KNJIŽNICA VIA GEPPA N° 1 B I E S I E Hat.1 ____... rVp[ rosamezna številka 20 lir, na šestih' List izhaja vsako „jun.iuj. straneh 25 lir. Zaostale števhke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna 00 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega jstolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Zahtevajmo izpustitev partizana in papista Igorja Dekleve! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil ŠTEV. 29 (355) TRST - SOBOTA, 16. JULIJA 1955 CENA 20 UR ZADNJE PRIPRAVE NA KONFERENCO ŠTIRIH VELESIL V ŽENEVI zssi izjavlja, da le zumv Dentile ■ ■ ___________■ ■ ___________ mm predMOl za Srl varnost v Eurmn Ugodno komentiranje sovjetskih predlogov za dosego združitve Nemčije - Podpisnice varšavske pogodbe ne bodo klonile pred “politiko sile" - Ves miroljuben svet upa na uspeh ženevske konference V Ženevi so v teku zadnje priprave na skorajšnjo konferenco štirih* velikih. Prihod francoske in angleške delegacije je predviden za danes popoldne; zvečer pa pričakujejo ameriško odposlanstvo, medtem ko je najavljen prihod sovjetske delegacije za jutri zjutraj. Poslopja, v katerih bodo nastanjena odposlanstva štirih velesil so že nekaj dni močno zastražena. Medtem pa se ves svetovni tisk in radio u-kvarjata z ugibanji o poteku konference in o tem kakšna stališča bodo zavzele velesile. Znano je, da so vladajoči krogi ZDA naredili vse kar je ju bilo v njihovi moči, da bi preprečili sestanek štirih velesil. Prišli so tako daleč, da so vazračali celo predloge, ki jih je stavila angleška vlada. Ze dejstvo, da je prišlo do sklicanja tega sestanka nam torej lahko potrjuje, da se je nekaj vendarle spremenilo na svetovnem političnem popri-šču in da je zato upati, da bo konferenca uspešna. Sovjetska zveza ni imela nobene potrebe da bi spremenila svoje stališče; prav za prav ga tudi ne more spremeniti, saj se je vedno navduševala za politiko mirnega sožitja, za ublažitev mednarodne napetosti in za mir, kar je tudi potrdila že v nešteto primerih, kot je n. pr. premirje na Koreji, ureditev indokitajske-ga vprašanja, nevtralizacija Avstrije, normalizacija odnosov z Jugoslavijo, da o drugih primerih, ki se nanašajo na se Kvestura prepovedala širjenje lepaka KR in PSI Lepak kritizira zadržanje bivše Scelbove vlade in poziva Segnija, naj reši Trsi pred propadanjem Komunistična partija Tržaškega ozemlja in Tržaška federacija PSI sta predložili kvesturi v odobritev besedilo Poziva, ki sta ga mislili v lepakih razširiti po mestu. Kot je tazvidno iz poziva, ki ga ob'.jjV'i:amu. sta obe de-“ lavski stranki ugotavljali to, kar je že vsem Splošno znano; to je, težko gospodarsko stanje našega mesta, ki postaja z vsakim dnem neznosnejše in za ublažitev katerega ni prejšnja Scelbova vlada storila prav ničesar. Nasprotno, ves razvoj dogodkov dokazuje doslej, da se je skušalo načrtno onemogočiti preporod Trsta in ga spraviti na raven brezpomembnega provincijskega mesteca, ki životari z dneva v dan in Vedno bolj izgublja vse možnosti razvoja, to US. vaji at»! > 1 tt' &A rt? é ; li b<>r 'l\ 1> r«'J lil 1^ 4 v Kvestura je ta lepak prepovedala z izgovorom, da «lahko moti javni red». To je najno-Vejša in najbolj groba kršitev zajamčenih demokratičnih svoboščin in poskus, da se našemu prebivalstvu odvzame vsaka možnost kritiziranja obstoječega stanja in borbe za rešitevi , Trsta ter izboljšanje gospodarskega stanja vseh produktivnih slojev brez izjeme. Dejstvo pa, da ne smejo prav delavske stranke spregovoriti 0 stvareh, ki so vsem znane in 0 katerih so že spregovorili številni javni delavci in osebnosti ter razne stranke, dokazuje, da se hoče nadaljevati 'z diskriminacijami, ki jih je "vedla propadla Scelbova vlada. Lepak, ki v umerjenih besedah govori čisto resnico pa gotovo ne more motiti javnega reda, kar bi se moglo zgo-niti le, če bodo oblasti še nadalje vztrajale v svojem dalje vztrajale v svojem ne-čuvenem protidemokratičnem Postopanju, ki more samo še bolj ogorčiti že itak do skrajnosti razburjeno in ogorčeno Prebivalstvo, Besedilo lepaka je naslednje: Državljani! Gospodarski položaj je po-?**l neznosen. Mesto je ogorja o. Medtem ko se zaposlenost postopoma zmanjšuje, se ['Soče visoko kvalificiranih dedcev izseljuje ali pripravlja da izselitev v Avstralijo, Kriza dnši delavce, obrtništvo, indu-s*rUo in trgovino. Trst se pokopoma izključuje od prometa [ Češkoslovaško, Madžarsko in ‘“di z Avstrijo. To je posledica pomanjkanja Pfimerne politike Scelbove g'ade za Trst, posledica neiz-■ oinjenih obveznosti, sprejetih "reteklega oktobra. Politika Scelbove vlade za rnrk je obstajala v zaviranju o'acijskega sklada, v uradni n v raž. nos ti do proste cone in Pravne avtonomije, v naspro-, vanju sklicanja mednarodne °nierence za pristanišče, v nstali ratifikaciji sporazuma .Jugoslavijo za trgovino med kom in bližnjimi pokraji-v"m' in pomanjkanju sklenit- sporazuma za mali obmejni omet, v izključno podpornem ijUčaju redkih ukrepov, ki so „ 1 doslej uresničeni, v obsež-n m organiziranju izseljeva-ina krajevne kvalificirane de ,0vne sile. Scelbova vlada je bila usmerjena v «skrčenje delovanja» Trsta in njegovega gospodarstva. Trst odklanja usodo, ki mu jo je namenila padla vlada in zahteva od Segnijeve vlade organsko polittico, ki naj mu omogoči, da postane aktiven član nacionalnega gospodarstva in izvršuje svojo tradicionalno funkcijo tržišča svojega zaledja. Državljani! Uresničimo združitev vseh političnih in gospodarskih sil, da rešimo naše mesto pred poginom, da dosežemo od nove vlade prosto cono, rotacijski sklad, pomorske proge in ladje, mednarodno konferenco za pristanišče, ukrepe za obnovitev prometa. KOMUNISTIČNA PARTIJA T.O. ITALIJANSKA SOCIALISTIČNA STRANKA daljno preteklost ne govorimo še posebej. Ako je Sovjetska zveza stavila še druge predloge za ureditev še nerešenih vprašanj, je to storila zato, ker so tako narekovali novi momenti, do katerih je prišlo na poprišču svetovne politike. Tu mislimo predvsem na 'Nemčijo, čigar vprašanje se potem, ko je postala sestavni del Za-padno-evropske skupnosti ponovno postavlja v pravo ospredje. Kljub temu pa se bodo morali ameriški voditelji sprijazniti z dejstvom, da Sovjetska zveza in podpisnice Varšavske pogodbe nimajo niti namena, še manj pa potrebe kloniti pred takoimenovano «politiko sile». Zato bi bilo vsako namigovanje na zrušenje ljud skih demokracij v deželah Vzhodne Evrope in vzpostavitev starih konservativnih vlad naravnost nesmiselno. Na ženevski konferenci se bodo obravnavala številna peneča vprašanja, med katera spada tudi vprašanje zmanjšanja oborožitve, vprašanje varnosti pred vsakršno agresijo, nemško vprašanje, azijska vprašanja. Toda ZDA se bodo morale prepričati, da se države Vzhodne Evrope ne bodo nikoli sprijaznile s tem, da bi prišlo do tega, da bi združena Nemčija pripadla ne- stvora za varnost Evrope kot celote. Po poročilih iz Bonna je soditi, da so gornje sovjetske izjave v pogledu združitve Nemčije sprejeli z velikim zanimanjem. Liberalna stranka, ki sodeluje v vladi je mnenja, da je sovjetska izjava zelo prožna in da nudi upanje, da bo razprava na sovjetski o-snovi tudi možna. Socialni demokrati pa sodijo, da je SZ jasno pokazala, da je pripravljena omogočiti združitev Nemčije. Iz zadnjih poročil agencije Tass je razvidno, da se bodo konference v Ženevi udeležili poleg ministrskega predsednika maršala Bulganina tudi glavni sekretar KP Hruščev, zunanji minister Molotov, o- brambni minister maršal 2 kov, namestnik zunanjega ministra Gromiko, Jakob Malik in drugi. Hošiminh v Moskvi PARTIZAN IGOR DEKLEVA JE ŠE VEDNO ZAPRT V C0R0NEU Tržaška antifašistična j’avnost zahteva osvoboditev hrabrega borca Aretacije borcev za svobodo pomenijo grobo žalitev osvobodilne borbe in so v polnem protislovju z duhom mirovne pogodbe in londonskega sporazuma Ta teden je dospel a v Moskvo severnovietnamska vladna delegacija pod vodstvom Hošiminha. Moskovčani so ji pripravili veličasten sprejem. Delegacija bo ostala v SZ dalj časa in bo razpravljala s sovjetsko vlado o raznih važnih vprašanjih. Ob prihodu v Moskvo se je Hošiminh zahvalil sovjetski vladi za nesebično pomoč, ki jo nudi pri obnovi vietnamskega gospodarstva. Igor Dekleva je še vedno zaprt v Coroneu. Sodišče ni še popravilo krivice, ki se je zgodila junaškemu borcu za svobodo. Do izpustitve ni še prišlo kljub temu, da se vsa tržaška demokratična in antifašistična javnost zgraža zaradi krivične aretacije in jo obsoja kot dejanje, ki žali ne samo junaškega borca Igorja Deklevo in njegovo družino, temveč vse antifašistične sile, ki so toliko žrtvovale v trdi borbi proti fašizmu in nacizmu. Do izpustitve na svobodo ni še prišlo, kljub temu, da bi po vseh obstoječih zakonih in pogodbah niti ne bili smeli zapreti junaškega borca zaradi dejanj, ki so se do. godila v teku najsrditejše borbe proti fašizmu ampak bi ga morali odlikovati za zasluge, ki si jih je pridobil. Poleg tega pa obstaja še točno in nedvoumno določilo 16. člena mirovne pogodbe, ki določa, da italijanski državljani ne smejo biti sojeni za dejanja storjena za časa osvobodilne borbe. In kot bi to ne bilo dovolj obstaja v italijanski republiki tudi nek tozadevni zakon, ki pravi, da se domoljubi ne smejo kaznovati zaradi vojnih dejanj v okupirani Italiji. Ta zakon je vladni komisar raztegnil tudi na Tržaško o-zemlje. Toda aretacija Igorja Dekleve je tudi v navzkrižju z določili londonskega sporazuma in škoduje dejanski pomiritvi in pravemu sožitju med tu živečim prebivalstvom. Kot smo že omenili je vsa tr žaška demokratična in antifašistična javnost z velikim o-gorčenjem sprejela na znanje, da so Igorja Deklevo zaprli Številne politične in druge organizacije so naslovile na vladnega komisarja protestna pisma, v katerih zahtevajo izpustitev junaškega borca. Občinska svetovalca. Radich in dr. Dekleva sta zahtevala, naj* se mestni svet v Trstu zavzame za izpustitev bivšega partizana. Podžupan Visintin, ki je predsedoval seji je obljubil, da bo posredoval na mero- dajnih mestih. Tudi Slovensko - hrvatska ljudska prosveta in Slovenska gospodarsko - kulturna zveza sta protestirali. Demokratična solidarnost pa je naslovila poseben apel na vse stranke in politične organizacije, naj se zavzamejo za osvoboditev partizanskega borca. Ustanovil se je tudi poseben odbor, ki ga sestavljajo ugledne slovenske in italijanske osebnosti, ki ima nalogo, da poskrbi za obrambo Igorja Dekleve. Omenjeni odbor, ki se je ustanovil na pobudo Demokratične solidarnosti je tudi sestavil energičen protest zaradi krivične aretacije. Tudi Zveza partizanov TO, ki ima svoj sedež v ul. Mon-tecchi št. 6 je poslala vlad. nemu komisarju resolucijo, : katero protestira proti aretaciji Igorja Dekleve. V njej poudarja, da je ogorčena zaradi sodnega preganjanja antifašističnih borcev celo deset let po zmagovitem zaključku vojne proti fašizmu in to celo od oblasti, ki črpa svojo moč in PREDSEDNIK SEGNI NA STOPA V SPRAVLJIVEM TONU, BREZ POLEMIČNIH IZPADOV Italijanska poslanska zbornica razpravlja o programu nove vlade kemuvojaškemu bloku, pač pa so in bodo vedno pripravljene sprejeti tako združeno Nemčijo, ki ne bi predstavljala nobene nevarnosti za mir. Poročevalna agencija «Tass» je v zvezi s pripravami na ženevsko konferenco objavila komunike v katerem poudarja, da je Sovjetska zveza trdno prepričana, da je za mir in varnost v Evropi nujno potrebna združitev Nemčije. Zato se to vprašanje ne sme postaviti ob stran, ne da bi se ga prej rešilo. S tem komunikejem je Sovjetska zveza razgalila laži, ki so jih nekateri na Zapadu zelo vneto razširjali in po katerih, naj bi se prav ona bala združene Nemčije; kajti v resnici je ravno narobe: Sovjetska zveza je vedno dajala prednost vprašanju nemške združitve In je vztrajala vedno na stališču, da je rešitev nemškega vprašanja neločljivo povezana z jam- Program nove vlade temelji na štiristranskem kompromisu, a zagotavlja izvajanje brez vsake diskriminacije - Segni veruje v “ideal združene Evrope in atlantskega zavezništva* avtoriteto tudi in predvsem iz krvi za zmago demokracije in svobode padlih antifašističnih borcev. Tudi bivši partizanski borci z Opčin so naslovili energičen protest in ga poslali vladnemu komisarju. V njem pravijo med drugim, da gledajo aretacijo kot dejanje, ki je v popolnem protislovju z določili, ki jih vsebujeta mirovna pogodba in londonski sporazum o Tržaškem ozemlju. Zadnja številka lista «Il Lavoratore». je objavila tudi izjave, ki so jih dale znane italijanske antifašistične osebnosti. Bruno 'Pincherle poudarja, da so dolžni protestirati zaradi aretacije partizana Dekleve vsi italijanski antifašisti, kajti ta aretacija ne le da žali duh odporniških sil, temveč spravlja v nevarnost mirno sožitje med Slovenci in Italijani, ki je nujno potrebno za življenje in za bodočnost naše dežele. (Bruno Forti, oče Sergija Forti, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v o-svobodilni borbi pa je med drugim izjavil, da sodna oblast ni merodajna, da sodi bivšega partizana zaradi dejanj, ki so se dogodila v vojni. Clan tribunala na tržaškem vseučilišču Arduino 'Agnelli pa poudarja, da bi morali Igorju Deklevi za zasluge, ki si jih je pridobil v vojni podeliti odlikovanje. Nadalje poudarja, da je spričo takih dejanj nujno po-trebna čimvečja enotnost antifašistov in učvrstitev obrambe pridobitev osvobodilne borbe. V sredo popoldne je pred- ja, ni pa prišlo do tistega od- leJni« Segni BJTdstayil novo vlado v parlamentu. Ob tej priliki je ob ja vlil tudi svojo programsko izjavo. Se pred tem pa so se vršile številne seje, na katerih je nova vlada razpravljala o perečih vprašanjih, ki stoje pred njo. Imenovani so bili tudi novi podtajniki in teh je 36 — ki so prav tako zbrani iz vrst krščanskih demokratov, socialnih demokratov in liberalcev, ki so zastopani v vladi. Z imenovanjem nove vlade je bila kriza formalno rešena, toda v resnici pa ta kriza še obstaja; kajti v bistvu, tako se poudarja v Italiji, je bila vlada poslanca iScelbe zamenjana z vlado poslanca (Segni- Podražitev nekaterih proizvodov široke potrošnje v Jugoslaviji Kruh se je podražil za 12 din, tobak za 27%, železniške tarife pa za 20% - Plače so zvišane za 500 din, otroške doklade za 240 din mesečno Beograjska vlada je odredila, da se podražijo nekateri proizvodi široke potrošnje. Odkupna cena za pšenico se je povišala za 5 din pri kilogramu, koruze za 6 din; prodajna cena kruha pa je poskočila za povprečno 12 din pri kilogramu. 'Na podlagi novega zakona je omogočeno svobodno formiranje cen masti in olja, zvišanje cen tobaka za 27 odst., zvišanje potnih tarif na železnici za 20 odst. Zaradi tega bodo zvišali tudi plače in pokojnine in invalidnine toda le za 500 din mesečno, otroške doklade pa za 240 din mesečno. Odgovorni krogi opravičujejo te ukrepe predvsem s trditvijo, da bodo na tak način ustvarjeni ugodnejši pogoji za pridelovanje žitaric in torej za povišanje njih pridelkov. Znano je namreč, da pridelo vanje žita vedno bolj nazaduje, zaradi česar mora Jugo. slavija, ki je bila nekoč po. membna izvoznica žita, isto danes uvažati v precejšnjih količinah. Isti krogi so tudi mnenja, da ,'e potrebno s primernim povišanjem cen žitu vplivati na spremembo prehrane velike večine prebivalstva države. Iz obstoječih statistik je razvidno namreč, da znaša delež žita pri prehrani prebi valstva povprečno 69 odst., (v Franciji 4P odsti., v Nemčiji 44 odst., na Holandskem 36 odst.) v celotnem številu kalorij. Nadaljnja značilnost jugoslovanske prehrane je tudi v tem, da potrošnja žitaric narašča, saj je ta znašala 1951 leta 181 kg na osebo, 1952 leta 187 kg, 1953 leta 200 kg in 1954 leta 207 kg. (Podražitev tobaka se utemeljuje predvsem s tem, da sedanje! cene niso na ravni cen ostalih proizvodov in da so mnogo nižje kot v drugih državah Evrope. Poudarja se, da je potrebno ohraniti izvozni obseg, ker ima od tega država velike koristi. Poudarja se tudi, da je sedanja potrošnja tobaka v Jugoslaviji za 40 odst. več'a od predvojne. Torej je treba z visokimi cenami omejiti kajenje! Kljub temu, da je oblast skušala prikazovati te ukrepe kot nujno- potrebne in jim je dajala poleg vsega še nekakšno moralno obeležje, saj se toliko podčrtuje važnost preusmeritve prehrane, je jugoslovanska javnost sprejela vest o povišanju cen z velikim nezadovoljstvom. Cim so se razširile vesti o novih odredbah, so množice navalile na trgovine, kjer so nastali, zlasti po večjih mestih, celo neredi, zaradi česar je morala policija intervenirati s silo. FIRENZE — V sredo so pokopali posmrtne ostanke devetih delavcev, ki so bili u-biti zaradi eksplozije v tovarni SILO v kraju Cintoia. Huda nesreča je silno pretresla vso okolico. Sodna oblast je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke ekslozije. Odmevi Einsteinove izjave Einsteinova poslanica, ki jo je skupno s sedmimi drugimi svetovno znanimi učenjaki podpisal par dni pred smrtjo, in ki jo je v soboto dal v javnost angleški filozof Russell (njeno celotno besedilo objavljamo na drugi strani našega lista), je napravila po vsem svetu ogromen vtis. O tem priča dejstvo, da so vsi svetovni časopisi objavili poziv z velikim poudarkom in številnimi komentarji, ki pokazujejo ogromno važnost svarila vsemu človeštvu, posebno pa državnimi voditeljem, pred strahotnimi posledicami atomske vojne, zaradi česar je nujno potrebno prenehati z vojnami in začeti z mirnim reševanjem vseh sporov. V nedeljo se je v Lozani zaključil mednarodni kongres mater, ki je odobril resolucijo, v kateri je v duhu Einsteinove «duhovne oporoke» postavljena zahteva po prepovedi atom. skega orožja in odpravi vsaka vojne. Tudi mednarodna koialerenca socialdemokratskih žena v Londonu je izglasovala resolucijo, ki zahteva prenehanje atomskih poskusov dokler ne bo konferenca znanstvenikov pod okriljen OZN ugotovila posledic atomskih izžarevanj na človeštvo. Ob odhodu indijskega prvega ministra iz Egipta sta Nehru in Naser v posebni izjavi odobrila Einsteinov poziv in zaključila z besedami: «Človeštvo mora izbrati med svojim uničenjem in ogromnimi možnostmi ki jih jedrna znanost nudi človeškemu napredku». Prt ji* pajev.; ,y„,cilju, da bi prišlo do rešitve velikih vprašanj socialnega značaja, kar zahteva tudi baza katoliških množic. Zato je PSI objavila že v zar četku tekočega tedna posebno resolucijo, v kateri poudarja, da vladna kriza ni bila rešena na način, ki bi odgovarjal željam velike množice državljanov, da se je še enkrat posrečilo gospodarski desnici obdržati nadzorstvo nad novo vlado in da vodstvo krščanskih demokratov še enkrat ni hotelo poslušati zahtev lastnega članstva. Zato, pravi nadalje proglas socialistov, bo PSI morala še nadalje voditi aktivno opozicijo z namenom, da pospeši poostritev notranjih protislovij v vladi in v krščansko - demokratski stranki. Program Segnijeve vlade temelji na štiristrankarskem kompromisu. V njem je govora o izpopolnitvi pravne ureditve republike, o reviziji izredne zakonodaje in zakonodaje o javni varnosti. Nova vlada bo pospeševala proučevanje novega volilnega zakona, s katerim naj bi nadomestila sedanji goljufivi zakon. Prav tako se bo nova vlada zavzela za ureditev šolskega vprašanja. Na področju zunanje politiko pa bo ohranila, nespremenjeno zaupanje v «ideal združene Evrope» in v Atlant-sko zavezništvo. Gospodarska politika nove vlade pa bo slonela na treh glavnih dokumentih: parlamentarna anketa o brezposelnosti, anketa o bedi in desetletni Vanonijev načrt. Nadalje si bo osvojila proračun Scelbove vlade. Glede agrarne reforme pa se bo ravnala po sklepih kompromisa med štirimi strankami in bo podaljšala pogodbeno dobo. Iz vsega tega se lahko sklepa, da se program Segnijeve vlade bistveno ne razlikuje od prejšnje Scelbove vlade, le da je Segni spremenil ton polemike in da je resno obljubil, da bo izvajal svoj program brez vsake diskriminacije, kar se zlasti za časa 'Scelbove vlade ni dogaj'alo. Glede Trsta pa je predsednik Segni dejal, da nova vlada ne bo pozabila potreb tega mesta. Sedaj je v parlamentu v teku diskusija o programu nove vlade. Predvideno je, da bo Vi teh dneh govorilo 23 poslancev, nakar bo sledilo glasovanje zaupnice. Zatem se bo moral še senat izraziti glede zaupnice. Sele na to bo v parlamentu na dnevnem redu čen kot iluzoren. Pozitivna pa razprava o proračunu. V zvezi s programatično izjavo predsednika Segnija je tov. Togliatti podal izjavo, v kateri pravi med drugim sledeče: «Ton, ki se ga je poslužil predsednik Segni je nedvomno drugačen od tona, ki smo ga bili vajeni slišati od njegovih prednikov. Iz vsebine programa je videti, da se tu pa tam približuje realnim življenjskim vprašanjem ljudstva in miru. Toda kljub vsemu pa to kar potrebuje Italija še ni prišlo na dan: to je pravilna rešitev vprašanja agrarnih po- je zlasti obveza, da bo vlada nepristranska.» Med tem pa poslanec Fanfara, ki je obenem glavni tajnik krščansko - demokratske stranke nadaljuje s «čistko», zaradi česar vedno bolj narašča nezadovoljstvo v vrstah članstva. Vse kaže, da je prikrita ost naperjena celo proti samemu predsedniku republike. Nekateri listi so pisali celo, da je ta ost zelo ostra in da ni zadela poslanca Gron-chija samo zato, ker je poglavar države. Posebno v Severni Italiji je odpor proti Fan- lanijevim odredbam zelo ve-godb, IHI in petroleja. Segni- ! lik. Posebno velik hrup je na- jev program, ki se nanaša naj stal, ko je Pantani prepove-! napravila sardinska "vlada, te točke ne more biti druga,-1 dal izhajanje revije «Prospet-j tive», katera se zavzema za politiko koeksistence. Kot smo iže omenili stoje pred novo vlado številne in težke naloge. O njih je začela že ta teden razpravljati, kljub temu, da ni še potrjena od poslanske zbornice in senata. Med važna vprašanja spada tudi takoimenovana kriza sardinske deželne vlade. Kot je znano je predsednik omenjene vlade pred nedavnim odstopil v znak protesta, ker rimska vlada samo daje obljube, a jih ne izpolnjuje. Vlada je odobrila sklep, da se podeli Sardiniji pomoč za izvajanje elektrifikacije in za poravnavo dolgov, ki jih je Morala Igorja Dekleve je kot vselej tudi danes visoka. On ve, da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, zaradi katerega bi ga morali soditi in obsoditi. On ve, da je izpolnil svojo dolžnost in da je žrtvoval vse kar je mogel za zmago pravice. Prečitali smo pismo, ki ga je pisal iz zapora svoji ženi. V njem vzpodbuja tovariše, naj učvrstijo antifašistično enotnost, zato, da obvarujejo pridobitve osvobodilne borbe. In v resnici se to tudi izvaja! Peta petletka v SZ zaključena 7 mesecev pred določenim rokom XX. kongres KP SZ sklican za 14. februarja 1956 MOSKVA, 13. julija — Agen- ske KP Aleksej Kiričenko in neiiru se ie vrnil v domovino Indijski predsednik Nehru se je v sredo vrnil v New Delhi, kjer so mu priredili veličasten sprejem. Sprejem je potrdil prepričanje, da ljudstvo odobrava delo velikega dr žavnika in se zaveda velikih uspehov, ki jih je dosegel na svojem potovanju po raznih evropskih prestolnicah, cija Tass javlja, da je sklican XX. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze za 14. februarja 1956. Tozadevni dekret je podpisal prvi sekretar tov. Nikita Hruščev. Dnevni red kongresa bo sledeči: 1. Poročilo o delovanju Centralnega komiteja KP SZ po XIX. kongresu. Poročevalec prvi sekretar tov Nikita Hruščev; 2. Poročilo centralne verifikacijske komisije. Poročevalec tov. Moskatov, predsednik komisije; 3. Direktive XX.. kongresa za šesti petletni načrt za razvoj sovjetskega gospodarstva (1956-1960). Poročevalec maršal Bulganin, predsednik ministrskega sveta ZSSR. Centralni komite KP SZ javlja, da je bil peti petletni načrt SZ zaključen 1. maja 1955, t. j. sedem mesecev pred določenim rokom. Poročilo pravi, da se je proizvodnja v celoti povečala za 84% v primeri z letom 1950, industrijska proizvodnja pa se je povečala za 70%. Na zadnjem zasedanju CK KP ZS, na. katerem je bil sprejet tudi sklep o sklicanju XX. kongresa partije, je predsednik Bulganin poročal o razvoju industrije, o splošnem tehničnem napredku in o izvajanju načrta za ustvaritev zalog kmečkih pridelkov v tekočem letu Tov. Hruščev je na tem zasedanju med drugim poročal tudi o sovjetsko-jugoslovanskih razgovorih, za tem pa je bila odobrena resolucija, ki odobrava te razgovore. Končno pa je bil sprejet sklep, da se razširi prezidij Vrhovnega sovjeta, v katerega sta bila izvoljena prvi sekretar CK KP SZ Suslov. Za sekretarje CK pa so bili izvoljeni Borisovič Aristov, Nikolaj Ilič Belajev in Dimitrij Sepilov. Oči jugoslovanskih letalcev v Hi Iz Beogrado poročajo, da se je v sredo vrnila iz Moskve delegacija jugoslovanskega vojnega letalstva pod vodstvom generala Zdenka Ulepi-ča. Na moskovskem letališču sta se od jugoslovanske delegacije poslovila poleg drugih tudi poveljnik sovjetskega letalstva maršal Zigarjev in armadni general Antonov. Pred odhodom iz Moskve je jugoslovanska delegacija obiskala sovjetskega obrambnega ministra maršala Zukova. Kot je znano se je jugoslovanska delegacija udeležila dneva sovjetskega letalstva in se je mudila 13 dni v Sovjetski zvezi. Iz Varšave pa se je vrnila gospodarska delegacija FLRJ. Ta je med drugim obiskala tudi velesejem v Poznanju. Gospodarski stiki med obema državama se bodo v bodoče še bolj učvrstili. Vremenske nezgode po svetu V sredo popoldne je divjala strahovita nevihta na področju beneških pokrajin. V kraju Tambre d’Alpago, bližini mesta Belluno se je dogodila huda nesreča. Tu so nastanjene edinice 76. pešpolka. Strela je udarila v neko drevo, pod katerim so bili razvrščeni šotori in ubila enega podpolkovnika in dva navadna vojaka, šest drugih pa težje ranila. Me Item, ko vlada v naših krajih razmeroma hladno vreme, je v predelih Severne Evrope izredno huda vročina, kakršne ne pomnijo že mnogo let. Zaradi vročine se zelo hitro topi sneg v planinah, kar povzroča hude poplave. V severnih predelih Francije so v zadnjih dneh zabeležili 12 smrtnih primerov zaradi sončarice. V Rokavskem prelivu pa je bila te dni gosta megla, zaradi katere je prišlo do znatnih zamud parnikov. Po drugi strani pa poročajo iz raznih predelov zapadne Evrope, da so številna neurja povzročila mnogo škode zlasti na poljskih pridelkih. V Buenos Airesu je v sredo zjutraj snežilo. Tega dogodka so se meščani zelo raz. veselili, saj ni snežilo že 37 let. Pripominjamo, da je v Južni Ameriki sedaj zima. Nobenega dvoma vet* V «Primorskem dnevniku» od sobote 9. julija diamo, da se v Trstu ustanavlja «tržaška federacija USI (Neodvisna socialisti-ina zveza). Kot piše eornji list, je bil že ustanovljen pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo Carlo Andreoni, Carlo De Stefani, Giancarlo Dotti, vsi trije poslani v Trst iz Italijanske republike. Poleg omenjenih najdemo v pripravljalnem odboru še Deklevo Kosmino, (Laureatija, Petronija, Štoko, Marico Škabar in še par drugih. Vse kaže, da bo imela vodilno vlogo trojica, ki sta jo Magnani in Cucchi poslala v Trst z nalogo, da vrže v našem mestu svoje mreže, kjer upa na večjo srečo, kot so jo imeli in jo imajo ie danes v Italijanski republiki. Ostala imena v takozvanem pri-ekretar ukrajin- [ pravljalnem odboru pa nam ka- žejo osebe, ki so tržaškim Slo- vencem in sploh vsem demokratom dobro poznane, ker si jih lahko našel v teh letih na vodstvu najrazličnejših organizacij, postavljenih in nato uradno pokopanih. Sedaj ne more biti torej več nobenega dvoma, kakšne namene imajo ljudje okrog «Primorskega». S tem so dovolj jasno postavili pike na i. Lahko si predstavljamo kako so tržaški Slovenci sprejeli vest o ustanavljanju «Tržaške federacije» magnacucchijev, ki gotovo niso pozabili, da sta bila Magnani in Cucchi izključena iz KPI ker sta začela rovariti proti komunistom prav v trenutku najbolj srdite volilne borbe v Italiji. Naše ljudstvo ni pozabilo, da predstavlja bedna peščica elementov, ki se zbirajo okrog omenje- nih izdajalcev italijanskega delavskega razreda, zakrknjene an-tisovjele, sovražnike delavskih strank in njihovih voditeljev. Ma-gnacucchijevcl so bili In so tudi danes zagrizeni sovražniki akcijske enotnosti med KPI in PSI in brezštevilni so izpadi te osamljene skupinice prott slavni CGIL in njenemu vodstvu. To so zadostni razlogi za tržaške Slovence, da bodo znali oceniti «federacijo» za to k ar pač velja. Tudi ta poskus razbijanja delavskih vrst in sejanja nezaupanja do KP bo propadel, kot je propadla cela vrsta drugih. Tržaški Slovenci se poleg tega tudi zavedajo, da to ni nikak doprinos za normalizacijo in ne za uspešno enotno obrambo njihovih grobo zapostavljenih narodnih pravic. STRAN 2 DELO 16. JULIJA 1966 EINSTEINOV POZIV ZA MIROLJUBNO REŠITEV VSEH SPORNIH VPRAŠANJ Največji atomski znanstevniki svarijo pred atomsko nevarnostjo Preteklo soboto je slavni angleški filozof. Nobelov nagrajenec za literaturo Bertrand Russell objavil izjavo in resolucijo, ki svarita pred nevarnostjo atomske vojne. Pobudo za to izjavo in resolucijo je dal pokojni, svetovno znani učenjak na področju fizike Albert Einstein; poleg njega in Russella pa so jo podpisali: Nobelov nagrajenec za liziko Joliot Curie. Nobelov nagrajenec za liziko in profesor na varšavskem vseučilišču Leopold Infeld, Muller, Nobelov nagrajenec za fiziologijo in medicino, profesor na univerzi Indiana (ZiDA), Bridgman, nagrajenec za liziko, profesor na vseučilišču v Bristolu, Rotblatt, Nobelov nagrajenec za fiziko, profesor na vseučilišču v Londonu in Hideki Jukava, profesor v Tokiu. Nobelov nagrajenec za fiziko Izjavi, ki jo objavljamo v celoti je priložena tudi sledeča resolucija, ki je bila poslana vladam jpetih velesil: «Spričo dejstva, da bi bilo v vsaki bodoči svetovni vojni gotovo uporabljeno jedrno orožje in da to orožje ograža nadaljnji obstoj človeštva, nujno pozivamo v'ade vsega sveta, naj «poznajo in javno priznajo, da njihovih ciljev ni mogoče doseči s svetovno vojno. Zaradi lega jih pozivamo, naj iščejo miroljubna sredstva za rešitev vseh med:ebojnih spornih vprašanj.» Izjava pa se glasi tako-Ie: «V, tragičnem položaju, v katerem se je znašlo človeštvo,, sodimo, da bi se morali znan stven-iki zbrati na konferenci, na kateri bi ugotovili nevarnosti, ki izhajajo iz razvoja o-rožja za množično uničevanje, in razpravljali o skupni resoluciji v duhu priloženega načrta. Ob tej priložnosti ne govorimo kot pripadniki tega ali one-i.a naroda ali ce'ine, ali prepričanja, temveč kot človeška bitja, pripadniki človeškega rodu. katerega nadaljnji obstoj je zdaj v nevarnosti. Svet je poln sporov in nad vsemi manjšimi spori je orjaška bor. ha med komunizmom in protikomunizmom. Skoraj vsakdo, ki ima politično zavest, se je opredelil v enem ali več teh ti smrtonosni radioaktivni drobci, toda največje znanstvene atoritete soglašajo s tem, da bi vojna z radioaktivnimi tevala nezaželene omejitve državnih suverenosti. Toda to, kar morda bolj kot vse drugo ovira razumevanje položaja, je dejstvo, da se zdi pojem «človeštvo» nejasen in abstrakten, ker' ljudje le s težavo prihajajo do spoznanja, da je nevarnost zanje, za njihove otroke, za njihove vnuke in ne samo za neko- splošno in negotovo človeštvo. Ni lahko prepričati ljudi, da so piav oni, vsak posebej, in njihovi najdražji v hudi nevarno ti, da bodo tragično končali. Tako tipajo, da bi se morda dalo dopustiti, da se vojne nadalju- bombami zelo verjetno pome-j jejo, ko bi se le prepovedalo nila konec človeškega rodu. Ce bi bilo uporabljenih mnogo vodikovih bomb. se je bati, da bi prišlo do vesoljnega pokončanja. Samo za nekatere bi bila smrt takojšnja, veliko večino pa bi prizadela počasna muka bolezni in razkrajanja. Najodličnejši znanstveniki in strokovnjaki vojaške strategije so že večkrat svarili človeštvo. Nihče med njimi ne bo rekel, da so najhujši rezultati gotovi. Pravijo, pa, da so li rezultati mogoči in da nihče ne more imeti gotovosti, da dt{ njih ne bo prišlo. Ni mn še mo^li ugotoviti, da bi bila mnenja teh strokovnjakov kakor koli odvisna od njihovega političnega prepričanja ali njihovih predsodkov. Odvisna so samo, kolikor moremo ugotoviti, od obsežnosti znanja vsakega posameznika. Ugotovili smo, da so tisti, ki največ vedo, najbolj pesimistični. To je torej vprašanje, ki ga postavljamo pred vas. To vprašanje je jasno, strašno in neizogibno: Ali naj uničimo človeški rod ali pa nnj se človeštvo odpove vojni? Ni se lahko lotili te alternative; kajti zelo težavno je odpraviti vojno. Odprava vojne bo ,zah- moderno orožje. To upanje je utvara. Četudi je v mirnem času mogoče doseči sporazume, da se vodikovo orožje ne bo uporabljalo, se jih v primeru vojne nihče ne bi držal in obe strani bi se vrgle na izdelovanje vodikovih bomb k- kor hitro bi izbruhnila vojna; kajti ko bi jih izdelovala samo ena stran in druga ne, bi bila zmaga nujno odločena. Čeprav sporazum o prepovedi atomskega orožja v okviru splošnega zmanjšanja oboroževanja ne bi pomenil dokončne rešitve, bi vendar dosegel nekaj važnih ciljev. Predv em je vsak sporazum med vzhodom: ini zahodom koristen, ker zmanjša mednarodno napetost. Na drugi strašni bi uničenje atomskega orožja, če bi bila vsaka stran prepričana o dobri veri druge strani, zmanjšalo strah pred nenadnim napadom tipa Pearl Harbnur, ki zdaj vzdržuje živčno napetost na obeh straneh. Zaradi tega bi z veseljem pozdravili vsak tak sporazum, pa čeprav samo kot prvi korak. Večina med nami nima nev-tralističnih čustev, loda kol. človeška bitja se moramo zavedati. da če naj se vprašanja med Vzhodom in Zahodom rešijo, da bo imel kdo od njih korist, komunist a’i protikomunist, Azijec ali Evropejec, ali Američan, bel ali čin, potem se ta vprašanja ne smejo odločati z vojno. Želimo, da bi to dobro razumeli tako na Vzhodu kot na Zahodu. Ce hočemo, je lahko pred nami stalen napredek v blaginji, znanosti in modrosti. Ali pa hočemo izbrati smrt, ker nismo sposobni pozabiti naših nasprotij? Naš poziv človeških bitij, človeškim bitjem: spomnite se vašega človečan-stva in pozabite na ostalo! C o boste sposobni to storiti, se odpira pred vami pot v nov raj, v nasprotnem primeru pa je pred vami nevarnost vesoljnega pokončanja». Albert Einstein Proračunski izdatki naraščajo Pregled gibanja gospodarstva v obdobju januar-maj 1955 je pokazal, da so v zadnjih dveh letih zlasti narasli proračunski izdatki. Ta težnja se nadaljuje tudi letos Takšno naraščanje proračun- skih izdatkov je rekel Dobri-voje Radosavljevič, ni v sorazmerju z gospodarsko okrepitvijo dežele v istem obdobju. Za zdaj ne moremo delati tehtnejših in trajnejših zar ključkov, ker zahteva to temeljitejšo analizo. Zato je Zvezni izvršni svet sklenil, da se bo lotil tega dela skupaj z izvršnimi sveti ljudskih republik, da bi na podlagi tega lahko napr' vili nekakšne zaključke in predvideti ukrepe, če bodo potrebni v prihodnjem letu. Z,a zdaj bi bilo edino možno opozoriti vse predstavniške organe naj posvete večjo pozornost analizi slehernega povečanja proračunskih izdatkov in finansiranju ustanov s samostojnim finansiranjem. («Ljudska pravica», 4. 7. 55) Jugoslovanska znanstvenika v Moskvi V Moskvo sta davi prispela na povabilo Akademije znanosti ZS-SR jugoslovanska znanstvenika prof. Pavle Savič in docent zagrebške univerze dr. Grdelič, ki bosta od 1. do 5. julija prisostvovala kongresu sovjetskih znanstvenikov, na katerem bodo razpravljali o uporabi atomske energije za mirne namene. («Slov. poročevalec», 1. 7, 55) Od 31. julija do 14. avgusta Mednarodni festival mladine Od 31. julija do 14. avgusta bo v Varšavi V. svetovni festival mladine in štedenrov za mir in prijateljstvo. Za Budimpešto, Prago, Berlinom in Bukarešto, se bodo mladinci iz petih delov sveta srečali letos v obnovljeni prestolnici demokratične ljudske republike Poljske. V krasnem mestu ob Visli se bo zbralo 30.000 mladincev in mladink iz vseh dežel sveta, neslerie na politično pripadnost ali mišljenje, negledè na veroizpoved. Skupno s poljskimi fanti In dekleti bodo skozi dva tedna prisostvovali bogatemu in pestremu sporedu, v katerem je predvidenih 80 baletnih nastopov, 50 koncertov, 450 nacionalnih in 105 mednarodnih kulturnih programov, 23 slavnostnih večerov, 120 najboljših filmov, 95 dokumentarjev, ki bodo predvajani na 23 filmskih platnih, 3 cirkusi, 10 razstav in 120 športnih prireditev. Na festivalu v Varšavi bodo mladinci vsega sveta obnovili svojo zaobljubo za skupno aktivno sodelovanje za dosego vedrejše bodočnosti, za mirno sožitje med narodi, za mir. REPORTAŽA NOVINARJA MICHELE SALERNO OD “PAESE SERA" V jugoslovanski tovarni ki ima štiristo gospodarjev Delavci so sprejeli z zadovoljstvom sovjetsko-jugoslovanski sporazum - Zanimiv razgovor z ravnateljem tovarne in člani delavskega sveta - Kdo določa višino plač Na t frugo m pobočju griča, na kateruni se razprostira, vzpenjajoč se od obrežju Donave jugoslovanska prestolnica s svojimi lepimi, snažnimi in z drevjem obsenčenimi restami, se dviga skupina tovarn, ki so bile veri nonni zgrajene po o-svoboditvi. Ilnh'1 sem se upoznati z delovanjem teh tovarn, kar sem lahko storil z obiskom raznih oddelkov «Sutjeske», ki proizvaja kirurgi ene insti irniente, od najmodernejših operacijskih miz do velikih aparatov zn sterilizacijo. ho sem prišel na naslov, ki mi ga je dala aktivna tajnica tiskovnega urada ministrstva za zunanje zadeve ( ista, ki so jo vsi novinarji spoznali v darli sovjetsko - jugoslovanske konference), je bilo na dvorišča tovarne nekaj delavcev: mladeniči od 20 do 25 let, ki so citali sten-čas. S širokimi kretnjami me je vratar povabil naj grem v drugo nadstropje, kjer sem vstopil v urini na konca hodnika in vprašal mladeniča, ki je sedel za miza, če lahko govorim z ravnateljem tovarne «Sem jaz» mi je odgovori! v italijanščini in čim je zvedel za namen mo- vprašanj. Mi pa vas prosimo, da pustite, če morete, ta čustva ob strani in nas poslušate samo Jcot pripadnike biološke vrste, ki ima -važno zgodovino in ki ji nihče izmed nas ne more želeti, da bi propadla. Poskušali se bomo izogniti vsaki besedici, ki bi se morda bolj obračala na eno ko' na drugo stran. Vsi enako smo v nevarnosti in če bo ta nevarnost spoznar na, je upravičeno uoanje, da se ji bo mogoče s skupnimi napori izogniti. Naučiti se moramo misliti na nov način; naučili se moramo, da se ne bomo več spraševali, kaj je mogoče storiti, da se zagotovi vojaška zmaga skupini, ki nam je bolj pri srcu, zakaj takih možnosti danes ni več. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je: kaj moramo storiti, da se prepreči vojaški spopad, ki bi bil katastrofalen za obe strani? Javno mnenje pa tudi mnoge osebnosti na vplivnih položajih se ne zavedajo kakšne bi bile posledice vojne z jedrnim orožjem. Javno mnenje še misli na rušenje mest. Znano je, da so nove bombe močnejše od nekdanjih in da je atomska bomba lahko uničila Hirošimo,,vodikova bomba pa bi porušila največja mesta kot so New York. London in Moskva. Nedvomno bi bila v vojni z vodikovim orožjem vsa velika mesta uničena. Toda to je amo ena izmed manjših strahot, ki grozijo človeštvu. Tudi če bi bilo uničeno vse "prebivalstvo Londona. New Yor-ka in Moskve bi se človeštvo v nekaj stoletjih opomoglo od udarca. Toda mi vemo, zlasti po bikinskiih poskusih, da jedrno orožje lahko postopoma razširja pogubo na mnogo večje področje kot so si prvotno sploh mogli zamisliti. Iz zelo vplivnega vira je bilo izjavljeno, da je mogoče zgraditi bombo, ki bi bila 2600 krat močnejša od one, ki je uničila Hirošimo. Vodikova bomba, ki se razpoči v bližini tal ali pod vodo razširja radioaktivne drobce v višje zračne plasti. Ti drobci polagoma padajo in dosegajo zemeljsko površje v obliki smrtonosnega prahu ali dežja. Nihče ne ve, kako daleč se lahko širijo Zaključni del diskusije na kongresu tržaške žene Objavljamo v izvlečku še i okraju ter pomanjkanje vrt-zadnji del intervencij na knn- cev in šol. gresu tržaške žene, ki je bil prejšnji mesec v Trslu. S Kolonkovca je prinesla pozdrave kongresu Alojzija Švab ter prikazala težavno delo, ki ga imajo tamkajšnje žene vsled pomanjkanja primernega sedeža ZDZ a je kljub temu organizacija žena močna in delavna. Zelo ganljivo je povzela besedo mati izseljenca v Avstralijo Alda Agosti, ki je kakor je rekla — bila prisiljena ločiti se od svojega edinca za to, da bi si v daljni tujini zaslužil kruha, ker mu je to bilo na domačih tleh nemogoče. Delegatka iz krožka Risoni je prikazala kongresu celo vrsto lepih in koristnih pobud, ki so jih tamkajšnje žene pod-vzele predvsem z delovanjem med otroci od katerih so imele prav lepe uspehe. O pomenu in važni vlogi, ki jo ima danes med slovenskimi ženami glailo «Naš list» je govorila Marija Cesarjeva. «Kljub številnim težavam smo z velikim trudom uspele urediti ta prikupni listič, ki je že dobro znan med Slovenkami in ki se vedno izboljšuje». Cesarjeva je še posebno pozvala slovenske intelektualke, naj bi dale svoj doprinos da bi «Naš list» postal resničen izraz potreb in želja slovenskih žena na Tržaškem ter da bi četudi v majhni meri nadaljeval tradicijo tržaških Slovenk, ki so že v prejšnji dobi delale na kulturnem procvitu med ženami. Anna Gosetti od Magdalene je spomnila na velike žrtve, ki so jih žene doprinesle zadnji vojni — toda pri Magdaleni so še vidni ostanki od bombardiranja porušenih hiš, ki še do danes niso bile popravljene. Prikazala je bedna in nezdrava stanovanja v vem Sonja Arri.gler je predvsem poudarila važnost enotnosti med Slovenkami v sedanjem trenutku na Tržaškem, posebno pa še utrditev in jačanje slovansko - italijanskega bratstva, ki se je porodilo v naši slavni Narodno - osvobodilni borbi. Delegatka - zdravnica je v svojem podučnem poročilu predvsem opozorila matere na njih ve iko dolžnost, ki jo imajo pred otroci tudi kot branilke zdravja otrok. Naštela je razne socialne in zdravstvene ustanove in dajala, da bi morale biti prav žene tiste, ki bi s svojimi zahtevami vzpodbujale, da bi ta društva in ustanove dosledno in do popolnosti bile v službi ljudstva. V imenu mladink je govorila Bianca Furlan ter prikazala pereč socialni položaj mladink na našem ozemlju. Iz poročila je razvidno, da je na Tržaškem več tisoč brezposelnih mladink, ki iščejo zaposlitve, medtem ko še tistim, ki so v tako majhnem številu zaposlene pa preti stalna nevarnost odpustitve z dela. Omenila je težave, zaročencev ki se zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo poročiti. Na koncu je Bianca poudarila, da, se bodo tudi mladinke' ob podpori žena borile za to, da bodo dosegle pravico do dela, zato da se bodo lahko učile in da si lahko ustvarijo lastno družino. Žalosten in obtožujoč primer položaja, v katerem so prebivalci iz starega mesta v Trstu je prikazala Battilana Goiella. Zaradi pretesnega stanovanja in pomanjkanja dvorišč, so otrpci iz starega mesta prisiljeni pohajkovati .po umazanih ulicah. Mnogo stanovanj je v nevarnosti, da se bodo v kratkem zrušila, toda kljub temu so ljudje v njih. jega obiska, me je vljudno spremil po oddelkih, kjer sem lahko prisostvoval raznim fazam proresa proizvodnje. Vrnivši se čez nekaj časa v urad. sem bil predstavljen pred-seilnil.li h del (ivskegu sveta», ki je skupno z%ravnateljem pristal, da odgovori na nekatera moja vpra■ sanja glede režima v tovarni. Tako sem na moje prvo vprašanji' zvedel, ila so deiuvei «Sutjeske» pozdravili sovjctsko-ju-goslovanski sporazum, ki je bil sklenjeni nekaj dni lire j, kot «prispevek za mednarodno polili ri lev» in «vzgled aktivne koeksistence» in da je po njihovem mnenju «maršal Tito storil prav, da ga je pod pisal». /vedel sem tudi, da so «gospodarji tovarne» delavci in n-rudniki katerih je štiristo ki v njej delajo in jo upravljajo potom «delavskega sveta», sestavljenega iz 23 članov izvoljenih od «kolektiva», « poslovnega odbora», sestavljenega iz sedem članov, izvoljenih od «delavskega sveta» in tehničnega ravnatelja, ki ga izberejo potom natečaja predstavniki « poslovnega odbora» in «ljudskega odbora komune». ki je argon krajevne uprn- Kljub številnim opozorilom, zahtevam in prošnjam, da bi se rešil ta nehigienični, nezdravi in za Trst prav sramoten položaj prebivalcev iz starega mesta, se pri merodajnih oblasteh še ni našlo razumevanja. Bidovec Vlada je v svojih jedrnatih besedah pozvala na enotnost žena, priporočala razne pobude po ženskih krožkih s katerimi se lahko žene mobilizirajo. Na razumevanje med vsemi navzočimi je naletel Moranin predlog, naj bi se na kongresu izvolila delegacija mater, ki bi se podale do merodajnih oblasti in opozorila na zaskrbljenost prebivalstva, zaradi nevarne otroške bolezni, ki se je razširila v našem mestu. Na njen predlog je bila izvoljena delegacija. Ondina De Rosa je prikazala rezultate in uspehe organizacije ZDZ, ki so bili doseženi z razdeljevanjem pristopnic med ženami po vsem ozemlju. Gigliola Destradi pa je še podala lepo poročilo o važnosti, ki jo ima tisk za žene, med katerim igrata važno vlogo reviji «Noi Donne» in «Naš list». Pozvala, je žene naj bi se obe reviji še bolj razširili med ostalimi sloji žena na Tržaškem, še posebno pa naj se čimveč dopisuje in izboljšuje «Naš list». O šolskem problemu, vprašanju stavke šolnikov, o položaju učencev in dijakov je govorni;. Libera Sorini. Predvsem 'se je zadržala na stanju roditeljev, o njihovem zadržanju do šolskih otrok, ter nazadnje obsodila današnjo šolsko ureditev, ki je kakor pravi Sbrini — postala last bo. gatejših staršev; zaradi ekonomskega gmotnega stanja delavskega razreda na Tržaškem. danes otroci delavcev nimajo dostopa v srednje šole. da o višjih niti ne govorimo. Najvažnejši organ tovarne luko mi je bilo razloženo je «delavski svet», ki predstavlja «zakonodajno oblast» in skupno s « poslovnim odborom», ki gn nadomešča kadar ne zaseda določa «smentirò gospodarske politike», ki ji je slediti v in izven tovarne, d oči m je «izvršna oblast» zastopana pa ravnatelja. ki niu pomaga tehnično-upravno osebje. «Delavski svet» je tisti, ki skupno s « poslovnim odborom» sklepa katere artikle je treba proizvajati. Ravnatelj organizira proces proizvodnje in razdeli drl n med posamezne oddelke tovarne. Če «delavski svet» in «poslovni odbor» določita narri proizvodnje, «v navskrižju z duhom obstoječih zveznih zakonov», inm ravnatelj naloga, da obvesti «ljudski odbor komune» l'o drugi struni pa, če se ravnatelj izkaže kot nesposoben, i ma «delavski svet» pravira zah levati njegov odpust. «Poslovni odbor», kot organ, ki predstavlja «delavski svet», ima specifično nalogo, da dolina plače v gotovih mejah, ki jih postavlja « državna uredba» ter d,i jjl, iznese kolektivu za ilisksijo ter svetu podjetja, sindikatu in ljudskemu odboru komune za končno odobritev (zn tekoče leto je poslovni odbor določil plače na 6500-7000 dinarjev mesečno za nekvalificirane delavce in uradnike in na 15.000- svela neke tovarne v Zagrebu, ki mu je hitel z gotovim čutom ponosa razlagati notranji režim podjetja identičen v skupnem s tistim, ki so gii meni o-brnzložili ustrezni in prijazni upravitelji «Sutjeske» izjavil, kat mi je bila povedano s strani nekega jugoslovanskega funkcionarja, kateri je dejal, da je bil prisoten, «l i pravite, da gradite socializem in jaz vam želim popoten uspeh. Mi Sovjeti se z vami ne strinjamo o mnogih problemih. Mi imamo socializem. Toila to nom ne preprečuje, da ne hi sodelovali z vami in našli skupen teren sporazuma». In gotovo je, zdi se mi, da dosleden marksist, če lahko naj-i le zanimivo obratovali jo jugoslovanske tovarne, ne more spregledati v njem n p pa k e in nevarnosti: to je, ne more spregledati. da dočim bi to hotel biti «nov način gradnje socializma», In lahko končno postal nu- ziali. Marksist verjetna ne more ostali brezbrižen spričo sistema, ki se navdihuje kot je izrecna rečeno v nekem spisu Pelka Rosiča po načelu, da se lahka govori o socializmu šele kadar « proiz vodna sredstvu pripadajo tistemu, ki jih it-porablja» in ki je iz marksističnega gledišča še delne od socializma, mišljenega kol sistema v katerem se proizvodna sredstva lahko smatrajo toliko socializirana, v kolikor so bila razlaščena v imenu in interesu « vse» družbe. Vendar pa. Upoštevajoč, da se obratovanje Jugoslovan ke tovarne opini no dejstvo, da proizvodna sredstva ne pripadajo več zasebnikom in tlobro poznavajoč. da delavci, ki so čeprav ne v /mini meri, spoznali koristi, ki jim izhajajo iz lega dejstvu, nimajo namenu vračati se pod kapitalistični režim ne more marksist videti v lem ovire zn razvoj sovjetsko-j n gosi o va nske go RESOLUCIJA C.K. ZVEZE KiOlMUNISTlIČNE MLADINE 16. Izvajati je trebi] zakon o vajenci! sodelovanja, to pa tembolj, ker neZZroUrane^ali' ceTo, mU ni ."«P0*™"0’ «'« «• Sovjeti 1 — načelo mirne koeksistence čin za oživitev kapitalizma, pu ščajoč nekontrolirane ali celi vzpodbujajoč gotove elemente,\Z“ ml™ ki pod pretvezo preprečitve «dr-\raZ,"nih sistemov, žarnega kapitalizma», lahko pri-1 MICHELE SALERNO vedejo do privatnega kupilali-1 ( Nadaljevanje sledi) Centralni komite Zveze komunistične mladine je pred kratkim posvetil dve seji preučitvi težkega stanja, v katerem sé nahaja tržaška mladina zaradi vedno večje gospodarske krize našega mesta. Razen tega je podrobno preučil važnost zakona za ureditev va-jeništva, ki je bil raztegnjen na naše področje dne 2. maja t. 1. V zaključku zajedanja je bila odobrena resolucija v kateri so med drugimi te-le ugotovitve: Iz podatkov Trgovinske zbornice izhaja, da se je število zaposlenih mladincev znižalo v aprilu za 541 enot v primeri z aprilom 1954; zaposlenih je bilo 5.611, brezposle-nih 3.859 od teh 3.421, ki i-ščejo prvo zaposlitev. Vajeništvo v tržaški industriji vedno bolj upada. V petih največjih tovarnah (Sv. Marko, Tovarna strojev, Arzenal, Sv. Rok, Uva) je sedaj zaposlenih približno samo še kakih 2130 vajencev, v primeri s 379 zaposlenimi ob koncu 1953 samo v ladjedelnici Sv. Marka. Zaposleni vajenci so izpostavljeni vedno večjemu izkoriščanju, delodajalci kršijo delovne pogodbe in zakone o socialnem zavarovanju in skrbstvu. V luči teh dejstev je omenjeni zakon o ureditvi vajeni-štva velike važnosti. Po dolgoletnih borbah, ki jih je vodila mladina enotno, podprta od svojih organizacij, CGIL in njenih predstavnikov v parlamentu, je bila vlada prisiljena izdati ta zakon. Navedeni zakon predvideva znižanje stroška, ki ga ima delodajalec s plačevanjem socialne in bolniške zavarovalnine za vajence. Tako se ustvarijo boljši pogoji za zaposlitev mlade delovne sile. Zakon obvezuje delodajalca, da sprejme vajenca na delo preko Urada za zaposlitve, da mu nudi vse možnosti usposobitve v določenem poklicu in ga ne : me u-porabljati za težka dela. De- Pisani svet Socialistični svet 22.000 dinarjev mesečno za specializirane delavce in tehnične ter upravne uradnike z odgovornejšim mestom J. Poslovni odbor ima nadalje nalogo.'da prodaja potom za to določenega tehničnega osebja artikle, ki jih proizvajajo delavci lavarne in to po ceni, ki jo določa potek proste konkurente. Ob zaključku leta razdeli čisti dobiček, ki pripada svetu podjetja med delavce in uradnike tovarne, čim je seveda še prej poskrbel za prirastek fonila za nove investicije, fonda za stanovanja in drugih «socialnih fondov» (skupni čisti dobiček ali «soeiulni dohodek» tovarne kot se uradno imenuje, se razdeli med državo, ljudski odbor komune, ki odgovarja približno našemu občinskemu svetu ter med svet podjetja). Kol se bo bralec gotovo spomnil, je komunistični sovjetski voditelj Ni ki la Hrusčev, ko je poslušal predsednika delavskega GOSPODARSKA OBNOVA HANOJA Ena glavnih nalog vlade Ljudske republike Viet Nama po, prevzemu Hanoja je bila ta, da zagotovi preskrbo prebivalstva. Kljub vehkim težavam beležijo po osmih mesecih osvoboditve mesta velik napredek. Cene padajo: cena riža, ki predstavlja glavno hrano prebivalstva, se je v dveh mesecih znižala za 30 odst. Industrije, ki delujejo za potrebne prebivalstva se postopoma ali stalno obnavljajo. Tudi trgovska izmenjava ■ med severnim in južnim Viet Namom se ugodno razvija. Od februarja do aprila 1955 se je izvoz Ljudske republike Viet Nama v tej smeri povečal od 18 na 52 odst. skupnega izvoza. RAZVOJ PREHRAMBENE INDUSTRIJE NA POLJSKEM V LR Poljski stalno narašča številno tovarn prehrambene industrije. V zadnjih letih so začele delovati številne tovrstne tovarne v Varšavi, Wro-clawu, Lublinu, Bialystoku in drugje, dočim so v Sokolovu zgradili veliko cukrarno. V primeri z letom 1949 je poljska prehrambena industrija podvojila svojo proizvodnjo. V okviru šestletnega načrta gradijo v Klemensowu in Kru-schwitzu nove tovarne za proizvodnjo maščob, konserviratte. ga mesa in mlečnih proizvodov. Tovarna v Klemensowu bo začela delovati že v teku letošnjega leta. NOVI ELEKTRIČNI STROJI V zadnjih štirih letih je začela izdelovati leningrajska tovarna «Elektrosila» tri vrste novih turbogeneratorjev, od teh je eden, ki proizvaja 150 tisoč kiiowatov. Tovarna izdeluje nadalje deset vrst hidro-generatorjev in desetine električnih strojev za valjarne. V drugi polovici maja so ko-lavdirali sestavljen kompleks štirih generatorjev in velikega električnega stroja. Te naprave bodo služile za hladilnic« na ladjah, ki prevažajo razne pridelke in živila, katera se pri prevozu navadno kmalu pokvarijo. Inženirji, znanstveniki in specializirani elektrotehniki pripravljajo sedaj načrte za še večje hidrogeneratnrje. PREDVAJANJE PLASTIČNIH FILMOV V PRAGI PRAGA — Maja ao oborili i Pragi prvo kinodvorano ■» predvajanje plastičnih filmov. Ob tej priliki so predvajali prva dva češkoslovaška plastična filma : «Prvi maj 1955 v Pragi» in «Rdeči mak». 300 MILIJONOV DOLARJEV LETNO ZA CANGKAJ9KA Agencija «Nova Kitajska» poroča, da predvideva ameriški načrt za «pomoč» Cangkaj-šku letno nakazilo 300 milijonov dntnrfM- fa vzdrževanje klike na Formozi. V načrtu je predvideno vzdrževanje 23 divizij Cang-kajškove vojske v polni bojni opremi, zvišanje letalskih sil na 8 jat lovskih letal in bombnikov ter razširitev pomorskih bojnih sil. Steviilo ameriških vojaških svetovalcev, ki vežbajo na Formozi Cangkajškovo vojsko, se bo zvišalo na 1.700 mož. GRŠKI TRGOVCI PROTESTIRAJO iz poročila atenskega lista «Avghi» izhaja, da je Zveza grških izvoznih tvrdk poslala ministrstvu za trgovino spomenico v kateri zahteva razširitev trgovinskih izmenjav Z deželami Vzhodne Evrope. Spomenica navaja številke, ki pričajo o upadanju grškega izvoza v vzhodnoevropske dežele. Navedena zveza trgovcev podčrtuje, da «je tako postopanje škodljivo interesom Grčije ter je obenem rezultat enostranske trgovske politike». REKVmCIJE ZEMLJIŠČ V ZAHODNI NEMČIJI Po poročilih raznih berlinskih listov namerava Adena-uerjeva vlada rekvirirati v vojaške svrhe še kakih 150 do 200 tisoč hektarov obdelane zemlje. S tem bo uničenih preko 36.000 kmečkih ixisestev. Tako morajo nositi tudi mali in srednji kmetje vedno težja bremena blazne vojne politike bonnske vlade. lodajalec se mora strogo <* žati kolektivne delovne pog°t be, delovni urnik mora biti11 menjen za vajenca na 8 u! 13. vštevši ure za posečanje str? j 0I kovne šole. Vajencu do 16 o si starosti pripada letni dopi) j(j 30 dni, po 16 letu starosti ! iiunte 20 dni. | . oi Dejstvo pa je, da se zakon- àspoc vajencih — kot ugotavlja rt tilfur solucija CK Z,K M — še ne '• »cij vaja. Zavod za socialno skn lavljs stvo INPS je celo ukinil dr< fen js žinske doklade vajencem, naš so družin ki poglavarji in stek na podlagi enostranskega 1 ajala zgrešenega tolmačenja novel i2a[t zakona. ■ n t Proti krivičnemu tolmač n nju zakona, za zahtevo, da / i mo slednji izvaja v duhu in čil D. Ze kot je bil izstavljen, to je, ’ Irani se nudi možnost zaposlitve/ Jtoki sočem brezposelnih mladinf Qju, za izboljšanje življenjskih 1 i in delovnih pogojev vajencev ^ potrebno, da«-se v vseh del' viščih, okrajih in vaseli mlalt e za na bori enotno. V zaključi -e-]a resolucije poziva CK Z# ia bi vso tržaško mladino naj '■ urno strne in pridruži delavcem, * itignE se borijo za rešitev tržaSl t0 , industrije, za uresničitev ol Hanjš veznosti, ki jih je sprejela i*1 lijanska vlada v pogledu sta, ker je od teh borb od/L?'.’ 1 sna usoda in bodočnost na|F ce ga mesta in mladine. PURGÉR IVAN sin Ivana roj. v Trstu 19. 2. 1926 padel v Vodicah 7. 10. 19^* borec brigade Trieste ZA VSAKOGAR NEKA J... T» BREZ BESED * * * STROGO PO PREDPISU Težko bolnemu pacientu je zdravnik predpisal strogo dleto. Ko mu zato nekega dne prinese b n.1 Pl Ì X nalrn l.aal.1 —^ aa 1X1 — 44 1 I./» zdri na mleku kuhanega zdroba, prozoren košček sira In polovico kuhanega jabolka, se bolnik, ko Je pojedel, obrne do bolničarke s to le prošnjo: «Sedaj pa -mil prinesite Se eno znamko. Rad) .ibi namreč vsaj nekaj čital.» * * * KAJ JE BILO TREBA MENJATI Pred mehanično delavnico se t velikim truščem ustavi star in že mapal polomljen avtomobil, predpotopne serije. Iz škripajočega vozila izstopi mož, ki s precej boječim glasom nagovori mehanika: «Motor ml nekima nagaja, hotel | ijenje.» bi menjatI olje » Mehanik se z ironičnim pogle- dom ozre na avto In pravi: «Olje kar obdržite in menjajte raje avtomobil.» vlade. • * * STOTISOC DOLARJEV Znameniti slikar Picasso je o-benem precej duhovit človek. Nekega dne si imo,v,it Američan ogleduje njegove slike in ga nato vpraša: «Kaj pa predstavlja slika, ki je tam v levem kotu?» «Stotisoč dolarjev» — mu duhovito odgovori Picasso. * * * Ni BIL PRAVI Dva prijatelja, ki sta do pozne ure slavila v gostilni svoj rojstni dan, se vračata v tramvaju domov. Seveda ga imata oba precej pod kapo. Cim vstopita se eden obrne do moškega v uni skl bratec in obrnivši se formi in mm pravi: «Dva listka, prosim,!» «Gospod, jaz vendar nisem sprevodnik, marveč oficir mornarice» — mu odgovori nagovorjeni. ■ «Oprostite» — se opraviči vdn-prijatelja m,u pravi: «Izstopiva, sva zgrešila! Pomotoma sva stopila na ladjo.» * * * NISO VPRAŠALI ZA DOVOLJENJE «Sprevodnik, ali se v tem tramvaju laihko kadi?» «Ne!» «Kako to7 Od, kod pa prihajajo ogorki cigaret, ki Jih vidim na tleh?» Ti so od kadilcev, -ki so kadi-11, ne da bi vprašali za dovo- gc fstu, ' uri 'isili nsk da ftelji ^čne *av' '»nož tjpoi Drave ob 'tilu, SDo c |>ye; tsem [Nir W Pre ieset tpod lam «el , lam Ho: t N (t »tli c lovi Ti E Nrk Nji Ž §Q "»do <0mc S ji »Pcj r ; Mese on »ih. Sv. j òaSu ‘»em etni. Pr Dritti “orti; Dh 'tu tot v»a MEZGEC FRANČIŠKA pok. Ivana Jerman. Rojen3 j ■ ,) ui Buzetu, 12, 1. 1907. Dvakr' w aretirana, deportirana v Nel" ki),, čijo 28. 6. 1944. Umrla v ti/ Uyni rišču 28. 4. 1945. ŠKABAR KAREL sin Vel. Repnu, 1922. Partizan II. prekom1 brigade. Umrl v Ljublj3l]V||f 9. 1946 zaradi vojnih P°s *4 V "'r S *4 i N "d Mi »a. RAVBAR JOSIP pok- 2 . rojen v Vel. Repnu, *' ji 1916. Padel v Ledin:»1 4. 1944. STRIN 8 16. JULIJA 1955 DKlvO OB 35. OBLETNICI POŽIGA NARODNEGA DOMA V TRSTU druzeni zahtevajmo zročitev kulturnih domov u' 13. julija je preteklo 35 let tt1 d onega tragičnega dneva, le! o so škvadristične tolpe Pu Od vodstvom zloglasnega P liunte požgale Narodni dom 0 opustošile sedeže raznih >0' Ospodarskih, političnih in kulturnih ustanov in organi-‘ " lacij v Trstu. Ta dan pred-krl> itavi ja prav za prav rojstni dr* lan fašizma v našem mestu in 1 naši deželi; predstavlja za-1 * (tek one temne dobe, ki je i ' :ajala celih 25 let in ki je izadejala ne le nam Sloven-temveč tudi demokratič-, Italijanom nepopravlji-moralno in materialno ško. -, zato, da se je ta doba od-Iranila so se morali preliti toki krvi rodoljubov. Giunta in tisti, ki so ga šči-i in podpirali so dobro ve-. e ti, kaj predstavlja sloven- *e, ti Narodni dom v Trstu ne e za Trst temveč "za vso de-blo. Zavedali so se dejstva, i* ia bodo z uničenjem kul-: Urno - gospodarskega in po-itičnega središča zadeli v it-a I 'o vso slovansko narodno »anjšino naše dežele, p i Kljub temu, da so uspeli pri lC* ^šče slovenskega narodnega gospodarskega življenja jtstu, kljub temu, da so uspe-jJ pri ‘cm. da so izgnali ali pa "Esilili k pobegu številne sionske kulturne delavce, gr darst venike in politične vo-'itelje, niso uspeli zlomiti od-'«čne volje najširših množic »ašega ljudstva Nasprotno, bav s takimi dejanji so v teh božicah ustvarili še močnejši 'dpor, ki je kasneje prišel do 6ravega izraza v osvobodilni, oboroženi borbi proti fasi 'blu, v kateri je prišla istoča 'ho do pravega izraza bratska ^vezava in vzajemnost ,semi protifašističnimi in demokratičnimi italijanskimi siki. Preteklega maja smo slaviti ^seto obletnico osvoboditve zPod fašizma. Kljub temu pa “atn še ni bil povrnjen niti l,el one velikanske škode, ki 'k jo je ta povzročil. Nasprot-tudi v teh desetih letih so dogajale nadaljnje krivice,, aiti prav v tem času so nam “‘H odvzeti razni prosvetni do. kvi kot n. pr. .Prosvetni dom p Sv. Ivanu, Spori ni klub v orkovljah, Prosvetni dom kjerjx»- itd. Z londonskim sporazumom k dobili zagotovilo, da nam kdo izročeni trije kulturni kmovi v Trstu. Kljub temu, k je od podpisa omenjenega 'ftorazujna preteklo že precej Mesecev, ni še nobenega sledu a omenjenih kulturnih domo-k. Vsaj Prosvetni dom pri ,v- Ivanu, ki obstoja bi v tem JJ*U lahko izročili svojemu na-1 ehu, za katerega so ga tudi .^kdili svetoivanski doma- čini. ‘^rav zaradi pomanjkanja ti'hiernih prostorov, zaradi °hlanjkanja primernih dvo-Jh se slovenska kultura v Tr-,u ne more tako izživljati ’°t bi se morala in kot to žeti v$a naša narodna manjšina. Naša društva in druge kultne ustanove ne prejemajo nobene podpore iz javnih fondov, zato se morajo vzdrževati sama, odnosno morejo pri vzdrževanju računati le na podpore, ki jih prejemajo po večini iz vrst delovnih ljudi, iz vrst siromašnih slojev tržaškega prebivalstva. Vse to nam narekuje, da pospešimo našo borbo za poravnavo krivic, ki jih je zagrešil fašizem, zato, da se uveljavijo določila londonskega sporazuma, zato, da se dodelijo kulturni domovi, ki jih je rimska vlada obljubila. Za to pa, da bo naša borba učinkovitejša, je nujno potrebno, da se v njej združimo vsi, ne glede na to kateri politični skupini ali kulturni organizaciji pripadamo. TEHNIČNI NAPREDEK JE TEMELJ NAGLEGA RAZVOJA SOCIALISTIČNE DRUŽBE Vloga Kemije v naprenmi lepite Proizvajanje plina v premogovnikih - Sintetični proizvodi - Vitamini-ziranje krme - Preprečevanje živinske epidemije in pospeševanje rašče NAMESTO DA BI ODOBRILI OBLJUBLJENIH 30 MILIJARD LIR Probleme Trsta hočejo reševati s pospešitvijo izseljevanja delavcev Kaj so izjavili podtajnik Ferrari Aggradi in poslanca Schiratti in Brusasca - Značilne izjave “Piccola" in tržaškega župana - Dosedanja negativna politika Scelbove vlade do Trsta V zadnjem tednu se je sprožila v tukajšnjem časopisju n-stra polemika proti izjavam podtajnika Ferrari Aggradi in poslancev Schiratti in Brusasca, ki so jih dali pred posebno komisijo za rotacijski sklad za Trst. Vznemirjenje, ki so ga povzročile te izjave, Je povsem razumljivo če upoštevamo dejstvo, da pomenijo slednje dejansko dokumentacijo iz prve roke, kar^ se tiče vladne usmeritve glede tržaških problemov. V bistvu se je iz izjave podtajnika Ferrari Aggradi izkazalo, da je bila vsa politika Scelbove vlade, kar se tiče ureditve našega gospodarstva, docela negativna. Poslanec Ferrari Aggradi je v svojstvu podtajnika izjavil, da je vlada napravita za tržaško trgovsko mornarico vse, kar je bilo v njeni moči, da vlada nima nobenega zaupanja na uspeh mednarodne konjerencc za tržaško prtstanišče, da ni predvideti ublažitve diskriminacij na Strado madžarskega in češkoslovaškega trgovinskega prometa, da je vlada proti ustanovitvi proste cone; dal je tudi razumeti, da je ofenziva, ki jo je sprožil v CRDA inž. Pacchiarmi deležna odobravanja s strani vlade. Kot je razvidno,, je šla diskusija še izven predvidene meje, ker cilj in namen ‘komisije je samo odobritev posebnega sklada za finansiranje industrijskih pobud v Trstu. Na sestankih sta poslanca Schiratti tn Brusasca brez ovinkov predlagala, da naj se reši kompleks tržaških problemov s pospeševanjem izseljevanja najboljših delovnih sil, otvoritvijo šol za strokovno usposobitev mladincev, ki bi jih nato izseljevali. Prišla sta tudi do «odkritja», da so Tržačani še prav posebno primerni za izseljevanje, ker poznajo dva in tudi tri jezike. V zaključku splošne diskusije Je biló predlaganih k prvotnemu osnutku več popravkov tako, da je treba ponovne preučitve in nadaljnje delo za odobritev zadevnega zakona ja bilo odloženo zn nedoloten čas, v pričakovanju rešitve zapletene politične krize. V zvezi z gornjimi izjavami, sta «Piccolo» in tržaški župan Bartoli dala razumeli, da so jima znane še druge težke podrobno- *blo Picasso 75-letnik Ob 75. rojstnem dnevu slav» Jje(T slikarja Palila Picassa je ,„t/ * v luuvrskcm Muzeju dekora- ','hih umetnosti odprta ena fiorili naj obširnejših razstav. t ,lestuvu ima slavnosten značaj zalo, ker je prirejena ob J 'desetletnici «likarjevega pij-",,la iz Španije v Francijo. 50-letnica PD „Višava“ Se živeči ustanovi člani PD «Višava» so prejeli na nedeljski pro lavi spominske diplome. stt vladne politike v pogledu Trsta. Zagrozila sta celo, da jih bosta dala v javnost, če ne bo nova vlada Segnija odobrila prvotnega zakonskega osnutka za rotacijski sklad in če se ne bo začelo končno reševati Vprašanje tržaške gospodarske krize v splošnem. Toda tudi brez teh povsem jasnih priznanj s strani oseb in organov, ki so nedvomno dobro informirani, je usmeritev vladne politike za Trst očividna ne samo iz izjav podtajnika Ferrari Aggradi, marveč tudi iz številnih drugih dejstev. Poglejmo itali-jansko-jugbslovanski sporazum za trgovino med Trstom m Gorico na eni strani in področjem, ki je bilo prepuščeno Jugoslaviji na drugi: omenjeni sporazum predvideva trgovske izmenjave v višini 4 milijard lir, podpisan je bil marca letos, ni bil še ratificiran in kot tak ni še stopil v veljavo, Pogajanja za sporazum o malem obmejnem prometu so praktično prekinjena in ni znano, kdaj se bodo zopet začela in če bo sporazum sploh Izpopolnjen. Zahteve, ki jih že več let postavlja Trst za znižanje železniških tarif za tranzitno blago, za prilagoditev pristaniških tarif, za ureditev uporabe južne železnice tSiidbahn), za vzpostavitev upravnih organov Splošnih skladišč itd. ne najdejo najmanjšega razumevanja pri vladnih organih. Obzorje politike Scelbove vlade za Trst izpopolnjuje še program za izseljevanje tisočih Tržačanov in istrskih beguncev v Avstralijo in druge prekomorske dežele. Na tem področju je bila vlada vseskozi aktivna, bolj kot na katerem koli drugem in stvar je vredna resnega razmišljanja, Kakšne cilje je zasledovala Scelbova vlada s tako politiko? O term'bt znal tržaški župan nedvomno povedati marsikaj zanimivega. Takojšnje in poznejše posledice so vsem znane: postopno mrtvilo mestnega gospodarstva, množično izseljevanje iz cone B, emigracija tisočev visoko kvalificiranih delavcev s težkimi po- sledicami za proizvodni aparat. S tako politiko bi se rešitev vseh naših problemov dejansko dosegla s tem, da bi se mesto skrčilo na nekako predmestje. Tržačani so dokazali in vsak dan dokazujejo, da nasprotujejo taki politiki. Tržačani zahtevajo možnost zaslužka v svojem mestu in zahtevajo od nove Segni-jeve vlade naj menja metode; naj vrne Trstu sredstva, da bo lahko postal aktivna veja noclono’nega gospodarstva, da bo postal pristanišče v službi mednarodnega zaledja. Zato zahtevajo ustanovitev integralne proste cone, vrnitev ladij In pomorskih prog, rotacijski sklad, pripierne železniške m pristaniške tarife, ratificiranje itali jansko- jugoslovanskega sporazuma za pokrajinsko trgovino, dosego sporazuma za mali obmejni promet in sklicanje mednarodna konferenca za pristanišče. U. S. Sovjetska industrija stopa po poti avtomatizacije. Teži za tem, da čimprej ustvari take avtomatične stroje, ki bodo zmogli celotno predelavo od surovin pa do izgotovljenih predmetov brez človeške roke. Naloga delavca v takih pogojih bo ta, da temeljito pozna tudi najbolj kompliciran proces o-bratuvunja avtomatičnih strojev. To se pravi, da mora postati — inženir. Avtomatizacija se uveljavlja vedno bolj tudi na železnici. Za varnost prometa skrbe posebne naprave, ki so postavljene na raznih krajih vzdolž proge in ki skrbe celo za av-toblokažo. Na vsaki izmed teh naprav je postavljen semafor, ki označuje ali je proga prosta ali ne. Avtoblokaža opozori strojevodjo ne le tedaj, ko je na progi nek drugi vlak temveč tudi če se nahaja na njej kak drug predmet ali če so tračnice premaknjene. Na ta način je bilo odpravljenih mnogo nesreč odnosno okvar. Zelo zanimiv je način avtomatične segnalacije na lokomotivi. Na električnih ali parnih vlakih je priklopljen po seben stroj, ki sprejema vse signale semaforjev na progi po kateri vozi. To omogoča strojevodji, da vozi popolnoma brez skrbi ob vsakem vremenu, tudi v najhujši megli. Poleg luči na semaforju prične stroj tudi piskati. To se zgodi tedaj ko je nevarnost že večja in je nujno, da se vlak u-itavi. Ako pa tudi tedaj strojevodja še ni pričel ustavljati vlaka se ta ustavi avtomatično pred semaforjem z rdečo lučjo. 2e Marks je dejal, da se bo z razvojem kemije mehanično obdelovan je predmetov polagoma spremenilo v predelovanje s kemičnimi snovmi. Ze sedaj so skoraj vsi produktivni sektorji tesno povezani s kemičnimi področjem. Pri tem je dal velikanski doprinos znameniti ruski učenjak Men-delejev. Tu mislimo na prede lovanje premoga v podzemskih rovih v pilin z veliko potencialnostjo. Nekoč je bilo treba premog kopati z velikim naporom, danes pa ga je možno že kar v podzemlju spreminjati v že omenjeni plin in ga potem po ceveh dovažati potrošnikom. Za časa prvih petletk so v Sovjetski zvezi na podoben način realizirali preskrbo plina v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Saratovu in Kujbiševu. Ta plin dobivajo iz petroleja in koncentracije raznih drugih rudninskih snovi. Prav tako se je zlasti v zadnjem času razvila proizvodnja umetnih vlaken, umetnih kož, plastike, farmaceut-skih preparatov, gnojil itd. Sovjetski kemiki in biologi so temeljito prtmčili možnost pospešitve razvoja rastlin s pomočjo kemičnih snovi. Tako je možno n. pr. s škropljenjem paradižnikov z nekim posebnim kemičnim preparatom preprečiti odpadanje cvetov, pospešiti raščo in zorenje sadov, istočasno pa tudi pospešiti njih debelost in izboljšati okus, kar po drugi strani pomeni pomnožiti tudi količino redilnih snovi. Toda odkritja, ki so jih dosegli na kemičnem področju nudijo še druge koristi. Danes obstoja kemikalija, s katero je mogoče preprečevati raščo plevela. Nekoč je bila pletev združena z velikim trudom, danes pa jo opravljajo na ta način, da iz letala sipljejo na obdelano zemljo poseben prah ki uniči ves plevel. Umetna krma, vitamini in hormoni dvigajo redilnost, čimer izboljšujejo razvoj živali in dvigajo njih produktivnost. Uporaba vitaminov A in D normalizira produktivno funkcijo živali in v veliki meri zmanjša možnost obolenj, zlasti širjenje epidemij. S kemičnimi preparati je možno doseči to, da kokoši zne-ejo za 50% več jajc kot pa običajno. S tem, da dodajo vitamine posnetemu mleku, pridobijo tako mleko, ki je enakovredno naravnemu mleku. S takim mlekom krmijo teličke. Z uvedbo tega procesa je bilo možno povečati proizvodnjo masla istočasno pa dobro hraniti teličke. V Sovjetski zvezi se je zelo razvila elektrokemija. Z njeno pomočjo se danes proizvaja aluminij, sodij, kalij, klor itd Zelo se je razširila uporaba kovinastih kožic za prepreče-nje razpadanja kovin. Sovjetski kemiki so iznašli zelo učinkovit način za predelavo trdega goriva v tekoče in izdatnejše gorivo. S pomočjo idrogenecije pridobijo iz ene tone premoga 600 kg bencina. Bencin pridelujejo tudi iz drugih snovi. Tak bencin je po kakovosti dosti boljši kot pa oni, ki se ga pridobi iz petroleja. Nov material, ki se ga proizvaja s pomočjo kemije (n. pr. plastika) v mnogih primerih nadomešča kovine, steklo, les, gradbeni material, vlakna itd. Številni sestavni deli zrakoplovov, avtomobilov in drugih, strojev, kakor tudi nešteto predmetov široke potrošnje so narejeni iz plastike. Prozornost stekla, lahkotnost lesa, trdnost kovine in lepa zunanjost so dragocene značilnosti plastičnih predmetov. Ti so osemkrat lažji od svinca in šestkrat lažji od bakra. Mnogi umetni izdelki imajo izredne kakovostne lastnosti. Odpornost nekaterih plastičnih predmetov je enaka odpornosti železa in to kljub temu. da so ti predmeti več kot štirikrat lažji od enakih predmetov iz železa. V avtomobilski industriji so zamenjali mnogo železnih delov s plastičnimi. Na ta način prihranijo na tisoče ton jekla na leto. I. ABRAMOV (Iz revije «Novi mir») Velikanski 62 m visoki stebri iz Jekla, ki bodo služili za električno napeljavo z visoko napetostjo v Krlvojrogu Ustanovni kongres CI IS P Naša športna društva se bodo uspešno razvijala v sklopu velike organizacije ljudskega športa V nedeljo je bil v Trstu Kongres ljudskega športa. To je bil obenem ustanovni kongres podružnice Zveze italijanskega' ljudskega športa za Tržaško ozemlje. Tu velika enotna športna organizacija deluje v Italiji že osem let. Kongres se je vršil v dvorani Mednarodne športne zveze. U-deležili so se ga predstavniki športnih društev in organizacij, ki so bila do nedavnega povezana v ZDTV in ki še delujejo na Tržaškem. V delovno predsedstvo, ki ga je vodil Lucian Roncelj so bili izvoljeni tudi predstavniki društev Primorje s Proseka-Kontovela, predstavnik iz Trebč, glavni tajnik Zveze Italijan .kega ljudskega športa iz Rima Arrigo Morandi, dolinski župan, ki je predstavljal društvo «Rozandra», in drugi. V imenu pripravljalnega odhoda za ustanovitev Zveze ljudskega športa je podal poročilo Mario Bizjak. Vi njem jè analiziral športno delovanje razpuščene ZDTV, njene u-spehe in zasluge, kakor tudi pomanjkljivosti. Poročevalec je tudi obrazložil vzroke, ki so dovedli do tega, da se je ZDTV razpustila, in da se mesto nje ustanovi tudi v Trstu podružnica Italijanskega ljudskega športa (UISP). Iz poročila je razvidno, da se je do ustanovnega kongresa UISP izreklo za pristop 16 športnih društev, ki so prej pripadala ZiDTIV, med katerimi je l'2i košarkarskih ekip, 6 ekip odbojke, 10 nogometnih in 3 kolesarske skupine. Poleg tega je v zadnjih časih začelo ZA NASE KMETE Negovanje sobnih cvetlic / I ra"1 >, VLADIMIR <1 NAZOR TO z e trn s ik © s m au A Spominjam se opevanih dejanj bosenskih hajdukov; zdi C **»i, da sem spoznal nekatere izmed njih, v pisanih, z blešči-'“bi okrašenih oblačilih, z bleščečim orožjem na ponosnih 0|1jih, pa vpijem : Tomič Mihovil! Mal? Radojical Djerzeles Alija! 1) ... Toda to niso živi ljudje ; obledele prikazni so, ki ne sli-1)0 in nimajo glasu, da bi odgovorile. —- Vila Ravijojla ! Zlatolasa Jerisavlja ! Toda njihov odgovor je samo odmev daljnega pridušenega JVVa. Srce se mi trga, pa rečem : — Preteklost, ki umira. Toda svetla je in junaška, i — Da, pravi Starec, svetla in junaška, toda prepogosto tudi položna, bolj živalska kot človeška, skoraj vedno maščevalna • brez zavesti dobrote, brez določenega smotra. Niso poznali L*je med Dobrim in Slabim. Dolgo sera opazoval, kako se v med belimi in črnimi bogovi junačijo zdaj na eni, ,, j na drugi strani. Klical sem njihovim naslednikom. Da, 1 ^današnji... L-, Sam se je ustavil. Ko da mu je nekaj prezgodaj in nehote 1,0 i« ust. . — Ti si gotovo eden izmed starih bosenskih bogomilov, ,em mu dejal po vsem tem. Obmolknil je ; peljal me je naprej. 5. v. Ravan ■ reko, hribčki ob straneh, planine v ozadju. V „>vr,: za istpremenitevi sloven- skih industrijskih strokovnih tečajev v redne strokovne šole, proti omejitvam pri vlaganju dovoljenj za predstave, skupni nastopi v proslavo obletnic raznih PD in šol itd. —• Neštete so bile napake in predvsem velike ovire, na katere naletijo naša prosvetna društva in osrednje vodstvo pri uresničevanju svojih načrtov. Posebno sta bili poudarjeni želja in potreba našega ljudstva po enotnem kulturnem in narodno obrambnem delovanju. Nakazane so bile tudi smernice za bodoče delovanje. Po poročilu se je razvila živahna diskusija, v kateri so prisotni član Glavnega sveta še enkrat podčrtali nujnost sodelovanja in povezave, zlasti še na bazi, vzpostavitve skupnih roditeljskih svetov in enotnih akčij za vpauvanje. slovenskih otrok v slovenske šole, poživitve akcije za uzakonitev slovenskih šol, utrditve naših prosvetnih društev, njih odborov in odsekov, pritegnitve novih članov, organiziranja prireditev na čimširši osnovi. Na podlagi poročila in diskusije je bil sprejet trimesečni načrt za poletno dobo. V zaključku je bil izglasovan poziv SHLP slovenskemu ljudstvu, tudi v zvezi s temi Vprašanji Sestanek v Trebčah V torek, 19. t. m. ob 20.30 bo v Trebčah sestanek vseh gradbenih delavcev, ki ga organizira Delavska zveza-CGIL. Razpravljalo se bo o današnjem stanju delavcev gradbene stroke in novi delovni pogodbi. Delovni načrti za kampanjo tiska Agitprop naše Partije je prejel v zadnjem času iz po-edinih sekcij še druge delovne načrte za' kampanjo tiska, ki so sad kolektivnega dela tovarišev in diskusije na sestankih članov sekcije, celic in raznašalcev demokratičnega tiska. Tako imamo n. pr. delovni načrt, ki so ga sestavili tovariši iz Milj, ki je še posebno bogat na pobudah. Miijski tovariši so si zadali nalogi., da bodo organizirali vrsto krajevnih praznikov tiska in sicer osrednji praznik v Miljah ter krajevne v Zavlljah, pri Orehu, Sv.. Barbari, Cerejih, Griži in po možnosti tudi v Camporaii. Kar se tiče širjenja našega tiska bodo akcijo ojačali s kapilarnim delom in izobešanjem naših listov na stenčase, pred sedežem sindikatov, na vrtu ' kulturnega krožka, v Zavljah, pri Sv. Barbari in v Camporah. Razen tega bodo organizirali vrsto konferenc o pomenu in nalogah demokratičnega tiska. V sekciji Sv. Ane so dali raznašale! tisku na sestanku vrsto dobrih predlogov za u^peh INTERVENCIJA TOVARIŠA RADICHA NA OBČINSKI SEJI Tudi ubčinski sugi nal se zavzame za izpustitev ponižana Dekleve Podžupan zagotovil posredovanje - Tov. Radich predlaga odobritev Einsteinovega apela - Živahna diskusija glede najetja posojila za ACEGAT Na občin ki seji, ki je bila prejšnji petek v Trstu so svetovalci razpravljali v glavnem o dveh poročilih, katera je predložil odbornik Bonetti. Slo je namreč za odobritev proračuna avtonomne turistične ustanove in finančnega načrta za upravljanje grada Sv. Justa. V zvezi s tem je tov. Gombač zOpet iznesel nekatere predloge za izboljšanje in večji razvoj tržaškega turizma. Med drugim je predlagal gradnjo morskega kopališča, ki naj bi ga skupno upravljali tržaška in milj ka občina, nakazal je nadalje potrebo, da se odpre panoramična cesta, ki pelje od Razklanega hriba do Kontovela. Ugotovil je tudi v svoji intervenciji, da v upravi obeh ustanov niso zastopani predstavniki opozicije in zaradi tega komunisti ne more- jo odobriti proračunov. Na petkovi seji je bila predložena s strani svetovalca Be-nussija in odbornika Dulci-ja resolucija, ki ugotavlja pomanjkanje vsakršnega vladnega ukrepa za, go podarsko poživitev Trstva ter iznaša protest zaradi zavlačevanja odobritve rotacijskega sklada. V resoluciji so nadalje postavljene konkretne zahteve gospodarskega značaja, kot odobritev 30 milijard lir iz rotacijskega sklada, vrnitev pomorskih prog in ladij, ustanovitev proste cone, sklicanje mednarodne konference za tržaško luko, deželna avtonomija. Razen tega je postavljen predlog, da se pošlje v Rim k novemu ministrskemu predsedniku de-legagicija občinskega sveta, ki naj mu podrobno razloži težko gospodarsko stanje našega me- sta in zahteva izvedbo potrebnih in že obljubljenih u-krepov. kampanje. Razpravljali so o širjenju «Lavoratore» in «Unità», dnčim bodo o širjenju «Dela» govorili na posebnem sestanku. Obvezali so se, da bodo razprodali ob nedeljah 250 izvodov «Unità» in naslednji dan 140 izvodov «La-voratora», kar je vsekakor lep cilj, ki si ga postavljajo tovariši. Tudi v sekeji Sv. Jakoba je bila prejšnji teden glavna točka dnevnega reda vprašanje izboljšanja širjenja naših listov. Obvezali so se za 350 izvodov «Unità» in 150 izvodov «Lavoratore». Ljudska prosvela Uprizoritev «Vozla» v Nabrežini. Jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri bo. dramska družina iz Nabrežine ponovno stopila na odrske deske. Tokrat nam bodo nudili zabavno Petrovičevo komedijo v treh dejanjih «Vozel», ki se dogaja v liski vasi od večera do jutra. V teh nekaj urah se dogodki čudovito zavozljajo, a se končno tudi vse srečno razvozlja. V vse to so seveda vpleteni zanimivi komični prizori. Lahko rečemo, da so se mladi igralci resnično potrudili ter žrtvovali marsikateri večer šiudiju, pretiho je igra dozorela. Da znamo ceniti njih delo bomo dokazali s tem. da bomo jutri do kraja napolni'i dvora- Vabljeni vsi domačini in tudi okoličani! Kino Jutri bo zborovanje komunistov iz tovarn V tem tednu je imel občinski svet štiri seje. V torek so svetovalci odobrili vrsto sklepov ožjega odbora. Tov. Radich ,ie predlagal naj bi občinski svet sprejel apel, ki ga je pred svojo smrtjo naslovil človeštvu slavni znanstvenik Einstein. V drugi intervenciji se je naš svetovalec zavzel za partizana in gapista Igorja' Deklevo ter predlagal županu naj v imenu občinskega sveta protestira pri merodajnih o-blasteh zaradi nečuvene aretacije. Sličen predlog je iznesel tudi svetovalec dr. Jože Dekleva. V odgovoru je podžupan izjavil, da bo ožji odboi interveniral za izpustitev partizana Dekleve. Glede Einsteinovega apela je dejal, da ga bo še preučil in da se bo sklepalo na eni izmed prihodnjih sej. Socialist tov. Teiner je nato protestiral zaradi diskriminacij, ki se dogajajo pri izstavljanju dovoljenj za lepake in letake. OPČINE Sobota, 16. julija,: «Pripetilo se je v Berlinu» (Accade a Berlino). Film Dear. Nedelja, 17. julija: «Dno» 'Fondo). Barvni film Warnes Bros. Ponedeljek, 18. julija: se ponovi. Torek, 1!) julija: «Ninfa iz antipoda» (La ninfa degli Antipodi). Barvni filmi MGM. Sreda, 20. julija: se ponovi. Četrtek, 21. julija: «Ne streljaj, poljubi me» (Non sparare, baciami). Barvni film Warner Bros. Petek, 22. julija: se ponovi. PROSEK Sobota, 16. julija ob 19.30: sovjetski barvni filmi «Sadko». Nedelja, 17. julija ob 17: se ponovi. Sreda, 20. julija ob 19.30: «Ljubimci iz Toleda» (Gli amianti di Toledo). V glavni vlogi Pedro Armendariz. Film Lux. NABREŽINA Sobota, 16. julija ob 20: «Izdajalec iz Fort Alam-a» (Il traditore di Fort Alamo). Film Universa!. Nedelja, 17. julija ob 16. in 20. se ponovi. Sreda, 20. julija ob 20. «Samotar iz Texasa» (II solitario del Texas). Film Inatta. Za teden --- dni — Sobota, 16. - Marija Karmel Nedelja, 17. - Aleš Ponedeljek, 18. - Friderik Torek, 19. - Vincenc Pav. I Sreda, 20. - Elija Četrtek, 21. - Danijel Petek, 22. - Marija MagdaB ZGODOVINSKI DNE' 14. 1839 je bila v Parizu ust ljena II. Internacionala, 19. 1893 se je rodil sovjetsK' Sioik Vladimir V. Majam Umrl je v Moskvi 14. > 1930. 19. 1936 začetek -borbe Spai ljudstva proti Francu, rju in Mussoliniju. 0BN' TRST A SOBOTA: 12. Sadje in zd Tallariico: Breskev - 12.55 slovanski motivi - 15.30 P', z ženo - 16. Lahke melodije Pacchiorijev salonski ork 18. Paganini: Koncert št. 1 lino in orkester - 19.15 R univerza: Paoli: Igre in šl 19.30 Koncept orkestra Gli Matice - 20.30 Slovenske 21.15 Matetič Ronjkov: R NEDELJA: 8.30 Domači - 9. Kmetijska oddaja - 9 ljubljene melodije - 10. maše Iz tržaške stolnice -daja za nalmlajše: Ravbar-Glasba po željah - 17. Poje zbor iz Doline - 19.30 Skč Sonetni venec - 20.30 DoF ____ Lucia di Lammermoor - oP< kate 3 PONEDELJEK: 12.55 Z tenC( pevski duet in harmonika, Na Lahke melodije igra pianist sil; v co Russo - 18. Mo-zart: Kant ( D-duru - 19,15 Mamica pr1'».” luje - 21. Okno v svet: O 1,1 i nosti atomskih eksplozij • Inogi Odfenbaohova fantazija - 2» lijanska književnica Pesce rini. TOREK: 1,3,30 Glasba po - 18 35 Schubertovi samot 19.15 Radijska univerza: 'enti: Plojenje in razmmol - 21. Radijskši oder: vo-n ] «Razbiti vrč» - 23. Pagani capricci. SREDA: 13.30 Lahke m<>} g ra» due Harris-Primiani - ‘J Falla: Amor brujo - 18.30 čarane police: Cvetličnjak niče Brdulje - 19. Grieg: N plesi - 20.30 Poje tercet -ček - 21.15 Izgubljeni siL "flint bussy - 22. Književnost: v.) v„ «Letečega Kranjca». , h,. ČETRTEK: 12. Potovanje /,dnJ talij,i: Ancona - 14. S10V*'Šhos ritmične popevke r 18. Dv‘ 6 zm Koncert za čelo v e-molu ", Slovenski zbori - 21. DraH" ^__ rana zgod-ba: Beličič: Vincen1 -Go g h - 22.30 Verdi: Izbor i' re Emani. PETEK: 13.30 Glasba po - 18. Bizet: Simfonija v C-1 18.40 Poje Fenat Koderm-aL Gershvvin: Rapsodija v mo«;’ 21. Tržaški kulturni razi1® ■ni ^ h 2-1.15 Poje moški kvintet Predavanje: Tavčar: O r . nemški književnosti r,lJ< — .fi Gledališče f1. %[ Slovensko narodno gledališč* ^ za Tržaško ozemlje Goldo1 Izvr Zadnji predstavi GoldC' idolovih «Primorskih z-dra"' 4 stadionu Prvi maj, VrdelsP .. 8& sta 7: h t v soboto 16, in v nedel ,»>rl)a IE TSJfc"'*0112'- Kšn ^vz< KINO NA PROSEKj »I 'it predvaja danes, v sob0 ^ 16. t. m. ob 19.30 in jut^arki v nedeljo 17. t. m. ot> uri sovjetski barvni T*1 1 «SADKO Izidi izpitov na višjih šolah Od 20. junija do 3. julija t. 1. so se vršili na Državni trgovski akademiji usposobljenostni izpiti. Izpit so položili: B’eriuga Jadranka, Klun Mira, Meden Egon, Sedmak Ivana, Sossi Viktor, Tortul Hilda, Vrabec Milena, Zajec Nadja. * * * Uspeh pri zrelostnih izpitih na Džavni višji realni gimnaziji v poletnem roku 1955 je sledeči: V klasičnem oddelku so izdelali: I. Bradassi Josip, Sanzin Peter, Sloccari Jurij, Maver Ana, Smotlak Nata- 5000 m Iharos (Madžarska) 14:22.2; 110 m ovire Stoljarov (StZ) T4.3; 400 m ovire Boga-tov (SZ) 52.7; višina Stepanov (SZ) 2.00 m, daljina Foeldessy (Madžarska) 7.41 m; disk Gri-galka (SZ) 53.16 m, drugi Italijan Consolini z 52.90 m, kladivo Krivonosov (SZ) 63.75 m, kopje Sitilo (Poljska) 75.28 m. V ženskih tekmah so si priborile sovjetske iahkoatletinje 6 prvih mest, 2, prvi mesti predstavnice Vzhodne Nemčije in 1 iRomunija. BUDIMlPESTAi — V soboto je madžarska nogometna enaj-storica Voeres Lobogo premagala Hajduk iz Splita za 6:0 (4:0). Isti dan je na Dunaju Honved premagal Wiener Sportklub za 5:4 (2:1). Nadaljnje tekme za Srednjeevropski pokal so dale te-le rezultate: -Slovan-Vojvodina 3:0, UDA (Praga) - Bologna 3:0. MOSKVA — V ponedeljek je enajsterica Spartaka iz Moskve odnesla sijajno zmago nad enajsterico Milana. Tekma se je končala z rezultatom 3:0. Tekmi je prisostvovalo kakih 90.000 gledalcev. lija, Štolfa Breda, Urdini Mi-rela. H popravnemu izpitu je pri-puščeno 12 kandidatov, odklonjeni so 3. V realnem oddelku so izdelali: Colbasso Milan, Cossutta Angel, iMersnich Egidij, Mil-covich Edvard, Pertot Dušan, Santin Savina. H popravnemu izpitu je pri-puščenih 19 kandidatov, odklonjenih je 5 kandidatov. Delovanje organov javne varnosti v juniju Jutri se bodo sestali komunisti, ki delujejo v tovarnah na našem področju. Analizirali dobo stanje v tovarnah, odnose med delavci in delodajalci, vlogo predstavnikov sindikalne organizacije in težkoče, na katere slednji naletijo. Posebno v zadnjih časih so namreč njih možnosti delovanja zelo omejene. Vsakomur je dobro znano, da bi delodajalci radi podredili delavce največjemu izkoriščanju, kot imamo sedaj primer varilcev GRDA, ki stavkajo skoro dva meseca, zaradi nezaslišanih zahtev delodajalcev. Na drugi strani pa poleg izvajanja silnega izkoriščanja, hočejo odvzeti delavcem in uradnikom svoboščine, ki so si jih težko priborili. TUdi splošno gospodarsko stanje se iz dneva v dan slabša, in če se bo nadaljevalo po tej poti, bo prišlo do splošne gospodarske katastrofe. Organi javne varnosti so a-retirali v juniju 76 oseb na podlagi nalogov za aretacijo, globo so naložili 220 osebam. Zaradi morale so priprli 9 prostitutk, dočim so jih 197 poslali na obvezni zdravniški pregled in 4 odposlali v rojstni kraj. Zaplenili so nadalje 131 izvodov raznih revij s pohujšljivo vsebino. S strani javnih organov je bilo najdeno ukradeno blago v skupni vrednosti 20 milijonov lir. Aretiranih je bilo tudi več oseb zaradi raznih kaznjivih dejànj. Sestanek družin stavkajočih ZDiZ organizira za torek, 19. julija ob 20. uri v mali dvorani gledališča Rossetti sestanek družinskih članic stavkajočih in suspendiranih delavcev GRDA. Namen sestanka je, da se pospeši aktivna solidarnost o-krog družin delavcev v borbi. Komunisti imajo kot važno dolžnost, ki jim jo nalaga Partija, da posebno v teh težkih časih, ki jih danes preživlja delavski razred na Tržaškem, temeljito preučijo stanje in napravijo potrebne ukrepe bodisi na organizacijskem, kakor tudi na političnem področju. Nujno je, da se komunisti še tesneje povežejo z delavskim razredom in z ostalimi sloji, ki so dan za dnem bolj in bolj prizadeti zaradi politike vladajočih kapitali-stično-imperialističnih krogov. Na jutrišnjem zborovanju in v diskusiji, ki bo sledila tudi v ponedeljek in torek zvečer bomo pregledali tudi eventualne napake naše Partije in sindikalnega delovanja pri reševanju gospodarskih vprašanj splošnega ali le -tovarniškega značaja. Kritično bomo pregledali ali so bile sindikalne zahteve pravočasno in na najbolj demokratičen način postavljene, analizirane v globino v zvezi z okoliščinami in iz gledišča dejanskega stanja: v katerem se nahaja tovarna ali podjetje. Proučili bomo tudi vprašanje povezave tovarne z ljudstvom izven nje ter možnosti, da bi seznanili javnost z njenimi problemi. To je ena izmed najbolj važnih nalog sindikalnih in partijskih organizacij, o katerih je nujno sicer, da delavci sami na zasedanju temeljiteje spregovorijo. Razveseljivo je dejstvo, da je prišlo posebno v zadnjih časih do najširših in enotnih akcij, kar pomeni, da so komunisti v tovarnah že ubrali pravo pot, po kateri je treba nadaljevati. Nujna je povezava v široko enotno fronto, da postavimo pred delodajalce mogočen jez. Komunisti v tovarnah so že imeli svoje pripravljalne sestanke, na katerih so pregledali dosedanje delovanje in napravili sklepe za izboljša- nje bodočega dela. Danes se vsi delovni ljudje vedno bolj zavedajo, da bo e-dino Komunistična partija s svojo enotno disciplinirano organizacijo, sestavljeno ik najbolj požrtvovalnih ljudi, znala ubrati pravilno pot ter se postaviti po robu kapitalističnim silam, ki so sprožile svojo o-fenzivo, da bi potlačile delovno ljudstvo ter ga prisilile v največje izkoriščanje ali pa v emigracijo. Nedvomno bo zborovanje s pomočjo tovarišev, ki bodo doprinesli svoj delež z izkušnjami in nasveti, predstavljalo korak naprej k utrditvi delavskega razreda na Tržaškem, tesnejši povezavi med -Slovenci in Italijani ter ustvaritvi široke fronte delovnega ljudstva proti samopašnosti Confindustrie. ZVONKO Naslednji dan je občinski svet odobril še druge sklepe upravnega značaja. Živahna diskusija se je sprožila okrog vprašanja najetju novega posojila za Acegat v znesku 1 milijarde 300 milijonov lir. Posojilo bi služilo za izboljšanje voznega parka, nove napeljave plina, gradnjo stanovanj za nameščence iz remize v ul. Broletto ter druga dela, ki so dejansko nekatera že v teku. Svetovalci opozicije so se vsi - razen dr. Agneletta — izjavili proti posojilu, ki bi pomenilo, še novo breme za itak pasivno občinsko podjetje. V svoji intervenciji je tov. Pogassi poudaril, da opozicija ni zastopana v upravnem svetu Acegata in zaradi tega nima nobenih možnosti kontrole, zato bodo komunisti glasovali proti. Sklep za najetje posojila je bil nato odobren z glasovi večine in dr. Agneletta. lllll FIP Ern V Tržaškem Arzenalu se je prejšnji četrtek težko ponesrečil 43-letni Michele Clai iz ul. Tt-gor 6. Ko se je po stopnicah spuščal v -bazen je nerodno padel in se poškodoval -po g-lavi in d-esni ra-m-l ter st pretresel možgane. Njego-vo stanje je resno. *** M-a-Ii 8 mesecev star Maurizio Ceccherini iz ul. R. Manna 19 je ležeč v vozičku zgrabil za plinsko cev ter prevrnil kuhalnik in lonec poln vrele juh-e, ki je pljusknila nanj In ga močno opekla po vratu in ramenih. V bolnici so mu ugotovili opekline prvie in druge stopnje. *** Policija je po dolgih mesecih izsledila zlikovce, ki so v februarju okra-dlli zlatarno v drevoredu XX. septembr-a. Na sled so j-i-m -prišli po -neki ženski, ki ,ie v zlatarni v ul. Mazzini ponujala ukradeno blago. Najbolj presenetljivo pa je odkritje, da je vso tolpo baje vodil neki K., nazvan Nini, ki je večkratni milijonar in ima dve gostilni in -nekaj hiš. . s< *** Par težkih trenui1^^ ^ „„ ............m preživela v soboto zgodaj - i|0 , nn i l___T (ur i r« TPz-.ri/1a : ^ U dne 2 3-1 etn a Llvia Fond3 , i,a. 1 D. Chiesa 22, ki je v ul , ’ Velike borbe, ki jih vodijo tržiški delavci iz ladjedelnice OR DIA, predstavljajo vedno večje vprašanje, s katerim se ukvarjajo javnost na splošno, sindikalne in politične stranke in tudi oblast. Nad 1400 suspendiranih delavcev predstavlja prehud u-darec, ne samo za prizadete delavce in njihove družine, ampak se posledice čutijo pri vseh ostalih slojih v Tržiču in vsej pokrajini, ker so pač ladjedelnice največji industrijski center. Razni pritiski proti delavcem in napadi na notranjo komisijo, ki so se začeli izvajati se posebno od aprila letos, so prišli do- vrhunca z zadnjim u-krepom ravnateljstva ORDA, ko je 2. julija izdalo ukaz proti delavcem, postavljenim v do-polnilno blagajno, ki od «4. julija dalje ne smejo stopiti v tovarno». Ta nezaslišani ukrep je bil sporočen notranjim komisijam in sindikatom brez posvetovanja ravnateljstva z notranjo komisijo, kot določajo obstoječi sporazumi. Z zadnjimi naročili za gradnjo dveh ladij po 16.200 ton VEDNO ISTI IZGOVOR DELODAJALCEV V Tržiču suspendiranih 1400 kovinarjev GRDA znašajo naročila GRDA skupno l cesto delavce: izgovarjajo 242.000 ton, kar dokazuje še ve-j da so to prisiljeni storiti se, da čjo krivico. Prizadetim delavcem je bilo potom člana notranje komisije rečeno, da do suspendiranja 1400 delavcev ni prišlo zaradi pomanjkanja dela, temveč so ti ukrepi prišli neposredno s strani ravnateljstva. Ali se zaveda ravnateljstvo GRIDA, da je z ukrepom za suspendiranje delavcev, pravzaprav zmanjšana hrana 1400 družinam, pri čemer mora zaradi pomanjkanja trpeti na tisoče otrok, žena in onemoglih starčkov? Ravnateljstvo opravičuje ta postopek z znanimi opravičili, ki se jili poslužujejo tudi drugi delodajalci, kadar pošiljajo nu zmanjšajo proizvodne stroške Sindikalne organizacije sc doslej napravile že mnogo korakov, da bi se zajamčila normalna proizvodnja, ker trži-ške ladjedelnice po vojni nikoli niso imele toliko naročil, kot prav sedaj — 242.000 ton —, kljub temu pa ladjedelni-ški delavci niso nikoli bili pred tako negotovostjo za nadaljnji zaslužek, kot prav sedaj. Iz obveščenih krogov se je zvedelo, da nameravajo od 1400 suspendiranih delavcev ponovno sprejeli v redno proizvodnjo kakih 1000, ostalih 400 delavcev, pa naj bi popolnoma odpustili. Med odpušče- nimi naj bi bili somi zavedni delavci, ki se dosledno borijo Sindikalne organizacije so imele že mnogo protestnih se Stankov, na katerih se je razkrinkalo nezaslišane ukrepe, ki jih proti najboljšim delavcem izvajajo v ladjedelnici GRDA da bi predvsem ustrahovali in okrnili birbo ki je vodijo delavci enotno. V svojih številnih akcijah v obrambo prizadetih delavgev se je Glavni odbor FIOIM v Tržiču obrnil za sodelovanje in skupni nastop do vsega prebivalstva, do raznih gibanj in tudi do ostalih sindikalnih organizacij, kjer je v večini do-segel razumevanje in podporo Prepričani smo, da bo samo enoten nastop vseh suspendiranih delavcev, ob podpori vsega proletariata in prebivalstva, zagotovil vrnitev na delo vseh delavcev, ki so po krivdi nekaterih krogov dane prepuščeni ekonomski krizi Tržiški delavci ladjedelnice GRDA, ki so zaradi svojih borb znani že iz preteklih let, bodo tudi tokrat dokazali, kako je treba braniti to kar jim pripada. ob trčenju ila-m-brete na K»* kgi j-e vozila -skupno -s 27-letF^ '!<'a manam Tell,ini, padla P0”,! v, sa tram-vaja, ki jo je vleK"< raj 10 metrov po tleh. K-f so jo varovalne rešetke t* d-a je kolesa niso zdrob11 ^ radi lažjih poškodb se b° ji la zdra-viti 15 dni, d°tirLy ^Ut njen sopotnik -le m-a-lo op.e ! - *»* v nedeljo ponoči se Li d it a na cesti m-e-d BoljUn tj,) Domjom huda prometna .i ča, Motor, ki ga je vozil Branko F-lego iz ul. R°. : 86 in na katerem je sed-ej( 36-letna Angela Batič iz 'ni «kl phei ko sč •L) ki . *o v >ndu ce 113, se je iz neznanih vt6|i prevrnil in potnika sta zje e,A| “ tla. Medtem, ko se je Baj' m, .' lažje poškodovala, sl ''J' prebil lobanjo in je pat neje v bolnici podlegel ' ,1 bam-. 1V| ja *** V torek sta se d-va resno ponesrečila in sta ^ življenjski nevarnosti. J Paolo Mrdanov Iz ul. kopališču «Alla diga» neki terasi 2 višine d tol m-etrov in se težko P0®,/ po glavi. 7-letui Enzo je padel iz železniškega j Grljanu In se tudi m°vL{i oo glavi ter si pretresel maoviIIf! Fin ir n 4 n Ir4 O i ** Zdravniki ne vedo kdaj troka okrevala. *** Isti d,a-n. se je 15'i^pei* Giorgio Colombini Iz ul- y fj-ta 39 zaletel z malim n’ ji "vozi,lom v neki a-vtobus 11 ((' padcu pretresel možgah* verjetno prebil lobanjo. 1 govo s-tanj-e je nadvse r* Jj» *** V torek se je ,z razprava o znani aferi f* J briani, v katero so b®>' c«: ni r-azni zdravniki in nosti našega mesta,. je, da ni bilo sploh gov” * nihi nemoralnih dejanj bili zato vsi obtoženci ni. Le neki -Cocianci-ch J® sojen na 5.000 lir £10i,ttiA posesti 19 nabojev za P5 0, tere so miu tudi zaplen* • f zaplenjene -predmete b°“ lastnikom. V dneh od 7 -do 13. j v tržaški občini in 2 mrtvorojena, U|mr ^2. seb, porok pa je bilo Ji Odgovorni . V Ives val H C živ. 'let 8 9 RUDOLF BLAŽJI Tiska tip. RIVA, Torr*0 Založništvo « PEL$/