Glas
Udaja: OO SZDL / Direk-*«r: Slavko Beznik / Ureja: *r«dui3ki odbor / Odg. urednik: Miro Zekrajšek **1 .uredništva 478/397 — Uprave ^•l — Tek. račun pri Komunalni Wuki Kranj  št. 61-KB-1-Z-136 —
Izhaja v poiiedeljek in petek "•ročnina: letna 600, mes. 50 din
KRANJ, 22. OKTOBRA 1956 LETO IX. — ST. 84
DIN 10,—
Glasilo SZDL za Gorenjsko
Gorenjske
Ustanovljeni bodo skladi za medsebojno pomoč
Zelja zasebnih obrtnikov, da se zanje Uredi socialno zavarovanje, obstoji vrsto let. Kljub razpravam in pripravam «e to vprašanje do nedavnega ni moglo uspešno rešiti. Splošno obvezno socialno zavarovanje v tem času še ne •nore biti izvedeno, čeprav bi bila to ■flajbodj idealna rešitev.
Z Uredbo o ustanavljanju skladov Za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov, ki jo je izdal Zvezni izvršni svet, je dana zakonita osnova, da se v okviru Obrtne zbornice reši to vprašanje. Obrtna zbornica je predložila OLO pravila s prošnjo, da odobri u-stanovitev sklada. Republiški zavod za socialno zavarovanje je predložena pravila že odobril.
Član sklada je lahko vsak samostojni obrtnik — član zbornice, če se prostovoljno prijavi, ne glede na starost. Predvideni so štirje zavarovalni razredi, in sic&r s sledečimi osnovami — Razredi:
I. a I. b II. III.
din din din din
15.000.— 12.000.— 9.000.— 7.000.—
Na tej podlagi sprejema zavarovanec hranarino za čas bolezni, podpore, za primer nezmožnosti dela ter osebno sli družinsko dolgoročno podporo oziroma pokojnino. Mesečni prispevek znaša 25% od zavarovane osnove in sicer 9% za zdravstveno zavarovanje, 15.5% za osebne in družinske pokojnine in 0.5% za upravne stroške. Ker se z ustanovitvijo sklada rešuje predvsem socialno vprašanje v primeru bolezni in starosti, je omogočeno, da bod o socialno šibki obrtniki in starejši zavarovani že z mesečnim prispevkom 1750 din.
Pravice članov so vsklajene s prispevki, vendar so tolikšne, da že po dveh mesecih članstva rešujejo osnovni problem iz zdravstvenega zavarovanja. V primeru bolezni imajo člani in njihovi svojci pravico do ambulantnega zdravljenja, po potrebi uporabo specialistov, zdravila, bolnišnico in kliniko, zdravljenje v zdraviliščih in Potrebne prevoze. V smrtnih primerih
priprave za proslavo dneva združenih narodov
V kranjskem okraju se živahno pripravljajo na proslavo Dneva Združenih narodov — 24. oktober. Priprave Vodi Okrajni odbor Socialistične zveze. Proslave bodo domala po vseh krajih na Gorenjskem in po vseh šolah. Predvidevajo, da bo na Gorenjskem v *em okviru preko 700 prireditev. Da bi bile le-te čim bolje pripravljene, Je Okrajni odbor SZDL izdal za to Priložnost poseben referat. Razen tega *°do na proslavah predvajali filme o ^javnosti Organizacije Združenih narodov, predvsem na socialno-humani-*arncm področju.
V sredo, 24. oktobra ob 20. uri bo v kino dvorani »Storžič« v Kranju osrednja proslava, Na proslavi bo govoii! o vlogi in pomenu Združenih narodov ^ian sekretariata Okrajnega odbora ^ZDL Slavko Beznik. Razen tega pa •>e orkester Svobode iz Kranja pripravil
za to priložnost krajši glasbeni "Pored.
prva gozdarska Proizvajalna zveza v državi
RADOVLJICA, 20. oktobra.
Danes dopoldne je bil v Radovljici "stanovni občni zbor prve gozdarske Proizvajalne zveze ne le v Sloveniji, Marveč v vsej državi.
Naloga te proizvajalne zveze, ki je Ustanovljena za triglavsko gozdno gospodarstvo z območja bivšega radovljiškega okraja, bo skrb za nego in T*zvoj gozdov, nadalje za gradnjo S.ozdnib. komunikacij in eksploatacijo Gozdov.
Današnjemu občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik Okrajne zadružne zveze Kranj Tone Hafnar.
dobe izplačano pogrebnino zase in za svojce. Nadalje so zavarovani preskrbljeni za primer dela nezmožnosti, nesreče pri delu ali bolezni. Sklad predvideva podpore, da bo možno tudi starejšim obrtnikom zagotoviti osnovne prejemke za preživljanje, v kolikor ne bodo imeli drugih možnosti in to tistim, ki se zaradi starosti in slabega gmotnega položaja ne bodo zavarovali.
Pokojnino bodo prejemali člani že po petletnem članstvu v skladu, 66 dosežejo 65 let starosti v višini 50% od zavarovane osnove. Ker je za 50% pokojnino potrebno 15 let članstva, se prizna obrtnikom, ki se bodo do 1. novembra prijavili 10 let v delovnem razmerju ali pa pri samostojnem izvrševanju obrti. Za vsako leto članstva nad 15 let se pokojnina poveča za 2%. Pokojnino pa dobijo vsi člani v višini 100%, če so dosegli starost 60 let in imajo 35 let članstva v skladu, sicer se pokojnina procentualno zniža; dalje tisti, ki postanejo nezmožni za delo zaradi nesreče pri deiu in tisti, ki postanejo za delo nezmožni zaradi bolezni ali nesr*eče izven dela. Slednji le po 5 letih članstva.
Z ustanovitvijo sklada bomo lahko prešli k še bolj realnim davčnim prijavam in realni odmeri davka na dohodek. Zavarovanim obrtnikom se po uredbi o dohodnini prizna kot režijska postavka prispevek, ki ga vpla-
čajo za socialno zavarovanje, od ugotovljenega dohodka pa se odšteje zavarovana osnova (12.000 din krat 12) itd., preostali del dohodka pa je osnova za izračun davka na dohodek. S tem predpisom daje naša skupnost veliko olajšavo delovnim obrtnikom, saj se bo tako davek na dohodek občutno zmanjšal. Obrtniku se tako priznava neobdavčen del njegovega zaslužka.
Nedvomno je, da se bo z ustanovitvijo sklada povečala dejavnost predvsem uslužnostne obrti, ki je v zadnjem času v vedno večjem padanju, kar neugodno vpliva na zadovoljevanje potreb prebivalstva.
Obrtna zbornica Je sklicala sestanke članov, na katerih so bila pojasnjena pravila, pravice in dolžnosti članom itd. Zanimanje za vpis je veliko in je toliko prijav že skoraj zbranih, da je podana zakonita osnova za ustanovitev. Predvidevamo, da ima od 800 do 1000 obrtnikov v našem okraju pogoje, da se včlanijo v sklad in si tako uredijo socialne razmere. Ureditev tega vprašanja pa je začasnega značaja. Obstoja osnutek zakona, o katerem se sicer še razpravlja, da bi se uvedlo obvezno socialno zavarovanje vseh obrtnikov. Ko bo to vprašanje rešeno, bomo verjetno prenesli sklade, ki se sedaj ustanavljajo, v okrilje državnega socialnega zavarovanja.
I. M.
ZIRI — ZIBELKA CIPKARSTVA IN GORSKIH ČEVLJEV V torek, 23. oktobra bo v Zireh občinski praznik, s katerim bodo Zirovci počastili žrtve, ki jih je od njih terjalo krvavo obdobje borbe za svobodo. Da bi dali prazniku čim svečanejši poudarek, so se Zirovci pripravili nanj z vso požrtvovalnostjo. V spored praznovanja so vključili tudi odkritje dveh spominskih plošč borcem, padlim v NOB
S SEJE ZVEZE ŠPORTNIH IN TELESNO VZGOJNIH DRUŠTEV OBČINE KRANJ
Prihodnje leto stadion tudi v Kranju
BLEJSKA RAZGLEDNICA Ob nedeljah je na Bledu še kar živahno, sicer pa tudi na blejskih cestah
leži jesensko listje
Pred dnevi je bila pod predsedstvom Franceta Potiska v prostorih ObLO Kranj četrta redna seja Zveze športnih in telesno vzgojnih društev kranjske občine. Udeleženci so živahno posegali v razpravo o najaktualnejših športnih zadevah. Ugotovili so, da bi bil za športne prireditve v Kranju potreben centralni stadion, kjer bi lahko dobile svoj prostor vse športne organizacije in šole. Zamisel o gradnji tega pomembnega športnega objekta je že stara. Ze več let je preteklo od tedaj, ko je ing. Blovdek pregledal teren in napravil osnutek načrta za bodoči stadion ob cesti na Rupo pri letnem kinu. Ta prostor so splanirali že v letu 1953—1954. Zveza športnih in telesno-vzgojnlh društev je skupno s športnim društvom »Triglav« začeto delo nadaljevala. Zveza bo skrbela predvsem za zagotovitev finančnih sredstev pri ObLO, skrb za gradnjo samo pa je prevzel »Triglav«. Nadalje se bo Zveza obrnila za pomoč na Jugoslovansko armado, da bodo z njenimi stroji opravili še nadaljnja zemeljska dela. V prihodnjem letu bo navezala stike z organizacijo LMS, da bo ta poslala na gradilišče mladinsko delovno brigado.
Vzporedno s stadionom bodo gradili tudi osrednje strelišče za Gorenjsko, in to na prostoru, kjer je bila letos proslava 20-letnica stavke. Za stadion predvidevajo, da bo dograjen do kon-
r
NAŠ RAZGOVOR
99
Tovariši - Prestopek!"
Vsak dan ga vidimo na cestnem križišču vrh Jelenovega klanca v Kranju. Ob !epem vremenu v sivkasto modri uniformi s snežno-belimi narokavniki. Ko dežuje, nosi pelerino, vendar vsak žc od daleč spozna Lojzeta Semoliča, prometnega miličnika.
Dostikrat gre marsikdo mimo njega, morda z na zunaj komaj zaznavnim posmeškom, ki razkriva podceii jevalni odnos nekaterih do miličniškega poklica, ki pa je brez dvoma odgovoren, zahteven in tudi naporen. Dostikrat sicer zgleda sila enostaven. — Pa ni tako!
»Kar zamislite si,« je dejal Lojze, »ko se morate prepirati s kakim vinjenim voznikom-»furma -nom«. — Zadnjič se mi je primerilo, da sem moral  ustaviti  takega voz-
nika iz Cerkelj, ki je vozil »cik-cak« po cesti. Razen tega je konja tako izmučil, da je od njega kar teklo... — Voznika smo pridržali, da se je iztreznil, konja pa sem ta čas moral spraviti v hlev, da se je žival nekoliko oddahnila . . .«
Lojze je pripovedoval, ne da bi bilo treba le posebej »vleči« besede iz njega.
»Veste, problem zase so kolesarji. Z njimi je res najteže. Vozijo po cestah kot bi bile samo njihove. — Ne pretiravajo šoferji, ko trdijo, da so »država v državi«. Zaradi njih je tudi največ prometnih nesreč!«
»In če kaznujete voznike? — Se upirajo plačati kazen?«
»Večinoma se prizadeti ne upirajo plačati kazni kar meni, ker vedo, da je
NA KRIŽIŠČU
Napačni ali neprevidni in objestni vožnji sledi opozorilo — če je prekršek hujši, pa je treba seči v denarnico in odšteti nekaj kovačev . ..
to ceneje, kot če jih kliče sodnik za prekrške.«
»Koliko časa pa opravljate ta posel, Lojze?«
»Ze devet let!«
»In vam je všeč?«
»Seveda. Se lepše pa bi bilo, če bi bili vozniki vprežnih vozil in kolesarji — no, pa tudi pešci — vsaj malo bolj disciplinirani.«
V tistem ko sva govorila, je neki kolesar prav na ovinku nepravilno prehiteval motorista.
Rezek pisk Lojzetov« piščalko je hipoma opozoril neprevidnega kolesarja na prestopek. Hkrati je to pomenilo tudi konec najinega kratkega razgovora, kajti Lojze je vzel iz žepa beležnico in zapisal ime in priimek nediscipliniranega kolesarja.
Tako minevajo pravzaprav Lojzetu dnevi. .'.
I. A.
ca prihodnjega leta. Ne seji so razpravljali še o dograditvi stadiona v Stražišču, ki ga uporabljata tamkajšnje društvo »Svoboda« in Avto-moto društvo Kranj.
Da bi imela Zveza športnih in telesno vzgojnih društev občine Kranj, boljši pregled nad društvi, ki so vanjo včlanjena, so člani upravnega odbora sklenili obiskovati njihove zbore oziroma seje in jim pomagati pri delu. Sprejetih je bilo še več pomembnih sklepov. Čarman
Na Kofce bo vodila avtomobilska cesta
Na občinskem ljudskem odboru t Tržiču so odborniki te dni razpravljali o planu investicij v gozdarstvu. Sredstva, določena iz privatnega sektorja, so za leto 1957 nižja kot letos in prejšnja leta, zato je ObLO uprav:čeno zainteresiran, da se ta sredstva v bodoče ne bodo še bolj zniževala. O tem, koliko jih bodo uporabili za posamezna gozdna pota na področju občine, bo sklepala občinska gozdarska komisija.
Plan gozdarskih investicij iz državnega sektorja predvideva gradnjo gozdne ceste Poljubelj —. Košutnek — Medvedje — Jelendol. V prihodnjem letu bodo zgradili del ceste od Anke-leta mimo Blejca proti Kofcam, v naslednjih štirih letih pa postopoma še preostali del. Potrebna sredstva so že določena v okrajnem planu gozdnogospodarskih investicij.
Tako bo Tržič v štirih oziroma petih letih dobil novo krožno cesto od Pod-ljubelja preko najlepših planinskih predelov do Jelendola, ki je že povezan s Tržičem. Z novo cesto bo omogočeno izkoriščanje prostranih gozdnih predelov na tem področju. Mesto bo z novo cesto pridobilo tudi v turističnem pogledu, saj se bo€o izletniki lahko z avtomobilom prepeljali na Kofce in sosednje planine.       J. V.
Skupen gostinski sklad v Tržiču
Gostišča družbenega sektorja v Tržiču so svoje lastne investicijske sklade združila v skupen sklad gostincev, ki ga upravlja poseben upravni odbor. Ustanovljen je bil te dni. Predsednik upravnega odbora je tov. Bojan Plahuta, blagajnik pa tov. Franko Vika. Ta upravni odbor bo dodeljeval sredstva za gostinsko investicije in interesenti naj v bodoče naslavljajo prošnjo za ta sredstva nanj.
VREMENSKA NAPOVED
ZA CAS OD 22. 10. DO 28. 10 V prvi polovici tedna suho in lepo, ampak hladno vreme. V drugi polovici tedna poslabšanje vremena, pogoste padavine, v višjih legah sneg.
12100919
OB OBLETNICI ROJSTVA IN SMRTI SIMONA JENKA
Za Prešernom je Jenko naš prvi lirik, ki je z nenavadno prisrčnostjo in iskrenostjo v pesniški obliki izražal svoja čustva o ljubezni in o domovini.
Rojen je bil 27. oktobra 1835 na Podreči pr> Mavčičah na Sorskem polju. Osnovno šolo jO obiskoval najprej v Smledniku, nato pa tri leta v Kranju. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in v Ljubljani, visoko šo-
"1
lo pa na Dunaju. Po raznih zaposlitvah se je naposled, že ves bolan, nastanil v Kranju, kjer je opravljal službo pri odvetniku Prevcu.
Prav v dobi njegovega bivanja v Kranju je izšla njegova pesniška zbirka »Pesmi«. — Sele enaintridesetletni pesnik je zbolel za jetiko in kot petintridesetletnik 18. oktobra 18(59 u-mrl v Wendlingovi hiši (današnja Pot na kolodvor štev. 1). Pokopali so ga na starem kranjskem pokopališču v bližini gomile, v kateri je že dvajset let počivalo ranjeno Prešernovo srce.
Pri pesniškem ustvarjanju sta bila Jenku vzornika Prešeren in Heine. Posebno Heine je vplival nanj s svojo satirično ostjo v mnogih političnih pesmih. Pozneje, ko je postal Jenko enovit človek, kot pesnik in kot značajen mož, je njegova pesem ubrala popolnoma lastna pota. Rahlo naslonjen na milino ljudske pesmi in v srcu poln slovanskega rodoljubja je ustvaril nepozabne »Obujenke«, »O-braze«, »Trojno gorje«, »Slovenska zgodovina«, »Adrijansko morje«, »Pobratimija«, »Samo«, »Naprej« in druge, ki bodo živele v Slovencih trajno, kajti navdihnilo jih je iskreno čustvo in resnično rodoljubje.
V tisti dobi nepriznanemu, v tegobah umrlemu pesniku, je Josip Stritar položil na grob pesem, ki končuje takole:
»Zorna pač skoraj pomlad zašije deželi slovenski,
Tvojega srca tedaj spolnjene bodo želje!«
J
Kmetijske zadruge in aktivi mladih zadružnikov naj nudijo pomoč pri delu — Predvidoma se bo pričel pouk v novembru
Obvezno 8-letno šolanje je pomenilo v krajih, kjer je največ kmečke mladine. Razumljivo so pred nami še razne začetne težave, pri reševanju katerih bodo morali pomagati tudi aktivi mladih zadružnikov in kmetijske zadruge. Okrajni svet za šolstvo
prvi ukrep za odpravo nepismenosti in razširitev splošnega obzorja mladih ljudi. Se pred dvemi leti so statistični podatki ■ beležili 20% nepismenosti na Gorenjskem.
Kljub vsemu prizadevanju s stanjem  je poskrbel, da bodo te šole pričele
še vedno ne moremo biti zadovoljni. Po drugi strani pa imamo mladino na vasi, ki je dokončala le 4 razrede o-snovne šoLe. Vzrok temu je predvsem škodljij/o mišljenje, da mladim ljudem, ki ostajajo doma na posestvih, ni potrebna posebna izobrazba. Nekateri mladi ljudje delajo zato le tako kot vidijo starejše, ne da bi svoje delo izpopolnjevali z novejšimi pridobitvami.
Zaradi pomanjkanja delovne sile večina posestnikov čaka le na to, da čimprej mine doba obveznega šolanja in da otroke obdržijo doma. Neizkušenost mladih ljudi, ki so brez strokovnega znanja, vpliva na to, da kmečka proizvodnja tako počasi raste, da še vedno veliko vloženega dela ustvarja majhno proizvodnjo.
Razni tečaji, ki so bili organizirani v zadnjem času po vaseh, so bili sicer bolj ali manj dobro obiskani. Ven-
že v novembru. Poučevalo se bo predvsem tisto, s čemer je mladina posameznih krajev, glede na geografski položaj, neposredno povezana. Tako bo Bohinj dal prav gotovo največji poudarek živinoreji itd. Okrajna zadružna zveza v Kranju bo poskrbela, da bodo predavali res dobri strokov-
njaki, od katerih se bo mladina marsikaj naučila. Razen teoretičnega pouka, -ki bo trajal okoli 5 mesecev, pa se bodo mladi kmetovalci od spomladi, nekaj mesecev, seznanjali tudi s praktičnim delom. Prve šole bodo predvidoma ustanovljene v krajih: Mavčiče, Zabnica, Preddvor, Duplje, Cerklje, Bohinjska Bistrica, Srednja vas, Hotavlje, Železniki, Ziri, Ovsiše; morda tudi v Ribnem, Poljanah, Begunjah in drugod.
Vprašanje je le, ali naj bi bil pouk na teh šolah obvezen, o čemer bodo razpravljale še posamezne občine. Vsekakor so te šole prvi korak k zbhža-nju kmečke z ostalo mladino. Hkrati pa bodo vplivale na to, da bodo posestva urejena čimbolj smotrno in da bo pridelek višji. Lj.
ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA V TOVARNI »ELAN«
TARIFNI IN PREMIJSKI PRAVILNIK BO TREBA IZPOPOLNITI
Begunje, 20. oktobra.
Predvčerajšnjim je bilo v tovarni »Elan« zasedanje delavskega sveta, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata lesnih delavcev tovariš Gabrovšek.
Tovarna ima do sedaj 11 štipendistov, delavski svet pa je na predlog upravnega   odbora   sklenil,  da bodo
dar se je taka oblika izobraževanja mla- razpisali še 7 štipendij. Tako bo iz-dine že preživela. Razni splošni pred- plačevalo podjetje za štipendije 68.000 meti, enostransko in pedagoško slabo dinarjev mesečno.
podana predavanja so mladini krnila zanimanje.
Nova oblika, ki naj bi kmečki mladini razširila obzorje, so kmetijsko gospodarske šole. Le-te so novost le za Gorenjsko, kajti po drugih krajih so take šole obstajale že prej.
Sole bodo predvidoma ustanovljene
Ker bodo nabavili iz Nemčije nekaj strojev, so sklenili, da bodo poslali na prakso v inozemstvo dva člana kolektiva, vendar se zaradi slabo pripravljenih predlogov o praktikantih niso mogli zedinati. Za racionalizacijo pri izdelovanju raket je delavski svet odobril, da se tovarišu Zupanu in to-
TRZNI PREGLED
ŽIVILSKI TRG V KRANJU kar ljudje pomnijo še ni zgodilo. Včn-
Na živilskem trgu v Kranju je pre- sih so jih prinašali cele koše, zdaj pa
tekli petek prevladovalo sadje, zlasti jih sploh ni več. jabolka: zgodnja po 20, zim. pa od 25
do 30 dinarjev za kg. Moramo reči, da V ŠKOFJI LOKI
so bila vsa jabolka zelo kakovostna. Na loškem   trgu   je   bila v soboto
Grozdje  pa   je  bilo  po  45 dinarjev precej velika izbira. Najdražja je bila
vsekakor čebula, ki ji je cena v do-
varišu Mencingarju za izboljšanje delovnega postopka pri izdelovanju robnikov, podeli po 50.000 dinarjev nagrade.
Veliko so razpravljali o pomanjkljivostih tarifnega in premijskega pravilnika. Ker se je delovna sila v zadnjem času povečala za nad 100%, pravilnika nista več realna in bo treba sestaviti nove dopolnilne predloge. Podjetje je v 9 mesecih doseglo proizvodnjo 100%, pri čemer pa je bilo realiziranega le 75%; dobiček pa je znašal 95%. Predvidevajo, da se bo v zadnjem četrtletju proizvodnja še nekoliko dvignila. Ker se osnovna sredstva še vedno povečujejo, je delavski svet sklenil, da bodo 100.000 dinarjev stroškov krili iz plačnega sklada. 28,500.000 dinarjev za nova osnovna sredstva pa bo podjetje dobilo kredita. Pri razpravah o investicijah so ugotovili, da zaradi nekaterih zadržkov v zvezi s potrditvijo elaborata ne bodo pravočasno zaključili planiranih del. To bo slabo vplivalo na letošnji plan in prav tako na plan v letu 1957, zato so sklenili, da bodo kotel za 736.000 dinarjev kupili iz presežka plačnega sklada. R. C.
bilo  po 45
za kg.
Tudi prvi kostanj so prinesli na trg in sicer po 30 dinarjev liter. Precej gospodinj pa se je nagnetlo okoli branjevke, ki je imela košaro lepih gob — jurčkov, toda po 250 din za kg!
Tokrat lahko zopet zabeležimo porast cene čebuli, saj so jo nekatere branjevke prodajale že kar po 100 dinarjev za kg, medtem ko se cena en-diviji ni spremenila in je še vedno 40 dinarjev. Tudi piščanci so bili v petek
brih treh tednih poskočila od 40 — na 100 dinarjev. Le na eni stojnici je bila za 5 dinarjev cenejša. Fižol (pritlična sorta) so prodajale branjevke po 80 dinarjev, lanskega pa po 70 dinarjev. Krompir si lahko kupil po 10 in 12 dinarjev, mleko po 25 dinarjev liter, jajca po 22 dinarjev komad, sir za štruklje pa po 72 dinarjev kg, torej ceneje kot v mlekarnah. Cena zelju se je gibala od 18 do 20 din, en kilo-
naprodaj:: petelinčki po 200 din, putke gram rdeče pese je stal 25 dinarjev,
kilogram korenja 30 dinarjev in cve-tače 40 dinarjev. Zeleni paradižniki so bili po 30, dozoreli po 45 dinarjev. Tudi kostanj je bil naprodaj po 30 dinarjev, orehi pa po 70 dinarjev liter. Zelo veliko je bilo endivije ih to lepe — po 40 dinarjev. Domače grozdje so moti navedena cena  50 din,  kar  pa prodajale  okoličanke  po 45 dinarjev
pa po 350 dinarjev za komad.
V KAMNIKU
Na sobotnem živilskem trgu v Kamniku so bilo cene v glavnem nespremenjene. Spet je bilo dovolj zelja po 20 din kilogram (zadnjič je bila po po-
velja za kislo zelje). Prvič je letos na trgu dovolj peteršilja z gladko kore-niko in korenja z debelo koreniko. Domači vrtnarji ga prodajajo po 40 dinarjev z zelenjem, brez zelenja pa po 50 din kg. Endivija se je pocenila. Zelo lepo in košato so prodajali po 40 din za kg. Ves oktober ni bilo naprodaj niti ene gobe, kar se do zdaj,
kilogram, na vsaki stojnici pa je bilo naprodaj dovolj jabolk in hrušk od 20 do 25 dinarjev. Liter pšenice za kure je stal 50 dinarjev in liter ovsa 20 dinarjev. Petelinčki so bili po 230 in 250 dinarjev. Nazadnje je vredno omeniti še repo. Za eno so zahtevale prodajalke 4 dinarje, kar seveda ni posebno poceni.
VRTEC »TUGO VIDMAR« ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE ZAPRT
Posvet staršev
Kranj, 21. oktobra.
Danes dopoldne je bil v zgornji dvo- , rani Sindikalnega doma v Kranju sestanek tistih staršev, katerih šoloobvezni otroci so bili doslej med njihovim delovnim časom v vrtcu »Tugo Vidmar«. Zaradi novih pojavov otroške paralize je bila namreč izdana odločba, da smejo biti odslej v tej ustanovi samo predšolski otroci, medtem ko je ostalih 70 otrok moralo vrtec zapustiti;
Zaposleni starši so se znašli v neprijetnem položaju. Kaj zdaj? Ali naj otroci ostanejo doma brez varstva aii pa naj eden od roditeljev za ta čas pusti službo? Starši so na sestanku zahtevali, da je zadevo treba rešiti v prvih dneh prihodnjega tedna in o-mogoeiti otrokom tudi tečno, dobro in ceneno hrano. Predlagali so, naj se telovadba na osnovni šoli v Kranju za nekaj časa ukine, v obeh garderobah pa naj se uredi dnevno zavetišče za te otroke.
Ci VARŠAVA je te dni v ospredju zanimanje svetovne javnosti. Plenum poljske delavske partije je sprejel Gomulko, Spichalskega, Kliszko m Loga - Sowynskega za člane Centralnega komiteja; poljski tisk prinaša obširne življenjepise teh voditeljev in poudarja, da so zadnja leta vsi preživeli, v zaporih. Gomulka je v soboto več kot dve uri govoril na seji plenuma in kritično ocenil napake poslednjih let, poznanjske dogodke in trenutni položaj v državi.
Po poročilih očividcev je bil Go-mulkin govor »miren, pretcsljtv in stvaren«. Prvič po dolgem času je ves CK z enodušnim ploskanjem pozdravil govor eneg> svojih članov. Medtem, ko je zasedal poljski CK, so delavci tovarne avtomobilov v varšavskem predmestju Zeran sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali takojšnjo pravico do samoupravljanja, socialistično   demokracijo    in neodvisnost Poljske. Poljski časniki objavljajo vrsto pisem in resolucij s podobno vsebino  z   raznih  zborovanj. Moskovska »Pravda« pa je pisanje nekaterih časnikov na Poljskem ostro obsodila.
Ze v petek je zasedanje plenum* prekinil prihod sovjetske delegacije. Hruščcv je baje predlagalr naj pride ves Politbiro na razgovore   v   Moskvo,   vendar s<* Poljaki to odklonili, češ da imajo  preveč   dela.   Kakor poroč* posebni dopisnik beograjske »Politike«, se je iz zanesljivih virov izvedelo, da  je  Hruščev pozval poljske   voditelje,   naj zadržijo sedanji   proces demokratizacijo na Poljskem. Plenum CK je v nadaljevanju zasedanja sprejel resolucijo, v kateri so soglasno izreka za nadaljnjo demokratizacijo in krepitev neodvisnosti države.
# BULGANIN JE POSLAL NOVO PISMO EISEHOWERJU, v katerem poudarja, da je sedanji položaj v svetu, ko še vedno traja tekma v atomskem oboroževanju, nezdružljiv s težnjo po razorožitvi in utrditvi svetovnega miru. Izrazil je pripravljenost Sovjetske zveze, da z Združenimi državami Amerike takoj sklene sporazum o prenehanju atomskih poskusov.
# BOLGARSKO mesto Varna, U so ga pred nekaj leti krstili n» ime Stalin, bo spet dobilo nazaj svoje ime — tako je sklenila bolgarska narodna skupščina.
LJUDJE IN DOGODKI
Nevarna igra na Bližnjem Vzhodu
Varnostni svet ZN se te dni že drugič sestaja. Na dnevnem redu je spet problem Bližnjega Vzhoda, toda tokrat gledan iz drugega zornega kota. Pred zbranimi delegati leži mapa z dokumenti o arabsko-izraelskem sporu.
Nedavni napad izraelskih čet na obmejno postojanko Jordana pri Kal-kiliji, tam, kjer se je jordansko ozemlje najgloblje zajedlo v izraelsko in ga le kakih 15 km loči od Sredozemskega morja, je bil eden najhujših izgredov v sicer že s krvjo pisani osemletni zgodovini izraelsko-arabskih odnosov. Izraelci so v »maščevalni akciji« uporabili topove, tanke in letala, ubili kakih 50 jordanskih vojakov in tako spremenili ves izgred v »malo« vojno na vročem puščavskem pesku. Ce se spomnimo nekaterih operetskih vojn v Latinski Ameriki, ki so terjale le nekaj človeških žrtev, potem iahko ocenimo vso resnost nedavnega incidenta na meji med Izraelom in Jordanom.
Včasih so pri takih izgredih zvračali krivdo drug na drugega, medtem ko zdaj Izrael ne skriva več svoje odgovornosti in izdaja uradna sporočila, v katerih skorajda z zadovoljstvom ugotavlja »uspeh« akcije. In to navzlic temu, da je Varnostni svet ZN nedavno obsodil izzivalne izraelske akcije proti arabskim sosedom.
Toda če bi šlo zgolj za tradicionalno strupeno sovraštvo med Zidi in Arab-
ci, bi bilo laže začeti reševati medsebojni spor, ki se vleče od leta 1^48, ko je z odlokom ZN nastala na palestinskem ozemlju izraelska država in je skoraj milijon Arabcev zbežalo pred židovskimi naseljenci. Ti arabski begunci in njihovo bedno življenje v sosednjih državah pomenijo resen gospodarski pomen za te, že tako revno arabske dežele, istočasno pa so tudi globoko vsajena kad mržnje in stalni politični vzrok za nadaljevanje sovražnosti in nepopustljivost arabskega stališča do židovske države.
Položaj na Bližnjem Vzhodu je tembolj zamotan, ker so vmes vpleteni interesi velikih sil. Arabska enotnost je trn v očesu nekaterim zahodnim silam, zlasti zdaj, ko uživa Egipt podporo ostalih arabskih držav v sueškem sporu. Zahodu je doslej uspelo odcepiti iz te arabske družine le najsevernejšo deželo — Irak. Vključili so j p v zahodnjaški bagdadski pakt in jo izkoriščajo kot orodje razdora med ostalimi arabskimi deželami. Na drugi strani pa je močna skupina treh arabskih držav, — Egipt, Saudska Arabija in Sirija — ki se z vsemi silami za-•vzemajo za enotnost arabskega sveta, za neodvisnost od tujih vplivov in za svoboden lastni razvoj. Vmes pa sta dve arabski državi — Libanon in Jordan, — ki se sicer vedno bolj približujeta temu arabskemu bloku, toda še vedno omahujeta na pol pota. Boj za ti dve deželi, zlasti za Jordan, je zdaj
boj za premoč med obema vplivoma na občutljivem področju Bližnjega Vzhoda. Za Anglo-amerikance je izid tega dvoboja zelo važen, saj je to področje najbogatejše s petrolejem na svetu in vsebuje nič manj kot 60% svetovnih rezerv dragocene črnomast-no tekočine.
V Jordanu so predvideli volitve za pravkar minulo nedeljo. Vsi znaki kažejo, da bo stranka Baat — ta zastopa politiko neodvisnosti in zbliževanja z ostalimi .svobodnimi arabskimi državami - odnesla krepko zmago nad pro-britanskimi elementi. Odkar so iz Jordana izgnali Glubb - pašo, angleškega oficirja in poveljnika slovite Arabske legije, ki jo opremljajo Britanci, je začel nekdaj prevladujoči britanski vpliv počasi plahneti. Jordanske množice so se uprle vključitvi v bagdadski pakt in celo nekajkrat prisilile vlado, da je morala odstopati.
In tu se zdaj pojavlja vlofa Izraela in Iraka. Izrael je uprizoril nekaj nevarnih izgredov na Jordanski meji. Irak pa s pogodbo iz leta 1947 lahko priskoči na pomoč Jordanu, tako da njegove čete vkorakajo na jordansko ozemlje in ga zaščitijo pred izraelskimi napadi. Kaj bi njihova prisotnost pomenila prav v trenutku, ko se pro-arabske sile v Jordanu pripravljajo, da bi na demokratski način, na volitvah dobile večino in oblast v svoje roke, si ni težko predstavljati.
V južnih  arabskih  prestolnicah jo
zaskrbljeni pred iraškimi namerami in jih pripisujejo zahodnim spletkam. V dokaz navajajo, da so se iraške čete koncentrirale na jordanski meji že nekaj tednov poprej, preden je prišlo do prvega izraelskega napada. Neka tuja agencija pa je objavila načrt zasedbe jordanskega ozemlja, po katerem naj bi se iraške čete nastanile le v Vzhodnem Jordanu, se pravi precej daleč cd izraelske meje, toda tam, kjer tečejo važni naftovodi. (\). Te enote, opremljene s sodobnim ameriškim in britanskim orožjem, bi bile tudi pri roki, če bi bilo treba zatreti morebitno vstajo v Jordanu.
ZDA in Velika Britanija sta odobrili vkorakanje iraških čet na jordansko ozemlje, svojemu izraelskemu zavezniku, ki hodi zdaj zanje po kostanj v žerjavico, pa zatrjujeta, da ta premik čet ni naperjen proti njemu. Proti komu pa potemtakem? V arabskih krogih so že dali odgovor na to vprašanje, potrjuje ga pa tudi vsa, sicer rafinirana vendarle očita diplomatska aktivnost Zahoda, zlasti Velike Britanije na Bližnjem Vzhodu. Ni treba posebej poudarjati, da je to dokaj nevarna tvegana igra, da to pomeni dolivanje olja na ogenj sporov Bližnjega Vzhoda. Britanska diplomacija se je nekdaj odlikovala s trezno razsodnostjo, zdaj pa se, kot vse kaže, loteva dvomljivih in skrajnih korakov, da bi rešila potapljajočo ladjo kopnečega »imperialnega« ugleda; Razumneje pa bi bilo za določevalce diplomatske linije na Bližnjem Vzhodu iz britanskega Foreign Office-a, če bi upoštevali pregovor, da pameten mlinar nikoli ne pije vode nad mlinskim kolesom.
MARTIN TOMAZIC
r"" KRATKO--*
TODA ZANIMIVO
URADNO POROČILO O STANJU OTROŠKE PARALIZE V KRANJSKEM OKRAJU
V oktobru smo do danes prejeli ođ Infekcijske klinike 11 novih prijav poliomye!itisa v kranjskem okraju M sicer v občinah: Jesenice — 1 primer« Kranj — 6 primerov (1 umrl), Radovljica — 2 primera, Skofja Loka 1 primer, Železniki 1 primer.
Okrajni higienski zavod v Kranja-
12 MILIJONOV ZA  NOVO AVTOBUSNO POSTAJO V LOKI
V Skofji Loki so začeli graditi novo, moderno avtobusno postajo na prostoru med Pošto in trgovskim podjetjem »Loka«. Delo je prevzelo domač« gradbeno podjetje »Tehnik«.
Gradnja bo poitekala postopoma. Letos bodo skušali spraviti stavbo pod streho, če bo le dopuščalo vreme. Prihodnje leto pa nameravajo dokončati najprej upravno poslopjo avtobusnega podjetja »Transturist« in urediti v isti zgradbi tudi restavracijo. Nato bodo zgradili zraven še peron.
Nekaj sredstev za uresničitev predvidenih načrtov bo dalo podjetjo »Transturist«, Občinski ljudski odbor pa bo za to namene prispeval 12 milijonov dinarjev. J. O.
PROMETNA NESREČA ZARADI VINJENOSTI
V soboto, 20. oktobra ob 16.45. url se je na cesti Maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nesreča. Motorist Andrej Švajger je vozil v smer« Jesenice—Javornik s hitrostjo 30 km na uro in se zaletel v kolesarja Jožet* Bizjaka, ki se je peljal proti Javor-niku pravilno po desni strani. Ob it' čenju sta obadva padla. Kolesar si Je nalomil ključnico, medtem ko se motorist in sovozači niso poškodoval'* Krivec Andrej Švajger je bil vinjen* razen tega pa motornega kolesa ne l>' smel voziti, ker še ni opravil potrebnega izpita. J.
DELEGACIJA CK KP MADZARSK** NA BLEDU Kranj, 21. oktobra.
Danes dopoldne je obiskala Gorenj' sko delegacija Centralnega komitej9 Komunistične partije Madžarske. GO' stje so se ustavili na Bledu, se tam nekaj časa zadržali, nato pa so se odpeljali v Bohinj.
A2-D
šjtGtt m teiesna vt^\a spod in telesna ingota spoti
Z delovnega posveta gorenjskih društev „Partizan" Nogomet
Preteklo nedeljo so se zbrali v Kranju predsedniki, tajniki in načelniki gorenjskih društev »Partizan«. 72 delegatov je obravnavalo obsežno problematiko dela, razvoja in obstoja svojih društev.
se
Tajnik OZ Dušan Feldin je podal obširno in izčrpno poročilo o sklepih nedavnega zborovanja okrajnih funkcionarjev, katerega je organizirala republiška zveza v Kranjski gori. Naj-živahnejše odobravanje je žel kranjskogorski sklep, da se del dohodkov od najrazličnejših veselic vključi pri ljudskih odborih v posebne stalne sklade za napredek telesne vzgoje ;n športa. Prav tako naj bi se posebej obdavčile alkoholne pijače. Udeleženci so toplo pozdravili tudi ustanavljanje družbenih skladov za vzdrževanje te-lesnovzgojnih domov in naprav. Vsi ljudski odbori naj bi zagotovili vsaj minimalna sredstva za normalno vzdrževanje obstoječih objektov, če že »pričo trenutnih gospodarskih težav ne morejo poskrbeti za izboljšave in novogradnje. Z domovi in igrišči naj bi še vedno upravljali le njihovi ne-poposredni koristniki in lastniki, ne pa kak družbeni organ, ki nima s telesno vzgojo direktne zveze. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do motenj, ki bi še poslabšale že itak težko stanje.
, Načelnik OZ Dominik Bizjak je poročal o . napredku društev, pa tudi o napakah. Zlasti je grajal nedisciplino nekaterih članov in celo vodnikov na okrajnem zletu. Poudaril je, da je glavni smoter dela v »Partizanu«, vzgoja članstva, ne pa doseganje kvalitete za vsako ceno. OZ je priredila v tem letu niz okrajnih prvenstev. Društva Jesenice, Javornik, Podnarv, Škofja Loka, Stražišče, Bohinjska Bistrica, Ziri, Tržič in Gorje so imela svoje javne nastope, meseca junija pa je bil v Kranju okrajni zlet. Ob teh priložnostih je bilo razvitih pet društvenih praporov. Ob dvajsetletnici tekstilnega štrajka pa je bila v Kranju tudi okrajna telovadna akademija, ki je dokaj dobro uspela. Gorenjska društva so poslala v republiške tečaje 45 udeležencev, kjer prednjači »Partizan« Stražišče z 11 tečajniki. OZ je priredila tudi desetdnevni vaditeljski tečaj v Stražišču, kjer je od 33 udeležencev 7 uspešno opravilo vaditeljski izpit. Na pomladanskih društvenih krosih je sodelovalo 1300 pripadnikov itd.
SVETOV IN KOMISIJ ZA TELESNO VZGOJO NI ČUTITI
Sveti oziroma komisije za telesno rzgojo in šport so bili marsikje ustanovljeni le formalno, brez . sleherne odgovornosti. Ljudski odbori se niso dovolj potrudili, da bi v te organe vključili najzaslužnejše telesnovzgoj-ne delavce, ki poznajo stanje in potrebe krajevnih organizacij. Le taki člani svetov bi lahko ljudskim odborom pravilno signalizirali in tolmačili dogajanja v krajevnih društvih. Vse kaže, da je telesna vzgoja nekaterim
telovadnem mnogoboju, nakar bodo od 15. decembra do 15. januarja društveni letni občni zbori. V prihodnjem letu bo od 15. do 25. januarja okrajni smučarski tečaj za vaditelje smučanja, po naknadno sestavljenem koledarju pa bodo okrajna prvenstva v istih panogah kot letos. Na četrti republiški zlet v Ljubljano bo poslal kranjski okraj 2500 nastopajočih. Poleti bodo prirejeni tudi vodniški tečaji za športne igre, atletiko in plavanje. Partizanska društva bodo z vsemi silami podprla delavske športne igre, ki se v našem okraju zadnji čas spet močno
oživljajo. Tudi z JLA bodo poglobila svoje sodelovanje.
Zaradi še vedne nevarnosti širjenja otroške paralize, bodo društva skrbela za kar najpopolnejšo higieno in v skladu s predpisi zdravstvenih organov do nadaljnjega še vedno opuščala vse večje napore mladine. Gojila bodo predvsem lahke vaje, igre in kratke izlete.
Delegati so se razšli s trdnim namenom, da izboljšajo delo v svojih društvih in da v njih vzbudijo duh pravega tovarištva, patriotizma, humanosti, zmernosti in zdravstvene usmerjenosti. Prepričani smo, da bodo imeli pri svojih prizadevanjih vsaj nekaj uspeha in že to bo pomenilo nov napredek pni dvigu telesne kulture delovnega ljudstva. šo
boi- Triglav : Slovan 4 :0 (2 :0)
Kranjski planinci na prostovoljnem delu pod Storžičem
Storžič, 21. oktobra.
Danes je Planinsko društvo Kranj organiziralo prostovoljno delovno akcijo na Kalisu pod Storžičem, kjer bodo zgradili nov planinski dom. Delu se je odzvalo 70 članov društva, ki so iz Mač pri Preddvoru znosili do Ka-liša pod Storžiič nad 30 m3 desk in drugega gradbenega materiala. S nrid-nim delom so člani pripomogli k hitrejši gradnji, razen tega pa so društvu prihranili še več kot 30 tisoč dinarjev.
Načrt za novi planinski dom na Kališu datira že iz leta 1947. Planinsko društvo je takoj pričelo z gradnjo. Zemljišče so še isto leto splanirali in pripravili temelje, delno pa so dokončali tudi cesto, ki bo peljala iz Ka-
Odbojka
Kranj, 26. oktobra.
Včeraj dopoldne sta bili na igrišču Mladosti v Stražišču odigrani dve prvenstveni odbojkarski tekmi. Najprej sta se srečali moški ekipi — Prešeren II iz Radovljice in domačini. Domači so bili v očitni premoči m so zmagali z rezultatom 3:1.
Takoj nato sta prišli na igrišče domača ženska ekipa in ženska ekipa iz Vevč. Tekmo sta lagodno odigrali. Zmagala je ekipa iz Vevč z rezultatom 3:1. Nasprotniki so pokazali pripravljenost in požrtvovalnost.
lisa v smeri Sedla pod Storžičem. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so gradnjo ustavili. Letos je društvo dobilo 500 tisoč dinarjev kredita in po devetih letih spet pričelo graditi svoj dom. Planinski dom na Kališu bo stal 1200 m visoko in bo tudi sodobno ter okusno urejen. Z njegovo dograditvijo bo Storžič dobil prepotrebno planinsko postojanko, s čimer bo ustreženo vsem ljubiteljem planin.
Carman
NASA NAJUSPEŠNEJŠA PLAVALKA Barbka Koncilijeva in splitski trener »barba Ciro« na plavalnem srečanju med Jugoslavijo in Romunijo predpretekli teden v Splitu
Atletsko prvenstvo Kranja
Kranj, 20. oktobra.
Danes je bilo v Kranju atletsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo okrog 50 tekmovalcev   in  tekmovalk, večinoma članov domačega atletskega klu-ljudskim odborom, pa tudi političnim  ba. Doseženi rezultati dokazujejo, da
Mladinci: 100 m — Končan 12.0, 200 rn Vidmar 27,7, krogla Brglez 14,5, disk Brglez 32, 37, daljina Končan 595, višina Lozar 160.
Članice: 60 m  —  Kogoj 9,6, 200 m
organizacijam še vedno zadnja skrb. Razumljivo je, da sveti kot novoustanovljeni organi še niso našli pravih oblik za svoje delo, čeprav jim je cilj jasen. Okrajni svet jim bo seveda moral kar naj izdatneje pomagati s konkretnimi navodili. Le tako bo delo svetov v vsem okraju skladno ter zato tudi uspešnejše in le tako bodo lahko opravili svojo odgovorno družbeno nalogo. Vsekakor pa jim bodo morali ljudski odbori priznati vse zakonite pravice in jih pri delu bolj podpirati.
BODOČE DELO Društva bodo letos izvedla še jesenske krose in pionirsko tekmovanje v
je v Kranju dosti talentiranih atletov, Koder 32,5, krogla Kogoj 6,73, daljina
športna dejavnost
sindikalni: podružnice „plamen" kropa
V sredo so bile v Kropi odbojkarske tekme in prehodni pokal, ki jih Je priredila sindikalna podružnica »Plamen« Kropa. Tekmovali so posamezni obrati, ki so dosegli naslednje Jama. Zlasti Rozman kaže že rezultate: UKO : »Partizan«, Kamna gorica 2:0, »Plamen« : učenci 2:1, UKO : učenci 2:0, »Plamen« : »Partizan«, Kropa 2:0, UKO : »Plamen« 2:0. Zmagala je ekipa UKO in osvojila prehodni pokal.
Sedaj se pripravljajo na atletski *inogoboj. Pozimi pa bodo zopet priredili sankaške tekme.
Avto-moto društvo Podnart je usposobilo 18 novih voznikov.
Za zaključek letošnje sezone so bili v sredo v Podnartu izpiti za šoferje amaterje. Po zaključenem tečaju se je Prijavilo za izpite 23 kandidatov, od (Trbovlje) 7 točk; 500 cem — Japp: katerih je napravilo izpite 18 članov Drago Regvart (Hrv.) 21 točk, Josip AMD Podnart in tako v dveh letih Klemenčič (Hrv.) 15, Vinko Mrak (Lj.)
ki čakajo na strokovno roko, ki bi jih šo bolj izpopolnila.
Tehnični rezultati: Člani: 100 m — Zupan 12,0, 200 m Zupan 24,6, 1000 m Homan 2,54,0, krogla Kalan 11,78, disk Ažman 34,32, daljina Zupan 602, višina Zupan 170.
Moto-dirke v Stražišču
Kranj, 21. oktobra.
Današnje dirke, na katerih jc sodelovalo 29 tekmovalcev, si je ogledalo približno štiri in pol tisoč ljudi. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije ing. Vekoslav Jakopič, med gledalci pa smo videli tudi našega znanega veterana »Letečega Kranjca« — Ludvika Starica. Dirke so bile zelo dobro organizirane, tako da so potekale brez zastojev. Na teh dirkah pa so se že pokazali tudi prvi sadovi vzgojnega dela AMD Kranj, od katerega so na dirkah nastopili kar štirje popolnoma novi tekmovalci: Matevž Rozman, Milan  Špendal,  Franc  Bajželj   in Ivan
dokaj
dobro znanje v dir-track vožnji, saj je v tretji vožnji kategorije 125 cem zasedel prvo mesto pred Petrom Mrakom iz Ljubljane. Gledalce je tudi zelo navdušil že naš stari znanec Drago Regvart iz Hrvaške, ki je prišel na dirko s svojim kolegom Josip Kle-menčičem.
Rezultati: I. Dir-track dirka: 125 cem: Peter Mrak (Lj.) 21 točk, Franc Bajželj (Kranj) 13 točk; 250 cem: Edo Čuden (Lj.) 19, Edo Delorenco (Lj.) 15; 350 cem: Čuden (Puch 250 cem) 21, Delorenco (Puch 250) 15, Mirko Bivic
Kogoj 353, višina Kogoj 105.
Mladinke: 60 m — Štuhec 9,2, krogla Koder 7,69, daljina Štuhec 393, višina  razen ene ni bilo ugodnejših pri lož Štuhec 120. nosti za dosego gola.
Kranj, 21. oktobra.
Današnja Triglavova tekma je zopet navdušila kranjske prijatelje nogometa. Ze začetek je dal slutiti, da bo igra zelo živahna in učinkovita. Prve minute so potekle v menjajočih se napadih, vendar je Triglav kmalu za tem vzel igro v svoje roke in že v enajsti minuti dosegel vodstvo po Mihelčiču, ta pa je le tri minute kasneje povišal rezultat še na 2:0. Oba gola je Mihel-čič dosegel z glavo na lepe predložke Brezarj-a I. Lepa igra je trajala še ves prvi polčas, ko so domači z dolgimi in nizkimi pasovi osvajali teren ter z lahkoto prihajali pred nasprotnikov kazenski prostor. Toda žoga ni več našla poti v mrežo.
V drugem polčasu je tempo nekoliko popustil in so igralci Slovana uredili svoje vrste, tako da je bilo nekaj časa zelo nevarno, da bi domači prejeli gol. Četrt ure pred koncem je Brezar I. dosegel krasen gol z direktnim udarcem s kakih 25 m točno pod prečko. Ta gol je zopet v lil moči domačemu moštvu, ki je zaiigra-lo z veliko brzino in dve minuti kasneje doseglo četrti gol po Štularju II. Mihelčič je ostro streljal, žoga pa se je od Štularjeve noge odbila v desni zgornji kot.
Z današnjo zmago se je Triglav povrnil na prvo mesto Ljubljansko-pri-morske lige, ki ga bo po vsej verjetnosti obdržal do konca jesenskega tekmovanja, saj sta mu preostali samo srečanji z Branikom iz Solkana in stražiško Mladostjo, kjer pa je vsekakor favorit.
Krim : Tržič 2 : 2 (1: 1)
Ljubljana, 21. oktobra.
Borbena enajstorica tržiških nogometašev je danes v Ljubljani v tekmi z vodećim Krimom z veliko težavo dosegla neodločen rezultat. Vsekakor je to za Tržičane velik uspeh, saj so se s tem rezultatom še bolj utrdili na tretjem mestu ljubljansko - primorske lige, obenem pa pomagali »Triglavu« k osvojitvi prvega mesta v tem tekmovanju.
Igra se je pričela z ostrimi napad' Krimovcev, ki so na vsak način hoteli zagotoviti zmago že v prvih minutah. Eden takih napadov se je zaključil z učinkovitim golom, ki ga je dosegel Krimov napadalec Hočevar. Tržič je takoj začel protinapad in kmalu za tem je Grubič na krasen predložek Elarja izenačil. Krimovci so ves čas oblegali gol Tržičanov, toda obramba je vse napade uspešno zavrnila. Do odmora se mreža ni več zatresla.
V drugem polčasu je imel še vedno iniciativo Krim in pričakovati je bilo, da bodo Tržičani vsak čas prijeli gol, čeprav so imeli v njem Štruklja — najboljšega moža na igrišču. Tekma se je že nagibala h koncu, ko so Krimovci povečali rezultat na 2:1. Šele sedaj se je igra razživela in tržaškemu napadu je prišel na pomoč branilec Peternelj, ki je sedem minut pred koncem dosegel izenačujoči gol. Sedaj so prevzeli  pobudo  Tržičani, vendar
»aučilo 70 novih šoferjev-amaterjev.
Posebno zaslugo za to delo ima član Upravnega odbora AMD Podnart tovariš Ludvik Juvan, ki je tako požrtvovalno učil člane motoznanstva in
7 točk.
II. Handicap dirka: Čuden (Lj.) — 250 cem), Regvart (500-Japp), Mirko Bivic (350 cem).
III. Prikolice   nad   500 cem: Ivan
Praktične vožnje, za kar zasluži javno Ribič — Vera Trček (Lj.), Karel Ličen Priznanje. C. K.     — Niko Matjaž (Kamnik).
Stražiško  dirkališče je
DIR-TRACK najboljše   v državi
TRI TOČKE   ZA GORENJSKE KLUBE
Današnja nedelja je prinesla zopet presenetljiv rezultat. To je neodločena igra Tržičanov v Ljubljani. Triglav je, kot smo pričakovali, zabeležil visoko zmago nad Slovanom iz Ljubljane, medtem ko je Mladost prinesla iz Ljubljane kar sedem golov in so bo verjetno zopet znašlr, na repu lestvice.
Med Tržičani so se najbolj odlikovali vratar Štrukelj, Peternelj in Eler. Od gostov pa je bil dober ves napad in srednji branilec. Sodnik Perko je sodil dobro.
Grafičar : Mladost 7 : 1
Ljubljana, 21. oktobra.
Po presenetljivi zmagi nad ljubljanskim Krimom bi morda kdo pričakoval, da se bo Mladost tudi iz Ljubljane vrnila kot zmagovalec. Toda Grafičarji se vračajo v staro formo in rezultat dokaj zgovorno priča, da jih ne moremo podcenjevati.
Mladost je že v prvem polčasu kapitulirala. Njena obramba ni bila sposobna zadržati hitrih napadov domačinov, ki so zlahka dosegali gole in si tako že v prvem polčasu zagotovili zmago.
V drugem polčasu je bila Mladost nekoliko boljša, vendar je bila igra Grafičarjev še vedno prodornejša in učinkovitejša, saj so v tem delu igre dosegli še tri gole, Mladost pa je dosegla le enega. Za Mladost je bil uspešen Perkovič.
PARTIZAN NAKLO : BLED 3:2 (0:1) Naklo, 21. oktobra.
V Naklem je bila danes odigrana tekma med domačim nogometnim klubom »Partizan« in nogometnim klubom »Bled« z Bleda. Končala se je z rezultatom 3:2 za Nakelčane, polčas 0:1. Ta tekma je bila v okviru Gorenjskega nogometnega prvenstva. Domačini so dosegli štiri točke, pred njimi sta samo še društvi na Jesenicah in v Škof j i Loki.
PARTIZAN ŠKOFJA LOKA  : JESENICE 2:1 (1:0) Škofja Loka, 21. oktobra.
Danes je bila odigrana odločilna tekma Gorenjske nogometne podzveze za jesenskega prvaka. Končala se je z zasluženo zmago domačega moštva. Tekma je pokazala, da sta bila oba nasprotnika dobro pripravljena za to srečanje. Ze v začetku so domačini dosegli vodilni gol, ki pa zaradi sumljivega ofsida ni bil priznan. Tekma se je nadaljevala, v silo-vitem tempu, v katerem so prevladovali domačini in v 22. minuti dosegli gol po Jazbecu. V drugem polčasu so Ločani zopet začeli z napadi, vendar zaradi izredne smole niso realizirali nobenega gola. Jeseničani so v 60. minuti iz 11-me-trovke dosegli izenačenje. Nato se je začela ognjevita borba za zmago, iz katere so izšli domačini po lepem golu iz prostega strela po napadalcu Sobo-čanu.
Tekmi je prisostvovalo rekordno število gledalcev, ki so bodrili svoje igralce. S prikazano igro obeh moštev so bili zadovoljni. Igro je vodrl sodnik Kraljic iz Kranja in je dovoljeval Jeseničanom nekoliko pregrobo igro.
Soh
pravijo tekmovalci
ŠD KRANJ  : ŠD KOPER 7:1
Postojna, 21. oktobra.
V kvalificiranem šahovskem dvoboju ra vstop v II. zvezno ligo je danes v Postojni Kranj premagal SD Koper z rezultatom 7:1.
Rezultati: Cuderman : Omladič 1:0, Bavdek : Zorman 1:0, Ziherl : Zerjal 1:0, Hren ; Klanjšek 1:0, Roblek : Erjavec 1:0, Pogačnik : Zoreč l/::'■/>., Mis-jnk : Rinko V«:V«, Bukovac : Štrukelj 1:0.
Zadnji športni dogodki
ZVEZNA LIGA
BSK : HAJDUK 2:1 CRVENA ZVEZDA : DINAMO 1:0 ZAGREB : PARTIZAN 0:0 SARAJEVO : RADNIČKI 2:2 LOKOMOTIVA : VARDAR 5:0 SPARTAK : BUDUĆNOST 3:1 . VOJVODINA : VELEZ 6:0
CONSKA LIGA:
SPLIT : TREŠNJEVKA 5:3 ŠIBENIK : GRAFIČAR 7:0 METALAC : ODRED 3:1 ULJANIK : REKA 1:1 JADRAN : TURBINA 4:1 TEKSTILAC : LJUBLJANA 3:2
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA:
IZOLA : ILIRIJA 5:0 KRIM : TRZIC 2:2 GRAFIČAR : MLADOST 7:1 NOVA GORICA : BRANIK 6:0 TRIGLAV : SLOVAN 4:0
Uanedetikou o&mievaiec
► tkali oglasi
Ugodno prodam novo kompletno sobno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku ali v Pekarni Cesta na Golnik, Kranj.
Najditelja zlatih očal, izgubljenih od Cerkelj do kolodvora v Kranju, prosim proti dobri nagradi — din 1000, vrniti v gostilni Kern, Cerklje pri Kranju.
Novo kuhinjsko moderno kredenco prodam po ugodni ceni. Gostilna Kern, Cerklje pri Kranju.
Prodam motorno kolo »Saks« 97 cem v vrednosti 43.000 din. — Naslov v upravi lista.
Poceni prodam enostanovanjsko hišo s 780 m2 zemlje okoli hiše. Sv. Neža 14, Križe.
Prodam pomožni motorček s kolesom. Ogled pri Sulcer, Primskovo.
Prodam 5000 kg krmilne pese. Naslov se dobi v KZ Bitnje.
Poceni prodam radiosprejemnik in novo moško črno suknjo. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam skoraj novo kompletno pohištvo za trgovino. Ponudbe oddati na upravo lista.
Službo dobi takoj električar s prakso od 2 do 5 let, perfektna strojepiska in stenografka z znanjem nemščine ter tehnik lesne stroke. Ponudbe je poslati Tovarni športnega orodja »Elan« Begunje na Gorenjskem.
Sprejmemo dva pekovska pomočnika, nastop službe takoj »Delikatesa« Kranj.
► gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek 23. oktobra ob 16. uri -- zaključna predstava za sindikat tovarne »Iskra« Kranj — Anton Tomaž Linhart    »TA   VESELI   DAN ALI
MATIČEK SE 2ENI«.
Četrtek 25. oktobra ob 16. uri — red C — Anton Tomaž Linhart »TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ZENI«.
► Hiua
KINO »STORŽIČ« KRANJ
22. oktobra, avstrijski film »HAN-NERL« ob 16., 18. in 20. uri. V glavni vlogi Hannerl Matz, Paul Horbiger.
Od 23. do 25. oktobra, ameriški film »NA RAZPOTJU« ob 16., 18. in 20. uri. V gl. vlogi Bette Daviš, Paul Henreid.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
23. oktobra, finski film »BELA KOŠUTA« ob 19.30. uri.
KINO »SVOBODA« STRAZlSCE
24. oktobra, ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANOVE«, ob 19.30. uri.
KINO NAKLO
22. oktobra, ameriški film »NA RAZPOTJU« ob 19.30. uri.
25. oktobra, ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANOVE« ob 10.30. uri.
KINO »RADIO« JESENICE
22. in 23. oktobra, ameriški film »TARZANOVA JEZA« ob 16., 18. in 20. uri.
24. in 25. oktobra, ameriška psihološka drama »BOJIŠČE«, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
23. oktobra, češki film »DIVJA BARBARA« ob 18. in 20. uri.
25. oktobra, ameriški film »TARZANOVA JEZA« ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA
24. oktobra, češki film »DIVJA BARBARA« ob 20. uri.
KINO DOVJE MOJSTRANA 24. oktobra, ameriški film »TARZANOVA JEZA« ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA 23. on 24. oktobra, nemški zabavni film »LAŽNI ADAM«. V torek ob 20 uri in v sredo ob 17.30. in 20. uri.
• (f>i&a*ie tae&iva&slm
V KRANJU
Rodile so: Ivana Volčič, gospodmja, Reteče 21 — dečka, Marija Ažman. gospodinja, Naklo 6 — dečka, Antonija Arnež, natakarica, Preddvor 29 — dečka, Marija Perčič, gospodinja, Kranj, C. na Golnik 23 — deklico, Emilija Saršanski, bolničarka, Kranj, Vodovodna 1 — deklico, Danijela Paš-kvan, nameščenka Naklo 70 — deklico, Julijana Staniša, trg. pomočnica, Regerča vas 35 — dečka, Marija Hafner, gospodinja, Zabnica 14 — dečka, Martina Bakovnik, tkalka, Visoko 50 — deklico, Tončka Jurajevčič, pre-diilka, Mlaka 12 — deklico, Marija Ribnikar, trg. pomočnica, Sp. Duplje 15 — deklico, Valerija Vučkovič, mag. pharm., Kranj, Tavčarjeva 28 — dečka, Pavla Urbane, tkalka, Kranj, Stražišče 24 — dečka, Ljudmila Novak, gospodinja, Šmartno 2 — deklico, Marjana Zeleznikar, gospodinja Sp. Brniki 40 — deklico, Marija Gorjanc, tkalka, Zg. Bitnje 63 — dečka, Ivana Dolenc, bolničarka, Golnik 46 — deklico, Marija Kolenc, kmečka delavka, Cerklje 96 — dečka.
Poročili so se: Venceslav Bogataj, strojni ključavničar, Kranj, Planina 3 Ifll Martina Rutar, pletilja, Kranj, C. na Golnik 26; Alojzij Novinec, čevljar, Kranj, Primskovo 35 in Marija
TRGOVSKO   PODJETJE »OPREMA« — KRANJ
R4ZPISUJE
.  mesto računovodje
Pogoji; dovršena srednja šola ali ekonom, srednja šola ali 5 let prakse v knjigovodstvu.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Nastop   s   1.   januarjem 1957 ali po dogovoru. V službo sprejmemo tudi:
1 prodajalca in 1 prodajalko
Pogoji: izučen v trgovini z dvoletno trgovsko prakso.
Nastop takoj — plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pismene  ponudbe poslati Upravi trgovskega podjetja:
»OPREMA« — KRANJ
Germ, tkalka Kranj, Stara cesta 8; Mihael Lukanec, čevljar, Kokri ca 38 in Pavla Porenta, gumarka, Zg. Bela 25; Ludvik Vrhovnik, finomehanik, Šenčur 213 in Ivana Pilar, tov, delavka, Šenčur 173; Sejdija Metaj, pomožni delavec, Kranj, C. na Golnik in Jožefa Grčar, delavka Kranj, Klane 1; Janez Potočnik, mehanik Šenčur 263 in Antonija Stular, tov. delavka, Šenčur 263; Anton Stefe, stroj, ključavničar, Šenčur 95 in. Jožefa Kepic, tov. delavka, Kranj, Gorenja Sava 46.
na jesenicah
Rodilo so: Mileva PjeŠič, gospodinja z Jesenic — dečka, Sonja Kveder, uslužbenka z Jesenic — deklico, Margareta Bizjak, gosp. pomočnica s Hru-šice — deklico, Ema Dernovšek, u-službenka iz Anhovega — deklico, Bogomila Pangerc, delavka z Bleda-Rečice — dečka, Pavla Vrhovnik, tov. delavka z Jesenic — deklico, Ljudmila Feltrin, gospodinja iz Bukovega — deklico, Ljudmila Zupan, u-službenka z Jesenic — deklico, Ljudmila Dragičevič, delavka iz BI. Dobrave — dečka, Milena Maček, tov. delavka iz Zg. Gprij — deklico, Marija Stare, delavka iz Polja — dečka, Johana Kos, gospodinja z Jesenic — deklico, Jožefa Zupane, gospodinja z Jesenic — deklico.
Poročili so se: Karol Stanič, skladiščnik z Jesenic in Veronika Resnik, kuh. pomočnica z Jesenic, Staneta Bokala 4; Viktor Vihar, elektromon-ter iz Ljubljane, Murnikova 20 in Ladislava Dakskofler, gosp. pomočnica z Jesenic, C. Toneta Tomšiča 2.
V Skofji loki
Rojstva: Frančiška Trobec iz Staniš, rodila sina Rudolfa.
Poročili so se: Ciril Pleško, uslužbenec iz Puštala 65 in Bernardka Krajnik, ind. delavka iz Stare Loke 87; Valentin Logonder, osebni upokojenec iz Dorfarjev 23 in Frančiška Rovtar, ind. delavka z Jame 4; Janez Bogataj, Žagar, stanujoč Sv. Duh 17 in Marija Klemenčič, ind. delavka iz Dorfarjev 11.
V tržiču
Rojstva: Aljančič Bogdan, roj. 14. 10. 1956 na Loki št. 29.
Poroke: Ovsenek Ivan, poljedelski delavec z Brezij pri Tržiču in Mohor-ko Jožefa, tovarniška delavka iz Tržiča, Hlebčar Stanislav, kovač z Re-tenj in Studen Frančiška, tovarniška delavka iz Sebenj, Radon Franc, nameščenec iz Tržiča in Kuhar Bogomira, nameščenka iz Križev, Krsnik Janez, delavec iz Leš in Mekuč Jožefa, delavka iz Kovorja, Sehovič Sadik, čevljarski pomočnik iz Tržiča in Mozetič Zora, tovarniška delavka iz Tržiča, Paplar Anton, tovarniški delavec z Bistrice pri Tržiču in Jane Helena, tovarniška delavka iz Sebenj.
OBVESTILO
Obveščamo vse interesente, da bo dne 1. 11. 1956 t. j. na Dan mrtvih vozil izpred avtobusne postaje Kranj avtobus v Begunje in Drago in sicer ob 8. uri zjutraj, na grobove padlih ln ustreljenih talcev.
Prijave sprejema občinski odbor ZB NOV Kranj do vključno 26. 10. 1956 vsak dan.
Občinski odbor ZB NOV Kranj.
S SODIŠČA
Malomarno gospodarjenje v gostišču „Pod Joštcm"
Čeprav si gospodarski organi, posebno še tržna inšpekcija in revizorji, prizadevajo, da bi izboljšali disciplino in evidenčno službo v naših podjetjih, so še vedno med nami ljudje na odgovornih gospodarskih mestih, ki zlorabljajo zaupanje ljudstva. Med take lahko štejemo tudi M. G., bivšega poslovodjo gostišča »Pod Joštom-< v Stražišču. V inventuri konec julija 1955 je bilo ugotovljeno za čas od začetka leta pri ne posebno velikem prometu nič manj kot 262.000 dinarjev primanjkljaja. Čeprav je ta številka poslovodjo opozorila, da se del blaga v gostišču »zgublja«, se ni potrudil, da bi stanje izboljšal. Konec novembra je pri ponovni inventuri narastel primanjkljaj še za 44.000 dinarjev.
G. v obratu ni poskrbel za potrebno materialno evidenco in se je vedno bolj vdajal alkoholu, zato ni čudno, da je gospodarstvo vedno bolj propadalo. Priče — natakarice — so izpovedale pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer se je moral G. te dn; zagovarjati, da so v odsotnosti poslovodje lahko same jemale iz shrambe jestvine in pijačo. G. je zase in za svoje »pivske prijatelje« pri njih tudi pogosto jemal pijačo na kredit. To za-pitke so natakarice enostavno odraču-nale od dnevnih iztržkov, poslovodja pa ga je seveda potem »pozabil« poravnati. Ker je vdrla v klet voda, kar bi lahko z majhno skrbnostjo prepre-•čil, je bila uničena tudi večja količina vina.
Obtoženec je na obravnavi priznal vse očitane nerednosti in ni vedel navesti v svoj zagovor drugega, kot to, da so predpisi o evidenci, ki jih ni upošteval zanj »prekomplicirani«. Sodišče takega zagovora seveda ni moglo sprejeti, saj je obtoženec v gostinstvu
Hai ima ua spatedu
na odgovornih mestih že od 1952. leta.
Za njegovo nevestnost ga je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora. Ce bi ne bil doslej še neoporečen in bolohen bi bila mera še strožja, seveda pa G. odgovarja tu(di za odškodnino in primanjkljaj. —er
Brczvcslnost šoferjev
Prometne nezgode, do katerih pride največ zvečer in ponoči zaradi neza-senčenosti žarometov pri srečanjih z motornimi vozili, so vedno pogostejše. Kaže, da je ta brezvestnost postala že precej množična, saj se nesreče vrstijo druga za drugo, še več pa je pripomb vestnih šoferjev na račun brezvestnih.
Kaže, da nekateri šoferji ne morejo ali nočejo vedeti, da z vožnjo s popolnoma prižganimi reflektorji slepijo vid nasproti vozečemu šoferju. -Za eventuelne nesreče pri takih srečanjih odgovarjajo šoferji, ki se zaradi zaslepljenosti zadenejo v koga, to pa zato, ker bi morali brzino svojega vozila v takih primerih zmanjšati. Šofer mora namreč v vsakem času in vseh pogojih popolnoma obvladati vozilo, zaradi česar mora pač vozilo oziroma njegovo brzino prilagoditi cestnim razmeram. Uspešna bo borba za zmanjšanje takih nesreč samo tedaj, ko bo discipliniranost vseh šoferjev na primerni stopnji. Vendar marsikdo upošteva to šele po resnem opozorilu, izrečenem s primerno kaznijo.
UREDNIŠTVO   GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 475—397
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00 in 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«, poslušajte vsak dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na sporedu vsak dan ob 12.30. uri.
PONEDELJEK, 22V. OKTOBRA
11.05 Radijska šola   za   srednjo stopnjo — a) Bivol Jinga b) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem.
11.35 Pred mikrofonom so Štirje fant-ie, Veseli godci in Kmečka godba.
12.40 SiOvenske narodne pesmi.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Josip Jurčič: Tihotapci (radijska priredba).
15.40 Utrinki iz literature — Janez Trdina: Terci j alke.
18.00 Družinski pogovori.
20.00 Mladinska oddaja.
20.20 Simfonični, koncert orkestra Slovenske filharmonije.
TOREK, 23. OKTOBRA
8.00 30 minut operetnih arij. 8.30 Radijski roman — William
Woods: Manuela — XIII. 8.50 Zadovoljni Kranjci Vam igrajo. 10.30 Jezikovni  pogovori (ponovitev).
11.15 Za dom in žene. 12.40 Emil Adamič: Tatarska suita. 13.30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti  iz znanosti  in tehnike.
17.10 Predstavljamo Vam orkester
južnonemškega Radia. 18.00 Športni tednik. 20.00 Domače aktualnosti.
SREDA, 21. OKTOBRA
11.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Josip Jurčič: Tihotapci (radijska priredba) — ponovitev.
13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo a) Bivol Jinga b) Janez Bitenc: Slovenska narodna pesem (ponovitev).
17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Zunanje-politični feljton. 19.50 Henrv Purcell: Dido in Aeneas, P. Sivic).
opera v 3 dejanjih Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v 2 dejanjih. 22.15 Jazz-cocktail.
Počasi se najine oči privadijo temi in najin beg postaja bolj načrten. Lo redko se še zaletiva v drevesnega velikana. Komaj zaznavno, neresnično daleč in nič več vznemirjujoče, se za najinim hrbtom, tam nekje, kjer se komaj še svetlika rudnik Choco, oglasi zvok trobente. Pred nama se zablestijo na temni ploskvi križem posejani srebrni madeži — valovi Ria nama zavro pot. Toda ne za dolgo, kajti v močvirnem pesku leži kopica kanujev. Z mrzlično naglico stika Sam po belo cvetočem grmu in kot blažena godba mi prihajajo na uho šumi, ki jih — tako se mi zdi — nisem sli.al že celo večnost: tihotno pluskanje valčkov ob poganjanju rib iz vode, udarci perut ptic, ki so se prebudile iz spanja in še nebroj drugih, tako domačih in polnih lepih spominov.
Sam privleče iz grmovja dvoje vesel in meni se odvali kamen od srca. Izak Morellos, židovski trgovec iz Choca, je držal besedo. Za petdeset vnaprej plačanih pesosov bi morala najti v grmovju vesla. Zdaj nama ni treba preplavati Ria, v katerem mrgoli krokodilov, piranh in električnih jegulj.
Bliskovito brzi čoln po gladini in v srebrnih kapljah se odteka voda od vesel. Lepo bi bilo, če bi mogla po udobni vodni poti potovati naprej, toda bilo bi prelahkomišljeno. Ne, čo hočeva postati res svobodna, naju mora vzeti v svoje okrilje temni, vlažni pragozd s svojimi neštevilnimi tajnami. In dobro je, da sem vajen pešačenja po džungli še izza časa iskanja orhidej!
V vodi, ki nama sega do pasu, vstaviva čoln in previdno stopiva vanjo. Krokodile in druge beštije je treba pač tvegati. Čoln morava potopiti tako, da bodo oni tam prepričani, da sva odplula po reki navzdol. Pet, šest krepkih udarcev s sekirico na kratkem ročaju dn tok reke odnaša s seboj potapljajoči se čoln. Medtem pa hitim na obrežje in spotoma sestavljam puško za šibre, kolikor ml je ob mesečnem svitu mogoče. Sam trešči vesla daleč v grmovje in se pripravlja, da bi opremil drugo dinamltno patrono z netilno vrvico.
»Za psa«, hrope pri tem, »dvomim, da bi mrhi požrli to klobaso, hehe!«
Ozrem se na kompas, pritrjen na zapestju in prevzamem vodstvo. Drživa so smeri proti jugu, čeprav sva večkrat prisiljena delati veliko ovinke. Tam na jugu, daleč odtod, globoko v divjini teče Rio Negro, ki vodi v Brazilijo k veletoku Ama-zonas. Se južneje vali Yapura svoje valove, ravno tako v sosednjo državo in v resnično svobodo. Ce pa ne bi našla nobeno od obeh vodnih poti, leži še južneje druga svobodna dežela, republika Ekvador.
Ah, morda ne doseževa nobenega od vseh teh ciljev, kajti mnogo stotin milj pragozda leži vmes in veriga And s tisočerimi nevarnostmi se dviga pred nama! Toda to naju ne moti! Celo smrt v divjini je boljša kot življenje v Chocu! Za ubegle-ga platinskega sužnja ni izbire, ne premišljevanja! Vse, tudi najslabše, jo boljo kot Choco!
»Poslušaj«, mi Sam zavre stopinjo, »čuj!« Tiho in soparno je v džungli, medtem ko prisluškujeva. Potem pa se mi zdi, da se mi bo strdila kri po žilah, kajti neznatno sicer, pa vendar razločno zaslišim glas, ki ga daje od sebe pes, ko izsledi divjačino! Mesarska psa sta prišla po najini sledi do obrežja Ria in dajeta znak.
»Upajva, da se nihče ne domisli prepeljati psa na to stran reke!« godrnja Sam.
»Imej netilno vrvico in vžigalice pripravljene, s puško na šibre v tej temi ne moreš dosti opraviti!« mu svetujem in hitim dalje.
Ure so pretekle, se mi zdi. Z nebrzdano energijo, oblita od potu in neštetokrat zadržana v svojem prodiranju hitiva v smeri proti jugu.
»Človek, ali ne bo že sonca?« se jezi Sam za menoj in se vijo skozi dehteče mreže lian, ki se le nerade odpirajo pred nama in stezajo za nama .in okrog naju svoje kot usnje odporne ude ali skozi orhideje, tako krasne, da bi zbiralec ob pogledu nanje ponorel od veselja!
Poglej, mesec je še tamle nad nama! Ali ni tak k*ot bi lezel iz onelo palme?«
Sam odgovarja s ketvico na moje besede. Brez oddiha hitiva dalje. Med uspavane živalske glasove divjine se razločno
pomeša nov glas. Jasen in poln strahotne grožnje: Lajanje mesarskih psov na najini sledi. . .
V četrt ure naju morata dohiteti. V strahu skušam s pogledom prodreti skozi temo. Z rokami tipljem okrog sebe. Grozečo blizu se zdaj oglasi pasji lajež. Končno sem le dosegel, za čemer sem tipal. Mogočno deblo je, ki ga je zadnje neurjo sicer izkoreninilo, pa vendarle ne popolnoma treščilo ob tla, ker so ga obdržale v polpoševni legi neštete liane, ki ga prepletajo. Človeku je še mogoče splaziti se po njem navzgor, nikakor pa ne psu. »Pojdi, Sam, brž za menoj tja gor in oprijemlji so za liane!« Pokanje in lomastenje za nama! Deblo škriplje in niha pod nama, ko plezava po njem vedno više. Ko sva priplezala že dokaj visoko, se vsedeva in Sam prižgo vžigalico. Višnjevi plamen žvepla razsvetli tla pod nama. Vedno bolj se bliža lomastenje in šuštenje grmičja, potem pa so prikažeta v slabotnem svetlobnem krogu obe ogromni živali. Takoj se vzpneta kvišku in v strahu ju gledam, kako divjo in neusmiljeno zro njune oči na naju, kako hlepeče drhtita njuni telesi v neodoljivi sli po krvi. V tem ugasne vžigalica. Dvoje senc obdeluje s šapami drevesno skorjo in štiri v zelenkastem ognju se lesketajoče točke so uperjene v naju. Nato pa se oglasi iz širokih prsi zveri rohneče lajanje, ki oznanja, da sta psa ustavila zverjad. Vojaki, ki hite še daleč zadaj skozi pragozd, so se pri tem laježu gotovo vzradovali!
»Pošteno se primi in dobro se drži, kajti kdo ve, kakšne nam utegne zagosti takale dinamitna patrona, ki je tako podobna zavojčku sladkorja«, mi zašepeta Sam in nehote se opri-mem bližnjih lian. Spet se utrne višnjevi plamenček in obseva demonski maski pobesnelih živali. Sam je prižgal netilno vrvico. »Dobro so drži in ko naštejem do tri, vrzi v onile grm, na katerem še vasi najboljši zadnji del mojih hlač, svoj klobuk«, sopiha Sam. Kot v omotici strmim v gibajočo se iskrico v njegovi roki. Vražje divjata medtem psa pod nama. Ce bi mogla do naju, bi naju v hipu raztrgala na kose.
»Ena, dve — tri!« šteje Sam monotono in vendar s silno razburjenim glasom. Pri »tri« vržem klobuk v grm, kjer so Samove hlače jemale konec. S strahotnim tleskanjem čeljusti sta psa zdivjala za klobukom.