gOSTRINA PGACANA' V GOTOVINI 7' DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 40. • 27. SEPTEMBRA 1957 • LETO XXVI. • GENA 10 DIN PR0LETBRC1 VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI NAŠA SKRB Nekdo, ne vem mu več imena, je zapisal: »Ni bolj pomembnega in bolj plemenitega dela, kot je vzgajanje mladine...« Suh stavek, fraza, bo nekdo dejal. Res, za nekatere je to fraza, pusta beseda, brez vsakršnega smisla. Za nas pa to ni fraza, ni bila in nikdar ne bo. Skrb za mladino, za naš naraščaj, za potomce, ki bodo nadaljevali naše veliko delo, je sestavni del našega življenja, vsega našega hotenja, vseh naših želja in naših misli. Marsikdaj tarnamo, da mladina nima smisla za to ali ono praktično delo, za važne in odgovorne naloge. Vendar, ali smo ob tem tarnanju kdaj pomislili, če ne botrujemo tudi m,- sami tem slabostim. slabostim, ki jih očitamo mladini marsikdaj — brez potrebe? Malo je staršev, ki ne bi želeli otroku srečno hoti očnosst. Ali pomislimo vsi skupaj ob svojem dejanju in nehanju, kaj smo storili dobro ali napak za vzgojo našega naraščaja. Pogostokrat govorimo o pomanjkljivo in slabo vzgojenih otrocih, grajamo šolo, vzgojitelje, ce- -V'-: ; Kakor vsako leto bodo sindikalne organizacije tudi letos jeseni opravile svoje -redne letne občne zbore. Oktober mesec, ko običaj,no začno občni zbori v sindikalnih podružnicah,; je res že neposredno pred. durmi. Podružnični odbori že pripravljajo poročila o delu v minulem poslovnem razdobju ter predloge za bodoče delo sindikalnih organizacij in podobno.. Vendar pa je res. da so v nekaterih sindikalnih podružnicah s pripravami na občne zbore nekoli-kanj odlašali, češ, da letošnjo jesen ne more biti rednih občnih zborov, ker da je preobilica tekočih opravil. Nobenega dvoma ni, da so sindikalne organizacije letos razvile zelo široko predvolivno aktivnost, da sodelujejo pri analitični oceni delovnih mest in podobno, vendar vse t0 ne more biti vzrok, da bi se odrekli rednim letnim občnim zborom. Na to je opozoril tudi Centralni svet s priporočilom, da se sindikalne organizacije glede občnih zborov drže dosedaj uveljavljene prakse, to je, da so občni zbori vsaki, leto jeseni, in statutarnih določil, ki zavezujejo sindikalne organizacije, da imajo vsako leto svoj redni letni občni, zbor. , Uresničujmo priporočila kongresa delavskih svetov Toda mimo vseh teh dejstev, ki jih ni moči obiti, nas sama pokazali rezultate, ki so jih ta prizadevanja rodila. Osvetlitev dela v pretekli .po- -slovni dobi je prav letos neverjetno važna zato, ker smo za-počeli nekatera dela, ki jih bomo: še v bodočnosti morali do-1 končevati in uveljavljati. Tako je pred nami sila bogato gradivo' kongresa delavskih svetov, ki ga borno ■ morali prazaprav šele začeti v polnem, obsegu uveljavljati. Poleg tistih priporočil in nasvetov kongresa delavskih svetov, ki So takega značaja, da zahtevajo spremeb v pravnih predpisih, je v .njem, obilo' takih 1 nasvetov in priporočil, ki o po zarja jo na probleme, katerih rešitev je povsem odvisna od zrelega razumevanj a organov gospodarskih, organizacij. komunalne skupnosti in podobno. Vsekakor b.i bilo nadvse zanimivo skrbno proučiti, kako posamezni družbeni činitelji uve- • ljavljajo priporočila kongresa in istočasno videti, kak, se sindikalna organizacija angažira v tej smeri. Uporabimo izsledke analitične ocene delovnih mest V pretekli poslovni dobi smo s® lotili tudi analitičnega ocenjevanj a delovnih mest z namenom, da po tej poti, tQ je po poti znanstvene proučitve pro, mena, če bomo .ob letošnjih občnih zborih vestno in skrbno anaMziiaili . probleme, hi smo jih opazili ob delu na analitični oceni delovnih mest in če borno posvetili potrebne pozornosti aktivnosti sindikatov v zvezi s tem delom. Osredotočimo se na probleme komunalne skupnosti Nekako na konec sedanje poslovne dobe, o kateri bo govora na občnih zborih, padejo letos tudi volitve občinskih ljudskih »odborov. V orientaciji sindikalnih organizacij v zvezi s pripravami na volitve je predsedstvo Republiškega sveta svetovalo sindikalnemu aktivu, naj osredotoči težišče svoje pozornosti , na probleme 'komunalne skupnosti, njene rasti in .razvoja ter na ustvarjanje vse ugodnejših pogojev za izboljševanje (življenjskih razmer zaposlenih delavcev- Predsedstvo Republiškega sindikalnega sveta je svetovalo aktivu, naj vzame za izhodišče svoje predvolilne akcije kot osnovno zahtevo geslo, ,da morajo biti novi občinski ljudski od,bori družbenopolitično čim bolj zreli in čim sposobnejši. iCim bolj se prenašajo družbena pooblastila na samoupravne organe komune, te,m večjo vlogo odigrava česa proizvodnje in procesa de-. družbena zrelost in sposobnost la, organizacije proizvodnje in organizacije dela, pridemo do solidnih osnov, na katerih bi bilo mogoče zasnovati izboljšave v organizaciji proizvodnje in dela in na katerih hi bilo moč zasnovati nagrajevanje delavcev. Seveda Smo si bili od vsega začetka povsem na jasnem, da dela na analitični oceni delovnih mest ne bomo opravili čez noč in prav fako smo vedeli od vsega začetka, da je pravzaprav to delo takega značaja, da sodi med normalna tekoča opravila vsake gospodarske organizacije. To se pravi, da smo z delom na analitični oceni delovnih mest začeli pravzaprav uvajati v prakso naših gospodarskih organizacij znanstveni način proučevanja dela, proizvodnje, vrednotenje dela in podobno. Povsem razumljivo je, da smo pri delu na analitični oceni delovnih mest naleteli na številne težave, tako objektivne kot subjektivne narave, vendar pa je res, da smo s tem delom odprli problem, kii odslej naprej sam zahteva nadaljnjih rešitev. Nedvomno bo za delo v bodoče zelo dragocenega po- aktiva,, ki dela v organih komunalne skupnosti- Poleg tega je predsedstvo Republiškega sindikalnega sveta svetovalo aktivu, naj se zavzame za to, da pred volitvami skrbno prouči in osvetli družben razvoj v komun,} in stvarne perspektive, ki jih imajo posamezne komune. Pri analizah gospodarske politike komun in gospodarskih podjetij naj bi sindikalne organizacije kritično osvetlile skrb organov komune za življenjske pogoje zaposlenih delavcev in na osnovi realnih možnosti, ki obstajajo, zahteval® določene spremembe v gospodarski orientaciji komune, to je take spremembe, ki bodo ugodno vplivale na izboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Kakor koli je res, da nekdanje zaprtosti delovnih kolektivov za ograje gospodarskih organizacij skoraj ni več, da »o se te piregraje med kolektivi In življenjem v komunalni skupnosti v pretežni večini podrle, p@ je vendar res, da je v gospodarski politiki komun, v gospodarski orientaciji njihovih (Nadaljevanje na 2. strani) Načrt Zakona o razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij v razpravi Razprava o načrtu Zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij traja do 15. oktobra. — Bralce opozarjamo, da je gradivo za razpravo, to je načrt Zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij in izvlečki iz obrazložitve k načrtu objavil »Rad« v številki 19, v posebni prilogi. Načrt zakona o razdelitvi’ skupnega dohodka gospodarskih organizacij je v javni razpravi. Obenem z načrtom Zakona je objavljena tudi zelo podrobna obrazložitev z ekonomsko-druž- NAS STANDARD ZGODBA, KI SE NI DOGODILA V NOBENEM NAŠIH KOLEKTIVOV sto, krivimo film, češ vse to nam kvari mladino. Res, včasih je to grenka resnica, vendar ne vselej. Nikdar ne smemo pozabiti, da je otrok takšen, kakršno podobo ima pred seboj, da otrok zna kar se nauči v rani mladosti, kar mu posredujejo njegovi starši. Tu v družini je začetek oblikovanja moralnih in etičnih prvin človeka, bodočega delavca — upravljalca. In prav zaraci tega ne morajo hiti starši v nobeni družbi, najmanj pa v naši, razrešen, svojih roditeljskih dolžnosti. Čeprav naša skupnost na različne načine pomaga staršem pri vzgoji otrok, jih vendarle ne odvezuje te dolžnosti. In napak je zvraeati krivdo na kogarkoli, če nismo m, sami storili tega, kar bi morali storiti. Teh nekaj misli smo zapisali ob »Tednu otroka«, ki traja od 30. septembra do 7. oktobra. praksa sili, da pripravimo občne zbore. Z-a nami je leto zelo razgibanega in plodnega dela, ko so naši delovni kolektivi začeli resno in temeljito proučevati probleme organizacije p,rol izvodnje, organizacije procesa dela, vrednotenja dela, resnejše kot doslej s® se začeli ukvarjati s komercialno gospodarskimi problemi in podobno. Poleg tega pa de za preteklo poslovno razdobje najznačilnejše zasedanje Kongresa delavskih svetov, na katerega so se delovni kolektivi zelo temeljito pripravili i,n ki nam je dal bogato gradivo, na osnovi katerega kaže delati v bodoče. Z vsem tem družbeno zelo razgibanim življenjem delovnih kolektivov' je neločljivo povezana aktivnost sindikalnih organizacij. Vsekakor bodo občni zbori opravili pomembno delo, če bodo posvetili skrbmi analizi aktivnosti sindikatov: če bodo jasno osvetlili družbene probleme, s katerimi so $e delovni ljudje ukvarjali, če bodo razložili delo. stališča, akcije itd. sindikalnih organizacij v zvezi z reševanjem problemov, pred katerimi so bili delovni ljudje ev preteklem poslovnem razdobju, in če bodo === -v, Standard — čarobna beseda. In vendar ga lahko otipljemo s prsti. Na primer: prvovrstno sukno po 300 dirt meter, in »Vespa« za 15.000 dinarjev, in radio za 3500 dinarjev in...! Ali, kot pravimo, da bi si želeli časov, da bi si od svoje plače kupili obleko z vsem kar ji pripada in da bi še nekaj ostalo. E j, to so vam sanje. Nenehno sanjamo o tem. In še nekaj: Da bi se 15 dni zabavali ob morju in z ostankom še lepo dočakali prvega. Kot sem dejal: samo o tem sanjamo in nič več. Sanjamo in delamo. In delamo zato pač, da delamo in je delovno mesto po spisku zasedeno. Kakih deset dni pred praznikom, se mi je pojavil, kdo ve od kod, mazolček na tisti strani telesa, katerega ime ni spodobno izgovoriti, kaj šele napisati. Se sesti nisem mogel in bolečine so mi prevzemale dušo in pamet. Brž sem poiskal zdravnika. In on, dober človek, mi je mirne duše predpisal bolniški dopust. Povsem razumljivo! Noge mi nosijo vsega 58 kilogramov, vštevši z zimsko suknjo, in kdo bi mu zameril, če mi od časa do časa predpiše nekaj dni dopusta. Po dveh, treh dneh, ko so »bolečine« izginile, sem obiskal soseda. Veste, on ima svoj telefon. 2e pri vratih sem mu potisnil v roke 100 dinarjev za deset planiranih razgovorov. Sosedu se je to dobro zdelo, saj sem menda edini, ki mu plača vsak telefonski razgovor. Ponudil mi je stol, da bi kar se da udobno urejal svoj posel. Zavrtel sem na telefonu pet številk. — Halo, (na drugem koncu žice se oglasi čivkast glasek). — Tovarišica prosim, ali je tam tovariš Toza? — Ni ga, tovariš. Dobil je pet dni studijskega dopusta. Veste ima neke izpite. — Hvala lepa. — Prosim. Se deset dinarjev. — Halo, ali je tam tovarišica Nada? — Ne, je ni. Odšla je h krojaču, da si pomeri obleko. — Hvala. — Prosim. Postal sem slabe volje. — Halo, prosim tovariša Joca! —• Oprostite. Tovariš Joca je spremil taščo na kolodvor. Vrača se v Pirot. Spustil sem slušalko in nisem rekel hvala. — Dajte mi — sedaj nisem rekel tovariš — Steva! — Ne morem. V drugi sobi študira reklamni del časopisov z ostalimi tovariši. Veste pripravljamo za praznik kolektivni izlet. To bo lepo in... Ko je izginila tista nepotrebna bulica za menoj, me je nanesla pot v večji urad. Za lepo razvrščenimi mizami, polnimi raznovrstnih papirjev, sede še lepša dekleta (kot bi jih izbral na lepotnem tekmovanju) in pletejo. Da, pletejo. Prva sebi šal, druga kapico v obliki polmeseca, tretja jopico, četrta nogavice, in pijejo kavo. Želim jim zdravja in uspeha pri delu. — Hvala lepa — so ml lepotice odgovorile kot v zboru. Kajne — se napravim tepčka — saj je to delavnica domače obrti. Rad bi kupil sinku volneno oblekico — in že odpiram denarnico. — Oprostite, zmotili ste se — me dobrohotno opozori plavuša z naočniki brez okvira. — Oprostite mi tjudi vi. 'Jer pletete sem mislil, da je to delavnica... — O ne, ne... samo dolgčas preganjamo in pletenje nam prav pride. Saj vidite kakšno bogseusmili vreme je. — Da, da, res je — pritrjujem. Potem pa se zaklepetamo o slabem vremenu, o metereologih in njihovih postajah in ne vem še o čem. In še bi klepetali, če ne bi preskočil na drugo stvar. — Prišel sem k vam pravzaprav službeno. Rad bi neke podatke o delu vaše ustanove, o njeni važnosti, o vaši prizadevnosti... — A tako! Hvala bogu, da se "nas kdo spomni in nas povpraša po našem zdrpvju. In prično govoriti o socializmu — da ti pamet zastane! Odprl sem usta in samo gledal kot šolarček učitelja. Pravcato seminarsko predavanje o požrtvovalnosti, standardu, malomarnosti delavcev, o razsipništvu, slabi trgovini, dragem blagu ... In s koliko strokovnostjo in znanjem! — Toda... toda... trenutek tovarišica — komaj.sem jo zaustavil. — Oprostite, tovarišica, izrazu, kakšne vrste kavarna je to pri vas med delovnim časom? — Glejte ga! A zakaj ne pridete popoldne k nam, da bi videli kako delamo. Seveda, tega nihče ne vidi. Sramota! Z lepih očk se ji je utrnila solza... — Prosim, oprostite mi in ne jezite se name. Res ne vem kakšen je vaš delovni čas, sem skesano priznal svojo krivdo in obrisal z robcem deklici solzo. — Naš delovni čas je dopoldne — je z ihto pribila. — Toda mi delamo običajno nadure, popoldne. — A, tako ... Dopoldne vezenje, Trepetanje, srebanje kave in plača, popoldne svinčnik in nagrada za nadure. Lepo. Torej, tu je vaš standard. — Kaj ima to opraviti s standardom? Mi ne delamo za stroji ročno, temveč umsko, duhovno. Mi ničesar ne proizvajamo ... — Da, v tem grmu tiči zajec, tovarišica! Menda smo se razumeli! benega in zakonodajno-pravne-ga stališča. Vse gradivo je torej trdna osnova za podrobno in konkretno razpravo. Načrt omenjenega zakona bo Zvezni izvršni svet predložil skupno s pripombami Zvezni ljudski skupščini v razpravo in odločitev. Prostor nam ne . dopušča, da bi podrobno obrazložili vseh 124 členov načrta in posamezne variante. Zato si tokrat razložimo le nekaj najosnovnejših značilnosti in načel, ki jih predvideva omenjeni načrt za bodočo razdelitev skupnega do-■ htidka- gospodarskih organizacij. Upamo namreč, da bo vsakdo, ki bo hotel res tvorno sodelovati v razpravi, prebral načrt Zakona in obrazložitev k njemu, ki ga je objavil »Rad« v svoji zadnji številki. Iz posameznih členov načrta in njegove obrazložitve je moč razbrati tale' načela: 1. V načrtu Zakona prihaja jasno do izraza značaj družbene lastnine proizvajalnih sredstev, oblika te lastnine in samostojnost gospodarske organizacije pri upravljanju teh sredstev; 2. predloženi način razdelitve dohodka uvaja načelo, da morajo veljati za vse gospodarske dejavnosti enaka merila; '3. zagotovljena naj bi bila stalna materialna spodbuda tako za gospodarsko organizacijo in vsakega posameznika za povečanje storilnosti dela, ob čemer naj pride tudi do polnega izraza načelo, nagrajevanja po delu; 4. vzpostavili naj bi takšne odnose med gospodarsko organizacijo in komuno, da bo za rezultate zainteresiran tako kolektiv podjetja, kot komura; 5. ob vsem tem naj bi bil. zagotovljen družbeni skupnosti vpliv za načrtni razvoj gospodarstva. Za vse enako merilo 1 Letos sta v našem gospodarstvu v veljavi dva načina delitve dohodka. Predloženi način razdelitve kot rečeno uveljavlja -načelo, da veljajo za vse gospodarske organizacije enaka merila, enotni mehanizem, glede delitve dohodka, ne glede na to, v katero . panogo spadajo Za vsa podjetja velja enak mehanizem razdelitve dohodka, razlika nastaja le v tehniki obračunavanja. V večjih podjetjih so namreč lahko dokaj (Nadsrlievanje na 5. strani) © »DELAVSKA ENOTNOST« p . IZ NAŠIH ORGANIZACIJ 27. septembra 1957 9 St. 40 | /,' /i Z O J A V K E f a šssjrSsss/Sssššsss*; 'ssssssssšssss/s/ssssss////ys/S/S///y/y/y/sy/>fr/j4WŽ, I 9 Delovni kolektiv tovarne »Svilanit« v Kamniku je te dni izvolil delavski svet, s čimer je prenehala prisilna uprava. Danes posluje podjetje že rentabilno, kar' kaže tudi polletna bilanca podjetja. Sedaj, ko so razmere urejene, kaže opozoriti na to, da je bila to za kolektiv dobra šola in da se bo odslej bolj zanimal za zvišanje storilnosti in za poslovanje podjetja. Po sedanjih ugotovitvah je bil eden izmed glavnih vzrokov za gospodarske težave prav v brezbrižnosti kolektiva za gospodarjenje podjetja... Tisti, ki so uspeli podjetje spet postaviti na noge, pa zaslužijo vse priznanje in javno pohvalo. — V. D. 9 Tovarna glasbil v Mengšu »Melodija« je uspela osvojiti nova tržišča doma in v tujini. Strunske inštrumente izvažajo sedaj v Združene države Amerike,"Anglijo in drugam. Na beograjskem sejmu so prodali za 20 milijonov dinarjev blaga. Za glasbila iz Mengša se zanimajo tudi v skandinavskih državah, Belgiji, Libiji in še drugod. Da bi bila proizvodnja še boljša, sodelujejo s podjetjem »Skala« iz Beograda, v Babnem polju pa so pred kratkim odprli obrat za kitare. 9 Delovni kolektivi v domžalski občini se vneto pripravljajo na občinske volitve. Člane občinskega zbora proizvajalcev bodo izvolili v 14 volilnih enotah, štel pa bo 23 odbornikov. Največ odbornikov bo iz' »Induplati«, »Toko«, ki jim slede še ostala podjetja. Družbene organizacije v kolektivih že sklicujejo predvolilna zborovanja, na katerih izbirajo kandidate za zbor proizvajalcev. — V. D. 9 Letošnji gostinsko turistični zbor bo v Portorožu 8. in 9. oktobra. Na programu imajo posvetovanje o problemih gostinstva in turizma v Sloveniji kakor tudi številne športne prireditve kolektivov gostinskih in turističnih podjetij. Posebej bodo razpravljali, kako bi uresničili sklepe kongresa delavskih svetov Jugoslavije v gostinstvu in turizmu. — >1. C. 9 Občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev za konjiško občino bo tudi letošnjo sezono pripravil več predavanj. Svet bo do srede septembra zbral imena predavateljev in snov tako, da bodo društva lahko sama izbirala, kar njihove poslušalce najbolj zanima. — V. L. 9 Komisija za analitično ocenjevanje delovnih mest v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah je že zaključila s popisom in opisom delovnih mest. Popis je pokazal, da bo potrebno morda tu in tam katera delovna mesta združiti ali uvesti celo nova. V popisu je namreč kakih 20 delovnih mest več kakor jih izkazuje tarifni pravilnik. Celotno gradivo so zdaj vrnili proizvodnim oddelkom, da bo lahko dal vsak član. kolektiva svoje pripombe, če morda njegovo delovno mesto ni dobro opisano. Ko bo to končano, bo komisija začela z ocenjevanjem. — V. L. 9 Pri posvetovalnici za delo v konjiški občini je še vedno prijavljenih precej takih, ki bi se radi zaposlili. Od teh jih 12 dobiva pomoč za začasno nezaposlene. Upravni odbor posredovalnice je predlagal, naj bi se takim, ki so sposobni za delo ter dobivajo podporo, čimprej omogočila redna zaposlitev. — V. L. 9 V opekami Loče pri Slovenskih Konjicah bodo kmalu zaključili z letošnjo glavno sezono. Doslej so delali večji del v dveh izmenah, v začetku prihodnjega meseca pa bodo eno ukinili. S sezonskimi delavci imajo sklenjene delovne pogodbe za sezonsko delo. Med njimi pa je veliko takih, ki v zimskih mesecih ne bodo dobivali podpore. V podjetju imajo stalno zaposlenih le okrog 30 ljudi. — V. L. 9 Tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev Koc troj v Slovenskih Konjicah že nekaj časa vzdržuje stike z neko tovarno v Zahodni Nemčiji, s katero bi lahko sklenila kooperacijo za izdelavo sušilnic za sušenje kož oziroma usnja. Ta teden so predstavniki podjetja Kostroj odpotovali v Nemčijo, kjer se bodo pogovorili o vseh možnostih in pogojih za medsebojno sodelovanje. V konjiški tovarni menijo, da bi za celotno večjo sušilnico morali v začetku uvoziti približno za polovico vrednosti sestavnih delov in aparatov, dočim pa bi ostalo izdelali doma. Kasneje pa bi lahko uvoz delov počasi zmanjševali ter bi jih usvojili v domači tovarni. Povpraševanje po sušilnicah od strani usnjarskih tovarn pa je precej veliko, zato se tako delo tudi gospodarsko izplača. — L. V. £ Sedanji ljudski odbor konjiške občine, ki je bil Izvoljen pred dvema letoma šteje 35 odbornikov, za novega pa je bil podan predlog, naj bi imel 46 članov. Od teh bi odpadlo na občinski zbor 29 članov, na zbor proizvajalcev pa 21 odbornikov. V tem zboru pa bodo imeli predstavniki industrije, obrti in trgovine 16 mest, saj te proizvodne panoge ustvarjajo letno tri četrtine narodnega dohodka v . občini, dočim pa bodo imeli proizvajalci iz kmetijstva pet članov v zboru proizvajalcev. V večjih podjetjih, kjer imajo dosti zaposlenih, bodo imeli svoje volilne enote, dočim pa bo potrebno več manjših združiti. Predvideno je, da bo na okoli 135 proizvajalcev v industriji prišel po en član zbora proizvajalcev. Za občinski zbor pa bo na vsakih 700 prebivalcev izvoljen po en odbornik. V kratkem bo na sedežu občine skupna seja odbornikov SZDL, sindikata in mladine, na kateri se bodo pogovorili o političnih in kadrovskih pripravah za bližnje volitve.,— L. V. 9 V Kompolah nad Štorami so te dni svečano proslavili petindvajsetletnico obstoja prosvetnega društva »Cvetke Jerinove«. Ob tej priliki so pripravili akademijo s pestrim sporedom, ki so se je udeležili tudi funkcionarji občine, odbora Socialistične zveze in Zveze Svobod. Sest članov so posebej pohvalili za požrtvovalno delo v društvu, ustanovitelja društva Alberta Jerina pa so izvolili za častnega člana. — J. M. 9 65 članov kolektiva železarne v Štorah so te dni dali kri. Ta številka je za ta kolektiv sicer majhna, pričakujejo pa, da bo dal kolektiv prihodnjič več krvodajalcev. — J. M. 9 Na zadnji seji tajništva izvršnega odbora sindikalne podružnice železarne Store so določili rok za izvedbo občnih zborov sindikalnih odborov in podružnic. Občni zbori odborov po obratih naj bi bili najkasneje do 20. oktobra, podružnični občni zbori pa do 24. novembra. Takrat bodo razvili tudi prapor, članom, ki sodelujejo v organizaciji že več kot štirideset let pa bodo podelili spominske plakete. — J. M. 9 Pretekli petek se je sestal sindikalni aktiv železarne Štore ter se podrobneje pomenil o pripravah na občinske volitve. Govoril je predsednik okrajnega sindikalnega sveta tov. Ivan Zmaher. — J. M. (Nadaljevanje s 1. strani) organov še v$e premalo čutita vpliv neposrednih proizvajalcev, še vse premalo je tistega neposrednega družbenega pritiska na gospodarsko organe v ' komuni, ki bi preprečil razne megalomanske, lokalistične, nepremišljene gospodarske akcije in ki bi zagotovil smelejšo orientacijo komun na ustvarjanje ugodnih življenjskih pogojev za zaposlene delavce. Sindikalne organizacije i,n delovni kolektivi so glede skrbi za življenjski standard še vse preveč enostransko usmerjene na zahteve v zvezi z višino zaslužkov, mnogo manj pa si prizadevajo vplivati na gospodarsko politiko odločujočih činiteljev. od katere potem posredno zavisi realna vrednost zaslužkov. Delavce v zbore proizvajalcev Vsekakor bi bilo zelo zanimivo. če bi občni zbori sindikalnih organizacij letos v večji mapi kot doslej osvetlili te probleme komunalnega sožitja in aktivnosti delovnih kolektivov prebrano, stanovanja, prevoz na delo in z dela, oddih med delom, za ugodno socialno počutje, za varnost socialno ogroženih delavcev in podobno. Nobenega dvoma ni, da je pobuda sindikatov in drugih družbenih činiteljev, ki so se v zadnjem času začeli zavzemati za ustanovitev socialne službe v gospodarskih organizacijah, doslej že rodila prav lepe rezultate- Zato bi bilo prav, da tudi o tej zadevi spregovore letošnji občni zbori in da osvetle probleme, ki ' se porajajo v zvezi z uvajanjem sistematične socialne službe v gospodarske organizacije. Ze teh nekaj problemov iz dela sindikalnih organizacij v preteklem poslovnem razdobju kaže, kako široko je bilo zasnovano delo organizacije v nat šem družbenem in gospodarskem življenju in s kako različnimi problemi so se sindikalne organizacije ukvarjale. Seveda pa omenjene zadeve še zdaleč ne pomenijo" celotnega delokroga organizacije v preteklem poslovnem razdobju. Vsekakor bodo posamične organizacije poleg omenjenih osnovnih problemov, s katerimi so se sinAkati ukvarjali v svojih letnih poročilih, 'osvetlile in analizirale še vse ostale svoje akcije. Vse to samo opozarja, ko'iko resne pozornosti ® skrbi zahteva priprava in izdelava poročila da je ministrski S”*t »na podlagi poročila predsednika vlade odobril besedilo pisma, ki popravlja načrt okvirnega sakona o Alžiru. Vlada je pooblastila ministrskega predsednika, da postavi vprašuje zaupnice med razpravo v skupščini, *e bo to potrebno. Sicer pa so se vsi voditelji političnih strank, ki so se udeležili razgovorov pri okrogli mizi, obvezali, da bodo zagovar-jali sporazum, ki vsaj začasno odstranjuje spor okrog bodoče izvršilne oblasti k Alžiru. Glavni spor je bil glede ustanovitve zveznega sveta alžirske izvršilne oblasti. Po dolgem barantanju so se sporazumeli, da bodo v načrtu zakona izpustili odločbe, ki govore o ustanovitvi tega organa. Sedanji okvirni zakon določa ustanovitev teritorialnih krajevnih alžirskih skupščin, izvoljenih na temelju splošnih volitev, ter osrednje skupščine. Šele 18 mesecev po volitvah v omenjene skupščine, bo novi zakon določil oblast, ki naj se podeli zveznemu izvršnemu svetu, ki je osnovni izvršilni organ. Ker pa je določeno, da bodo volitve šele čez dve leti po pomirjenju v Alžiru, bo novi zakon stopil v veljavo šele čez tri leta in pol. Praktično se je torej ponovno zavlekla izvedba tistih reform, ki naj ustvarijo »novi Al-žir«, o katerem je govoril predsednik socialistov Guy Mollet. Sporazum torej pomeni zmago desnice. Socialisti in ljudski republikanci so sicer dosegli pristanek za ustanovitev alžirskega političnega zveznega organa, desnica In njeni pristaši pa so dosegli, da bo oblast tega organa ostala še dolgo časa negotova obljuba. Predsednik vlade je reši’ vladno krizo, ki se je zdela neizbežna. Toda alžirsko ljudstvo vidi, da Francija nima nobene volje, da bi rešila tako imenovano alžirsko krizo in da bi priznala Alžircem njihove nacionalne pravice. Komentarji pariških listov dokazujejo, da se tudi francoski politični krogi ne motijo o pravih vzrokih, ki so privedli do omenjenega sporazuma. Predvsem gre za bližnjo razpravo o Alžiru v OZN. Dva dni pred sporazumom je zunanji minister Pineau izjavil: »Ce ne bo okvirni zakon odobren, ne bom mogel odgovarjati o izidu razprave v Združenih narodih.« Poznavalci razmer v Franciji in Alžiru pa se vprašujejo, ali bo ta sporazum imel v Združenih narodih tak učinek kot predvideva francoska vlada, ali bo prav nasprotno učinkoval. Sporazum namreč pomeni korak nazaj v primerjavi s prvotnim načrtom francoske vlade, ki ga je branil zunanji minister Pineau med svojo nedavno turnejo v Južni Ameriki in ZDA. Znano je, da so Aižirci že zavrnili prvotni načrt ln da so zavrnili tudi sedanji kompromisni. Spričo tega dejstva se je položaj Francije v OZN še poslabšal. Čeprav nudi sporazum pri okrogli mizi francoski vladi kratek oddih, ni še možno reči, da je črn oblak nad vlado izginil z obzorja. Nasprotno, v ■ parlamentu bo prav verjetno nastala nevihta. Izjave voditeljev strank po končanih razgovorih kažejo, da bodo poslanci v skupščini zahtevali še nadaljnje spremembe zakona. Med pogajanji so desničarski poslanci zatrjevali, da je »politična napaka« že sedaj predvidevati alžirsko izvršilno oblast. »Ce bi jo že sedaj predvidevali, bi se odrekli razpravi, ki bi utegnila postati zelo koristna med poznejšimi francosko-alžirskimi razgovori.« Guy Mollet pa je v imenu socialistov poudaril, da bi bila »praznina« v zakonu mnogo bolj nevarna. »2e sedaj je potrebno določiti okvir, skrajne meje,« je izjavil Mollet in dodal: »Ce bo vse ostalo medlo, boste videli, da se bodo Aižirci trudili, da gredo za vsako ceno pred rokom evolucije v naskok, da dosežejo izvršilno oblast brez mej suverenosti.« Vidimo torej, da hočejo eni in drugi z različnimi metodami doseči isto, torej, da hočejo še nadalje odrekati Alžircem pravico do neodvisnosti, češ da je Alžir sestavni del francoskega državnega ozemlja. Medtem ko se vlada veseli kratkega oddiha in ko Aižirci odklanjajo njen alžirski statut, pa predstavnik leve struje v fancoski socialistični stranki Gaston Defferre ostro napada sedanji okvirni načrt, vodstvo stranke in vlado ter v »Ex-pressu« napoveduje: »Kri bodo še nadalje prelivali in trošili n» stotine milijard vse do dne, ko se bomo morali spričo utrujenosti ali zunanjega pritiska umakniti iz Alžira in to vsebolj zaradi tega, ker nismo hoteli razumeti stvarnosti in ker nismo hoteli pravočasno ukrepati.« JANKO VRTIN, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA Za več dela manj. denarja temi predpisi ni v Da, za več dela matij denarja, če ste to hoteti vedeti, me je pozdravil Jankio. Pravkar je prišel jz jame in »o mu že -na poti povedali, da se nek novinar zanima zanj, iki b; rad vedel, kako so se odrezali ob letošnji delitvi narodnega dohodka. Oproščal se je. češ, poglejte me, tak sem. saj sem komaj prišel iz jame. Pa sva se le zmenila. Lani smo plačevali družbene dajatve iod dobička, letos pa se vse to računa na plače- Za nas je to slabo. Sicer pa prede slaba v vseh rudnikih, razen menda v Trbovljah. Kar poglejte: lani smo ustvarili pet milijonov dinarjev dobička in smo od tega dati federaciji dva in P°1 milijona. Letos pa moramo samo za prvo polletje plačati, tri in pol milijona dinarjev, torej milijon dinarjev več kot lami vse leto. Istočasno pa smo letos izkopali 2.850 'ton premoga več v prvem polletju kot lani v istem času ob istem številu zaposlenih. O tebi, tvojem delu, tvojih uspehih in težavah piše »DELAVSKA ENOTNOST« Nekaj s redu, če smo konec koncev kaznovani zato, ker bolje delamo. V prve-m polletju imamo že za milijon sedem sto tisoč dinarjev zgube. Cene premogu so plafonirane, reprodukcijski material je pa dražji (električni tok, les, gume in material za avtopark — premog namreč prevačajo s kamioni). Prav skrbi mas, kako bo s plačami, če bo šlo tak0 naprej. INII električarja, ki je politično bolj podkovan. Sicer pa velike razlike med kandidati ni, no, jaz sem se odločil za te tri.« »Kaj sodite o dosedanjem delu občine?« »Problemov je dosti: industrija je slaba, kvalificiranega kadra primanjkuje, kmetijstvo je slabo razvito. Ce bi se občina bolj zanimala za te stvari, bi delavci več zaslužili in več bi tudi napraviti. Za stanovanja so se kaj malo brigali. Naša tovarna je gradila četverček, potlej So ga dali občini. Delavci bodo težko prišli do stanovanj, če bodo tak® počasi gradili. Glede gospodarstva bi ne mogel kaj red'; le za stanovanja in za prehrano delavcev nad bi bolj skrbeli. Jaz sam se hranim v gostilni, kjer plačam 4.800 dinarjev na mesec za kosilo in večerjo. Hrana je bolj pičla in za delavce n.e zadostuje. Pred poldrugim letom smo imeli menzo v tovarni, potlej pa so jo zaprli, ker menda ni bila rentabilna. Predlagali smo, da bi mi dali prostor in posodo za menzo, druga podjetja naj bi dala pa kader. Razen tega ima naša tovarna precej njiv, ki bi jih lahko menza obdelala, ven-« dar iz vsega tega ni bilo nič.« 748 vagonov vina so prodali Tretji mednarodni vinski sejem je zaključen in na njem je bile prodanih 748 vagonov vina in to predvsem za izvoz. V količini prodanih vin niso všteti zaključki* ki so jih sklenili nekateri tuji razstavljale!. Največje kupčije so sklenili »Slovenija vino« iz Ljubljane, »Navip« iz Beograda, »Vi-nak« iz Ljublane, »Iskra vinoe iz Reke. »Vino Koper« itd. TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI Kot vsako leto imamo tudi letos po vsej državi »Teden boja proti tuberkulozi«, in sicer je to ta teden — od 22. do 29. septembra. Tokrat je geslo: »Pomagajmo družini tuberkuloznega bolnika.« Letošnji teden boja proti tuberkulozi naj torej opozprl na preventivne ukrepe in težave družin, ki imajo tuberkulozne bolnike. Teden naj osvetli socialni značaj tuberkuloznega obolenja in pomoč, ki so jo potrebni bolniki, najsi bo to od strani organizacije RK kot tudi drugih organizacij ter upravnih organov. Prav tako pa naj prikaže pomen boja proti tuberkulozi. Pri nas v Sloveniji je na primer zdaj 12.000 primerov tuberkuloznih obolenj. Povprečno je letno okrog 4000 novih obolenj. To je še vedno precejšnje število, čeprav je smrtnih primerov vedno manj. Tuberkuloza je torej še vedno velik problem. Boj proti njej terja vsako leto nad- milijardo din ati približno en odstotek celotnega slovenskega narodnega dohodka. To so ogromna sredstva, ki jih daje družbo za preprečevanje m zmanjševanje tega zla. Naši delavski sindikati so poklicani, da se vključijo v boj proti tuberkulozi predvsem v tem, da si ob svoji nenehni skrbi za delovnega človeka prizadevajo f.a. čim* bolj zdrave pogoje pri delu. Narodna heroja tovariš Stane Semič-Daki in tovarišica Olga Družina sta izročila prapor pionirskemu odredu »Bratstva in enotnosti«. OŠ GO 10 R / A " // / f PLAČEVANJE S. P. Celje: Pri istem podjetju ste bili zaposleni odl2. VII. 1655. leta do 31. III. 1956, ko je delovno razmerje prenehalo sporazumno. Toda izplačali Vam niso nobene plače iz dobička, pa čeprav ste bili v podjetju zaposleni 8 mesecev in 15 dni. — Odgovor: Za leto 1955 Vam plača iz dobička ni pripadala, ker ete bili v letu 1955 zaposleni šele 5 mesecev in 18 dni. Verjetno pa je podjetje v prvi tretjini 1956 obračunalo dokončne plače to dobička za L 1955, ker je v tem č? u bil potrjen zaključni račun za preteklo leto. Ko pa je podjetje delilo plače iz dobička na podlag; občasnega obračuna za prvo četrtletje ali pa morda polletje 1956, pa niste več bili v delovnem razmerju s tem podjetjem in zato spet niste imeli pravice do plače iz dobička. Potemtakem niti za leto 1955 niti za leto 1956 niste še imeti pravice do plače iz dobička. K. A. Žiri. Naredba biv. ministra za narodno obrambo ni bila objavljena v Uradnem listu, pač je bila razposlana vsem organom, pristojnim za predvojaško vzgojo. Poslana pa jim je bila zato, da se po njej ravnajo in zato tudi uredba o nadomestilih delavcem gospodarskih organizacij za čas, ko so odsotni z dela, govori samo o povračilu izpadle plače za čas, ko opravljajo službo požarne oz. protiletalske varnosti. Je pa splošno veljavno pravilo, da mora izpadlo plačo povrniti tisti, ki je odsotnost z dela povzročil. Se bo pač treba poslužiti tožbe na okrajno sodišče, T. F. Lj. Polje: Ker se Vam je nudila možnost boljše zaposlitve, je direktor plinarne pristal na sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Toda pri tem Vam je bil postavljen pogoj, da se pismeno odpoveste pravici do plače iz. dobička, To ste tudi storili, ko ste podpisali sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Če bi namreč na ta pogdj ne pristali, bi verjetno ne billo mogoče prenehati delovno razmerje po sporazumu. Radi bi vedeli, ali je res, da ne pripada plača iz dobička delavcu, ki gre iz podjetja na podlagi sporazuma? — Odgovor: Če je res, kar pišete, je treba pripomniti, da se je podjetje poslušalo docela nedovoljenega sredstva, da je ravnalo v nasprotju z načelom prostovoljnosti in direktno oškodovalo delavca za pravico, ki mu jo zagotavlja 69. člen uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij. Po tem členu imajo namreč pravico do plače iz dobička ob končnem obračunu vsi tisti delavci, ki so bili tekom leta s podjetjem najmanj tri mesece v neprekinjenem delovnem razmerju in jim je delovno razmerje prenehalo po sporazumu z gospodarsko organizacijo. Sicer res ni Izrecnega pravnega predpisa, po katerem bi se delavec ne mogel niti pogodbeno odpovedati zakoniti pravici. Pripravljajoči se zakon o delovnih razmerjih bo to izrecno predpisal. Toda ne glede na to menimo, d’a je tak pristavek v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katerim se delavec odpoveduje svoji pravici do plače iz dobička, pravno ničen, torej brez pravnih posledic. Potemtakem bi imeli kljub takemu dostavku pravico do plače iz dobička, ko bo podjetje ob zaključnem računu za leto 1957 dokončno obračunavalo plače iz dobička. To naše mnenje je podprto še s tem, da ste se tej pravici nekako morali odpovedati na zahtevo podjetja. Tak postopek v naših gospodarskih organizacijah nima mesta in je tuj socialističnim odnosom ter načelu prostovoljnosti in zakonitosti v delovnih razmerjih. Zato menimo, da je tak pristavek ničen, če je, da ponovimo, res, kar trdite. DELOVNA DOBA M. J. Žibrše: Na zavodu za socialno zavarovanje so vam rekli, da se kar odpovejte delovni dobi od 1920 do 1938. leta, ker za ta čas zaposlitve nimate na razpolago prič. Radi bi vedeli, ali je stališče zavoda pravilno oz. kaj bi kazalo storiti? — Odgovor: Seveda je treba vsako delovno dobo dokazati in v ta namen predložiti zavodu za socialno zavarovanje dokazila, po katerih je možno zatrdno dognati obstoj delovnega razmerja v zatrjevanem času. Zgolj trditev zavarovanca samega skoraj nd mogoče upoštevati kot dokaz o določeni zaposlitvi. Priporočamo, da zahtevate od zavoda za socialno zavarovanje odločbo o priznanju delovnem dobe. Zoper to odločbo se pritožite in pritožbo vložite na sekretariat Izvršnega sveta za delo. Samo ta postopek Vam lahko priporočilno. Nič pa ni mogoče reči, kakšen bo izid. Če nimate nobenih dokazov o obstoju rednega delovnega razmerja v času od 1920. do 1938. leta, potem bo ta čas zares zelo težko upoštevati. Ne more pa uslužbenka enostavno izjaviti, da se odpovejte neki dobi. O tem ne more odločati ona osebno, temveč mora biti izdana pismena in obrazložena odločba po zakonu o splošnem upravnem postopku. KANDIDIRANJE R. Z. Kropa: Ali lahko kandidira v občinski ljudski odbor uslužbenec okrajnega Ljudskega odbora? — Odgovor: V svojem pismu pišete, da so različna mnenja o tem, ali uslužbenec, zaposlen v okrajni upravi, lahko kandidira za odbornika občinskega ljudskega odbora ali ne. Nesporno je, da kandidira lahko vsak državljan, ki je polnoleten in ima državljanske pravice. Kandidira lahko torej tudi uslužbenec okrajnega ljudskega odbora. Drago vprašanje pa je, ali je lahko uslužbenec okrajnega ljudsk -ga odbora — odbornik občinskega ljudskega odbora. Tu pa je spet odgovor pravzaprav jasen. Odbornik pa ne more biti. Če torej uslužbenec okrajnega ljudskega odbora kandidira in je tudi izvoljen, mu preneha uslužbensko razmerje, če z izvolitvijo postane odbornik ljudskega odbora. Ni namreč nujno, da postane odbornik ljudskega odbora vsak, ki kandidira. Zato za kandidiranje r>i nobene omejitve, ki zadeva uslužbence ljudskih odborov. Toda ti ne morejo biti hkrati tudi odborniki ljudskega odbora. Ali so eno ali drugo. SKIH ORGANIZACIJ BODO PETNAJSTLETNICO PIONIR-PROSLAVILI V VSEH NAŠIH REPUBLIKAH Pionirski odred »Bratstva in enotnosti« je krenil na pohod Decembra bo minilo 15 let, odkar je bila v Jugoslavija ustanovljena pionirska organizacija. To obletnico bodo proslavljali prionirji Jugoslavije vse jesenske in zimske mesece z najrazličnejšimi prireditvami, ki bodo dosegle svoj vrhu-’ nec na državni praznik 29. november. Petnajsta obletnica rojstva pionirske organizacije je ne samo praznik te organizacije. temveč prav vseh, ki so kot vzgojitelj zrasli iz nje in živeli v njej. Med svečanostmi, s katerimi bodo pionirji dočakali 29. november, bodo — razen številnih medodrednih srečanj, partizanskih večerov, pogovorov s preživelimi prvimi pionirji, ki so pred petnajstimi leti, v letih naše revolucije, združeni v pionirskih odredih, sodelovali s kurirskimi izvidni-škimi in diverzantskimi akcijami v bojih, še pionirski pohodi. Med vse te svečanosti sodi na častno mesto Zvezni pionirski pohod Bratstva in enotnosti. V vseh republiških središčih se bo zbralo po deset pionirjev iz vsake republike, ki bodo skupno odšli v novo ustanovljenem tovariškem odredu na pohod po poteh, po katerih so hodili njihovi očetje, starejši bratje in sestre v partizanskih brigadah. Med pohodom si bodo ogledati zgodovinske kraje osvobodilne borbe, spoznati ljudi, ki tam žive in ki so se tam borili za svobodo, srečali nekdanje pionirje, ki so položili temelje sedanji množični pionirski organizacij L Tud v Ljubljani se je zbral odred Bratstva in enotnosti, in okrog njega številni ljubljanski pionirji in pionirke — ki so prišli, da bi se posloviti od svojih tovarišev, ki so se namenili na pohod. Mlademu odredu je izroči! prapor odreda Bratstva in enotnosti narodni heroj Stane Semič-Daki, vsak član odreda pa je sprejel še značko, ki sta jim jih pripela na prsi narodna heroja Daki in Olga Družina. Potem so še določili komandirje čet in ob zvokih vojaške godbe in ob spremstvu številnih pionirjev krenili na pot. O svojih vtisih s pohoda bodo gotovo še dolgo potem pripovedovali svojim tovarišem v domačih odredih. Še posebno lepe vtise bodo odnesli pionirji iz drugih republik, kakor tudi tisti slovenski pionirji, ki se bodo vrnili jz drugih, bratskih republik. 0 SOCIALNI IN ZDRAVSTVENI PROBLEMATIKI OBČINE KAMNIK Tudi tu - mnogo Potrebujemo nov zdravstveni dom, gimnazijo, prosvetni in iizkuiturni dom ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO ISOl ustilo za kovine in steklo Te dni je, tako kakor povsod po naši deželi, tudi Kamnik v vrtincu predvolilnega dogajanja. »Kamničan« je s častitljivo hitrostjo sopihal iz Ljubljane, mimo črnuških tovarn, domžalskega raddobddajnika, hitro . se razvijajočih Jarš (kar kmalu bodo prerasle Mengeš), nato mimo Duplice z moderno industrijsko stavbo in stanovanjskim nebotičnikom in prisopihal v stanj in sodobni Kamnik. Vlak je bil poln: na vseh postajah so vstopali dijaki, ki so zasedli mesta in takoj odprti . knjigo ali zvezek, profesorji, tehniki, delavci, 'ki so se iz Ljubljane ali vmesnih postaj peljali v službo v Kamnik ali kakšno vmesno postajo. Seveda dijaki so Sli v Kamnik in že “od njih sem slišal, kako tesno jim je v stari šoli i,n da bodo zato kmalu dobili novo... Odpeljal sem se tja do predora, prav v Kamnik in krenil proti mestnemu središču. Državljani so hiteli po svojih opravkih. In jaz za njimi. Ni m,e vodila pot niti k zdravniku niti v lekarno niti ha občino — vsaj tako ne kot občane kamniške komune, čeprav sem se tudi sam namenil na občino, toda le. da bi videl in slišal »z merodajnega mesta«, kako so se Kamničani spoprijeli s svojimi problemi — tistimi, ki sodijo v to rubriko — pred oktobrskimi volitvami. Kaj neki m; bo povedal predsednik občine? Toda reporter in niti kdorkoli drug ob tisti ur,; ni mogel do njega. Tajnica je pojasnjevala: *Ne more vas sprejejti, štirje so pni njemu. Pridite pozneje.« »Pozneje« je spet pojasnjevala: »Žal, spet ne bo nič. Zdaj jih je -kar šest pri njemu. Razpravljajo o vodovodu — le prisluhnite, kako so živahni...« (Seveda, ne bi bil novinar, če predsednika kljub temu n-e bi ujel. Ravno ko je odhajal na zbor volivcev — gradbenih delavcev. Njegovo izjavo za bralce Delavske enotnosti berite na drugem mestu). Več sreče, prav tako mo-ram resnici na ljubo povedati, sem imel v pisarni (pred katero sem srečal vrsto, pretežno mladih deklet, ki bi se želela zaposliti), kjer je na vratih pisalo »Zdravstvo in socialno varstvo«. Ujel sem načelnika oddelka tovariša Petra Kl-avčiča in ni minilo več kot da mi je -razložil, kako njihov oddelek — kljub temu, da »prepričevanje ni odveč«, — vedno naleti na več koit potrebno razumevanje občinskega ljudskega odbora, (pri čemer je seveda mislil na -občinski proračun), se je pojavil tudi predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo, tovariš Jakob Kralj. ' ' »Kot naročeno!« sem vzkliknil. Tovariš Klavčič pa je pripomnil: »Zdaj vam bo lahko dal -kakšno predvolilno izjavo, saj kandidira za nov občinski ljud- ski odbor na terenu Graben.« Šalil se je, toda jaz sem mislil resno. »Naše probleme smo reševali na mnogih sejah, toda prav zaradi tega, keir je naš svet izredno posrečeno sestavljen — v njem so delavci, gospodinje, upokojenci, zdravstveni in socialni delavci, ki so se -resno lotili vsakega vprašanja — je naše delo uspešno. Prepričan sem, da tako sodijo tudi državljani, tudi pravično. Mislim na delitev podpor mlajšim in starejšim socialno ogroženim, žrtvam fašističnega terorja, otrokom padlih borcev ala drugim, starejšim in mlajšim, ki so pomoči potrebni. Nismo Pozabili tudi na štipendiranje socialnih delavcev. V bodoče -bo še potrebno okrepiti delo Sveta za varstvo družine, čeprav pri tem ne mislim, da ta svet že do-sedaj ni zadovoljil. Zel0 se trudimo zato, da bi tudi v Kamniku dobila brezalkoholno restavracijo. Mislim, da bi bila sedanja gostilna »Ma-lograjski dvor« najbolj primerna za prostor, kjer bi se 'lahko shajala kamniška mladina. Še naprej bi lahko tam prirejali plese, toda ne bi bilo potrebno točiti alkoholnih pijač, k; več-krate pripeljejo do neljubih dogodkov. Zdravstvena služba pa je na tesnem s prostori. Zaenkrat so vse naše orginacjje, splošna zobna, otroška, dispanzer za žene, protitu-berkuloznl dispanzer, raztresene na štirih koncih našega mesta. V »Zdravstvenem domu«, tako ga le imenujemo, so čakalnice hodniki, na otroškem dispanzerju prav tako, le da je tu še huje: nj mogoče ločiti zdrave in bolne otroke. Torej je potrebno zgraditi nov zdravstveni dom, da pri tem ne omenjam, kakšna stiska j® v šoli, da kamniška mladina nima telovadnice, da nimamo prosvetnega in telovadnega doma sploh. Zdravnikov imamo dovolj, dobri so in priljubljeni- Na primer dr. Železnikova, ki je ena najbolj požrtvovalnih zdravstvenih delavcev naše komune. Sama je pregledala vse šoloobvezne otroke — pri čemer smo ugotovili precejšnjo podhranjenost, kar je torej poseben problem, ki ga bomo z organiziranjem oziroma še z boljšim organiziranjem mlečnih šolskih kuhinj skušali odpravljati. Dokto.r Železnikova je specialist za "otroške bolezni. Njeno specializacijo je štipendirala naša občina, in danes lahko rečemo. da se -nam je že bogato obrestovalo. Sploh bi morale občine posvetiti štipendiranju zdravstvenih, tako kot prosvetnih kadrov, še večjo pozornost. Ne morem niti mimo stanovanjskega problema. Nikoli se ni v Kamniku toliko gradilo kot zdaj, vendar še vse premalo — tako kot vsepovsod. Toda stisko omejujemo vedno bolj in kolikor se da. Sedaj proučujemo tudi to možnost: V okolici Kamnika in Duplice so veliko gradili tudi zasebniki- Lep® hiša so to, toda v njih so izgotovljena in opremljena stanovanja le v spodnjih prostorih hiše. medtem ko so zgornji prostori še vedno neizkoriščeni. Če bi dogradili tudi te, bi pridobili vsaj še 80 stanovanj. Potrebno je le nekaj dobre volje.« Po tem razgovora sem obiskal še tovariša Jožeta Mraka, ki mi je povedal, da I5e te vzgojna in poklicna posvetovalnica kaj kmalu uveljavila tudi v Kamniku. Nje,no delo je tako pestro , da bi zahtevalo poseben članek. Pohitel sem še V »Zdravstveni dom«. Poslušajmo, kaj mi je povedal upravnik dir. Kirn: »Trenutno zaradi dopoistov zdravstvenega osebja kar težko opravimo vse delo, Ko smo vsi tu pa že gre. Primanjkuje nam le srednjemedicinskega kadra, toda to je vsesplošni problem. Vs; bi radi nov zdravstveni diom. Kje bo stal in kakšen bo? To je posebno važno, kajti naši graditelji še v tem pogledu nimajo dovolj izkušenj. V Kamniku potrebujemo zdravstveni dom, ki bo služil svojemu namenu vsaj petdeset let, toda ne želimo si nekaj preveč luksuznega, toda niti premajhnega ali pa takega s premalo, danes tako potrebnih prostorov. V naši občini je približno 5.000 zavarovancev, brez , svojcev. Moramo pa še računati na splošno zavarovanje, ko bodo zajeti tudi kmečki prebivalci — kamniška občina pa ima več kot 19.000 prebivalcev, pa nam je vsem jasno, kakšen bo to problem. Naj povem že to. Pred kratkim smo v delovnih kolektivih priredili anketo o zdravstveni službi in delu Zavoda za socialno zavarovanje. Odkrito povem, da so imeli delavci tehtne pripombe. Prepričan sem, da bomo kjer bo le mogoče kritiko upoštevali.« Še kratek obisk v dispanzerju za žene lin otroški ambulanti, na Titovem trgu, »Tam nad Delikateso«. Tovarišico Franjo Kiš, patronažno sestro, sem ujel še na cesti. Še sreča, da ni bila tako kot njena tovarišica Cvetka Šnajdar — na terenu. »Povejte mli nekaj 0 svojem delu.« »O, — pravkar sem se naučila voziti Moped, ki nam ga je preskrbela občina. Tako laže obiskujem matere in otroke na domu. Maram povedati, da je naša patronažna služba dosegla že veliko uspehov. Samo v nekaj zadnjih mesecih je umrljivost dojenčkov padla za dva odstotka. Matere vsepovsod upoštevajo naše nasvete in če so le možnosti, se ravnajo po njih. Tudi naši trojčki iz Hru-ševioe dobro uspevajo-« Dan s® je nagibal h koncu, v Kamniku pa ja bilo še toliko važnega in zanimivega. Saj pravim, mnogo želja, kdo bi jih vse naštel! D. D. TOVARIŠ JANKO ALFRED, PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KAMNIK »PROBLEMOV NE MANJKA« »Nov občinski ljudski odbor Kamnik bo štel 51 članov, od teh jih bo 29 v obč. odboru in 22 v zboru proizvajalcev. Mislim, da je število pravilno zbrano in da bo ta nov občinski odbor lahko najbolje obravnaval in reševal svoje naloge. Katere nove naloge stoje pred njim? Predvsem bo moral nuditi vso pomoč industriji kamniške komune, kajti naša industrija ima namreč zastarel strojni park, ponekod dotrajane zgradbe, marsikje ne ustrezajo sanitarne naprave ali pa jih sploh ni. Ob \’sem tem pa bo najvažnejša naloga povečati proizvodnjo in delovno storilnost. Poiskati bo moral in tudi izkoristiti vsako možnost za razvoj že obstoječe industrije. Predvsem mislim na tovarno »Titan«, keramični -kemično industrijo in pa »Stol«, ki pa že kombinira v svoji proizvodnji uporabo lesa in kovin. Glede obrti čakajo novi ljudski odbor važne naloge. Razširiti bo moral uslužnostne obrti, modernizirati trgovino, zgraditi preskrbovalni center, sodobneje opremiti trgovine, • zastaviti vse sile za gradnjo nove pekarne, izboljšati gostinsko mrežo In ukrepati, da bi se poe spešil turizem v našem kraju. Posamezni predeli občine so zelo slabo preskrbljeni s pitno vodo. Zato bo novi občinski ljudski odbor moral stremeti za tem, da bo zgradil nove vodovode tam, kjer so ti življenjsko potrebni In seveda tam, kjer bo sodelovanje prebivalcev največje. Lahko rečem, da Je problemov toliko, kot je zborov volivcev, oziroma še več. Mislim le na največje, kot na primer na gradnjo šol, od katerih je nedvomno najpotrebnejša v Kamniku in še v nekaterih drugih krajih. Prav tako je naši veliki občini in pa samemu mestu Kamniku nujno potreben zdravstveni dom, da bi vsi sedanji oddelki zdravstvenega doma, ki so razstreseni po vsem mestu, lahko dobili prostore na enem mestu. Graditev stanovanj pa bo morala sploh biti osnovna ln stalna naloga, ki jo bo moral reševati novi odbor. Prav tako, s tem v zvezi, bo moral novi ljudski odbor reševati druge komunalne probleme mesta Kamnika (asfaltiranje ulic itd.), vsekakor problemov ne bo zmanjkalo.« ♦r OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA Lenin in jamongravljaiie V zadnji številki našega lista smo na tem mestu objaviti resolucijo o delavski kontroli nad Industrijsko proizvodnjo, ki jo je ob koncu oktobra 1917 sprejela prva Vseruska konferenca tovarniško-obratnih komitejev. Ta resolucija pa ni bila osamljena. Bila je plod dolgotrajnega dela boljševiške partije. Lenin je z veliko pozornostjo, s pravcato materinsko skrbjo, negoval In usmerjal dejavnost prvih organov delavske kontrole, ki naj bi bili zametki bodoče široke samouprave delovnih ljudi. V svojih znanih »Pismih od daleč«, ki jih je napisal še v Švici, je Lenin opozarjal: »Možni in potrebni so nadaljnji koraki proletariata, koraki, usmerjeni h kontroli proizvodnje, razdeljevanju najvažnejših proizvodov, uvedbi »vsesplošne delovne obveznosti« Itd. Ti koraki so neogibno potrebni v teh pogojih, ki jih je ustvarila vojna.« V dneh februarske revolucije 1917 je Lenin večkrat govoril o delavski kontroli In trdil, da je resnična delavska kontrola nad proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov možna le »v pogojih oblasti delavcev In kmetov, v pogojih podrejanja manjšine prebivalcev večini...« Pred Vserusko konferenco boljševi- kov 17. aprila 1917 je Lenin objavil svoje »Aprilske teze«, v katerih je med drugim rečeno: »7. Takojšnja združitev vs<"h bank v deželi v eno samo splošno narodno banko pod kontrolo sovjetov delavskih odposlancev. 8. Naša neposredna naloga ni »uvedba« socializma, temveč samo prehod h kontroli sovjetov delavskih odposlancev nad družbeno proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov.« Maja 1917 je bila v Petrogradu ustanovljena »Centralna komisija za obnovo In ohranitev normalnega dela v industrijskih podjetjih«, ki je imela nalogo, da »sprejema in vsklajuje ukrepe za obnovo normalnega dela v industrijskih podjetjih ter organizira stalno dejavno družbeno kontrolo nad vsemi industrijskimi podjetji.« Lenin je ob tej priložnosti pisal: »V delavski sredini se krepi zavest o potrebi proletarske kontrole nad tovarnami in sindikati.* V člankn »Neizogibna katastrofa in brezmejne obljube« Lenin zahteva, naj vlada izda uredbo, ki »mora dati pravico kontrole ne samo vsem sovjetom delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, ampak tudi delavskim svetom v velikih tovarnah ter predstavnikom vseh velikih političnih strank. Vse trgovske knjige, vsi dokumenti morajo biti pristopni kontroli.« Zlasti pomembno vlogo pri razjasnjevanju pomena in oiganizacije delavske kontrole je odigrala mestna konferenca tovarniško-obratnih komitejev Petrograda, na kateri so dobiti boljševiki absolutno večino. Pod vplivom boljševikov je bila na tej konferenci sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno: »3. Pot za rešitev pred katastrofo je le v vzpostavitvi delavske kontrole nad proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov. Za to kontrolorje potrebno: 1. da se v vseh odločilnih ustanovah zagotovi večina iz vrst delavcev; 2. da obratni in tovarniški komiteji, centralni in krajevni sovjeti delavskih in obratnih komitejev ter krajevni sovjeti delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, kakor tudi profesionalne mladinske zveze, dobe pravico sodelovanja pri kontroli ln da se jim obvezno daje na razpolago vse trgovske in bančne knjige ter obvezno sporoča vse podatke; 3. da imajo iste pravice tudi predstavniki vseh demokratičnih in socialnih strank. 4. Delavsko kontrolo, že priznano s strani kapitalistov, je potrebno brez odlašanja razviti s številnimi premišljenimi in postopnimi podrobnimi ukrepi, ki bodo v popolnosti uravnali proizvodnjo in razdeljevanje proizvodov v korist delavcev.« Nekaj mesecev po zmagi revolucije je Lenin pisal: »Delavsko" kontrolo imajo v rokah delavci in uslužbenci podjetij neposredno ati po svojih predstavnikih, ki jih'je treba takoj izvoliti. Tem izvoljenim predstavnikom delav- cev in uslužbencev Je treba dati na razpolago VSE knjige in dokumente brez izjeme, prav tako pa tudi predati VSA skladišča In zaloge materiala ter proizvajalna orodja brez izjeme ... Sklepi izvoljenih predstavnikov so obvezni za lastnike podjetij, prekličejo jih lahko le Sindikati in kongresi... V vseh podjetjih splošno državnega značaja so VSI lastniki in VSI izvoljeni predstavniki delavcev ter uslužbencev odgovorni za najstrožji red in disciplino v podjetjih ter za obvarovanje premoženja...« Lenin je poznal nevarnost birokratizma, ki je nujno rasel iz zaostalosti in drugih težav mlade socialistične republike, ki so bile posledica kapitalistične obkolitve in imperialističnega pritiska, zato je opozarjal: »Z birokratizmom se je možno bojevati do konca, do popolne zmage le tedaj, če vse prebivalstvo sodeluje v upravljanju.« Nič kolikokrat je govoril o nujnosti krepitve samoupravnih organov in pisal: »Mi cenimo kot najvažnejše in najdragocenejše dejstvo, da so se za upravljanje zavzeli delavci sami.« In dalje: »Treba je apelirati na iniciativo delavcev in nameščencev... v njihove roke predati del dobička pod pogojem, da organizirajo vsestransko kontrolo in povečajo proizvodnjo.« In spet: »Socialistična organizacija proizvodnje v splošnem državnem obsegu: upravo imajo delavske organizacije (sindikati, tovarniški in veletovarnlškl odbori) pod splošnim vodstvom sovjetske oblasti, ki je edina suverena.« Ta načela je Lenin sto in stoVrat poudaril, za njimi je vedno težil in jim ostal zvest prav do svoje smrti. Sistematično zajemanje in izkoriščanje odpadkov je/ tudi ena izmed značilnosti napredne gospodarske države. Veliko naporov je bilo treba vložiti, da smo v tej gospodarski dejavnosti dosegli uspehe, s katerimi ne zaostajamo za ostalimi evropskimi državami. Pri tem delu smo naleteli na veliko razumevanje prebivalstva in se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. Telefon: 30-573, 32-664 Direktor: 32-732 NAČRT ZAKONA 0 RAZDELITVI DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V RAZPRAVI la n ilnvor (Prenos s 1. etrani) večje razlike v dohodkih in tudi v dohodkih delavcev kot v manjših in sicer kot posledica razmeroma visoke ravni vloženih sredstev. V manjših pod- Načrt zakona o novi spod-budnejši delitvi dohodka gospodarskih organizacij je v razpravi. Vendar nam razprave ne bodo nič pomagale, če ne bomo polneje izkoriščali strojev in naprav, pospeševali rast storilnosti dela in zmanjševali stroškov proizvodnje, kajti samo vse te stvari lahko vplivajo na večji dohodek, večje prejemke in večje sklade podjetij. NOVA USNJARSKA STROKOVNA KNJIGA sa ni dovoli Menda ni pri nas nobena dru-stroka tako revna glede strokovne literature, kot je usnjarska. Imamo sicer odlične Usnjarske strokovnjake, k; pa so vsi tako zaposleni, da imajo Vse premalo časa za pisanje kakih učnih knjig. Vendar naši strokovnjaki marljivo slede tehničnim novostim po svetu prebirajo vso dosegljivo strokovno literaturo. Le tako lahko svoje znanje posredujejo mlademu kadru v proizvodnji, v besih strokovnih šolah, predvsem v naši štiriletni srednji tehnični usnjarski šoli »Usnjarski tehnikum« v Domžalah in ®a naši fakulteti. Absolventi ‘Usnjarskega tehnikuma« v Domžalah se zaposle po končanem šolanju v tovarnah usnja kot prevzemale! surovih kož, tehniki v taninskl industriji, laboranti v taninski in usnjarski industriji in se tudi lahko vpišejo na tehniško fakulteto, oddelek za kemijo. V usnjarski stroki je zaposlenih mnogo delavcev. Saj je samo v Sloveniji 13 tovarn usnja. V Srbiji 14, v Hrvatskj 13, v Bosni in Hercegovini 4, v Makedoniji 2, v Črni gori pa 1 tovarna. Poleg tega zaposlujejo usnjarske strokovnjake tovarne čevljev, zbiralnice surovih kož, itd. Vsi tl delavci in strokovnjaki, dijaki in študenti so vse doslej pogrešali sodobno strokovno literaturo v domačem jeziku. Njihove dolžnosti pa so iz leta v leto večje- , Da bi odstranili to vrzel so mnogi usnjarski strokovnjaki OBISK MLADIH L1T0STR0JCEV v puljski ladjedelnici Sobotno popoldne In nedeljo so litostrojski »Mladi proizvajalci« prijetno in koristno izko-ristiili. S svojim avtobusom so se popeljali v sončno Istro, v Pulo, k svojim prijateljem, Baladincem ladjedelnice »Ulja-nik«. Vezi, ki vežejo ti dve podjetji so nastale o*b pritoki kooperacijskih del in osebnih stikov v Litostroju. Sedaj mladi Litostroj c; vračajo obisk. Koper je ostajal za njimi, po-Rledi pa so brli še up-rti v oddaljeni Trst, v morje luči. Sko-medlo svetlobo je prodiralo Bhakomeroo svetlikanje tržaških svetilnikov. Kaj bi pisa-l o razpoloženju teh mladih ljudi v avtobusu! Se predsednik upravnega odbora se je počutil mlajšega. Slovenska pesem je donela po kamnitih istrskih tleh in ga pretapljaia v hrvaške pe-en>; o morju in ljudeh. Po nekaj urah vožnje smo pri-v Pulo. Sprejem predstavnikov mladinske organizacije *® organov samoupravljanja ^Ijanika«, je bil prisrčen j n to-PeL Pri družabnem večeru in ^'esu se je ustvarilo vzdušje, ki bo ostalo slehernemu v trajnem in prijetnem spominu. v razgovorih smo izmenjali misli 0 gospodarskih do mladinskih ^Prašanj ih. Ker bo v kratkem njihov mladinski konlgres, je razumljivo, da so se zanimali Predvsem za delo in zaključke ®°ngresa LMS. Ugotovili so, da n°do izkušnje mladih Litostrojev, članov »Kluba mladih proizvajalcev«, lahko koristno upo-^'tii, saj jih vetžejo skupne želje in cilji. Ob zaključ-1(11 so sklenili, da si bosta obe ^'ladinski organizaciji dopliso-in skupno reševali svoje Probleme. Drugi dan so si Litostrojci Ogledali ladjedelnico »Uljanjk« P* staro ladjedelnico na otoku uku, Tam se mogočna dviga 6 nedokončan tramper »Zagorim ki imra 10.200 ton nosilnosti, .n je eden največjih tramper-ki jih doslej gradimo pni t^s. Čaka še na opremo, dose-e'l Pa bo 14 vozlov na uro. ogled ladje »Zagorje« so T^rebovali precej časa, saj je k^-Sa 149 metrov. Na njej ka- šati vzkliki: »Tudi ta odlitek so naredili v Litostroju!« V eni izmed delavnic sestavljalo 7.500 KS Dieselov motor, ki je' namenjen »Zagorju«. Ne daleč od »Zagorja« se je zibala ladjica, ki je ob tram-perju izgledala kot orehova lupina. To je bila »Utoka«, ki je stara ravno toliko kot ladjedelnica. Na njej se je izmenjalo že šest generacij in zato predstavlja pravo muzejsko vrednost. V suhem doku čaka na teplavitev že popravljena tovorna ladja »Durmitor«, ki ima 7.500 ton nosilnosti. Povsod so našli nekaj zanimivega. Zares čudovito je bilo! Tudi vožnja na drugi strani Istre proti Reki, je bila nepozabna. V srcih vseh je ostalo prepričanje, da s tem obiskom ne bo konec stikov in prijateljskega sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi mladinci.'* Mavtl predlagali, naj bi kaka naša založba zaprosila strokovnjaka svetovnega slovesa dr. Hermanna Losweja iz Ludwigshafna, da bi dovolil prevod svojega usnjarskega, kemično-biološke-ga dela »G-erbereitechnische UnterrichitsblStter, češ, da bi to delo v domačem jeziku mnogo koristilo našim strokovnim kadrom. »Nova proizvodnja«, glasilo Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS je dobila dovoljenje avtorja za prevod tega dela iz nemškega na slovenski jezik. Delo sta prevedla tov. dr. ing-Samo Kalin in ing. Tone Arzenšek. Prevajanje je bilo težko, ker je bilo potrebno v mnogih primerih čele ugotoviti naj-pravilnejše domače strokovno izrazje. Zaradi številnih kemičnih formul in matematičnega stavka ni bilo mogoče v vsej Sloveniji dobiti tiskarne, ki bi prevzela tisk tega dela, dokler ni priskočil na pomoč delovni kolektiv tiskarne v Kopru, ki je to delo pred nekaj dnevi do-tiskal. Knjiga se naroča pri upravi »Nova proizvodnja«, Ljubljana, Trubarjeva 15, po din 700.— za izvod. Knjiga obravnava važne kemične osnovne pojme, histologijo kože, emulgatorje in sredstva za mehčanje kož, konzerviranje kož, vsa dela v lužnicl (namak, luženje, razluženje in čimžanje, razmaščenje), yse vrste strojenja (kondenzacijsko strojenje, strojenje z bazičnimi kovinskimi solmi, strojenja z rastlinskimi in sintetičnimi strojili, kombinirana strotenja), barvanje usnja, maščenje usnja in dodelava usnja. Knjigi je dodano abecedno kazalo vseh pojmov, tako da more strokovnjak takoj najti ustrezno stran za tvarino, v kateri se želi spo-polniti. Tako je naša usnjarska stroka dobila važno strokovno knjigo, ki bo zelo koristna za zboljšanje razmer v naših ushjar-skih podjetjih in povečala znanje naših strokovnjakov. A. L. jetij pa so razlike največkrat zelo majhne. Zato je za manjše gospodarske organizacije predvideno pavšaliranje družbenih obveznosti, to je. vnaprej določena višina družbenih obveznosti. Za vse gospodarske organizacij e torej veljajo enaki splošni pogoji poslovanja. Za izkoriščanje družbenih sredstev morajo gospodarske organizacije plačati določene zneske v obliki obresti na sredstva, in sicer v zneskih, sorazmernih višini vloženih sredstev, ne glede na ustvarjen dohodek. Nadaljnja obveznost do družbene skupnosti je davek na promet, ki enako zajame določen del dohodka pri vseh gospodarskih organizacijah, ki proizvajajo isto vrsto proizvodov. Bistveno novo merilo za izpolnjevanje splošno družbenih obveznosti gospodarskih organizacij je izločevanje dela dohodka za splošno družbene potrebe. Dohodek gospodarske organizacije, ustvarjen nad zneskom, ki preostane po izplačilih zaradi izkoriščanja sredstev in za proizvodnjo določenih dobrin (obresti na sklade, zemljarina in davek na promet) se postavlja v odnos proti minimalnim osebnim dohodkom delavcev in tako se izloča določeni del dohodka za splošno družbene potrebe. Samostojnost — bistvena značilnost Bistvena značilnost v predloženem načrtu je pravica gospodarske organizacije, da sama razdeljuje dohodke — potem ko je izpolnila družbene obveznosti — na osebne dohodke delavcev in sklade. Prav ta pravica samostojnosti pa obenem tudi nalaga gospodarskim organizacijam veliko odgovornost za pravilno delovanje vsega mehanizma razdelitve, posebno pa plačnega sistema. Do sedaj je, seveda na drugačen način, družbena skupnost ali bolje -rečeno država, razdeljevala dohodek na plače in sklade, in sicer centralno za vse gospodarske organizacije. Vnaprej pa naj bi bilo to prepuščeno' podjetju samemu in kolektiv bo s tem prevzel nase z-elo pomembpo družbeno funkcij o. Podjetje lahko ustvari na osnovi takšne razdelitve zelo velik dohodek in sicer na osnovi večje storilnosti in vrste drugih subjektivnih činiteljev, toda tudi na osnovi stabilnejšega trga in drugih objektivnih činiteljev. ki lahko na različne načine, vplivajo na ustvarjanje dohodka. Delavski sveti bodo morali poslej zelo podrobno razčleniti, v čem ie zasluga kolektiva za takšno ali drugačno rast dohodka in v koliko je na to vplival trg ali drugi objektivni činitelji. Napak bi bilo večino sredstev razdeliti med ko-lektiv kot osebni dohodek m jih le prav malo vložiti v sklade podjetja. Zainteresiranost kolektivov za čimve-oje sklade podjetij mora biti pravzaprav tolikšna ko-t zainteresiranost za čimv-iš-ji ose-bnj dohodek, kajti od večj-il) skladov podjetij je odvisen nadaljnji raz.voj podjetja, modernizacija s-trejev in naprav, gradnja stanovanj itd. Minimalni zaslužek —-novost Po omenjenem načrtu bo družba zagotovila vsakemu proizvajalcu minimalni zaslužek. Istočasno pa bo določena osnova za progresivno razdelitev dohodka po proizvodnosti in koristnosti dela. Minimalni zaslužek, oziroma dohodek delavca, ki ga sestavlja še ustrezen prispevek za socialno zavarovanje, stanovanjsko izgradnjo itd, naj bi se določal na posamezne delavce, ne pa za gospodarsko organizacijo kot celo-to. Tak minimalni dohode,k zato nima ničesar skupnega s prejšnjim obračunskim pl-afrni-m skladom. Minimalni osebni zaslužki ter dohodki, ki kot minimalni pripadajo posameznemu delavcu ter jih podjetje ne bi moglo zmanjšati na račun enih, -razlike pa prenesti na -račun drugih delavcev. P-ri določanju takega minimalnega dohodka bi upoštevali stopnjo kvalifikacije in stro-" kovnosti delavca, nada-lje posebne pogoje de-la itd. Seveda pa pri tem ne bi upoštevali stvarnih pogojev v posameznih gospodarskih organizacijah ali celo morda na posameznem delovnem mestu, ker ne gre za dohodke, ki se dejansko izplačujejo posameznim delavcem, temveč je to samo osnova za razdelitev presežka dohodka med gospodarsko organizacijo in družbo, To pomeni, da b-i praktično v celoti določil; minimalne zaslužke za posamezne poklice. Za prehodno dobo. dokler ne bodo določeni minimalni osebni dohodki, bi velja-le kot minimalni dohodki sedanje plače no tarifnih pravilnikih s prispevki za socialno zavarovanje, stanovanjski sklad in prispevkom za proračuna politično teritorialn-i-h enot, vendar zmanjšuje za 20’/». Določitev minimalnih, družbeno zagotovljenih osebnih dohodkov, je namreč zelo obsežen posel, ki terja določen čas. dobre priprave in širokih razprav. S tarifnimi pravilniki, pravilniki o normah in premijah, pa bi m-oralo podjetje zagotoviti uresničevanje načel nagrajevanja po delu in spodbujati interes vsakega posameznega delavca za čimvečjo rast storilnosti. Ti kriteriji naj bi bili odločilni za oblikovanje osebnih dohodkov. Ne dobiček — temveč storilnost in večji osebni dohodek na prebivalca bosta merilo Dohodki politično teritorialnih enot nai bi se torej poslej drugače oblikovali, S tem pa naj bi se tudi spremenila usmeritev komune v ekonomskem pogledu. N-jen-a perspektiva ne bi bila več v podjetjih, ki ustvarjajo velik dobiček, alj le-tega napihujejo na različne načine, temveč njen interes bi bil poslej polna zaposlenost v komuni, čimvečjj dohodek kot posledica večje produkcije In storilnosti itd. V tem bi se torej skladali interesi tako podjetja kot tudi komune. Komuna nai 'bi skrbela za čim-boljše pogoje .poslova- nja gospodarskih organizacij, kajti s tepi bi skrbela tudi za stalen in vse vetji dotok sredstev v svoj proračun in sklade. To bi bila tudi dobra osnova za nadaljnjo graditev in krepitev komunalnega sistema. Načrt Zakona o -razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij torej prinaša obilo novosti in odpira seveda tudi vrsto novih vprašanj. Prav zato je potrebna čim tUnel-jitejša razprava, ki na-j ne bo prakt-i-cistična, temveč podprta s k-on-kret-nimi primeri iz podjetij. V njej naj pridejo d-o izraza po- G0SP0DARSKE VESTI »Bratstvo« so splovili V reški ladjedelnici »Prvi maj« eo splovili motorno Linijsko ladjo »Bratstvo«. To ladjo gradi reška ladjedelnica za jugoslov. linijsko plovbo. Ladja ima. nosilnost 2500 ton. Piranska ladjedelnica splovila prvi železni tanker V remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu >o minuli teden spioAlj Selezni tivnker (za prevoz naftnih derivatov). Tanker Je naročil donavski Lloyd iz Sisku Ta ladjedelnica je doslej izdelovala samo lesene ladje in še lo maniše tonaže. Splovitev tankerju je torej velik proizvodni uspeh kolektiva piranskih ladjedeSnicj, Tanker je dolg 72 metrov, širok 10 in visok 2.00 m. Sam tehta okoli 300 ton, s tovorom pa 1300 ton. Lastnega pogona nima, temveč ga vleče vlačilec. V Senovem manj rudarjev in več premoga Rudarji rudnika rjavega premoga na Senovem so v letošnjem prvem polletju nakopali 136.501 ton premoga in presegli predvl- bude za še boljše rešitve, kar vse naj prispeva k ekonomič-nejšemu poslovanju naših podjetij. Kaj nas zanima? Spočetka smo dejali, da pričakujemo od sindikalnih odbornikov, članov delavskih svetov in upravnih odborov, direktorjev, delavcev i-n uslužbencev podjetij, da bodo posredovali našemu listu svoje pripombe k omenjenemu načrtu. Zanima nas in upajmo, da bo teh odgovorov obilo, ali omenjen; sistem nudi dovoli spodbude za znižanje 'materialnih stroškov, ali je dovol-j spodbuden za povečanje produktivnosti dela ekonomičnej-šega izkoriščanja delovne sile, izpopolnitve si-ste-na nagrajevanja. Prav tako nas zan-ima, kakšna je ocena posameznikov glede značaja i-n v-lo- denl načrt proizvodnje za 6 odst. V rudniku pa je v primerjavi z lanskim letom za 5 odst. manj zaposlenih. Kako so to dosegli? Z boljšo organizacijo dela. z zvišanjem vseh storitev, predvsem pa jamskih. Za 143 milijard dinarjev pogodb Vodstvo Zagrebškega velesejma ugotavlja, da je bilo letos sklenjenih za 143 milijard din pogodb in je to največji komercialni uspeh, ki je bil dosežen doslej na neki sejmski prireditvi v Jugoslaviji. Naša podjetja so na sejmu sklenila pogodbe za izvoz izdelkov v vrednosti za okoli 12 milijonov din. po pogodbah, sklenjenih na velesejmu pa bo naš trg dobil raznih proizvodov v vrednosti 19 milijonov dolarjev. Za 17 milijard dinarjev raznih avtomobilov V Tovarni avtomobilov v Mariboru so letos že prodali raznih vozil za 6 milijard dinarjev. V prvem polletju so izpolnili skoraj 53 odst. letnega finančnega plana. Prvih 100 avtomobilov, ki jih iz- ge minimalnih plač. kaj bi morali v podjetjih storiti za še hitrejšo -rast storilnosti in znižanje proizvodnih stroškov (mogoče snovanja birojev, oziroma oddelkov za produktivnost in p-odobno) iitd. 149 tud; v metrov. Na njej delavnicah sio se sli- Avtomatična pekarna «l5*°gra(i je dobil prvo avtomat-rah,Pekovsko peč, pri kateri upo-V J®jo za gorivo plin ali nafto. kruh4 uri speče ta ped 1.300 kg tleti Ko bosta dograjeni Se dve Oti.;', , posta vse delo v pekami tajala dva človeka. Peč je h...Je'ktiralo podjetje za avtoma-elektroniko, izdelalo »Termo-e'ektro«. Ste zanl- <8ri1o ljw * Pe^ovs-ka podjetja J0 za ta novi Izdelek naše in- P R O. I I V O P 'N' j A v ' j V E T U dolžnosti na višjem položaju; izpopolnjuje svoje znanje, kaj-2) kaj je treba storiti za na- ti če tega ni, potem je ves trud (Nadaljevanje in konec) Personalna uprava podjetja ima seveda obilo d-ela, če hoče uresničiti tako obsežne smotre. Zaradi boljšega uspeha prilagaja ocenjevanje delovnemu mestu. Tako je moč ugotoviti, kako delavec izpolnjuje zahteve na svojem delovnem mestu. Ocenjevanje preddelavca obsega tele točke: 1. Delovni učinek po količini, kakovosti in času; 2. prihranek stroškov in vzdrževanje čim nižjih stroškov; 3. izboljšave v delu — predlaganje in uvajanje ,'boljših proizvodov. delovnih postopkov itd.; 4. odnosi s podrejenimi sodelavci, napotki, poučevanje, razporejanje po sposobnosti, doseganje dobrega razpoloženja za delo. V podjetjih daje ocenjevanje v povprečju tele rezultate. Skupina A — izredne sposobnosti 5‘Vo Skupina B —nad povprečjem 20% S-kupina C — povprečni 50% Skupina D — izpod povprečja 20% Skupina E — premajhne spodobnosti 5%. Ocenjevanje mora prav tako pokazati, ali posamezniki nai kako ga o-pravlja; svojih delovnih mestih ustrezajo vsem zahtevam, oziroma, kje tii lahko njihove sposobnosti koristneje uporabili. Zato je treba odgovoriti tudi na tale vprašanja: 1. ali ima imenovani prirod-ne sposobnosti za sedanji posel; 2. če jih nima, za katero dejavnost je najsposobnejši; 3. za kakšno napredovanje bi ga lahko priporočili v svojem ali katerem drugem oddelku; 4. za kakšne odgovorne položaje prid© v poštev v bodočnosti (preddelavec, šef, specialist itd.); 5. kaj bi morali nuditi posamezniku, da bi lahko dosegli te smotre: vzgojo, prakso, premestitev. Ocenjevanje v velikem podjetju V kratkem vam bomo povedali, kako-poteka ocenjevanje v podjetju Westingshouse Eiectrik Corporation. Za ocenjevanje uporabljajo dva obrazca: prvega o opravljanju posla, drugega pa o zmogljivosti, ki je zaupne narave. V prvem so zajete štiri skupine ocen: 1. © osebnih sposobnostih; 2. o znanju in sposobnostih; 3. o delu, ki ga opravlja in 4. o prizadevanju in učinku. V taki s-kupini je deset činiteljev, o katerih se izreka sodba. Tako spadajo na primer v skupino 1) tile momenti; vpliv na ostale; odločnost in sposobnost za razsojanje; živahnost in logično mišljenje; samozavest; iznajdljivost; zdravstveno stanje itd. V četrti skupini odgovarjajo na vprašanja, ali si posameznik prizadeva zmanjšati stroške in predlaga izpopolnitev delovnih postopkov itd. Zato, da bi dosegli čimvečjo objektivnost o ocenah tudi razpravljajo s tistim, ki ga ocenjujejo. V drugem obrazcu odgovarjajo na vprašanja, ato lahko pride posameznik v poštev za odgovornejše položaje. Za odgovor na t.a vprašanima iščejo mišljenja številnih starešin, potem Pa šef personalnega oddelka razpravlja o tem s pristojnim šefom oddelka. Ta del ocene m.ora predvsem odgovoriti ali zdravstveno stanje posameznika dopušča njegov nadaljnji razvoj ali pa bi bilo za podjetje škodljivo, če bi ga premestili ; pretrga vse stike z materjo, ker pa tega ni hotel storiti, so mu izposlovali odpustnico. Wefobu tudi očitajo, da je »nelojalen«, ker je dovolil materi, da je prišla lani decembra na njegovo poroko. Nemški sindikati grajajo Adenauerja Zveza sindikatov Zahodne Nemčije je poslala kanclerju Adenauerju odprto pismo, v katerem poziva vlado, naj prepreči dviganje cen. V zadnjih mesecih je namreč prišlo v Zahodni Nemčiji do precejšnje podražitve osnovnih življenjskih predmetov. Brezposelnost v Detroitu V Detroitu (ZDA), ki ima kakih 1,800.000 prebivalcev, je 104.000 brezposelnih delavcev. V zadnjem mesecu se je število brezposelnih povečalo za 6.000. Sindikati zahtevajo, naj vlada podpre načrte za reorganizacijo industrije, gradnjo novih tovarn in javna dela, ki jih je pripravil posebni odbor državljanov Detroita. Stavka delavcev v Painesvillu V Painesvillu (ameriška država Ohio) je stavkalo 18.000 delavcev, ki delajo v tovarnah tekstilne družbe »Industrial Rayon«. Stavko so napovedali zato, ker družba ni hotela odobriti nove delovne pogodbe, ki med drugim določa tudi zvišanje mezd. Kongres Svetovne sindikalne federacije Dne 4. oktobra se bo začel v Leipzigu IV. kongres Svetovne sindikalne federacije. Na dnevnem redu kongresa so referati o mednarodnem sodelovanju in prijateljskih odnosih sindikalnih organizacij ter o vlogi sindikatov v boju za krepitev neodvisnosti narodov, za obrambo svetovnega miru, razorožitev in zboljšanje življenjskih razmer delavskega razreda. Na kongres bo poslala svojo delegacijo tudi Zveza sindikatov Jugoslavije, čeprav ni članica te mednarodne sindikalne organizacije. Bevan v Moskvi Britanskega laburističnega voditelja Aneurina Be-vana, ki se že več dni mudi na obisku v Moskvi, je minuli petek sprejel tudi prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze, Hruščev. Po sestanku je Bevan izjavil, da je Hruščevu razložil stališče britanskih laburistov do razorožitve in da - je ugotovil, da je to stališče bliže sovjetskemu razorožitvene-mu načrtu kot pa načrtu britanske vlade. Bevan je dejal, da ga je v Sovjetski zvezi rfajbolj prevzela široka akcija za gradnjo stanovanj, ki ji posvečajo vso pozornost ne le v Moskvi, temveč v vseh drugih mestih, skozi katera je potoval. Vedno več delavskih sveiov na P'ljskem Na Poljskem je že 2.824 delavskih svetov, vseh podjetij pa je 8.874. Največ delavskih svetov je v rudarskih in elektrogospodarskih podjetjih (86,6 %), v gozdarstvu in lesni industriji (85,8 %), v težki industriji (84,7 %) in v gradbeništvu (63,3 %>), najmanj pa v lahki in predelovalni industriji. V vseh delavskih svetih je 39.245 članov, od tega 26.360 delavcev ali 67,2 odstotkov. Boj za priznanje sindikata Iz Montreala v Kanadi poročajo, da stavka rudarjev družbe »Gaspe Cooper Mine« še vedno ni končana. Začela se je že pred tedni, ko so delodajalci odpustili predsednika sindikata rudarjev. Družba namreč ni hotela priznati sindikata, čeprav se je vanj včlanilo nad 95 % rudarjev. Od tedaj rudarji stavkajo. Delodajalci so skušali razbiti stavkovno gibanje s stavkokazi, vendar niso uspeli. Niti s sodnijo in policijo ne morejo prisiliti stavkajočih, da bi se vrnili na delo. Rudarji zahtevajo, naj družba prizna sindikat in naj ponovno sprejme na delo predsednika sindikata. IZ JAPONSKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA V kratkem nas bo obiskala delegacija japonske sindikalne centrale Sohio, kj je največja sindikalna organizacija na Japonskem. Ob tej priložnosti objavljamo nekaj podatkov o dejavnosti Sohia, o njegovem boju za zboljšanje življenjskih razmer japonskih delavcev in o vlogi, ki jo igra v sindikalnem gibanju in javnem življenju Japonske. Fevdalno-fouržoazni režim fašističnega kova, ki je pahnil Japonsko v vojno in prizadejal japonskemu ljudstvu ogromno zla, je leta. 1940 razpustil vse delavske politične in strokovne organizacije. Eksplozija atomske bombe v Hirošimi je naznanila velik poraz, obenem pa začetek novega obdobja za japonsko delavsko gibanje. Okupacijske oblasti so že leta 1945 — da bi razbile temelje agresivnega fevdalno-buržoaznega režima — dovolile ustanavljanje in delovanje delavskih sindikatov. Število članov sindikatov in sindikalnih organizacij je izredno hitro raslo. Ob koncu leta 1945 je bilo na Japonskem 707 sindikalnih organizacij s 378.480 člani, ob koncu 1846. leta 17.265 organizacij s 4,849.329 člani, ob koncu leta 1949 pa že 34.688 organizacij, ki so imele 6,655.460 članov. V prvih povojnih letih je japonski proletariat živel v izredno težavnih socialnih in gospodarskih pogojih. Inflacija je bila vedno večja, cene visoke, mezde nizke. Od leta 1946 do 1948 so se najnujnejši življenjski predijietni podražili za 3-krat. Mezde so bile znatno nižje kot pred vojno, čeprav je znano, da so bile predvojne mezde japonskih delavcev med najnižjimi na svetu. Se celo leta 1950, torej pet let po vojni, so bile realne delavske mezde za 15% Inanjše kot leta 1935, da sploh ne govorimo o. letu 1947, ko so japonski delavci dobivali le 30% predvojnih mezd. Marca 1946 so sindikati organizirali prvo splošno stavko, .ki je zapisana v zgodovini japonskega delavskega gibanja kot začetek vojne napovedi.velekapitalu. Stavkalo je nad 3 milijone delavcev. Od tedaj je bilo na Japonskem več tisoč stavk in večinoma so bile uspešne. Prva leta po vojni je imela v sindikatih velik vpliv Komunistična partija. Zaradi stalinistične politike sovjetske vlade, ki -so jo japonski komunisti nekritično zagoVarjali, zaradi vedno bolj ostre blokovske politike in vojne na Koreji pa je Komunistična par- O K N O V s v ti j a hitro izgubljala svoje pozicije. Delavci so zapuščali komunistične sindikate in se zbirali okrog socialistov, predvsem okrog njihovega levega krila. Leta 1950 so socialisti organizirali sindikalno federacijo, ki jo poznamo pod imenom Sohio. Socialisti so nasprotovali agresiji v Koreji, obenem pa tudi mirovni pogodbi z ZDA, protestirali so proti preganjanju komunistov itd. Sohio je v nekaj letih postal najštevilnejši in najvplivnejši japonski sindikat. Danes ima 3,150.000 članov, vseh sindikalno organiziranih delavcev in nameščencev pa je kakih 6 milijonov. Najpomembnejša naloga Sohia je izbojevati večje ekonomske in socialne pravice delavcev. Pa tudi političnih akcij ne zapostavlja. Skupno s socialistično stranko, „ ki ima v parlamentu 176 poslancev, se zavzema za odpravo ameriških vojnih oporišč na Japonskem in za razveljavitev, mirovne pogodbe z ZDA, zahteva prepoved uporabe atomske bombe in se upira težnjam reakcionarnih vlad, ki se trudijo, da bi ponovno uvedle nekdanje nedemokratične protideiavske . zakone in oborožile Japonsko. Vojna na Koreji je povzročila hiter dvig japonskega gospodarstva. Leta 1947 je na primer proizvodnja dosegla le 37.4% predvojne, leta 1954 pa že 152.8%. Obenem seje dvignila tudi življenjska raven. Po pbdatkih OZN pa so povprečne realne mezde japonskih delavcev devetkrat manjše od povprečnih mezi d ameriških delavcev, šestkrat manjše od mezd britanskih delavcev, štiri- unconocS krat manjše od mezd Italijanskih delavcev itd. Zato je boj za zvišanje realnih mezd kljub nekaterim uspehom na tem področju še vedno osnovno geslo sindikatov. Na letni konferenci, ki je bila letos spomladi, je Sohio sklenil, da bo ustanovil inštitut za proučevanje delovnih odnosov. Ta inštitut bo znanstveno in dokumentarno proučeval probleme delovne sile na Japonskem, še posebej pa dejavnost vlade in kapitala za zvišanje proizvodnosti dela, ki povzroča brezposelnost, obenem pa zvišuje dobičke delodajalcev. Sohio je znan po svojih »spomladanskih« in »jesenskih ofenzivah«. »Oriental Ecorio-mist«, organ japonskih poslovnih krogov, je marca letos pisal: »Spomladanske in jesenske delovne ofenzive' japonskih sindikatov, ki jih vodi Sohio, so postale redni dogodki sezone. Ko se začno, se avtomobili ustavijo, tramvaji in vlaki stoje, pošta ne dela, proizvodnja premoga pa korpaj da ne preneha.« Ko je »Oriental Economist« objavil te vrstice, je bila »spomladanska ofenziva« najbolj ogorčena. V prvih vrstah boja so bili sindikati železničarjev in rudarjev. Po podatkih japonskega tiska je 111. in 12. marca 1957 stalo 113 potniških in 191 tovornih vlakov, 16. marca 158 potniških in 190 tovornih vlakov, 28. marca pa 6fl potniških in 299 tovornih vlakov. Dne 12. maja je bilo na železnicah nakopičeno 40.000 ton blaga. Odlična organizacija »ofenzive« je presenetila celo delodajalce, ki so morali letos poleti javno priznati, da je njihova »protiofenziva« propadla. Sohio pa že pripravlja »jesensko ofenzivo«, ki bo zajela vse važnejše industrijske panoge in večja podjetja ter ustanove, kjer obstajajo možnosti za izbojevani e zagotovljene minimalne mezde. Sedaj izdeluje načrte za napad, ki bo verjetno podoben lanskoletnemu. Tedaj je na primer Zveza delavcev in nameščencev državnih podjetij in javnih služb predložila svoje zahteve in ker so jih delodajalci odklonili, jexod 15. do 17. novembra organizirala prvo tridnevno stavko, od 26. do 28. novembra drugo in od 5. do 7. decembra tretjo. Tudi ostali sindikati so med »ofenzivo« organizirali tri glavne napade. Kako bo potekala letošnja »jesenska ofenziva«, še ni znano, napovedujejo pa, da bo zelo ostra in ogorčena. »Ofenzive« Sohia, v katerih sodelujejo številne sindikalne zveze, utriujejo solidarnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Japonske, obenem pa krepijo sindikalne organizacije. Danes je na Japonskem kakih 13 milijonov zaposlenih, v sindikatih pa je organiziranih le nekaj nad 6 milijonov."Skoraj 90% članov sindikatov je zaposlenih v velikih podjetjih. V podjetjih, ki imajo manj kot 30 delavcev, pa je le 4.5% članov sindikata. To pomeni, da obstajajo še velike možnosti za razširitev in okrepitev sindikatov ter njihovega vpliva v javnem življenju Japonske. Glas n sindikatov Slovenile Izdala Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenilo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casoptsno-zalošnJškega pod.ctja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva to oprav« LlubVana Čufarjeva ulica 1 — Doro sindikatov. — Telefonurednlštva to uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-6 ne-1-221 — List tzhals vsak ne te k. *" Rokopisov ne vračamo, — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.