slocovich je bil potrjen na vodstvo Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT), njegova ponovna izvolitev pa pomeni, da se je uveljavilo pravilo o kontinuiteti delovanja ustanove. V vodstvenih organih Ezita so najmočneje zastopane prav kategorije uporabnikov industrijske cone, v prvi vrsti industrije! in obrtniki oziroma njihove stanovske organizacije. Prvi komentar na Slocovichevo potrditev je prišel včeraj od najmočnejše tržaške organizacije trgovcev, zveze CTS (ki sodi v okvir nacionalne organizacije Confcommercio), ki ponovno izvolitev dosedanjega predsednika v celoti podpira. Ne glede na oceno o njegovem delu -ki pa je po mnenju CTS v vsakem primeru veC kot pozitivna - je bilo prednostno vodilo pri obnovi funkcije to, da se zagotovi kontinuiteta, piše v tiskovnem spo- ročilu pokrajinske zveze trgovcev CTS. V tako občutljivi fazi, kakršno preživlja Ezit - ki se bo moral v prihodnjih mesecih preorganizirati in prenoviti svoje namene, vlogo in instrumente - je potrditev Slocovicha jamstvo, da bo težavna, a potrebna revizija, ki jo je zaCel, tudi dokončana, meni CTS. Ko bo ta proces končan, bo industrijska cona prožnejša struktura in konkretno usmerjena v zagotavljanje služb in storitev za podjetja, ne samo proizvodna, ampak tudi storitvena. Francesco Slocovich je tudi predsednik odbora uporabnikov tržaškega pristanišča in izvedenec za pristaniški sektor, dodaja nota CTS, zato lahko njegova ponovna izvolitev zajamči tudi potrebno koordiniranje s pristaniško oblastjo, in to še posebno za površine, ki so v pristojnosti obeh organizmov, torej Ezita in pristanišča. HUMANITARNA POBUDA ULFOSCHIATTI / POZNO PONOČI V Boljuncu so darovali kri Akcijo so izvedli pod pokroviteljstvom prostovoljcev AVIS V Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu je bila včeraj dopoldne svojevrstna akcija darovanja krvi (na sliki-FOTO KROMA), za katero je dalo pobudo združenje prostovoljcev AVIS, izved-*a pa jo je posebna strokovna ekipa iz goriške splošne bolnišnice. Kri je darovalo dvajset prostovoljcev (med njimi tudi župan Boris Pangerc), občinska uprava pa je dala na razpolago prostore gledališča Prešeren. Gre za kličemo jih redne darovalce krvi, ki so podvrženi rednim zdravniškim kontrolam in pregledom. Furlanija-Julijska krajina je glede darovanja krvi skoraj samozadostna glede rdečih krvnih telesc, medtem ko »proizvaja« le dve tretjini realnih potreb po emoderiva-tih. Podobne akcije nameravajo izvesti tudi v drugih vaseh in občinah tržaške okolice. Informacije nudijo na telefonskih številkah 829251 ali pa 3785274 (otroška bolnišnica Burlo Garofolo). Z izvijačem napadel ženo: roko mu je ustavil 17-letni sin Življenje ji je rešil sin, ki je pravočasno ustavil oCeta, 52-letnega Giovannija Turillija. Sedaj je Turilli v zaporu, sodnik se je prepričal, da mu nikakor ne gre zaupati in da bi se lahko spet znesel nad ženo, s katero se je že večkrat sprl. Turilli je z 38-letno ženo in sinovoma, starima 17 oz. 13 let, živel v Ul. Foschiatti 5. Doma je sicer iz Beneventa, vendar se je v naše mesto preselil že pred leti. Kaže, da se nikakor ni mogel vključiti v tukajšnje življenje, bil je brez zaposlitve, policija in karabinjerji so ga poznali kot alkoholika. Ko se je pred nekaj dnevi pozno ponoči vrnil domov, je nenadoma zagrabil za izvijač in začel udrihati po speci ženi. Tragedijo je preprečil starejši sin, ki se je pogumno pognal proti očetu: rešil je mater, ki je bila na srečo le lažje ranjena, a tudi oCeta, ki se bo sedaj moral zagovarjati zaradi poskusa umora, sicer bi bila obtožba dosti težja. Navsezadnje je rešil tudi sebe in mlajšega brata, danes bi bila dejansko siroti. Policija je pred nekaj meseci, septembra in julija lani, že dvakrat posegla v Turillijevem stanovanju v Ul. Foschiatti, julija in septembra lani. Tudi sosedje so ga poznali zaradi pogostih izgredov, večkrat so slišali kričanje, prihajalo je do prepirov. Znan je bil tudi v sodnih krogih, prijavili so ga, ker je ženi grozil, ji povzročil poškodbe, slabo je ravnal z njo. Kaže, da je tudi tokrat prišel domov pijan, zagrabil je za izvijač, sedaj je za rešetkami, zaporni nalog je podpisal sodnik za predhodne preiskave Morvay. sta poleg odv. Fusca prišla tudi odbornik za zdravstvo Cri-stiano Degano in deželni ravnatelj za zdravstvo Cesare De Simone. Degano je dejal, da bi sodniku ponovil stališča, ki jih je izrekel že ob raznih priložnostih in o katerih so se domenili tudi na predvčerajšnjem sestanku v Rimu, ko so dežele pozvale ministrstvo za zdravstvo, naj pospeši postopek za ugotovitev znanstvene verodostojnosti »metode Di Bella«. NihCe pa včeraj ni prišel do besede, ker se obravnava sploh ni pričela S svoje strani je hci omenjenega bolnika izrazila odločenost, da se ne bo ustavila pred nobeno oviro in da bo naredila vse, kar je v njenih močeh, da pomaga očetu. Slednjega so operirali v začetku prejšnjega meseca, vendar mu rakaste tvorbe (na debelem Črevesu) niso odstranili, bila je že preveč razširjena, in so mu predpisali ke-mioterapijo. Zdravnik v Padovi pa mu je svetoval, naj poskusi z »metodo Del Bella«, dejansko s koktajlom zdravil, med katerimi je tudi somatostatin. Na tržišCu so dobili vse razem somatostati-na: ni ga na uradnem seznamu državne zdravstvene službe, z morebitnim receptom bi se z njim lahko v oskrbeli v lekarnah, vendar v nezadostnih količinah (takih, ki sluzijo proti revmi), poleg tega je zelo drag (ne zaradi vrednosti, ampak zaradi ce- ne, ki jo je dotočilo ministrsvo za zdravstvo). Zadostne količine so na razpolago samo v bolnišnicah. Kot je zapisano v prizivu bratov Carbone, do katerih se je družina bolnika obrnila, ne gre za to, Ce je sicer drago zdravilo treba plačati ali ne: v zadostnih količinah ga imajo samo v bolnišnicah. Pretor Arturo Picciotto je kasneje pojasnil svojo misel. Dejal je, da je Kasadjsko sodišče vedno zagovarjalo stališče, da je pravica do zdravja pred katerokoli drugo vrednoto, vendar mora biti zdravilo, po katerenm sprašujemi in ga ni na seznamu, neobhodno potrebno za zdravljenje težke bolezni. Vprašanje, ki ga bodo morali rešiti sodniki, tako iz Trsta kot tudi iz vse Italije, je tole: preveriti morajo, Ce predpisano zdravljenje odgovarja potrebam padenta Hcdotto je pri tem dejal, da domneva, da bo treba preveriti značilnosti omenjenega zdravila: »Sprašujem se, Ce ima verjetno država drugačna sredstva, drugačne inštrumente, da prej pride do primerne odlotitve in dejansko ugotovi, Ce zdravilo deluje ali pa ne. In Ce se torej sodna pot ne bo izkazala kot nepotrebna« Morda bo res nepotrebna, ker kaže, da so se z vprašanjem naposled zelo resno spoprijeti na državni ravni. Navsezadnje: kam bi nas privedlo, Ce bi se sodniki morali ukvarjati z raznimi zdravstvenimi metodami? NOVICE Manifestacija za ogroženo ljudstvo v Chiapasu V soboto bo v Trstu protestna manifestacija, s katero hočejo organizatorji opozoriti prebivalstvo na kršitev Človekovih pravic v mehiški južnovzhodni pokrajini Chiapas. Država in vojska se že nekaj let nasilno znašajo nad domačim prebivalstvom. Doslej so našteti na desetine pokolov, kaže pa da nasilju noče biti konca. Položaj v Chiapasu se je po okrutnem božičnem pokolu v Actealu še poslabšal. Pred nekaj dnevi je v tistih revnih krajih spet tekla kri: policija je ubila žensko in ranila njeno hčer. »Krivi« sta bili, da sta se udeležiti manifestacije za pravice domačega prebivalstva. Na sedežu naravovarstvene organizacije Legam-biente na Borznem trgu 7 bo jutri ob 11. uri predstavitvena tiskovna konferenca sobotne manifestacije, na kateri bodo pripadniki združenja Ya basta! seznanili prisotne z najnovejšimi novicami o položaju v Chiapasu. Novosti so jim posredovali mednarodni opazovalci, ki se te dni nahajajo v Mehiki. Spremembe prog mestnih avtobusov Ul. Raffineria bo od petka dalje zaprta za promet zaradi del na cesti. Konzorcialno podjetje za prevoze ACT bo zato od tega dne spremenilo progo nekaterih avtobusov. Avtobusi št. 18, 20, 21, 25, 27, 40 in 41 namenjeni proti Stari mitnici bodo tako nadaljevali pot po Drevoredu D.’ Annunzi do trga Garibalni in Ul. Oriani. Zato bodo postajališče na Trgu Garibalni zaCasno premestiti v Ul. Oriani pred hišno št. 10. Proge avtobusov št. 33, 37, A in B bodo ostale nespremenjene. Predavanje o miljskem gradu Strokovnjak za zgodovino Istre prof. Franco Co-lombo bo v petek, 16. januarja, ob 18. uri predaval v kulturnem središču Millo v Miljah o miljskem gradu. Uvodne besede bo izrekel vojvoda Gianlu-ca Badoglio, podpredsednik konzorcija za zaščito zgodovinskih gradov v Frlaniji-Julijski krajini. Pobuda spada v okvir kulturnih srečanj, ki jih milj-ska občina prireja v sodelovanju s kulturnim združenjem Fameia muiesana. AKTUALNO VPRAŠANJE / ODBORNIK PECOL COMINOTTO DOLINA Občinski odbor za »javna« mamila Heroin namesto metadona - Deljena mnenja med izvedenci Predlog glavnega pravd-nika pri kasacijskem sodišču Gallija Fonsece o kontroliranem oskrbovanjem zasvojencev z mamili odmeva tudi v Trstu. Tržaški občinski odbor je izrazil povoljno mnenje o nadzorovanem razdeljevanju heroina zasvojencem namesto metadona, a le v primerih, ki bi jih določili zdravniki javnih služb za boj proti mamilom. Tako je izjavil občinski odbornik za socialne službe Gianni Pecol Cominotto, ki pa je dodal, da bi bilo treba prej ustrezno prikrojiti zakon o uporabi mamil. O razdeljevanju mamil bi odločala služba za pomoč zasvojencem SERT. Vodja službe SERT Maria Grazia Cogliatti je bila mnenja, da bi to bila lahko le nekakšna »pomoč pri zdravljenju zasvojencev, ki pa ne bi rešila problema zasvojenosti.« Tudi Co-gliatijeva je poudarila, da bi lahko začeli uvajati nadzorovano oskrbovanje zasvojencev z mamili le po izglasovanju ustreznega državnega zakona. »Heroin bi lahko uporabili pri zdravljenju le v točno določenih hudih primerih zasvojenosti, kar pa ne pomeni, da bi ga bili deležni vsi zasvojenci,« je menila vodja službe SERT. Stališče občinskega odbora je takoj izzvalo kritično noto deželnega tajnika Ljudske stranke Ivana Strizzola, ki se je izrekel »proti uzakonitvi in sprostitvi rabe mamil«. Po njegovem mnenju bi morali poostriti boj proti razpečevalcem in poiskati vzroke za nelagodje mladostnikov, ki mnogokrat vodi mladega č.loveka v objem mamil. Podobnega mnenja je tudi duša Sklada Mitje Cuka Jelka Daneu Cvelbar. »Nadzorovanemu razdeljevanju mamil nasprotujem, ker bi to pomenilo nekakšno "zavetje" tistim, ki jim droga pomeni beg od resničnosti. Zdi se mi, da je to poceni način reševanja problema. Mnogo bolje bi bilo, ko bi se z njim preventivno spopadli, in sicer s širšim vključevanjem družine, pri čemer mislim na vzgojo same družine, česar pri nas ne opažam. Drugo področje, na katerem bi morati poseči, je sola. Sola sedaj ne formira kakih osebnosti, ki bi se lahko postavljale po robu problemom našega časa, vključno z drogo. Včasih imam vtis, kot da bi iz šole - pri čemer ne mislim izključno na slovensko šolo, pač pa na celoten šolski sistem - izhajale nekakšne človeške zastavi- ce, ki se nato obrnejo po vetru, ki piha nanje z vrha. Boj proti drogam bi moral biti medijsko dnevno poudarjen, da bi vedno osveščali mlade, kaj droga pomeni. Po mojem mnenju je osnovni pomen droge prav beg od resničnosti. Temu begu bi morali dobiti alternativo,« je poudarila Jelka Daneu Cvelbar. Psihoanalitik Pavel Fonda je drugačnega mnenja: »Na predlog gledam pozitivno. Oskrbovanje kroničnih narkomanov s heroinom je pozitivno, saj so drugače zasvojenci prisiljeni krasti ali pa na drug način izsiljevati denar, da si preskrbijo drogo. To samo uvaja v kriminal.« Fonda je omenil tudi alternativne možnosti: »Ce se hoče narkoman izvleči iz za- svojenosti, mora navadno preživeti nekaj let v kateri od skupnosti, ki so bile prav za to ustanovljene. Tam se mora podreči zelo strogi disciplini in pravilom, kar nekaterim uspe, vsi pa tega niso sposobni. Obstajajo pa nekateri, ki niso pripravljeni opustiti mamil. Ne gre le za pomanjkanje volje, ker imamo pač opravka s patološkim stanjem, v katerem človek mnogokrat nima dovolj močne volje, da bi vse to prenesel. Seveda, razdeljevanje mamil mora potekati pod nadzorom javnih ustanov, ki morajo zelo natančno preveriti, da so narkomani res odvisni od mamil in da gre javno oskrbo z mamilom tolmačiti kot skrajni primer pri njihovem zdravljenju, je menil dr. Fonda. Delovna mesta v zdravstvu Okrožna sekcija za zaposlovanje sporoča, da bodo v ponedeljek in torek (19. in 20. januarja) na njenem sedežu v Ul. F. Severa 46/1 med 8.30 in 12. uro zbirali prijave (opremljene z obrazcem C/l ali rdečo izkaznico in z delovno knjižico) za naslednje zaposlitve: - administrativni sodelavec v Deželni zdravstveni službi - Podjetju za zdravstvene storitve, z vsaj 12-mesečnimi izkušnjami (tudi prostovoljnimi) v zdravniško-bolnis-ničnih strukturah, ki se ukvarjajo s področji toksikološke zasvojenosti in umskega zdravja; potrebna je pisna dokumentacija teh struktur; zaposlitev je za določen čas 6 mesecev; - pomožni socialno-zdravstveni sodelavec pri isti strukturi in za enak določen čas, III. poklicna kvalifikacija (shranjanje trupel); - tipkar (180 črk na minuto) v Tržaškem zavodu za socialne posege, s sposobnostjo videopisanja, IV. poklicna kvalifikacija, do- ločen čas 6 mesecev, part time 27 ur tedensko; - tehnični sodelavec pri CNR (Consiglio Nazionale per le Ricerche), V. poklicna kvalifikacija, z izkušnjami v uporabi računalnika, določen čas 90 dni; - Štiri delovna mesta v menzi zavoda Er-disu; - sodalno-asistenčni sodelavec na Občini Milje, IV. poklicna kvalifikacija, pogoje je veljavna zdravstvena knjižica, določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Podrobnejše informacije lahko interesenti prejmejo na sedežu Okrožne sekcije za zaposlovanje Protest dolinske SKP Krožek SKP Občine Dolina je odločno obsodil fašistično mazaško akcijo. V tiskovnem sporočilu krožka je med drugim rečeno, da je to odraz psevdovrednot rasizma in nasilja, ki jih tako nekoč kot danes skuša uveljavlati desnica in se pri tem danes naslanja na proces zgodovinskega revizionizma. Krožek zato meni, da niso dovolj le izjave zgražanja in obsojanja in poziva krajevne uprave, da poskrbijo za odstranitev žaljivih napisov in prijavijo »neznance« sodstvu. 70 let Justine Marc Šavron V Dolini slavi danes svoj 70. življenjski jubilej Justina Marc por. Sa-vron, po domače Ištinca. Po rodu iz revne kmečke družine, je bila vse svoje življenje predana delu in družini, kakor tudi danes, čeprav ni več pri najbolj trdnem zdravju. Med vojno je Justina prispevala svoj delež narodno osvobodilnemu boju kot zavedna aktivistka in kurirka. Posebno hudo je njeno družino prizadela smrt sestre Alojzije, ki je padla v Kubedu 3. oktobra 1943. Dokler so moči dopuščale, je Justina vedno aktivno sodelovala pri raznih pobudah v vasi, predvsem v krogu domače sekcije partizanov in vaških žena. Da bi še dolgo uživala sadove svojega življenja ob pozornosti svojih domačih, ji ob pomembnem jubileju želijo sorodniki, znanci in prijatelji, predvsem članice in člani sekcije VZPI iz Doline. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Eksperimentalna glasbena smer na šoli sv. Cirila in Metoda Nižja srednja šola »Sv. Cirila in Metoda« je maja lani že drugič zaprosila ministrstvo za javno šolstvo, da bi bilo dovoljeno v šolskem letu 1998/99 na sedežu pri Sv. Ivanu uvesti eksperimentalno glasbeno smer. Profesorski zbor je nekoliko predelal prvotni načrt in ga ponovno predstavil šolskemu skrbniku. Pot do odobritve pa je tudi letos počasna in negotova. Rahel napredek pa je v tem, da se v tem trenutku z omenjenim načrtom ukvarjajo pristojni organi na rimskem ministrstvu, medtem ko je prošnja prišla lani do italijanske prestolnice nepopolna in je zato niso mogli primerno obravnavati. Načrt še vedno predvideva poleg običajnih 36 učnih ur dve dodatni uri glasbene vzgoje, od katerih bo ena posvečena glasbeni teoriji, druga pa individualnemu učenju glasbila. Seznam le-teh pa je letos nekoliko spremenjen. Učenci bodo lahko izbirali med klavirjem, harmoniko, kljunasto in prečno flavto. Za eksperimentalno smer se bodo lahko prijavili vsi učenci, ki se bodo do 26. januarja vpisali v prvi razred naše šole. Nekaj več informacij o našem načrtu bo šola nudila staršem in javnosti na informativnem sestanku, ki bo v torek, 20. januarja, ob 18. uri v šolskih prostorih v ul. Caravaggio, 4 pri Sv. Ivanu. Vpis v občinski vrtec Zgoniška občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t.l. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. RICMANJE / ZADNJA POT PARTIZANSKE UČITELJICE Slovo od Vike Komar V soboto 10. januarja smo na ric-manjskem pokopališču pospemili k zadnjemu počitku medvojno učiteljico, domačinko Viko Komar. Pokojnica se je rodila v Logu leta 1921. Obiskovala je trgovsko pripravnico v Trstu. Čeprav ni bila pri dobrem zdravju, je bilo treba v tistih časih v mestno šolo hoditi peš, ker ni bilo ne denarja ne prevoznih sredstev. S prizadevnostjo se je kot samouk naučila pravilnega slovenskega jezika, tako da je v letu 1944 nekaj časa na šoli v Ricmanjih poučevala takrat številne vaške otroke. Bila je tako po fašističnem obdobju prva slovenska partizanska učiteljica, za kar je bilo treba imeti v tistih vojnih časih pogum. Takrat je v župnišču in v šoli poučeval tudi župnik Franc Malalan, in sicer .verouk, petje in seveda slovenski jezik. Ko so se nekega dne med poukom vasi približali Nemci, da jo prečistijo (rastrellamento), so straši pritekli iskat svoje otroke, da bi jih hitro pospremili domov. Od takrat pa do konca vojne ni bilo na šoli več pouka. Tudi zaradi tega, ker so se v njej namestili italijanski vojaki - republikini. Pokojna Vika je v vasi po osvoboditvi učila še nekaj ča- sa, nakar je šla, po usposobitvenem učiteljskem tečaju, poučevat v Pregaro v Slovenski Istri. Nato so jo kot učiteljico premestili v Mirno peč pri Novem Mestu, kjer je delovala do svoje upokojitve. V tej vasi je od svoje upokojitve do svoje smrti živela pri Kramarjevih - večji kmečki družini, ko jo je sprejela kot za svojo družinsko članico. Imeli so jo radi. Pomagala je pri vzgoji njihovih otrok, in sicer treh sinov in hčerke, ki so bili prisotni na pogrebu. A tudi drugače je bila v tej vasi priljubljena, ker je vedno, če je bilo treba, priskočila na pomoč vaščanom. Ko je težko obolela, je svojemu bratrancu iz Loga izrazila željo, da bi jo po smrti upepelili in žaro pokopali v domačem kraju -ob svojcih. Zelja se je izpolnila. Na pogrebu je žalostinke zapel Zbor upokojencev dolinske občine, žal smo pogrešali poslovilne besede. Nekdanji njeni učenci iz Ric-manj in Loga se je spominjamo kot dobrosrčno in prizadevno učiteljico s prijaznim nasmeškom. Za vse, kar je storila za nas, ji bomo vedno hvaležni. Svojcem izrekamo občuteno sožalje. F. Komar VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 15. januarja 1998 LOVRENC Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide ob 19.52 in zatone ob 9.03 Jutri, PETEK, 16. januarja 1998 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1018 mb narašča, piha vzhodnik z 2,8 km/h, vlaga 100-odstot-na, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Alessandro Causo, Gi-gliola Fois. UMRLI SO: 92-letna Olga Volsi, 88-letna Ana-stasia Rosin, 85-letna Antonia lelusic, 86-letna Adelma Morbidelli, 84-letna Anna Maria Peres, 83-letna Luigia Maria Bessegnak, 91-letna Vale-ria Ragau, 69-letna Rita Romanello, 84-letna Eli-dia Volčič, 74-letna Fran-cesca Franceschi, 76-let-ni Felice Ostrouška, 76-letni Mario Taboga, 84-letna Olga Gabrijelcich. C; LEKARNE Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (274998). Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel.308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. J PRIREDITVE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KD LIPA in ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE - BAZOVICA vabijo na koncert iz niza TAKO PA MI POJEMO jutri, 16. januarja 1998 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici. Koncert bosta oblikovala ZPZ Glasbene matice - Trst in MePZ Obala iz Kopra. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu zdravstvene opreme za mostarske otroke. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP (Ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 17. januarja ob 19. uri na VIL SLOVENIJA PARTY (slovesen sprejem s kulturnim programom, šampanjcem in družabnostjo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije). Nastopili bodo: recitatorji gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba, ZPZ Vesna iz Križa, mladi glasbeniki, uvodni pozdrav - predsednica SKK Jasna Simčič, slavnostna govornica - Lučka Kremžar De Luisa. Častni gost bo pisatelj Zorko Simčič. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona v soboto, 17. t. m. ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled glasbene veseloigre v domačem narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«. Nastopa dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec. Ponovitev bo v nedeljo, 18. t. m:, ob 18. uri. NAGRAJEVANJE NAJLEPSIH JASLIC in NASTOP VSEH ŽUPNIJSKIH ZBOROV bo v cerkvi v Bazovici v nedeljo, 18. januarja ob 18. uri. Nastopili bodo: otroški zbor Slomšek, mladinski zbor Bazovica, MePZ Lipa, MePZ Slovan in MePZ Skala. Ob koncu družabno srečanje v bazovskem Domu. Vabljeni. KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola Koncertna pobuda - Rojan. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.00, 20.00, 22.00 »B.ig Fish«, r. Stefan Schvvartz. EKCELSIOR - 21.30 »In & Out«, r. Frank Oz, i. Kevin Kline. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »L’av-vocato del diavolo, i. Keanu Reeves, Al Pacino. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Špice Girls«. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.40 »Hercules«; 20.20, 22.15 »007- il doni ani non umore mai«, i. Pierce Brosnan. MIGNON - 16.00, 22.00 »Bestial Fantasy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giaco-mo. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Čhinese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong LL, SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE J. in W. Grimm - M. Košuta PflLČCK Režija Marko Sosič V nedeljo, 18. t. m. ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na diapredavanje prof. Sonje Gregori TIBET, DEŽELA NA STREHI SVETA danes, 15. januarja v Gregorčičevo dvorano z začetkom ob 20.30 s______________IZLETI SLOVENSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO J. V. Valvasorja vabi v nedeljo, 18. t. m. vse elane in ljubitelje umetnosti na voden obisk razstave Sakralna znamenja, ki je na ogled na Goriškem gradu. Zbiranje bo ob 15. uri pred vhodom v grad (pod beneškim levom sv. Marka). Ogled bo vodil dr. Saša Quinzi, ki je sodeloval pri postavitvi razstave. Cena vstopnice 7.000 lir. Informacije Andrej Stekar, tel. 213280 (v večernih urah). CE SI ZELIS privoščiti Štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kan-zel. Odhodi bodo iz San-ce ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. januarja avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška 131 Oa Opčinah, v ponedeljek, 19. januarja in v sredo, 21. januarja od 19. do 21. ure. Informacije na tel. st. 212859 in 299573. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 Mi vsak dan na tel. 200782. 3 ŠOLSKE VEŠli OSNOVNA SOLA NA KATINARI sporoča, da bo informativni sestanek za vpis otrok v L razred o. š. danes, 15. januarja ob 14.30. didaktično ravnateljstvo V DOLINI seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih vrtcih v zvezi z vpisom učencev v 1' letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Mačkoljah danes, 14. t. na. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.3J3; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30. državni poklicni zavod jozef stefan m državni tehnični ZAVOD ŽIGA ZOIS vabita starše dijakov III. razredov srednjih šol na informativni sestanek danes, 14. januarja ob 18. uri na sedežu zavoda J. Stefan, Canestrinijeva ploščad 7. UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE SOLE PINKA TOMAŽIČA v Trebčah vabimo starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali L razred, na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek, 19. januarja ob 16.30 v šolskih prostorih. UČITELJICE OSNOVNE SOLE FRANCETA BEVKA na Opčinah sporočajo, da bo informativni sestanek za vpis otrok v L razred v ponedeljek, 19. januarja ob 15. uri v prostorih otroškega vrtca. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu obvešča starše otrok, ki so rojeni leta 1992, da je čas vpisa v prvi razred. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu, Ul. Montorsino 2 (tel. št. 414579), bo v šolskem letu 1998/99 delovala od ponedeljka do petka z vsakdanjim podaljškom, v katerem se bodo razvrstile glasbene in športne dejavnosti ter informatika. Sobote so proste. V primeru določenih potreb staršev sodeluje šola z vzgojnimi ustanovami. V isti stavbi deluje tudi podružnica sr. šole L Cankar. Informativni sestanek na šoli Bazoviški junaki bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 16.15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških .junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015) in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju, da sprejemamo vpisovanja do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 567459. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA Loredana Guštini vabi cenjene goste in prijatelje na otvoritev nove Gostilne Guštini (bivša Gostilna Grgič) danes, 15. t.m. ob 18. uri. Bazovica, ul. Gruden 44 tel. 226782 - zaprto ob sredah VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Voranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred osnovne šole in I. letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v L razred osnovne šole in I. letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu - Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411. ZGONISKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. H OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na diapredavanje prof. Sonje Gregori TIBET, DEŽELA NA STREHI SVETA danes, 15. januarja v Gregorčičevo dvorano z začetkom ob 20.30. DRUŠTVO PRIJATELJSTVA v Trstu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo danes, 15. januarja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, prvo nadstropje. MOSP (Ul. Donizetti, 3) vabi danes, 15. januarja, ob 19.30 na ogled filma v originalu TVVISTER (ZDA, War-ner Brothers, 1996, i.: Bill Paxton, Helen Hunt). Film, ki je prvi serije filmov v angleščini, bodo projecirali na platno. Ogled je še posebno priporočen vsem itstim, ki se učijo angleščino. ŽUPNIJA IZ BORŠTA vabi ob prazniku patrona sv. Antona k jutranji sveti maši, ki bo ob 10.30, in popoldne k slovesni sveti maši ob 17. uri. KD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega prireja v soboto, 17. t. m. in v nedeljo, 18. t. m. praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Program: v soboto ob 17. uri otvoritev pokušnje domačih vin v društvenih prostorih; ob 19. uri slovesna sveta maša - bogoslužje bo vo- dil g. Dušan Jakomin, so-maševal bo g. Rafael Slejko. Sodelovali bodo skavti ter pevci dolinske in mačkoljanske župnije. Sledila bo družabnost v društveni dvorani; v nedeljo, od 15. ure dalje pokušnja domačih vin; ob 19. uri nastop narodnozabavnega ansambla Istrski vinogradniki in nagrajevanje najboljših vin. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča abonente, da je na razpolago 11. zvezek Enciklopedije Slovenije. Abonenti enciklopedije lahko knjigo dvignejo v Tržaški knjigarni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 19. januarja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev študije Prvih sto let slovenskega zavrovalništva v ZDA. Pri predstavitvi bodo sodelovali akademik dr. Vasilij Melik, dr. Andrej Vovko, dr. Darko Friš in dr. Bogdan Kolar. KRUT prireja drugi ciklus vaj proti bolečinam v hrbtenici, osteoporozi in vaj za sprostitev. Dejavnost, namenjena članstvu, bo potekala pod strokovnim vodstvom. Informacije na sedežu krožka do ponedeljka, 19. januarja v uradnih urah, tel. 360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja 22. t. m. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje na temo Tibet - dežela na strehi sveta. Predavala bo prof. Sonja Gregori. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja '98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. OB 130-LETNICI ustanovitve šole v Trebčah zbira celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča pričevanja in predmete (fotografije, potrebščine, listine, ročna dela in drugo) nekdanjih učencev. Vse zbiramo na šoli v Trebčah 33, vsak dan od 8.15 do 16.15, tel. 214300. Ze vnaprej hvala za sodelovanje. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MAGNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno Loterijo 14. januarja 1993 BARI 53 75 34 2 11 CAGLIARI 23 8 7 69 31 FIRENCE 82 84 73 35 43 GENOVA 30 31 56 80 79 MILANO 16 3 30 78 89 NEAPELJ 37 80 45 12 49 PALERMO 52 83 24 23 40 RIM 49 56 83 59 24 TURIN 52 70 12 43 1 BENETKE 57 10 69 3 89 Nagradni sklad 5.624.748.276 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 5.624.748.276 lir 15 dobitnikov s 5 točkami 93.745.000 lir 1.479 dobitnikov s 4 točkami 950.700 lir 62.334 dobitnikov s 3 točkami 22.500 lir približati likovnemu ustvarjanju. Tisti, ki ga tečaj zanima, naj pokliče na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča spoštovane odjemalce, da je bila pri sij ena zapreti trgovino v Ulici Flavia št. 62. Prosimo vas, da se za vse potrebe obrnete na center v Ul. Travnik 10. Hvala. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boogie-woog-gie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo trie-stino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Sloven-' ske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). CELODNEVNA OSNOVNA SOLA PINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vaš živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hla-vatyja, da so v teku priprave za razstavo ob dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite sodelovati in nam vljudno posredovati omenjena dela, nas čim-prej pokličite na telefonsko št. 040/635626 ob delovnem urniku. Hvala. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, kr žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD S. ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na tečaj salse-merengue in tečaj boogie-vvoogie, mamba in cha-cha-cha, ki bosta potekala v društ7 venih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 350008 (od 14. do 15. ure) ali na 213153 (od 19. ure dalje). Toplo vabljeni! SLOVENSKI KUL- TURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PODJETJE IMPORT-EXPORT zaposli part-ti-me izkušeno uradnico, ki je pripravljena na potovanja po Italiji in v tujino. Zahtevamo dobro pisno in ustno znanje slovenščine in italijanščine. Pisne ponudbe s kratkim curriculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnica«. 38-LETNA, vešča uradniškega dela in dela z občinstvom, išče v dopoldanskih urah honorarno ali part time zaposlitev, tudi občasno ali samo nekaj dni tedensko. Resnost in dinamičnost. Klicati od 8. do 10. na št. 397001 PRED DNEVI se je v Repnu izgubil družaben, rdeč mucek, z modro ovratnico. Najditelja iz srca prosimo, naj kliče na številko 567876. PRENOSNI TELEFON Startac Gold Motorola by TIM prodam po ugodni ceni. Dvojna garancija Motorola in TIM. Tel. 0335-8045700 ali 040/232151 v večernih urah, V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-prodajalno časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore, primerne za urad ali sk- ladišče. Tel. 228519. GROSISTIČNO PODJETJE v zlatarskem sektorju z zadostnimi finančnimi sredstvi, s sedežem v Trstu, išče zaradi pomanjkanja operativnega in vodilnega kadra, podjetje iz iste ali podobne panoge, ki b' bilo zainteresirano pristopiti s kapitalom in bi prevzelo vodstvo, garantirano s pravno pogodbo za daljšo dobo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Zlato«. DAJEMO V NAJEM trgovino jestvin s sadjem in zelenjavo na Proseku. Tel. na št. 251310 ob delavnikih v dopoldanskih urah. DVE GOSPE srednjih let z iskušnjami nudita 24-urno pomoč ostareli osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Za-brežec št. 4. OSMICO je odprl Emil Purič, Repen 15. OSMICO ima odprto Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agroturistično dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481- 78140. PRISPEVKI Ob 40. obletnici smrti dragega očeta darujeta sin Jordan in hčerka Julka z družinama 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 5. obletnici smrti drage mame Marije Kocman daruje Marica z družino 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Albina Pečarja daruje družina Fredija Skerlavaja 200.000 lir za MPZ Valentin Vodnik -Dolina. V spomin na brata Maria Stoke daruje Štefanija z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Tončko Kapun vd. Lukša daruje Štefanija Stoka 100.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Torčija Ukmarja in Marije Zuzič daruje Štefanija Stoka 100.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob Nina Štefanija darujeta Marjeta in Ladi Sirca (Praprot) 50.000 lir za SD Vesna. V isti namen daruje družina Cat- tonar 30.000 lir za SD Vesna. Zora Kocman daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Feliceja Ostrouške darujejo odborniki SD Polet 180.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto novoletnih voščil daruje KD Jože Ra-potec s Prebenega 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Vike Komar darujeta Milka in Zdravko Žuljan 50.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Stano Nardin darujejo soletniki iz Standreža 80.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na šolnike, sodelavce in prijatelje Velka Pavletiča, Stanka Škrinjarja, Kiljana Ferlu-ge in Edija Pečarja daruje Miro Tavčar 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Feliceja Ostrouške daruje Elvira Tence 30.000 lir za SD Polet. V spomin na Itala An-gelinija daruje Dragica Kapun 50.00 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. Ob nenadni izgubi dragega Feliceja sočustvuje z Edijem in gospo Anico družina Gantar Anica in Edi, tudi mi žalujemo z vama! Marino, Maja, Mojmir, Samo FILMSKO SREČANJE DRŽAV SREDNJE IN VZHODNE EVROPE / 9 FESTIVAL ALPE ADRIA CINEMA V tekmovalnem delu devet filmov, obsežna retrospektiva Črni val V tržaškem gledališču Mlela bodo predstavili tudi kratkometražne filme in video produkcijo Z deveto izvedbo, ki se bo začela v nedeljo popoldne v tržaškem gledališču Miela, se filmski festival Alpe Adria Cinema prvič spušča v preteklost s pregledom jugoslovanskega filma v obdobju ’60-’72. Kot je na včerajšnji predstavitvi poudarila Anna-maria Percavassi, predsednica istoimenskega združenja, ki festival z veliko vztrajnostjo in vestnostjo pripravlja že skoraj desetletje, so se pri predstavljanju filmske produkcije držav srednje in vzhodne Evrope praviloma omejili na najnovejšo, posebno pozornost pa so namenjali mladim avtorjem. Zadnja leta so veliko prostora odmerili filmskemu (in ne samo) snovanju v Sarajevu, zbrano gradivo pa je potovalo tudi v druga mesta. Če je torej letos najobsežnejši del programa namenjen retrospektivi Črni val - Jugoslavija 1960-1972, skrivnosti organizma, so pripravili tudi nadvse zanimiv tekmovalni program z devetimi filmi (med temi je slovenski Ekspres, ekspres) in pregled »mlade« kratkometražne filmske dejavnosti Podobe. V okvir festivala, ki bo trajal do nedelje, 25. januarja, pa sodita še razstava filmskih plakatov Kinographica, ki jo bodo odprli v nedeljo, 18. januarja na sedežu tržaškega filmskega krožka Cappella Underground (Trg Benco 4) in pa okrogla miza Sofri: Sarajevo-Pi-sa, potovanje v obe smeri, ki bo na pobudo Zelenih v nedeljo, 25. januarja. V osmih dneh bodo v obeh dvoranah gledališča Miela predvajali približno 200 celovečercev in krat-kometražnih filmov in videov (na malem ekranu bodo prikazali tudi nekate- re zanimive filme iz niza Črni val). Vsega težko prebranega materiala si seveda ne bo mogoče ogledati, vendar pa je tako bogata ponudba ponoven dokaz o težnji organizatorjev, da bi pripravilo čim bolj popoln izbor novejše filmske in vi-deoprodukcije srednje in vzhodne Evrope. Se poseben trud pa je organizatorje stala priprava obsežnega niza Črni val, ki pa so nanj še posebej ponosni, saj gre za najbolj celosten prikaz doslej jugoslovanskega filma v tistem obdobju; retrospektivo je pripravil Sergij Grmek Germani, koordinatorka pa je bila Cristina D’Osualdo, ki je na včerajšnji novinarski konferenci govorila tudi o vrsti težav, ki so jih morah razrešiti (zadnje verjetno ne bodo mogli, ker kratko-metražnih filmov Maka-vejeva, ki jih je špediter 23. decembra ’97 poslal iz Program devete izvedbe festivala so predstavili včeraj v gledališču Miela (f. KROMA) Zagreba, ni več nikjer). Glede obsežnega niza Črni val (v njem je vsega 115 naslovov, od teh je 49 dolgometražnih filmov) je Cristina D’Osualdo še dejala, da je precej osredotočen na srbski produkciji (tudi ime se nanaša nanjo), vendar so dah prostor tudi predstavnikom drugih republik, na primer slovenskim in pa Batu Cengidu. Opozorila je tudi, da bodo v nizu prikazali filme, ki so bili v tedanji Jugoslaviji prepovedani. O kratkometražnih filmih oz. o nizu Podobe (Im-magini) je včeraj govorila Tiziana Finzi, ki zadnja leta ureja ta specifični del festivala. Povedala je, da so tokrat poseben prostor odmerili italijanskim avtorjem, tudi zato, ker med dolgometražnimi filmi v tekmovalnem delu ni ita-lijanskega predstavnika. V tekmovalnem delu za kratkometražni film nastopa 34 del avtorjev, zanimiv pa je tudi video program. Umetniški vodja festivala Annamaria Percavassi je še opozorila na spremembe v nagradah. Nagra-dili bodo najboljši kratkometražni, ki bo prejel nagrado Trst za novi evropski film (Občina Trst) in milijon lir iz sklada Sredozemlje, nagradih bodo najboljši dolgometražni film, ki bo prejel nagrado Trst za mir (Pokrajina Trst) in pet milijonov lir iz sklada Sredozemlje, filme bo izbirala žirija tržaških univerzitetnih študentov, sklad Sredozemlje (Mediterra-neo) letos prvič podeljuje denarne nagrade, zadnja leta je namreč podeljeval Prizor iz filma Igorja Šterka Ekspres, ekspres, ki bo nastopil v tekmovalnem delu nagrado Sarajevo. Povedala je še, da v tako imenovani uradni del poleg tekmovalnega programa sodita še dva posebna dogodka in pa poklon poljskemu igralcu-režiserju Jerzyju Stuhru. Včerajšnje novinarske konference se je udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Pavid, ki je naglasil, da je retrospektiva Črni val najobsežnejša, ki so jo doslej v Italiji namenih jugoslovanskemu filmu, spomnil pa se je tudi pred kratkim preminulega režiserja Vuka Babiča (soude-ležn je v retrospektivi). V imenu tržaške pokrajinske uprave, ki vseskozi spremlja filmsko prireditev, pa je na konferenci spregovoril odbornik za kulturo Manfredi Poilucci. Breda Pahor mm§b» Incontri con il cinema detVEuropa centro-onentate lXedi$re» KINOGRAPHICA Moste« di eSiches dnemategraliche centre .cnento-e Trieste 18 dtcembre 1997-25 gennaie 1998 V okvir festivala sodi tudi razstava filmskih plakatov Arturo Brachetti tokrat rešuje filmske mojstrovine Leta 2095 bo na svetu vladal »veliki brat«, ki bo ljudem prepovedal dostop do vseh virov človekovega znanja in umetniškega snovanja; proti prepovedi bo delovala precej nerodna »revolucionarna fronta«, ki se bo skušala dokopati do največjih filmskih mojstrovin, skrbno shranjenih in strogo nadziranih v podzemskih skladiščih. Vendar pa je treba diskete s filmi, trakov že zdavnaj ne uporabljajo več, prebrati, zato pa je potreben robot z glavo velikega strokovnjaka Arthurja Brankestei-na. Člani »revolucionarne fronte« pa so neizkušeni in pomotoma vzamejo glavo Artura Brachettija, igralca, ki je živel v 20. stoletju. Ta pa bere diskete po svoje in vse zameša, tako da se Neron sreča s Kleopatro, ki je prijateljica Ros-selle 0’Hara, slednji je všeč tudi Ben Hur, ki je navdušen nad VVando Osiris in tako naprej. To je torej izhodiščna zamisel za predstavo Brachetti in technicolor, ki sta jo pod oznako Compagnia della Rancia napisala Brachetti sam in Save-rio Marconi, ki je predstavo tudi režiral. Zgodba je le pretveza, saj so Brachetti j eve predstave privlačne predvsem zaradi njegove nenavadne sposobnosti, da se bliskovito vživi v nov lik in se v hipu preobleče. Vendar je tokrat osnova predstave morda le prešibka, saj je nenehno preskakovanje iz Brachet-tija-robota na številne vloge, ki jih odigrava, moteče, ker sekanje prizorov razblini privlačnost »čarovnije« (bliskovita preoblačenja sicer izvabljajo občudo-valne vzklike). Drugi del predstave je enovitejši in prepričljivejši, predvsem dokaj dolg poklon Felliniju (na sliki), medtem ko (obvezen) dodatek s Sneguljčico ponovno razkrije občinstvu Brachettijev ironičen pristop do pravljic. Med Brachettijevimi soigralci je treba omeniti vsaj temnopoltega lepotca Kevina Moorea, ki se je še zlasti izkazal kot plesalec, in privlačno Cre-scenzo Guarnieri, ki je lepo odpela vrsto znanih filmskih skladb. Pri oblikovanju predstave je sodeloval tudi znan ironični pisateljski duo Gino & Michele, za glasbeno opremo pa je poskrbel Aldo Passari-ni. Predstava Brachetti in technicolor bo v tržaški dvorani Cristallo na sporedu do nedelje, (bip) Tri novosti založbe Studia humanitatis Tri novosti pri založbi Studia humanitatis, ki je za slovenske bralce pripravila prevode del mednarodno uveljavljenih piscev. Založba Studia humanitatis ponuja tri nova prevodna dela, in sicer Predavanja iz splošnega jezikoslovja švicarskega strukturalista Ferdinanda de Saussurja, Somrak demokracije Noama Chomskyja ter Aberacije - eseji o legendi oblik Jurgisa Baltrušaitisa. Za prevod najbolj vplivnega in referenčnega dela modernega, zlasti strukturalnega jezikoslovja Predavanja iz splošnega jezikoslovja avtorja Ferdinanda de Saussurja (1857-1913) je poskrbel Boštjan Turk, spremno besedo pa je ob prevajalcu prispeval še Dubravko Skiljan. Pisanje je izšlo leta 1916, močno je vznemirilo evropsko in ameriško lingvistiko, pa tudi še danes navdihuje nova raziskovanja in interpretacije. Ameriški jezikoslovec Noam Chomsky (1928), avtor več kot 70 knjig in prek 1000 razprav s področja lingvistike, filozofije, poli- tike, kognitivnih znanosti in psihologije, sicer najbolj poznan po Generativni gramatiki (1987)," se tokrat slovenskim bralcem predstavlja z izborom analitičnokritič-nih razprav, ki bi jih lahko uvrstili na področje politične filozofije ali družbenopolitične teoretske refleksije. Besedila pod skupnim naslovom Somrak demokracije, 2ki segajo v obdobje od leta 1969 do leta 1996, je prevedla Zdenka Erbežnik, spremni besedi pa sta napisala Rudi Rizman in Nikolai Jeffs. Aberacije oz. Esej o legendi oblik, popačene perspektive I. avtorja Jurgisa Baltrušaitisa (1903-1988) litovskega rodu je prevedla Maja Sabec, za spremno besedo pa je poskrbel Jure Mikuž. Baltrušaitis, franko- j •filske drže in izobrazbe, teoretske meje svojega temeljnega umetnostnozgo-dovisnkega zanimanja prestavlja v premišljevanje o prostorih bivanja, po. knjigi pa naj bi med drugim segli tudi arhitekti in krajinarji. (STA) ALŽIRIJA / POTEM KO SO V OBISK 2E PRIVOLILI Nepričakovano zavrnili misijo evropske trojke Zavrnitev opravičili, češ da je trojka le na ravni funkcionarjev AL2IR, STRASBOURG - Alžirija je zavrnila obisk evropske trojke, je na včerajšnji popoldanski novinarski konferenci izjavil alžirski zunanji minister Ahmed Ataf. Takšno odločitev vlade v Alžiru je Ataf opravičil z dejstvom, da naj bi evropsko trojko sestavljali le visoki funkcionarji EU, ki naj bi se želeli srečati z ministri ter zato, ker naj trojka ne bi želela pristati na boj proti terorizmu. Evropska trojka naj bi se v Alžiriji mudila med 16. in 18. januarjem. Medtem je britansko predsedstvo EU že izrazilo razočaranje, ker so alžirske oblasti zavrnile prihod evropske trojke, je včeraj sporočil eden izmed tiskovnih predstavnikov v Strasbourgu, kjer poteka plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Tudi avstrijsko zunanje ministrstvo je ob zavrnitvi Alžira že izrazilo obžalovanje. Tiskovni predstavnik zunanjega ministra VVolfganga Schiissla Florian Krenkel je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da )e »zavrnitev obžalovanja vredna, saj naj bi bil obisk trojke znak evropske solidarnosti z alžirskim ljudstvom«. Uradni Dunaj je v zvezi z nastalim problemom že sprožil nadaljnja posvetovanja z britanskim predsedstvom EU. Uradni viri v Bruslju pa so sporočili, da ponudba EU o obisku evropske trojke v Alžiriji kljub zavrnitvi alžirske vlade ostaja Se naprej odprta. Prav tako že proučujejo, da bi namesto visokih funkcionarjev v Alžirijo poslali ministrsko trojko. K trojki sodijo Velika Britanija, Avstrija in Luksemburg. Prvotno je bilo predvideno, da bi trojka poročala o obisku v Alžiriji na sestanku zunanjih ministrov petnajsterice, 26. januarja v Bruslju. Iz Alžirije medtem prihajajo nespodbudne vesti. V zadnjih urah je bilo ubitih šest civilistov, alžirske varnostne sile pa so pobile 16 islamskih teroristov. Bolj zaskrbljujoča pa je vest, da so oblasti priprle Abdelkerja Haša-nija, enega od voditeljev razpuščene Fronte islamske rešitve (FIS), ki se je odpovedala oboroženemu boju in obsodila funda-mentalistični terorizem. Ukrep bržkone pomeni, da režim noče dialoga z zmernimi islamističnimi silami. (STA/CR) IRAK-OZN / VVASHINGTON JE MORAL POPUSTITI h Bagdad je tokrat zmagal prvo rundo Spremenili sestavo »preameriške« inšpekcijske ekipe Unscom Scotta Ritterja BAGDAD, NEW YORK - V novem zapletu med Irakom in OZN zaradi inšpekcij strokovnjakov Unscom je za sedaj zmagal Bagdad. Bivši kapetan ameriških marincev Scott Ritter, ki so mu Iračani v bistvu prepovedali inšpekcijsko misijo, je včeraj napovedal, da bo spremenil sestavo svoje ekipe, tako da bo manj ameriška. V novi ekipi bo 41 izvedencev iz 14 držav, v prejšnji pa je bila večina Američanov. Prav zato so ji Iračani prepovedali misijo, medtem ko so drugim bolj uravnovešenim ekipam to dovolili. 2e od nedelje je Bagdad kritiziral sestavo Ritterjeve ekipe in napovedal, da ji bodo onemogočili delovanje. Ko se je to res zgodilo, je wa-shingtonska administracija zagnala vik in krik, a se je morala kot kaže premisliti.V Stekleni palači so bili namreč nezadovoljni s šefom Unsco-ma, bivšim avstralskim diplomatom Richardom Butlerjem, ker je dovolil sestavo »preameriške« inšpekcijske ekipe. Nezadovoljen je bil. celo generalni tajnik OZN Kofi Annan. Ameriški predsednik Clinton je že napovedoval, da so ZDA pripravljene tudi same Irak prisiliti k poslušnosti, a ko jim je bilo jasno, da bi morebitno ameriško vojaško kaznovanje Iraka obsodil skoraj ves svet, se je Wa-shington premislil. Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright poudaril, da Rusija nasprotuje uporabi sile v zapletu med Irakom in OZN. Kot je navedla agencija Interfax, je Primakov ocenil uporabo sile kot »nedopustno« in poudaril pomen dialoga in »popolnega sodelovanja«. Po besedah predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Valerija Njeste-ruškina mora OZN v bodoče poskrbeti, da bo sestava inšpekcijskih ekip bolje uravnovešena in da v njih ne bodo prevladovali Američani. Kljub ameriškemu sedanjemu umiku pa Clintonova administracija nadaljuje s svojim razkazovanjem mišic. Letalonosilka Independence bo v Zalivu zamenjala letalonosilko Nimitz, tako da bodo ostale ameriške sile v Zalivu neokrnjene. Poleg dveh letalonosilk imajo ZDA v Zalivu še 20 vojaških ladij, 350 letal in skoraj 29 tisoč vojakov. Madžarska: v parlamentu 13 mest za manjšince? BUDIMPEŠTA Madžarska vlada upa, da bo parlament do 15. marca sprejel zakonske amandmaje, s katerimi bodo manjšine dobile možnost za sedeže v parlamentu, piše dnevnik Magyar Hirlap. Vlada predlaga, da bi v parlamentu 13 poslanskih mest rezervirali za enako število narodnih manjšin pod pogojem, da njihovi kandidati dobijo vsaj 5.000 glasov. V tem primem bi se število poslanskih sedežev v madžarskem parlamentu povzpelo s 386 na 399. ZDA zahtevajo uresničitev Daytonskega sporazuma SARAJEVO - Združene države zahtevajo od sprtih strani v BiH_ odločnejše uresničevanje Daytonskega sporazuma, je po srečanju z vodstvom BiH v Sarajevu poudaril posebni ameriški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard. Gelbard je ob tej priložnosti povedal, da je ameriški predsednik Bill Clinton privolil v nadaljno namestitev ameriških vojakov v sestavu mednarodnih mirovnih sil na ozemlju BiH. Clinton obenem poziva srbsko, hrvaško in muliman-sko stran na tem območju kot tudi ZR Jugoslavijo in Hrvaško, naj izpolnijo svoje obveznosti iz mirovnega sporazuma. Delegaciji Vatikana in ruske pravoslavne cerkve za boljše odnose MOSKVA - V Moskvi sta se včeraj srečali delegaciji Vatikana in mske pravoslavne cerkve, da bi se pogovorili o napetih odnosih med obema cerkvama. V središču pozornosti dvodnevnega srečanja, ki poteka v samostanu Danilov, kjer ima sedež ruski patriarh Aleksej II., bo misijonarska dejavnost katoliške cekve v Rusiji, ki je s strani mske pravoslavne cerkve deležna številnih kritik. Poleg tega naj bi se delegaciji dogovorili tudi o mogočem srečanju med Aleksejem II. in papežem Janezom Pavlom H., ki so ga zaradi razhajajočih se mnenj obeh strani že nakajkrat prestavili. Izrael bo obdržal vebk del Zahodnega brega JERUZALEM - Izraelska vlada je sprejela načelno odločitev, da bo pri dokončnem ozemeljskem sporazumu s Palestinci vztrajala, da pod svojim nadzorom obdrži velik del Zahodnega brega. Pod izraelskim nadzorom naj bi tako ostala dolina Jordana, območja okoli Jeruzalema, območja z judovskimi naselji, vodni viri, strateško pomembna in vojaška oporišča, cestne povezave sever-jug in vzhod-zahod, ki so pomembna za varnost in naselja, sveti in zgodovinsko pomembni kraji, centri za distribucijo električne energije ter pomembna območja iz judovske zgodovine. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je glede možnosti ponovne intifade dejal, da je vse mogoče, če spodleti bližnjevzhodni mirovni proces oziroma če na bližnjem srečanju izraelskih in palestinskih predstavnikov z ameriškim vodstvom ne bo dosežen napredek. Ocenil je, da bodo vvashingtonski pogovori prihodnji teden zadnja priložnost za mir. ČRNA GORA / PODGORICA KUBA / PRVIČ PO ŠTIRIDESETIH LETIH NA KUBANSKI TELEVIZIJI Policija prvič doslej odločno posegla proti demonstrantom Protestnike je vodil Momir Bulotovič, ki noče priznati volilnega poraza Kardinal Orfega o prihodnjem obisku papeža Janeza Pavla II. na Kubi Na pastoralnem obisku bo papež spregovoril tudi o »svobodi« in pravicah PODGORICA - Razmere v Podgorici na velikem narodnem shodu pred skupščino Črne gore so se včerajpo-poldne poslabšale, zvečer pa se je policija prvič spopadla s pristaši dosedanjega črnogorskega predsednika Momirja Bulatoviča, ki ne priznava izida predsedniških volitev, na katerih je zmagal njegov tekmec Milo Djuka-novič in ki bo danes uradno prevzel predsedniške posle. Približno deset tisoč demonstrantov se je zbralo včeraj zgodaj popoldne, ko je približno desettisočglavi množici spregovoril dosedanji predsednik Črne gore Momir Bulatovič, ki je dejal, češ da arogantna oblast ne sprejema konstruktivnih predlogov zaradi reševanja krize. S temi besedami je precej dvignil temperaturo med demonstranti, ki so se nato odpravili proti poslopju republiške vlade v Pogorici, kjer pa je nato, kot rečeno, prvič dokaj odločno posegla policija. Potem ko so protestniki s kamenjem obmetavali poslopje in osebje črnogorske vlade, je policija uporabila solzivec in vodne topove, slišati pa je bilo tudi strele. Največ solzilnih bomb naj bi po pričevanju očividcev vrgli v smeri Bulatoviča, ki je bil na čelu nekaj tisoč svojih privržencev. HAVANA - Havanski katoliški nadškof, kardinal Jedrne Ortega, je pred-sinočnjim po krajevnem času spregovoril na državni televiziji o skorajšnjem papeževem obisku na Kubi. Skoraj tridesetminutni govor je vzbudil izredno senzacijo med Kubanci (na sliki AP) , ker je bil kardinal Ortega prvi predstavnik Cerkve, ki je v zadnjih štiridesetih letih govoril na državni televiziji. »Drage kubanske brate in sestre« je kardinal seznanil, da bo papež Janez Pavel II. spregovoril »o človekovem dostojanstvu, o človekovih težavah in tegobah ter o upanju«. Ortega je tudi poudaril, da se bo papež zavzel za temeljne človekove pravice, v prvi vrsti pravice do življenja, zato bo obsodil splav, a se bo zavzel tudi za pravico, do zdravja, do izobrazbe, predvsem pa se bo zavzel za pravico do prehrane, ker je lakota prva od krivic. Papežev obisk bo torej pastoralne narave, na njem pa bo spregovoril tudi o »svobodi, ki naj temelji na resničnosti, ki jo mora človek iskati, ker samo resnica osvobaja, tako da je človek sam gospodar svoje usode«. Kardinal Ortega je tudi kritiziral neoliberizem, ki »obuboža ljudstva in v katerem nekateri obogatijo na škodo drugih«. Po njegovih besedah papež nasprotuje vsem oblikam embarga in gospodarskih blokad, ki škodijo ljudstvu, pa naj bo to v Iraku ali na Kubi. Četrtek, 15. januarja 1998 GORICA ZDRAVSTVO / SKUPNA IZJAVA STRANK NA GORIŠKI OBČINI Umik s “tretje poti” in odpiranje čez mejo Pomembni novosti za bodočnost bolnišnice v Gorici KONCERT / KULTURNI DOM Četrta revija kraških godb Nastopile bodo godbe iz Doberdoba, Ricmonj in Proseka Skupno stališče vseh strank v goriskem občinskem svetu (z edino izjemo skrajnodesničarske MS-FT) o problemih zdravstva vsebuje dvoje pomembnih novosti. Ena, o kateri je bilo že precej govora v prejšnjih dneh, je odpiranje sodelovanju s Sempetrsko bolnišnico. Druga, ki je prišla do izraza na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci, pa je strateška preusmeritev glede reševanja prostorskih potreb bolnišnice v Gorici. Na zahtevo opozicijskih skupin je namreč iz skupne izjave izpadla vsaka" omemba gradnje novega poslopja ob sedanji sploSni bolnišnici. To izbiro, ki dejansko pomeni odstopanje od takoimenovane “tretje poti”, ki sta jo sprejela tako Zdravstvena ustanova kot konferenca županov z Va-lentijem vred, je obrazložil načelnik progresi-stov Oliviero Furlan. Spomnil je, da se goriski občinski svet nikoli ni opredelil za “tretjo pot” in pristavil, da je gradnja nove bolnišnice danes utvara. O tem se govori že vrsto let, denarja pa še vedno ni in ga najbrž tudi ne bo. Zato je danes stvar-nejša odločitev za obnovo sedanjega poslopja splošne bolnišnice, kjer so v zadnjih letih med drugim že potrosili celih 10 milijard lir za razne obnovitvene posege. To usmeritev je v bistvu podprl tudi na zadnjih volitvah poraženi županski kandidat Bruno Cro-cetti. »Finančne resurze je treba usmeriti predvsem v krepitev zdravstvenih služb in ne v gradnjo po- slopij. Bistvenega pomena je torej sodobna tehnološka oprema, s katero razpolaga bolnišnica.« V vrstah večinske koalicije so pogledi nekoliko različni, vendar si tudi v njej utira pot bojazen, da se za težko uresničljivimi obljubami o novi bolnišnici v resnici skriva namen, da se postopoma Gorici odvzame njena bolnišnica. Odbornica za socialno skrbstvo Marile-na Francioso, ki je na srečanju zastopala župana, je namreč dejala, da ostaja načrt nove gradnje zaenkrat še aktualen, da pa bodo od deželnega odbornika za zdravstvo De-gana zahtevali točna jamstva glede fmanciranj.»Ce teh ne bo«, je dejala,»smo pripravljeni vzeti v poštev vsako drugo alternativo, da se v Gorici zagotovi dostojna in za glavno mesto pokrajine primerna raven zdravstvene oskrbe.« V izjavi, ki jo je v imenu vseh svetovalskih skupin predstavil predsednik občinskega sveta Gianni Glessi, je izrecen poziv Deželi, naj zagotovi uresničitev programov in dodelitev finančnih sredstev, da bo Gorica ohranila enako dostojanstvo in raven zdravstvene oskrbe v sklopu na dva dela (v Gorici in Tržiču) razdeljene enotne pokrajinske bolnišnice. Drugi del izjave nakazuje potrebo, da se ocenijo vse možnosti čezmejnega sodelovanja s Šempetrom, s čemer bi za obe bolnišnici zagotovili dovolj širok krog uporabnikov in torej ustrezne pogoje, da bi ob gospodarni in racionalni organizaciji pridobili visoko raven zdravstvene oskrbe. V ta namen je Glessi napovedal, da nameravajo zaprositi za srečanje z novogoriškim občinskim svetom, da bi preverili, ali obstaja interes do sodelovanja tudi na drugi strani meje. Seveda na goriški strani vsi niso navdušeni za čezmejno sodelovanje bolnišnic (predstavniki NZ in FI se včeraj niso oglasili, v prejšnjih dneh pa niso prikrivali svojih pomislekov), najbrž pa se vsi zavedajo, da je odpiranje v to smer danes morda poslednja možnost za ohranitev bolnišnice v Gorici. Mimogrede so na srečanju odjeknile tudi izjave poslanca Prestam-burga, ki je pred dnevi povedal, da se podtajnika za zunanje zadeve Piero Fassino in Franco Juri pogajata o sporazumu sodelovanja med Italijo in Slovenijo, ki naj bi obravnaval tudi možnost sodelovanja med goriškima bolnišnicama. Poleg tega naj bi preveriti tudi možnost, da se kooperacija v zdravstvu vključi v programe obmejnega sodelovanja, ki se bodo financirali z evropskimi sredstvi. Načrt sodelovanja med bolnišnicama je torej vse prej kot utopičen, potrebno pa bo, da bo soglasju pri načelni izjavi sledila tudi resnična politična volja, da se to uresniči. •Na sliki (foto Bumbaca) z leve: progresist Furlan, odbornica Francioso in predsednik Glessi Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 17. januarja, s pričetkom ob 20.30 v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma koncert v sklopu 4. revije Kraških pihalnih godb. Goriski koncert sodi v niz treh večerov, ki jih je Zveza slovenskih kulturnih društev uresničila v sodelovanju z Glasbeno matico Trst, Glasbeno šolo iz Sežane, Kulturnim centrom »Srečko Kosovel« v Sežani in Zvezo kulturnih organizacij Sežane ter pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke. Prvi koncert je bil v Zgoniku v nedeljo, 11. t.m., zadnji pa bo v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v Kulturnem središču Srečka Kosovela v Sežani. Na sobotnem koncertu v Kulturnem domu v Gorici bodo sodelovale tri godbe in sicer Godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Marino Marsič, Godba na pihala Kras iz Doberdoba, ki ima novega dirigenta, domačina Igorja Perica ter Godbeno društvo Prosek pod vodstvom kapelnika Aljoše Starca. Poslušalcem se obeta zanimiv in pester večer, kajti ob posebnem vzdušju, ki ga godbe znajo pričarati, bodo poleg klasičnih skladb na sporedu tudi take, ki so v izvajanju pihalnih zasedb nekoliko neobičajne. Naj omenimo le nekatere: »May Way«, ki jo poznamo v izvedbi Franka Sinatre, venček Beatlesovih viž in nekaj rock skladb. Vstop bo prost. H GORICA~|-| Državna premiera filma Trtanic« Najdražji film vseh časov Kino Vittoria je tik pred božičem praznoval prvo obletnico odprtja po temeljiti prenovi, s katero je skupina mladih slovenskih filmskih navdušencev iz stare kinodvorane pridobila dve novi, ki sta med tehnološko najsodobneje opremljenimi ne samo na deželni temveč zanesljivo tudi na državni ravni. Ta tehnološka oprema bo prišla do izraza jutri, ko bodo sočasno z drugimi dvoranami po državi v kinu Vittoria začeli vrteti film »Titanic« o tragediji istoimenske luksuzne ladje, s katero se je v noči med 14. in 15. aprilom leta 1912 potopilo 1.500 ljudi. Gre za pravcati “kolo-sal” 90. let, ki je s 320 milijoni dolarjev doslej najdražji film, kar so jih kdaj posneli. V glavnih vlogah nastopata Leonardo Di Carpio in Kate Win-slet. Režiser je James Cameron je s svojimi številnimi sodelavci pripravil izreden filmski spektakel. V Gorici ga bomo lahko gledali v dvorani opremljeni z ozvočenjem DTS in z ameriškim standardom THX, kar zagotavlja, da bodo številni posebni efekti, s katerimi je orpem-lejn film, prišli povsem do izraza. Pisatelj M. Corona gost sekcije CM Znani alpinist, umetnik in pisatelj Mauro Corona bo nocoj ob 21. uri v goriškem Kulturnem domu gost goriške sekcije alpinističnega kluba C Al. Corona je nekoliko ekstravagantna vendar pristna in odkrita osebnost, ki ga je v zadnjem času spoznala tudi širša javnost, najprej skozi film švicarske televizije, sedaj pa tudi skozi pisano besedo. Svoje poglede na gore, gozdove, ljudi, živali in vse, kar ga obdaja v svetu pod Dolomiti, je pretil v zbirko povesti »II volo della martora«, ki je izšla pri založbi Vivalda in je požela velik tudi prodajni uspeh. Ob tem je Corona bil pred leti aktiven in cenjen alpinist. Zaslovel je tudi kot likovnik, saj se je pod vodstvom Augusta Murerja približal lesni skulpturi in se uveljavil kot eden najboljših evropskih ustvarjalcev v tej zvrsti. Srečanje z njim se zato obeta zanimivo zaradi nenavadnega, preprostega a obenem globokega pogleda na življenje in svet, ki ga odlikuje. NOVICE Andrej Kosič bo razstavljal v centru »Lojze Bratuž« V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici bodo danes odprli razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Otvoritev bo ob 19. uri. Slikarja in njegovo delo bo predstavil Jurij Paljk, srečanje pa bo obogatila pesem MePZ Rupa - Peč. Razstava bo v Bratuževem centru na ogled do 20. februarja. Ludoteka: otroška delavnica oblikovanja gline in rezbarstva V občinski ludoteki začenjajo danes novo delavnico, namenjeno mladim od 6. do 13. leta. Pobtiže se bodo seznaniti z obdelovanjem gline, papirja, lepenke in drugih materialov. Posebno pozornost bodo nameniti rezbarstvu, oziroma kiparstvu s posebnim ozirom na razstavo gotskega kiparstva na gradu. V programu je tudi ogled razstave in srečanje (v živo) z rezbarjem, ki bo prikazal kako iz kosa lesa nastaja skulptura. Prijave sprejemajo na sedežu lu-doteke v ulici Baiamonti 22 od ponedeljka do petka od 13.30 do 18.30. Bencinske bone uporabiti do konca tega tedna Se ta teden (do 18. tm.) so v veljavi papirnati bencinski boni proste cone za kontingent 1997. Prvi rok zapadlosti je bil sicer 31.12.1997, vendar pa je bil nato podaljšan do 18. t.m. Lastniki neuporabljenih bonov - slišati je, da jih je še kar nekaj - naj pohitijo z uveljavljanjem bonov, kajti po zgoraj omenjanem datumu ti papirji ne bodo več veljavni. Po novem bo gorivo goriške proste cone mogoče kupiti na črpalkah s pomočjo magnetske kartice, ki velja za nakup "deželnega” bencina. r TRŽIČ/DANES n Di Bella: pretor bo odločal o načinu zdravljenja Pretor v Tržiču naj bi danes odločal o vlogi pacientke, ki zahteva, da ji Zdravstvena ustanova omogoči brezplačno zdravljenje po sistemu dr. Di Belle. Zenska se je pred kratkim obrnila neposredno na zdravniško ekipo omenjenega zdravnika iz Modene, ki je že nekaj tednov v ospredju italijanske in mednarodne javnosti ter prejela recepte. Na podlagi teh receptov naj bi sodnik razsodil in ukazal Zdravstveni ustanovi, kako mora ravnati. Možna pa je tudi drugačna odločitev. GORICA / POMEMBEN JUBILEJ 50 let delovanja Opazovalnice za bolezni rastlin Goriška opazovalnica za bolezni rastlin deluje že več kot petdeset let.Usta-novljena je bila z dekretom ministra za kmetijstvo A. Segnija konec maja leta 1947. Pred drugo svetovno vojno je na tukajšnjem območju delovala fitopato-loška opazovalnica, ki je imela pristojnost tudi nad Zadrom, Istro in Vidmom. Spremenjene razmere po mirovni pogodbi leta 1947 so narekovale tudi preureditev fitopatološke službe. Tako je minister ustanovil Opazovalnico v Gorici. Njena dejavnost se je v prvem obdobju osredotočila na nadzorovanje uvoza in izvoza blaga rastlinskega izvora, kaj kmalu pa se je dejavnost razširila. V zadnjih desetletjih opravlja služba, ki je danes v pristojnosti Dežele, tudi pomembno nalogo usmerjanja in vodenja zaščite poljščin in drugih kultur (trtnih nasadov) pred boleznimi in zajedavci. Prvi ravnatelj opazovalnice je bil danes devetde- ■ setletni prof. Dino Rui, za njim je odgovornost prevzela prof. Alessandra Co-solo. Od leta 1971 so si v vodstvu sledili dr. Pier Luigi Carniel, dr. Giam-paolo Sepulcri in dr. Bruno Fortunato. Okroglo obletnico ustanovitve .opazovalnice so obeležili pred kratkim v Gradišču s srečanjem v tamkajšnji enoteki. Srečanja se je, poleg predstavnikov deželne vlade, odbornika Gottarda in ravnatelja kmetijske službe dr. Bevilacque, udeležil tudi dr. Dino Rui. KRONIKA / TRAGIČEN EPILOG Na Katinari je umrl AJognon V nedeljo zvečer se je študent iz Gradeža zaletel pri Zgoniku V bolnišnici na Katinari je v torek zvečer umrl 26-letni univerzitetni študent Antonio Tognon iz Gradeža. V nedeljo okrog 22. ure je blizu Zgonika, na poti v Trst, z avtom zavozil s cestišča in zadobil pri tem težke telesne poškodbe. V torek se je njegovo zdravstveno stanje hitro poslabšalo, nekaj ur zatem pa je umrl. Zdravniki so že ponoči opraviti presaditev srca, obisti, roženic in jeter. Antonio Tognon, ki je bil že več kakor deset let član društva darovalcev organov bo tako pomagal živeti šestim osebam. Pokojnik je s staršema živel v Gradežu, kjer je oče zaposlen na občini, mama pa je uslužbenka poštne uprave. Pred kratkim je opravil vojaščino, v Trstu pa je študiral na Univerzi. Bil je aktiven na športnem in družbenem področju. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ vabi na odprtje razstave Al JDJtlEjA roSBOA danes, 15. januarja 1998 ob 19. uri Umetnika bo predstavil Jurij Paljk, za kulturni program bo poskrbel MePZ Rupa-Pec GORICA / PROGO ŠTEV. 9 NAJ BI UVEDLI 2E S PONEDELJKOM Nova avtobusna zveza med Rdečo hišo in centrom Kdor prihaja v službo v mesto z avtom, naj bi parkiral pri Rdeči hiši - Ojačili bodo tudi zveze s parkiriščem pri sejmišču Ob uvedbi parkirnin v nekaterih ulicah mestnega srediSCa se je v Gorici porodila potreba, da bi z boljšimi avtobusnimi zvezami s predmestnimi parkirišči zagotovili možnost dostopa v mestno srediSCe tudi brez zasebnih avtomobilov. To potrebo Se posebno občutijo mnogi uslužbenci, trgovci, prodajalci in drugi, ki so zaposleni v centru. Do oktobra so lahko tam po cele dneve brezplačno parkirali avtomobile, po novem pa so prisiljeni iskati parkirna mesta nekoliko dlje, Ce se hočejo izogniti plačilu parkirnine, ki je za celodnevno parkiranje seveda drag Spas. Mestno avtobusno podjetje jim bo sedaj končno nudilo primerno alternativo, ki utegne biti zanimiva tudi za Številne kupce iz Slovenije. Po vsej verjetnosti bo že v ponedeljek, 19. januarja, začela delovati nova avtobusna proga Številka 9 med parkiriščem pri Rdeči hiši in mestnim središčem.»Mi smo pripravljeni, dobili smo vsa dovoljenja in rešili organizacijske zadeve, zadnja beseda pa pripada pristojni občinski odbornici Paolinijevi«, nam je včeraj povedal direktor AMG dr. Mistretta. V začetnem obdobju bo proga delovala eksperimentalno v urah, ko ljudje prihajajo ali odhajajo iz službe. Avtobus bo vozil med 7.30 in 9.30, med 12. in 14. uro ter med 17.30 in 19.30. Začetno postajališče bo v Ul. Kugy, nasproti agencije Kmečke banke, kjer je že postajališče avtobusne proge Štev. 8. Avtobus bo nato peljal po Ul. Giusti-niani in skozi predor na Travnik, po Ul. Oberdan na Verdijev Korzo in nato po Ul. Crispi, trga Cavour in sv. Antona ter Ul. Al-viano spet do Rdeče hiše. Postajališča bodo na Trav- niku (pred cerkvijo sv. Ignacija), na Verdijevem korzu (pred ljudskim vrtom) in v Ul. Crispi (pred bencinsko črpalko). V omenjenih Časovnih pasovih bodo vožnje vsakih 15 minut. Za vsakodnevne uporabnike je ugoden mesečni abonma za 34 tisoč lir, ki omogoča neomejeno Število voženj po vsem mestnem avtobusnem omrežju. Ce upoštevamo hitro in brezplačno parkiranje pri RdeCi hiši, gre za možnost, ki jo velja izkoristiti. Pri avtobusnem podjetju so pomislili tudi na mnoge, ki prihajajo v službo v Gorico iz Loc-niske smeri in naj bi avtomobile puščali na parkirišču pred sejmiščem v Ul. della Barca. Tudi odtod bodo ojačili zveze s centrom mesta s povečanjem voženj na ti. rdeči zunanji krožni progi (GRE) na 13 dnevno. Za povratek pa naj bi se ti uporabniki posluževali proge Številka 1: voznik avtobusa naj bi v smeri proti Standrežu na izrecno prošnjo potnikov zapeljal po Ul. Aquileia Se do tega parkirišča. Na sliki (foto Bumbaca): eno od postajališč nove proge bo na Travniku PROMET / 19.T.M. Dopoldne avtobusi popoldne parkirišče Začasna ureditev v ulici Manzoni Dopoldne postajališče za avtobuse, popoldne in ponoči parkirni prostor za avtomobile. Ukrep, ki spreminja namembnost postajališča v Manzonijevi ulici, bo stopil v veljavo v ponedeljek, 19. t.m. Tako so sklenili na zadnjem srečanju pokrajinskega odbornika za prevoze Minina in občinske odbornice Fa-brissinove, občinskega tehničnega urada in predstavnikov podjetja APT. Parkiranje osebnih avtomobilov bo dovoljeno med 15. in 7. uro, od 7. do 15. ure pa bo prostor rezerviran za avtobuse. Taka ureditev bo v veljavi, kakor specifično navaja tiskovno poročilo županstva, dokler ne bo urejeno posebno postajališče za avtobuse na območju železniške postaje, kar je tudi v logiki splošnega naCrta integracije na področju javnih prevozov. Ko bodo postajališče prteselili na novo lokacijo, bodo prostor v Manzonijevi ulici uredili v stalno parkirišče. Na tako rešitev pa bo treba najbrž počakati še nekaj časa. Do takrat se bo treba paC sprijazniti z napovedano začasno rešitvijo. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean-Jacques Annaud, igra Brad Pitt. VITTORIA 3 18.15-20.30-22.40 »La vita e bel-la«. Igrata Roberto Benigni in Nicoletta Braschi. CORSO 17.30-19.45-22.00 »11 matrimonio del mio migliore amico«. Juha Roberts. B_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. V dogovora s turistično agencijo je rok za dodatne prijave podaljšan do 28. januarja. Prijave in informacije na sedežu društva ob sredah in pri odbornikih. ti PRIREDITVE SKPD »F.B. SEDEJ« IZ STEVERJANA vabi na koncert zbora alpinske brigade »Julia« v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri v Sedejevem domu. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi v torek, 20. t.m., ob 19. uri v občinsko sejno dvorano v Steverjanu na predavanje komercialista Sergia Mogorovicha o fiskalnih novostih, ki jih proračunski zakon za leto 1998 in povezani zakoni prinašajo za kmetovalce. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi elane, da se v maskah udeležijo pustovanja, 20. februarja, ob 17. uri v znanem gostiSCu “Al fogolar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje do srede, 11. februarja. OBVESTILA SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 18. t.m. odpeljal točno ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem. Udeležencem tečaja smučanja, ki se bodo v Podklošter pripeljali z osebnimi avtomobili, društvo priporoča, naj bodo prisotni do 9.15. Društvo nadalje naproša elane, ki Se niso poskrbeli za poravnavo prevoznih stroškov in stroška za tečaj, da to naredijo danes od 19. do 20. ure na sedežu v ulici Malta 2. Društvo priporoča vsem, ki so se prijavili v tečaje, da poskrbijo tudi za ureditev bolniškega zavarovanja. OBČINSKA UPRAVA -SOVODNJE prireja jutri, 16. t.m. ob 20. uri, vaški posvet v Gabrjah. Srečanje bo na sedežu KD Skala. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANOM, Ul. Crispi 23, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.30, dr. Renato Marzini iz sploSne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 13.15, Angelo Vittor iz sploSne bolnišnice v Fiumicello. Sezonsko znižanje s popusti od 30% /ja* moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 L+DL od IS. januarja I^TZSOgr. fcj ',r/K9 šlffftt |w.790 Kislo zelje * 770 gr. 1.805 lir/Kg. I. 390 Aluminijasta ponev za zrezek* z visoko gostoto, prihrani energijo, z neoprijemljivo prevleko, lahko čistljiva, se ne sprijema, izvlečljiv ročaj lesenim vložkom, mere: 27x27 cm. 19. 900 Univerzalni obešalnik iz aluminija, črne in bele barve Talne avtoobloge proti drsenju * Moške nogavice * prilagodljive ^ 5 parov, 100% bombaž, vsem "J mere: 39/42 in 43/46 vrstam avtomobilov Rastlina Kuverte za pisma * 2: 100 kosov, mere: 110x220 mm. 490 Beležni blok s spiralo * s keramičnim, okrašenim stojalom za cvetlične lonce a .490 Ponudbe pisarniške opreme 900 ZNIŽANE CENE VELJAJO OD 15./1./98 DO 28./1./98 Smetanov mlečni riž QQO' š okusi malica, jagoda, 5 kakav, cimet > 200 gr., 3.950 lir/Kg. /VU S Post-it * 400 listov, mere: 102x76 mm. 690 Blok pisemskega papirja * format A4, 80 listov na črte/kvadratke format A4, 100 listov, belih/ Memo block ' contenenti ca. 660 fogli, ca rta in 7 diversi colori Velike kuverte * 30 kosov, format C4, rjave barve .490 Risalni blok* 20 listov, format A3 Flomastri' po normah CE, 18 kosov, različne barve 490 990 Bešamel 500 ml., 2.980 lir/l. Kamilica v vrečkah 25 filter vrečk, 32,5 gr., 30.462 lir/Kg. Little Pack mini žitarice, 175 gr., 11.371 lir/Kg. Narezane gojene gobe naravne 170 gr., 9.353'lir/Kg. 1 JU690 s 1.490 JU290 990 1 A490 I 1.9901 Čokolada, mlečna trda s celimi lešniki 200 gr., 7.450 lir/Kg. proti^prfijaju, za vsakodnevno pranje in šampon-balzam 300 ml., 4.633 lir/l. Prašek za pomivalni stroj compact - ne vsebuje klora 1,1 Kg., 4.809 lir/Kg. « JU790 1.490 1 J-690 1.390 m 5,950 3.290 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE ISTAT: proizvodne cene novembra višje za 1,6% RIM - Pozitivni znaki za italijansko gospodarstvo prihajajo tudi na področju proizvodnih cen. Te so bile po podatkih Istata novembra lani za 1, 6% višje Kot novembra 1996 in 0, 2% višje kot v oktobru 1997. To potrjuje, da novih inflacijskih žarišč ni, saj je tudi rast cen na debelo zelo omejena. Novembra lani so bile v primerjavi z istim mesecem v letu 1996 višje za 0, 5%, v 97 pa za 0, 3%. St " cen v zadnjih 12 novembra 1997), saj znaša le 1, 2%. Obrestne mere se nižajo RIM - Poprečna ponderirana obrestna mera na bančna posojila se je v zadnji decembrski dekadi spustila na 8, 8%, proti koncu januarja pa bi se lahko še nekoliko znižala. To je včeraj povedal predsednik združenja ABI Tancredi Bianchi, ki je tudi dejal, da so kritike in pritožbe, Ceš, da banke ne sledijo takoj spremembam uradne obrestne mere, povsem neosnovane. Bianchi je še dejal, da so še posebej nizke obresti za nakup nepremičnin in da je mogoCe za nakup prve hiše pričakovati tudi samo 5-odstotne obresti na posojila, Ce bo vlada prispevala svoj delež. CRUP odprl urad v Zagrebu ZAGREB - Pred dnevi je hranilnica Cassa di Rispa-rimo di Udine e Pordenone (GRUP), ki ima v FJK in Venetu osemdeset podružnic, v Zagrebu odprla ozemlju bivše Jugoslavije, predstavništvo v Zagrebu so se odlocih zato, da bi nudili pomoC podjetjem z našega področja, ki na- uradov v Sloveniji in na Hrvaškem nima za cilj povečanja konkurence temveč je usmerjeno v nudenje pomoči gospodarstvenikom iz FJK in Veneta pri vzpostavljanju in utrjevanju stikov s slovenskim in hrvaškim gospodarstvom. Generali: glede AGF nič novega PARIZ - Francoska vlada še vedno ni prižgala zelene luči za finančno operacijo, ki sta jo sklenili zavarovalnici Generali in Allianz v zvezi s francosko zavarovalniško družbo AGF. Čeprav sta Generah in Allianz našla skupni jezik že 19. decembra lani, pa dokumentacijo v zvezi s to zadevo. Doslej naj bi dokumentacijo poslala le Allianz. Les echos piše, da pri Generaliju še Čakajo na pozitivno mnenje francoskega finančnega ministrstva v zvezi z javno ponudbo za nakup delnic AGF v višini 55 milijard frankov, ki jo je Generah poslala tri mesece pred dogovorom z Allianz. Ministrstvo pa trdi, da je z dogovorom med Generah in Allianz prva javna ponudba brezpredmetna, saj se je Generah s tem odpovedala nakupu AGF v zameno za nadzor nad nemško zavarovalnico AMB, v kateri je AGF 33-odstotni lastnik, in nad nekaterimi dejavnostmi Athene. Zato francoske oblasti zdaj pričakujejo od Generahja novo dokumentacijo, brez katere je javna ponudba Alhanza zgolj virtualna. Visco: Boj proti davčnim utajevalcem zelo uspešen RIM - Finančni minister Vincenzo Visco pravi, da je boj proti davčnim utajevalcem v letu 1997 dal boljše rezultate od pričakovanih. Zaradi tega naj bi se letos in prihodnje leto po ministrovih besedah tudi poveCal davčni priliv v državno blagajno. To pa naj bi omogočilo, da bi leta 1999 lahko zmanjšali davčni pritisk. Boljši rezultati so posledica »kapilarnih in sistematičnih kontrol v sektorjih, kjer je davčna utaja najbolj verjetna«, je še poudaril minister Visco, ki je tudi ponovil, da bodo davkoplačevalcem prihodnje leto vrnili del evropskega davka.