Minister Schölten na obisku v Mohorjevi ljudski šoli in pri Narodnem svetu Zvezni minister za pouk, umetnost in šport, dr. Rudolf Schölten, bo danes, v petek, 12. 4. 1991, ob 8. uri zjutraj obiskal ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu. Nadalje bo obiskal ljudsko šolo Lipa ob Vrbskem jezeru, kjer si bo ogledal dvojezični pouk z dodatnim učiteljem. Pred obiskom ljudskih šol bo minister dr. Schölten obiskal tudi Narodni svet, kjer ga bodo seznanili s položajem slovenske narodne skupnosti, predvsem z vidika vprašanja dvojezičnega šolstva. Pred odhodom na Dunaj bo minister Schölten obiskal še Koroški deželni šolski svet. naš tednik LETO XLIII. Številka 14 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 15. aprila 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Župnik Pol-dej Zunder ščiti tamilske begunce na Rebrci: „Če bo potrebno, tudi za cerkvenimi zidovi!“ Foto Fera Župnik Zunder varuje na Rebrci 18 tamilskih beguncev NSKS pozval kanclerja na pomoč: „Neizplačana podpora za narodne skupnosti naj koristi vsaj beguncem.“ V velikem tednu je prebegnilo čez slovensko mejo na Koroško 23 tamilskih beguncev; zatekli so se v Železno Kaplo, od koder jih je Avstrija hotela zopet vrniti v Slovenijo. Begunci, ki so zaprosili v Avstriji za politični azil, pa so k sreči našli pomoč pri župniku Poldeju Zundru, ki je Tamilcem začasno odstopil zavetišče v mladinskem domu na Rebrci, kjer jih ščiti pred eksekutivo. OPOZORILO Po § 10 Zakona o narodnih skupnostih je narodnostni sosvet obvezan, da vsako leto posreduje zvezni vladi najkasneje do 1. maja finančni načrt o zaželenih ukrepih in podporah na področju razvoja manjšin za naslednje ko-iedarsko leto. Narodnostni sosvet bo na svoji naslednji seji 25. 4. 1991 razpravljal o finančnem načrtu za leto 1992. NSKS in KKZ pozivata vsa društva, da posredujejo okvirne finančne načrte za izvedbo večjih Projektov v letu 1992 najkasneje do 18. aprila 1991 tajništvu NSKS aü KKZ (ne Uradu zveznega kanclerja!). Svobodnjaki se zavzemajo za zastopstvo manjšine v Deželnem zboru koroški svobodnjaki so najavili, da bodo vložili iniciativni predlog za zastopstvo slovenske narodne skupnosti v koroškem Deželnem zboru. Klubski Predsednik Jörg Freunschlag je to naz-nanil pretekli ponedeljek. Sklep je sprejela FP na klubski klavzuri v Beljaku, ko Je obravnavala vprašanje volilne refor-rrje' Model samostojnega zastopstva slovenske narodne skupnosti v koroškem deželnem zboru je pred kratkim jzdelal prof. Pernthaler. O tem modelu b° kmalu zavzel stališče tudi Narod-bostni sosvet, ki bo sklical na to temo Posebno sejo. Sicer so beguncu zdaj lahko formalno zaprosili pri okrajnem glavarstu Velikovec za azil (okrajno glavarstvo je prišlo samo na Rebrco), toda o izidu prošenj za azil še ni nič jasnega. Tem bolj odločna in jasna pa je pomoč župnika Zundra, ki bi v primeru, da bi Avstrija ne bila pripravljena sprejeti azilantov, nudil zavetišče tamilskim beguncem tudi za cerkvenimi zidovi. Trenutno oskrbujejo begunce pod vodstvom Anice Fugger in župnika Poldeja Zundra tudi trije nastavljenci Katoliškega delovnega odbora. Kako dolgo bodo Tamilci še ostali na Rebrci, še ni jasno, na vsak način pa tako dolgo, dokler ne bodo dobili političnega azila v Avstriji. Narodni svet je v tej zvezi pozval kanclerja Franza Vra-nitzkega, naj takoj izplača pod- poro v višini 6 milijonov šilingov, ki je bila leta 1990 namenjena narodnim skupnostim in ni bila izplačana, tamilskim beguncem na Rebrci ter Kurdom, ki prav tako trenutno zelo trpijo. „V primeru, da bi Urad zveznega kanclerja teh 6 mio. izplačal beguncem, se bi Narodni svet odpovedal pritožbi pri ljudskem odvetništvu v zvezi z neizplačano podporo za leto 1990," je poudaril tajnik mag. Marijan Pipp. Na Uradu zveznega kanclerja na to zahtevo še ni bilo dokončnega odgovora; na vsak način pa bodo zadevo preverili, saj je šel denar verjetno že nazaj v državno blagajno. Politika STRAN stran Q pet O 12. petek, aprila 1991 Politika PISMO IZ SLOVENIJE Hrvaški stampedo V ponedeljek bi se v Zagrebu, pred vojaškim sodiščem, moral začeti proces proti obrambnemu ministru Martinu Špeglju in priprti sedmerici, zaradi „priprav na oboroženo vstajo proti SFRJ“. Podobno kotleta 1988, koso vojaki sodili ljubljanski četverici, so tokrat naši sosedje razumeli vojaško justico kot sojenje Hrvaški. Montirani, stalinistični proces proti hrvaški demokraciji so preprečile demonstracije desettisočev pred vojaškim sodiščem v Zagrebu. Kljub dobro čuvanemu poslopju, je pobesnela množica prebila policijske kordone in se fizično lotila zgradbe. Najbolj pogumni so se prebili do vhoda v sodišče, razbili napise, in vsa okna vhodnega krila stavbe. Kamni, deli asfalta, gnila jajca in še kaj so nekaj ur bombardirali sodišče in njegovo notranjost, ki je po nekaj urah izglodala kot po potresu. Hrabri mladenič se je povzpel na streho, ter nad jugoslovanski grb zasadil hrvaško zastavo s šahovnico. Šele prihod zagrebškega župana Borisa Buzančiča je množico nekolikanj pomiril in proti večeru so demonstracije pojenjale ter se usmerile na Zrinjevac. Protesti so se nadaljevali po vseh hrvaških mestih. Najhuje je bilo v Splitu, kjer je razbesnela množica pozno v noč pripravila izgrede, kakršnih, še nismo videli. Poškodovali so vojaško pomorsko poveljstvo, dom Jugoslovanske armade, vojaško sodišče, poslovalnico Jugoslovanskega aerotrans-porta, zažgali prodajalno časopisov in prevračali avtomobile z beograjskimi tablicami. Najbolj razgreti so se napotili proti Bla-tinam, mestnem predelu, kjer živijo oficirji, in hoteli z njimi obračunati, a jih je naposled zaustavila policija. Posledice: obtoženi bodo ostali v priporu, tanki so zasedli okolico sodišča v Zagrebu, prekinjeno sojenje bo preseljeno v Titograd. Zvezni predsednik Jovič je Franju Tudžmanu v protestnem pismu zagrozil z armado. Kakorkoli pogledamo, so se spori med vojsko in Republiko Hrvaško tolikanj zaostrili, da je vsakršno napovedovanje dogodkov povsem nehvaležna zadeva. Peterle ne da kmetijskega ministra Na domači, slovenski sceni, ta teden najbolj buri duhove zahteva Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, po odstavitvi, ali kot so sami dejali „odpoklicu“ kmetijskega ministra, dr. Jožeta Osterca. Javno je to zahtevo prejšnji teden v Sevnici sprožil predsednik SKZ Ivan Oman. Ne bi se spuščali v razloge in ozadje teh zahtev, ki so silovito razburili slovensko politično sceno. Oman je dal med vrsticami vedeti, da bi njegova stranka utegnila izstopiti iz Demosove koalicije, v kolikor vlada ne bi upoštevala njihove želje. V torek zvečer se je v televizijski oddaji „Žarišče“ oglasil predsednik Peterle in nedvoumno sporočil, da kmetijskega ministra ne namerava zamenjati. Ošvrknil je Omana in njegove bojeviteže, rekoč, da kmetijsko ministrstvo nikakor ni podaljšana roka Slovenske kmečke zveze, ter da si v tej stranki stvari predstavljajo vse preveč preprosto. Premier Peterle je po ustavi tisti, ki lahko parlamentu predlaga razrešitev kakšnega od članov vlade in njegova beseda je tudi zadnja. Stvar je tolikanj bolj presenetljiva, ker se tudi nekateri veljaki Slovenske kmečke zveze ne strinjajo z odstavitvijo kmetijskega ministra. Tako je Ivan Pučnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze, izjavil, da je „človeško prizadet, ko je bil v stranki sprejet predlog za zamenjavo ministra Osterca". Kakorkoli že, zamenjava enega ministra bi v tem trenutku zahtevala še zamenjave drugih in vladna kriza bi bila tu. Tega si Slovenci v kriznih časih bržkone ne moremo in ne smemo privoščiti. Medstrankarske razprtije bodo morale počakati na boljše čase. Nemogoče je mogoče Na luksemburškem sestanku dvanajsterice — voditeljev Evropske skupnosti, je bilo še enkrat ponovljeno konservativno in trdovratno stališče o enotnosti Jugoslavije. Za njih spreminjanje jugoslovanskih meja kratko malo ni sprejemljivo. Po drugi strani so se v Ženevi, kamor je bil povabljen dr. Janez Drnovšek, veljaki svetovnega gospodarskega foruma iz Davosa, domenili, da po 23. juniju (ko bo Slovenija že samostojna država) pridejo v Ljubljano. Priredili bodo srečanje z udeležbo 40 do 50 najmočnejših poslovnih mož, skupaj z vplivnim londonskim Financial Timesom. Svetovni gospodarski forum (WEF) si je s svojimi ekonomskimi srečanji v Davosu in v 40 državah, med katerimi ni Jugoslavije, pridobil izjemno gospodarsko in tudi politično težo. Tadej Bratok Mohorjeva diiška domova združena Diakon mag. Herman Kelih novi ravnatel Modestovega doma Ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Anton Koren je pretek teden predstavil novega ravnatelja Mohorjevih dijaški domov diakona mag. Hermana Keliha. Od naslednje^ šolskega leta naprej bodo namreč dekleta in fantje stanova pod skupno streho v Modestovem domu. Salezijanci h šolske sestre pa bodo s koncem tega šolskega leta v teh dc movih oddali naloge vzgoje, ki so jo opravljali izredno vestne nesebično in z velikim požrtvovanjem od leta 1954 dalje. vrednot in narodne zavesti, posebej pa se želi novi ravnate pri svojem delu potruditi za ra: voj talentov dijakinj in dijako’ temu primerno širok bo tudi S' stav novih vzgojiteljev, katerih pet po številu. Iz gospodarskega vidika je bij združitev domov pomembna, kS: zdaj omogoča popolno izkoris Letos praznuje Mohorjeva svojo 140-letnico obstoja; to leto pa predstavlja tudi bistveno prelomnico pri vodenju dijaških domov in je tudi močan poseg v notranjo strukturo družbe. Gospodarski razlogi ter prenehanje delovanja šolskih sester in salezijancev so Mohorjevi narekovali bistvene spremembe, ki se zdaj zrcalijo v združitvi dveh domov. Vzgojno delo pa bodo pod vodstvom veroučitelja, diakona mag. Hermana Keliha v Modestovem domu opravljali laični vzgojitelji. Vzgoja v domu se po besedah novega ravnatelja ne bo spremenila; naprej se bodo v domu trudili za posredovanje verskih Čanje Modestovega doma, ki j,Venskega šolskega društva dobi-bilžeod vsega začetka zasnova^ precejšnje podpore iz Slove-tako, da lahko sprejme dekliški®’ je bila tam lahko mesečnina in fantovsko skupino. Ravnat^610 nizka. Položaj pa se je zdaj Mohorjeve družbe dr. Antof^lstveno spremenil; zato je dr. Koren se je dotaknil tudi proble °^en predlagal, da se domovi ma različnih mesečnin v sloveflnačelno domenijo za isto višino skih dijaških domovih v CelovcUmesečnine, kar je iz gospodar-Ker je doslej Mladinski dom Sloske9a vidika gledano tudi najbolj pametno, če naj bi domovi obratovali v prihodnje brez večjih izgub. Mesečnina v Modestovem domu bo v prihodnjem šolskem letu znašala šil. 2450,— (za dijake nižje šolske stopnje) in šil. 2550,— (za dijake višje šolske stopnje). Mesečnina za študente v Slomškovem domu pa bo zna- šala od šil. 1500,— do šil. 1700,—. Mohorjeva turizem, ki je doslej polnila s turisti proste sobe v Modestovem domu, pa se bo v prihodnje osredotočila predvsem na poletne jezikovne tečaje, ki potekajo zelo uspešno. Silvo Kumer Različna mnenja o krški nuklearki Po nedavnem posvetu strokovnjakov o ener-9iji in zlasti jedrski elektrarni Krško, smo poskušali izvedeti nekaj mnenj in misli na to temo. Izrekli so jih politiki in strokovnjaki, tudi kot prispevek k strokovni razpravi na Koroškem. Dejstvo je Moilel trgovske akademije Alpe-Adria - dodatoa ponudba predvsem za nemško govoreče Korošce Ta teden sta deželni glavar Haider in poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta Hugo Reinprecht predstavila javnosti model trgovske akademije Alpe-Adria. Projekt so izdelali profesorji na Trgovski akademiji v Velikovcu pod vodstvom direktorja dr. Petra Aistleitnerja; pri njegovem oblikovanju je sodeloval tudi mag. Štefan Schellander. Trgovska akademija Alpe-Adria naj bi začela že to jesen kot šolski poizkus; predpogoj pa je privoljenje ministrstva na Dunaju, ki pa zaenkrat še ni izreklo svojega stališča o tem vprašanju. Kot kraj je najbolj verjeten Velikovec. Trgovska akademija Alpe-Adria bo vodena v nemškem jeziku, dodatno pa bodo poučevali kot tuj jezik tudi angleščino, italijanščino in slovenščino. Kakor so pobudniki dejali, je trgovska akademija Alpe-Adria namenjena predvsem nemško govorečim Korošcem, ki ne obvladajo slovenščine. Za slovensko govoreče šolarje pa je vsekakor Dvojezična trgovska akademija v Celovcu bolj privlačna, ker je že učni jezik tako nemški kot tudi slovenski, dodatno pa se šolarji obvezno učijo še italijanščine in angleščine. Absolventi Dvojezične trgovske akademije bodo torej v nemščini in slovenščini odlično podkovani (česar nova akademija ne bo mogla nuditi), dodatno pa še v angleščini in italijanščini. S.K. SPRAVA? Dom v Tinjah je vabil na diskusijo na temo „Vojna in sprava — ali je mogoča?“. Odgovora na to vprašanje od razpravljalcev na podiju odkrito rečeno na tem večeru ni bilo; večina obiskovalcev pa je nabito polno dvorano zapustila deloma že predčasno. Razgovor med bivšimi koroškimi partizani in domobranci, ki so se priselili po vojni iz Slovenije na Koroško, je potekala deloma popolnoma mimo zastavljene teme, ki pa tudi ni bila ravno srečno zastavljena, saj na Koroškem nismo poznali domobranstva v takem smislu kot v Sloveniji. Da je zgodovina v prizadetih zapustila globoke nezaceljene rane, je pokazala diskusija med publiko, kjer smo slišali številne bolj ali manj tragične življenjske usode posameznikov, manj pa resnih besed o resnični spravi. Škoda! S. K. . namreč, da si že dolgo nihče v Avstriji ne upa Slove-Hiji obljubljati nadomestno energijo za krško nuklearko, saj vedo, da morata Slovenija in Hrvaška elektriko uvažati. Slovenski minister Miha Tomšič je sicer odločen, da olektrarno v Krškem zaprejo, 'stočasno pa je zatrdil, da je krška ooklearka ena najvarnejših na svetu. A kljub temu jo bodo zaprli, ker je takšna politična odločitev. Kida hrvaški energetski minister Roman Nota, je dal jasno vedeti, da bo Hrvaška zaradi enostranske °dločitve Slovenije zahtevala odškodnino za svoj del nuklearke. 'e9a v Sloveniji še nihče ni Vračunal. Krško elektrarno naj bi preuredili na zemeljski plin, na kar nekateri slovenski strokovnjaki gledajo peptično, saj menijo, da kaj takšnega velja lahko le za avstrijski Minister Miha Tomšič je že v zadnji številki Našega tednika v bistvu nakazal glavno težavo, da namreč Hrvaška ni za zaprtje elektrarne. V zadnji številki Našega tednika (štev. 14, 5. 4. 1991) se je nam zgodita neljuba napaka. Slika k intervjuju z ministrom je prišla z redakcijskim zaključkom direktno v tiskarno, kjer pa s skupinske slike ni bil preslikan pravilni portret. Prosimo za razumevanje. Zwentendorf, kjer nuklearka nikoli ni začela obratovati. Kljub temu tudi tam elektrarna na plin še ne obratuje, kako bi potem v Krškem? Morda je žebljico na glavico zadel dr. Peter Novak, strokovnjak za energetiko iz ljubljanske strojne fakultete. Sam si kot večina ostalih strokovnjakov ne želi jedrskih elektrarn, a se zaveda, da tehnične rešitve še niso tako zrele, da bi lahko izkoriščanje sončne energije ali kakšnih drugih virov postalo glavni izvor energij. Po njegovem mnenju je najbolj prav, da nuklearka obratuje do konca svoje življenjske dobe, če nikogar varnostno ne ogroža. Jedrska elektrarna po njegovem ne more biti predmet političnih špekulacij. Tadej Bratok Občinska politika STRAN ^ petek 12. aprila 1991 Občinska pontiKa EL z županom (z leve): Tomaž Petek, Marija Krasnik, župan Herbert Lepti-schnig in Andrej Hren Žitara vas: EL bo upravljala kmetijski referat EL Žitara vas bo v naslednjih 6 letih upravljala kmetijski referat. Predsednik odbora bo Tomaž Petek. Nadalje bo EL imela tudi predsednika kontrolnega odbora (Andrej Hren); zastopana bo tudi v odboru za varstvo okolja (Marija Krasnik) ter v odboru za turizem (Andrej Hren). Na zaobljubi, ki je potekala v Žitari vasi vzorno dvojezično, je frakcijski vodja EL Tomaž Petek dejal, da bo tudi v prihodnje potrebno iskati skupno besedo ter sodelovanje vseh frakcij. Petek je izrazil upanje, da bo pod novim vodstvom v občini tudi več posluha za slovensko govoreče občane. Novi župan Herbert Leptischnig (SP), ki je bil izvoljen že v prvem krogu s 54,5 % glasov, je v nastopnem govoru prosil za 100 dni, ki jih bo potreboval, preden se bo uvedel v funkcijo. Na splošno pa je ponudil vsem frakcijam sodelovanje in dodal, da absolutne večine svoje frakcije ne bo skušal uveljavljati z vso silo. Prav tožno pa je bilo slovo od bivšega župana Mihija Posoda, ki je bil 27 let župan v Žitari vasi. Vse frakcije so se mu zahvalile za delo. Posod je bil bil izvoljen 4-krat za župana, letos pa se je SP odločila za pomladitev, ki pa ni bila sporazumna s Posodom. Občinsko predstojništvo sestav- ljajo: župan Herbert Leptischnig, 1. podžupan Günther Straus (SP), 2. podžupan Josef Kuneth (VP), Jernej Richard (SP) in Tomaž Petek (EL). Pomembna pridolev za Suho: kulturni odbor Na Suhi bo odslej v občini deloval tudi kulturni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh štirih frakcij. Pobudo za ta pomembni odbor je dal direktor Lenart Katz (EL). „Posebno iz vidika, da smo dvojezična občina, bo ta odbor opravljal pomembne naloge,“ je opozoril Katz, ki bo imel odslej ob sebi v svoji frakciji v občinskem odboru tudi kolegico Ulli Pototschnig. Katz pa bo tudi predsednik kontrolnega odbora. Župan Siegfried Skubl, ki je bil izvoljen že v prvem volilnem postopku z 68,3 % glasov, je povabil vse frakcije k sodelovanju. Dejal je, da bo župan za vse da bo županoval nepolitično nesebično. Kot pomembne nal' ge je Skubl naštel gradnjo tet vadnice v ljudski šoli Žvabe otroškega vrtca na Suhi in dvf teniških igrišč v Žvabeku in f Suhi. Lenart Katz je začetek dt v občinskem svetu označil k' pozitiven. Zato pričakuje, da i bo delo v tem smislu nadaljeva in da bodo imele druge trakci več razumevanja tudi za žel dvojezičnih občanov. Podžupf Johann Melanschegg (SP) pa v svojem nastopnem govoru o sodil „neresen volilni boj VP“ . ------ St. Jakob: SGS zastopana v vseh odborih Občinska odbornika SGS Franc Janežič in Jože Ottowitz pri zaobljubi. V občini Št. Jakob v Rožu je SGS pri zadnjih volitvah sicer pri- dobila glasove, zaradi volilne aritmetike pa je izgubila tretji mandat. Škocijan: GWL zastopana v vseh odborih Kljub temu pa je SGS lahko razširila svoj delokrog. Odslej bo zastopana v vseh odborih (varstvo okolja, kmetijstvo, družina/šport/ kultura, turizem, gradbeništvo in kontrolni odbor). Razmerje zastopnikov v odborih bo v prihodnje 4 SP, 1 VR 1 FP in 1 SGS. Na mandatarje SGS torej čaka precej dela, za katerega bodo v odborih krepko prijeli tudi namestniki Štefan Rie-gelnik, Micka Miškulnik in Joži Sticker. Župan Johann Gressl, ki že 21 let županuje v Št. Jakobu, je pozval vse frakcije k sodelovanju. Frakcijski vodja SGS Franc Janežič je pozdravil začeto uspešno sodelovanje v občinskem svetu; nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od tega, kako odprti bodo socialisti do konstruktivnih predlogov ostalih, kar seveda vključuje tudi dvojezičnost v občini. „Če hoče biti Gressl župan za vse, se tudi te teme ne bo izogibal," je opozoril Janežič. Foto Fera V Škocijanu bo slovenska Gospodarska lista v naslednjih šestih letih zastopana v vseh sedmih odborih in bo tako lahko znatno sooblikovala občinsko politiko. Socialisti imajo sicer večino (12 SP, 5 VP, 3 FP, 3 GWL), toda vse kaže, da si bo župan Albert Holzer, ki je bil na to mesto izvoljen že v prvem volilnem krogu, prizadeval za sodelovanje z vsemi frakcijami v občinskem svetu. GWL bo imela v prihodnje s Francem Starzem tudi predsednika kontrolnega odbora. To je nedvomno pomembna funkcija, saj nudi natančen vpogled in kontrolo v delovanje občine. Za precejšnje razburjenje je že na prvi seji poskrbel novi mandatar FP Heinz Anton Marolt, ki je hotel na vso silo postati predsednik odbora za turizem, kulturo in kmetijstvo, ki pa ga je potem dobila VP. FP je zato že na prvi seji odklonila sodelovanje z drugimi frakcijami v občinskem svetu. Župan Albert Holzer je najavil novosti za škocijansko občino v naslednjih šestih letih: občinski svet želi na javnih prireditvah in diskusijah od časa do časa občanom poročati o svojem delovanju. Občinsko predstojništvo je sestavljeno takole: Albert Holzer (župan), Gottfried Orasch (1. podžupan), Josef Krai-ger (2. podžupan), dr. Manfred Opetnik (VP) in Heinz Marolt (FP). 17 kontrolnem odboru bo zastopal EL Lenart Katz, v kulturnem pa Ulli Pototschnig. Foto Fera Pred začetkom delovne dobe so se izrekle frakcije za sodelovanje. Z ^ve: namestnik okrajnega glavarja Albert Holzer, Herbert Skubel (FP), direktor Lenart Katz (EL), župan Siegfried Skubl in podžupan Johann Melanscheg (SP). Dvojezično zaobljubo so doslej vzorno prebrali v številnih občinah južne Koroške, kar priča o tem, da se odnos do slovenskega jezika počasi ■— toda le, tudi pri večinskih strankah spreminja. Brez dvoma je to uspeh dolgoletnih prizadevanj Enotnih list. „Ich gelobe, der Verfassung, der Republik Österreich und dem Lande Kärnten Treue zu halten, die Gesetze zu beachten, für die Selbstverwaltung einzutreten, meine Amtspflicht unparteiisch und uneigennützig zu erfüllen, die mir obliegende Verschwiegenheit zu wahren und das Wohl der Gemeinde nach bestem Wissen und Gewissen zu fördern.“ „Zaobljubljam, da bom držal zvestobo ustavi Republiki Avstriji in deželi Koroški, da bom upošteval zakone, se zavzemal za samoupravo, da bom izpolnjeval svojo službeno dolžnost nepristransko in nesebično, da bom pazil na meni naloženo molčečnost in da bom pospeševal blagor občine po najboljši vednosti in vesti.“ ob tem na račun frakcijskega vodje VP mag. Pelza izrekel precej kritike. V občinskem pred-stojništvu bodo odslej župan Siegfried Skubl (VP), podžupan mag. Karl Pelz (VP), podžupan Johann Melanscheg (SP) in Johann Kuschej (SP). Zaobljuba na Suhi je bila na žalost samo enojezična, ker vodja občinskega urada ni imel na razpolago slovenskega teksta. Mandatarja EL sta bila nato za kompromis in sta „samo" zaprisegla dvojezično, sicer bi morali sejo preložiti. S konstitutivnimi sejami se prične delo občinskih odbornikov. Naš tednik je bil prisoten na teh pomembnih sejah, na katerih so razdelili referate in odbore, v katerih so dobile tudi slovenske samostojne liste pomembne vloge v občinskem delu. Slovenski odborniki so prisegli v vseh občinah dvojezično; v Žitari vasi, na Bistrici in v Pliberku pa so prebrali zaobljube tudi dvojezično. Poroča Silvo Kumer Slike: Fera Bekštanj: Prizadevanja EL za dvojezičnost niso bila zaman Tudi VP korigirala svojo politiko glede tega vprašanja V občini Bekštanj bo odslej župan Hatze vladal z absolutno večino v občinskem svetu. Temu primerno „absolutistično“ je potekla tudi konstitutivna seja pretekli petek, ko je Hatze napadal „opozicijo“ in razdeljeval in dodeljeval referate. Za dvojezičnost in dvojezične občane pa ni našel nobene besede. Zato je v tej občini tem bolj potrebna prisotnost EL, ki se je v zadnjih letih kot edina zavzemala za enakopravnost vseh občanov. Folti Kargl je poudaril, da še vedno čaka na rešitev dvojezični otroški vrtec v Bekštanju, saj morajo danes starši voziti svoje otroke v dvojezični vrtec v Št. Peter (občina Št. Jakob)! Kargl pa se je v svojem nastopnem govoru jasno izrekel proti izgradnji dvotirne železnice skozi občino Bekštanj. „Potrebno je, da pravočasno protestiramo,“ je opozoril Kargl, ki je pozval župana Hatzeja, naj v imenu občine takoj ukrepa. Kargl je še posebej omenil problem varovanja okolja v občini in ponovno zahteval centralno kurjavo na lesne sekance v občini, s katerimi bi lahko greli javna poslopja v občini. Glede vprašanja dvojezičnosti je Kargl dobil presenetljivo pomoč s strani VP. Frakcijski vodja Franc Urschitz, ki je očitno zelo razgledan in odprt politik, je označil dvojezičnost kot pomemben del občine in regije. „To dejstvo bomo morali v prihodnje upoštevati,“ je podčrtal Urschitz. Folti Kargl je Ur-schitzevo izjavo vzel na znanje z velikim zadovoljstvom, saj priča, da dolgoletna prizadevanja EL v vprašanju dvojezičnosti niso bila zaman. Foto Fera Mandatarji Gl/l/L bodo v naslednjih šestih letih zastopani v -vseh sedmih odborih. Z leve: Gregor Slugoutz-Sternad, Franci Polzer in frakcijski vodja Franc Starz. Sicer je edini predstavnik EL v občinski sobi, zato pa tembolj zavzeto zastopa svoje volilce — Folti Kargl. Rož — Podjuna — Zilja vsm- j. jnbesedi Uspela mladinska koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani Glasbena mladina Slovenije zelo prizadevno pomaga mladim glasbenikom pri njihovih začetnih korakih na koncertni oder. Med drugim je v ciklu koncertov pod naslovom „Mladi mladim“ predstavila že celo vrsto mladih glasbenikov. V ponedeljek, 1. aprila, je tako v dvodelni Simfonični matineji v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predstavila mladim poslušalcem z ljubljanskih osnovnih in srednjih šol soliste in simfonični orkester Srednje glasbene šole Ljubljana. Orkester je pod vodstvom dirigenta Francija Rizmala, ki je celoten nastop tudi komentiral ter zvočno in vizualno predstavil prisotnim vse orkestrske instrumente in na zanimiv način zaigral pet variant znane narodne pesmi „Marko skače“. Navdušena mlada publika, ki je na dveh koncertih povsem napolnila veliko dvorano, je nato posluašala še Bachovo 1. suito v C-duru, v izvedbi mladih solistov, ki so večinoma prvič igrali z orkestrom. To so bili pianistka Eva Bohte, ki je zaigrala 1. stavek Mozartovega klavirskega koncerta v d-molu, violinist Vuk Krako-vič, ki je zaigral 1. stavek Mozartovega violinskega koncerta v G-duru, ter klarinetista Dušan Sodja in Andrej Zupan, ki sta — vsak pred svojo publiko — zaigrala Concertino C. M. von Webra. V celoti se je približno 3000 mladih poslušalcev morda prvič seznanilo z instrumenti v orkestru in vzpodbujalo svoje mlade vrstnike pri njihovih prvih solističnih korakih v čudoviti svet glasbenega muziciranja. Lovro Sodja Sinča vas - slovo od Hermana Kariša Množica žalnih gostov se je zbrala na velikonočni ponedeljek pred sinško farno cerkvijo, da se poslovi od dolgoletnega organista sinške fare Hermana Kariša. Umrl je na veliko sredo, po zavratni bolezni v celovški bolnišnici. Želja rajnega Hermana je bila, da je njegovo truplo še zadnjikrat prisotno v domači cerkvi, preden ga polože k zadnjemu počitku. Tako so mu zapele pri maši zadušnici orgle, ki jih je od leta 1968 naprej igral vsako nedeljo do nedavnega, ko ga je težka bolezen prisilila k odstopu. „Duhovnikov in organistov v naših farah vedno bolj primanjkuje,“ je v svojem poslovilnem govoru ugotovil dekan Kristo Srienc, domači župnik dr. Skuk pa se je zahvalil rajnemu za dolgoletno orglanje v fari in za njegov idealizem pri sodelovanju v farnem svetu. Rajni Herman Kariš se je rodil I. 1921 na Prevaljah, kjer še živi njegova preko 90 let stara mati. Ker je bil izredno nadarjen za glasbo, so ga dali v Maribor v orglarsko šolo. Po drugi svetovni vojni je našel nov dom na Koroškem. Povsod, kamor ga je zanesla zaposlitev — v Globasnici, v Št. Lipšu, v Žitari vasi in nazadnje v Sinči vasi —, je s svojim or-glanjem olepševal cerkveno bogoslužje. Svoje sposobnosti pa je znal posredovati tudi mladini; mnogo jih je učil ta ali oni inštrument. Dolga leta je kot pevovodja vodil tudi znani sinški moški zbor AGV. Z ženo sta si zgradila v Sinči vasi prijazen domek, kjer naj bi užival po upokojitvi svoj življenjski večer. Duševna hrana pa so mu bile slovenske knjige in NT, katerega naročnik je bil. Smrt je ubrala v njegovem življenju zadnji akord. Naj počiva v miru! Ženi vdovi in drugim sorodnikom • pa velja naše iskreno sožalje! Zalki in Francu Kelihu iz Sel se je rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Miran. Srečnima staršema iskreno čestitamo, Miranu pa želimo vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita za jubilejne rojstne dni naslednjim članom: Albertu Messnerju iz Doba, Francu Linhardu iz Li-buč, Katarini Cvelf iz Nonče vasi, Mihu Sadjaku iz Šmihela in Apoloniji Tratar iz Doba. Vsem vse najboljše ter še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. 62. rojstni dan obhaja Jozej Nagele iz Št. Jakoba v Rožu. Slavljencu vse najboljše in še na mnoga leta! V Selah praznuje 20. rojstni dan Zdravko Mlečnik. Iskreno čestitamo! Člani društva upokojencev Podjuna čestitajo za osebne praznike Francu Brumniku iz Dobrle vasi, Katici Wohlbang iz Goselne vasi, Heleni Wutte iz Pogrč in Zofiji Majtan iz Met-love. Vse najboljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! 71. rojstni dan je slavila Marija Riegelnik z Obirskega. Čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova! V Selah slavijo osebne praznike Justina Mak s Šajde, Albin Travnik, Jurij Mak in Francka Užnik. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Rojstni dan je praznoval Folti Hartmann. Iskreno čestitamo! V Lobniku pri Železni Kapli je slavil 50. rojstni dan Peter Li-pusch. Ob tem jubileju mu želimo vse najboljše ter mnogo osebnega zadovoljstva! 50. življenjski jubilej je praznovala Ana Logar iz Pribije vasi. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Na Breznici pri Št. Jakobu je obhajal osebni praznik Hanzej Hafner. Želimo mu vse najboljše! Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita naslednjima svojima članoma za osebne praznike: Pepci Čuden iz Št. Jakoba in Mirku Janežiču iz Rut pri Podgorjah. Iskreno čestitamo! Okrogli jubilej praznuje Janez Zitterer. Želimo mu vse najboljše, predvsem pa osebnega zadovoljstva! Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem Močni življenjski znaki Slovenske koroške gledališke skupine postajajo vedno bolj znane tudi v avstrijskih obmejnih državah. Krepke življenjske znake sta pokazali dve mladinski gledališki skupini z odrov naših domačih društev. Mladinska gledališka skupina PD „Lipa“ iz Velikovca in igralci SPD „Radiše“ so bili povabljeni na Srečanje mladinskih gledaliških skupin v Bohinjsko Bistrico. Že povabilo samo, da se udeležijo tega srečanja, je za obe skupini veliko priznanje. Na srečanju samem pa so dokazali, da postajajo čevlji, ki so si jih obuli slovenski gledališčniki, od predstave do predstave pretesni. Gledališko ustvarjanje na Koroškem je stopilo namreč v odraščajočo dobo. Tudi gledališka skupina iz Sel je v naslednjih dneh vabljena na območno srečanje gledaliških skupin v Škofjo Loko. Tam bodo predstavili igro „Hočete igrati z mano?“. Krščanska kulturna zveza je za konec aprila povabila na Koroško Mestno gledališče ljubljansko, ki bo gostovalo v kulturnem domu v Ločah (27. aprila, ob 20. uri), v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati v Borovljah (28. aprila, ob 14.30) in v farni dvorani v Šmihelu (28. aprila, ob 20. uri). In še ena razveseljiva novica: šmihelski lutkarji bodo igrali za ljudske in glavne šole zgornjega Roža. 3 Zadružni Hst o Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vključenih podjetij, zadružnih marketov in Posojilnic Zanimivo je, da jim je organizacijska osamosvojitev uspela najprej na gospodarskem področju. Že 28. februarja 1921 je potekal v Mohorjevi hiši v Celovcu ustanovni občni zbor „Zveze koroških zadrug v Celovcu“, ki ga je pod predsedstvom Valentina Podgorca pripravil poseben pripravljalni odbor. Medtem ko je delovalo na Koroškem pred prvo svetovno vojno 54 slovenskih zadrug, ki so bile najprej včlanjene pri „Zvezi slovenskih posojilnic v Celju“ in pozneje pri „Zadružni zvezi“ v Ljubljani, se je ustanovnega občnega zbora udeležilo 33 zadrug, katerim se je pridružilo v naslednjih letih še 12. Na občnem zboru je Pod-gorc govoril o pomenu in važnosti samostojne zveze, odobrila so se pravila in zastopniki lokalnih zadrug so izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen Janez Vošpernik, posestnik iz Podravelj, za podpredsednika pa župnik Jurij Trunk. V upravni odbor so bili izvoljeni sledeči zadružniki: Valentin Weiss, Per- P o plebiscitu so prišli koroški Slovenci v popolnoma nov položaj. Ločeni od ostalih delov slovenskega etničnega prostora so dejansko postali manjšina in so morali storiti vse potrebne korake organizacijske osamosvojitve. Postaviti so se morali na lastne noge. /itd V f" 0 d / ^ J/ ji <>£ fc/t = ^ /V-elt'Ü*r ^ . C-J&OSL4CC. ^ o preosnovi Gospodarske zadruge v Sinči vasi v Koroško gospodarsko zadrugo. Ta prva koroška blagovna zadruga, ustanovljena 13. februarja 1899, naj bi po zamisli načelstva razširila svoj delokrog na celo Koroško. Njen namen naj bi bil preskrbovati člane z različnimi kmetijskimi in gospodinjskimi potrebščinami po primernih cenah kakor tudi skrbeti za vnovčevanje gospodarskih pridelkov članov. Med člani naj bi širila strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, hotela pa je z izdajanjem spisov in s pismenimi navodili dajati članom tudi nasvete v gospodarskih zadevah. V prvi fazi svojega delovanja se je odbor ponovno po- Obnovitev zadružništva in ustanovitev do Kraiger, Fran Kriegl, Josip Sticker, Miha Trunk, Valentin Podgorc, Franc Aichholzer, Boštjan Schaubach, Fran Schnabl in Janko Malenšek. V nadzorstvo so bili izvoljeni Gastl, Ban-dek, Stih, Cvinter in Prosekar. Zveza je kmalu izgubila podpredsednika Jurija Trunka, ki se je izselil v Ameriko, na njegovo mesto je stopil župnik Valentin Weiss iz Žitare vasi. Tudi odvetnik Boštjan Schaubach je zapustil Koroško in odšel v Slovenijo in je pozneje postal mariborski župan. V prvih mesecih delovanja je odbor izvedel organizacijsko in finančno ločevanje od ljubljanske centrale, uredil pisarno v Mohorjevi hiši ter namestil kot Pisarniško moč Josipa Ferjan- čiča. Zveza je redno poslovala v četrtkih in sobotah, seje načelstva so bile vsako soboto. Ko je Zveza pridobila stalnega zadružnega poslovodja, je svoje delovanje razglasila, podvzela je prve korake, da bi pridobila revizijsko pravico, in pomagala je urediti slovenske denarne zavode na Koroškem. Ti so namreč ostali po dogodkih prve svetovne vojne in boja za južno Koroško deloma brez veščih moči in so bili zanemarjeni. Njena naloga je tudi bila, da je poskrbela za strokovno izobrazbo ter za naraščaj mladih posojilničarjev. Dajala je posojilnicam in posameznim članom navodila in pojasnila. Vso denarno poslovanje je želela osredo- točiti v svojem okviru in je hotela postati denarna centrala za slovensko zadružništvo na Koroškem. Svojih ciljev zaradi odprtega nasprotovanja v deželi in zaradi splošne gospodarske situacije ni mogla nikoli uresničiti v zaželeni meri. Deželne oblasti so ji nasprotovale tudi pri uporabi slovenščine, zlasti pa se je na lokalni ravni razvil med slovenskimi zadrugami in zadrugami večinskega odnosno nemško-nacionalno usmerjenega prebivalstva hud in dostikrat prikrit boj. V tem boju so bile slovenske zadruge v popolnoma podrejenem položaju, nasprotne pa so uživale vse prednosti, ki so jih lahko dajale občine in dežela. Na seji načelstva 18. maja 1922 so med drugim razpravljali tudi svetoval, ali naj pristopi k Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju. Posebne koristi slovenske zadruge od tega pristopa niso imele, nasprotno, dunajska zadružna centrala je „Zvezi koroških zadrug“ hudo nasprotovala. To nasprotovanje kaže njeno interno poročilo z dne 24. junija 1937, v katerem zahteva uničenje slovenskih zadrug na Koroškem in navaja potrebne ukrepe. Osnovni namen slovenskih zadrug je ostajal stalno isti: z gospodarsko neodvisnostjo krepiti v eksistenčnem boju slovensko manjšino v celoti kot tudi njene posamezne pripadnike. dr. A. Malle Zadružni list Poslovanje slovenskega zadružništva v letu 1990 in trendi v prvem polletju 1991 Na denarnem sektorju je bilo poslovno leto 1990 tako za posojilnice kakor tudi za Zvezo Bank zelo živahno. Prišlo je zopet do porasta na vseh področjih. Tako so posojilnice povečale svoje kredite za 12,6 % na šil. 632,0 mio., Zveza slovenskih zadrug pa za 23,4 % na šil. 786,0mio. Nadpovprečno povečale so se tudi vloge ostalih nebančnih ustanov, in sicer pri posojilnicah za 43,0 % na šil. 116,0 mio. ter pri Zvezi za 80 % ali šil. 223,0 mio. Da je zaupanje v slovensko zadružništvo tudi v letu 1990raslo, dokazuje visoka porast hranilnih vlog in tudi vlog ostalih nebančnih ustanov. Hranilne vloge so se pri posojilnicah povečale za 11,0 % na šil. 1.160,0 mio., pri Zvezi slovenskih zadrug pa za 23,0 % na šil. 390,0 mio. Povečanje je precej nad celotnim avstrijskim povprečjem, vendar je treba tu pripomniti, da se šteje to povečanje še vedno od osnove, ki je še vedno prenizka za slovenske denarne ustanove na Koroškem. Bilančna vsota vseh posojilnic se je povečala za 15,0 % na šil. 1.420,0 mio., pri Zvezi slovenskih zadrug pa za okoli 4,0 % na šil. 1,490,0 mio. Konsolidirana bilančna vsota Zveze in vseh posojilnic je v letu 1990 dosegla okoli šil. 2,5 mia. Razveseljiv je bil tudi razvoj pri lastnem oz. jamstvenem kapitalu. Razvoj lastnega kapitala ob upoštevanju konsolidirane bilance slovenskih denarnih ustanov na Koroškem izkazuje za leto 1990 5,8 % od bilančne vsote, za jamstveni kapital pa je bil ta odstotek 8,0 %. Nad 40,0 % knjižnega prometa je Zveza slovenskih zadrug v letu 1990 dosegla z inozemstvom. Zaposlovala je 59 sodelavcev z blagovnim oddelkom vred. Tudi na dohodkovni strani se je pozitivni trend iz prejšnjih let nadaljeval in so slovenske denarne ustanove dosegle zadovoljive rezultate. Treba pa je seveda tu poudariti, da bo negativen gospodarski razvoj v Jugoslaviji in s tem tudi pri mešanih podjetjih na južnem Koroškem nekoliko vplival tako na poslovanje naših zadružnih in seveda tudi drugih privatnih gospodarskih ustanov. Doseženi gospodarski rezultati na denarnem sektorju so sicer razveseljivi, kljub temu je potrebno, da smo zaradi tega razvoja previdni. Določen riziko nastaja tudi pri gotovih kreditnih aranžmajih v zvezi s poslovanjem z jugoslovanskimi podjetji, ki pa ga je zelo težko oceniti. Slovensko denarno zadružništvo je tu v zadnjih dveh letih napravilo gotove vrednostne popravke iz gospodarske previdnosti in upa, da bo to zadostovalo za nadaljnji dober razvoj. Na blagovnem sektorju so zadruge v letu 1990 dosegle okoli šil. 275,0 mio. prometa, kar pomeni precejšnjo rast napram letu poprej. Da ta porast nima stabilnega značaja, pokažejo že rezultati v prvem četrtletju leta 1991, ko kupci iz Slovenije v veliko manjšem obsegu prihajajo po nakupih na Koroško. V Podjuni obstajata samo še dve samostojni zadrugi, v Rožu in Žili pa štiri. Treba bo v naslednjih letih še nekoliko investicij v zadružne markete tam, kjer to narekujejo gospodarski pokazatelji. Nekatere postojanke pa bo potrebno zaradi neizglednosti rentabilnega poslovanja tudi zapreti. Nasplošno gledano moremo na blagovnem sektorju zaradi porasta prometa ugotoviti, da so se pozitivni rezultati tam, kjer so bili doseženi že prej, še povečali, sicer pa so se zaradi tega trenda vsepovsod zmanjšale izgube. napram prejšnjim letom. Pri importno-eksportnem poslu je v zvezi z lastnimi firmami slovenskega zadružništva treba ugotoviti, da so zaradi gospodarskega razvoja v deželah, s katerimi te firme poslujejo, riziki na vsak način narasli in bo potrebna največja pazljivost odgovornih poslovodij. Tam, kjer rentabilnost ni dana in so riziki preveliki, bo treba tudi zmanjšati posle in opustiti marsikatero udeležbo. Nekatere importno-ek-sportne firme so se v letu 1990 ubadale s prenizko rentabilnostjo in si niso mogle ustvariti rezerve za bodoče rizike Kljub temu te izvozno-uvozne firme ostajajo nepogrešljiv steber slovenskega zadružništva na Koroškem. Poslovni rezultati v prvem četrtletju leta 1991 ponovno izkazujejo povečanje zaupanja klientov v slovenske denarne ustanove. Saj so samo hranilne vloge v teh treh mesecih zopet porasle za okoli 5 % tako pri Zvezi kot pri posojilnicah. Isto velja za vloge ostalih nebančnih ustanov. Če ta trend zadržimo, je zopet računati z nadpovprečno porastjo teh vlog v bilanci leta 1991. Zaradi izostajanja kupcev iz Slovenije se je v prvem polletju nekoliko zmanjšal promet nekaterih blagovnih zadrug. Zaradi gospodarske krize in zaradi težav pri deviznem poslovanju v Jugoslaviji je v prvem kvartalu 1991 bilo zaznati zmanjšanje plačilnega prometa z inozemstvom za okoli 30 %. Krediti se tako pri Zvezi Bank kot pri posojilnicah v prvem kvartalu niso več povečevali, kar kaže na to, da so naše denarne ustanove zaradi že omenjenih vzrokov postale pri oddajanju kreditov bolj previdne, kar je ob dani situaciji gotovo prav. Prepričani smo, da bo tudi gospodarsko leto 1991 za slovensko zadružništvo uspešno, in to kljub težavam v naši sosedni deželi. Nekaj se na bančnem sektorju vedno dogaja, gotovi izvozno-uvozni posli se kljub recesiji in težavam izvajajo in ker se je slovensko zadružništvo na teh sektorjih v zadnjih letih bolj specializiralo, smo prepričani, da bo uspešno tudi naprej, pa četudi v nekoliko zmernejšem obsegu. dipl. trg. J. Nabernik poslovodja ZSZ ZVEZA BANK 1989 1990 v 1.000,— šil. 31. 03. 1991 Krediti 636.695 766.737 768.292 Vloge bank 880.819 719.412 809.396 Vloge ostalih 123.973 233.061 221.184 Hranilne vloge 315.831 389.896 410.193 POSOJILNICE 1989 1990 v 1.000,— šil. 31. 03. 1991 Krediti 561.526 632.405 634.856 Vloge ostalih 81.134 119.999 124.211 Hranilne vloge 1.039.429 1.157.575 1.212.075 STRAN q petek, Ö 12. aprila 1991 Zadružni list Občni zbiKmečke gospodarske zadruge Pliberk Občni zbor KGZ Pliberk, ki je bil 6. 1. 1991, je stal v znamenju „veselja nad nadpovprečnimi uspehi ter zahvale vsem tistim, ki so pripomogli k tem uspehom“ (tako predsednik nadzornega odbora Valentin Kumer). Prirastek skupnega prometa v letu 1990 je znašal nad 100 odstotkov, investicije pa so znašale šil. 7,5 mio. S koncem leta 1990 je KGZ zaposlovala okoli 70 ljudi. Kot je poročal predsednik upravnega odbora, dir. Fridl Kapun, so se zato morali odločiti za povečanje trgovinskih prostorov (za kar so investirali okoli šil. 4,0 mio.) v upanju, da se bodo s tem prostorski pogoji izboljšali. V resnici pa so prostori še vedno premajhni. Kapun: „Občudujem naše nastavljence, ki se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudijo, da ugodijo željam naših številnih kupcev.“ Posebej seje zahvalil poslovodji Stanku Ciku. Le-ta se je prav tako zahvalil vsem odbornikom, predsednikoma dir. Kapunu in Valentinu Kumru, vsem članom, sodelavcem ter Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, in pri tem opozoril na veliki pomen domačega kupca. Čik: „Naši domačini so steber naše domače ustanove.“ Dir. Kapun je v svojem poročilu nanizal tudi nekaj načrtov za bodočnost. Mdr. je omenil potrebo po raz- širitvi skladišča ter da naj bi se skladišče za agrarno področje preložilo iz Pliberka v Šmihel. To pa seveda ne pomeni, da bi se zanemarjali kmetje iz pliberške okolice. Nadalje se že dela na skladišču za rezervne dele. Valentin Kumer je v imenu nadzornega odbora opozoril na nestabilno situacijo v Jugoslaviji. „Biti nioramo fleksibilni ter znati hitro reagirati na dogajanja v sosedni deželi, kar nam je doslej dobro uspevalo,“ tako Valentin Kumer. Revizijsko poročilo je podal stro- kovni revizor Zveze, Janko Oitzl. Oitzl je predlagal, da naj bi KGZ Pliberk spremenila ime firme in se, kot Železna Kapla in Škofiče, preimenovala v Zadruga-market. Poleg tega je omenil potrebo po eksterni interni kontroli. V imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je Pliberčanom čestital dir. dipl. trg. J. Habernik. Nadalje so spregovorili Fric Kumer, Jože Partl, Stanko Vavti, Fric Kert in dir. Hermann Germ. Vsi so izpostavili veliki pomen KGZ Pliberk tako za domače gospodarstvo kot tudi za Dolgoletni vodja blagovne zadruge v Šmihelu, Štefan Kristan, je odšel v zasluženi pokoj. Na občnem zboru sta mu predsednik upravnega odbora dir. Kapun in poslovodja Stanko Čik izrekla vso priznanje in se mu zahvalila za ves njegov trud, ki ga je vložil v domačo kmečko gospodarsko zadrugo. Kot skromno darilo sta mu podarila košarico z darili. kulturno in politično dobrobit slovenskega življa. Zahvalili so se za podporo, ki jo nudi pliberška zadruga vsem slovenskih kulturnih ustanovam v občinah Pliberk, Šmihel in Suha, ter hkrati izpostavili, da je taka pomoč možna samo tedaj, če so dani poslovni uspehi. Na dnevnem redu so bile tudi volitve upravnega ter nadzornega odbora. Sedanji odborniki — s predsednikoma dir. Kapunom in Valentinom Kumrom na čelu — so bili soglasno potrjeni. —Kuj- Že od leta 1983 obstaja pri Zvezi slovenskih zadrug obratni svet. Obratni svet je po ustavnem zakonu o delu predviden organ, ki ima nalogo, da v obratu zastopa interese delojemalcev. Pri Zvezi je nastavljenih nad 60 delojemalcev, od katerih je bilo 56 upravičenih za volitve 21. 3. 1991. Že pred volitvami so se izvedle predvolitve, katerih namen je bil, kolegicam in kolegom dati možnost, da na demokratičen način izrazijo, katere zastopnike si želijo. Zakonski predpisi sami so strogo formalistični in zaradi tega tudi precej „štorasti“. Predpisana je volitev z listami, tako kot pri vseh ostalih javnih volitvah. Dana ni niti možnost za prednostne glasove. Volitve Obratnega sveta pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu Povsem nepričakovano je 18. februarja 1991 umrl dolgoletni sodelavec ZSZ, Ivan Brumen. Zatisnil je oči v 57. letu starosti. Ivan Brumen se je rodil 25. 3. 1934 v Drago-viču (Jugoslavija). Leta 1958 in 1959 je delal pri nekdanji Južnokoroški gospodarski zadrugi. K Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu je prišel leta 1960, kjer je celih 30 let delal kot šofer v centralnem skladišču. Sodelavci so ga cenili kot kolega, ki je vedno rad pomagal in ki je našel za vsakega prijazno besedo. Rajni zapušča vdovo Marijo in sinova Walterja ter Mirana. Njim velja naše iskreno sožalje. Ivana Brumna bomo ohranili v lepem spominu. Občni zbor Posoiilnice-Bank Pliberk V nedeljo, 17. 2. 1991, je imela Po-sojilnica-Bank Pliberk svoj redni občni zbor. Na njem je bilo sporočeno, da bo v letu 1991 znašala bilančna vsota nad 300 milijonov šilingov. To pa ni edini razveseljivi podatek, 0 katerem sta lahko poročala predsednik upravnega odbora, Lipej Kolenik, in direktor Joško Nachbar. Tako so v letu 1990 narasle vloge od 225,3 mio. šil. na 270,8 milo. šil, kreditov je bilo oddanih skupno skoraj 200 mio. šil. (od tega 35 mio. konzorcialnih), promet pa je znašal 3,737 milijarde šilingov (1989: 2,333 milijarde). Posebno razveseljivo je tudi dejstvo, daje v letu 1990 uspelo zvišati deležni kapital za 1,376.000,— šil. V tej zvezi le predsednik nadzornega odbora Janez Apovnik apeliral, da bo treba 2aradi določil o jamstvenem kapitalu iudi v bodoče iskati nove člane, sedanje člane pa je prosil za odkup dodatnih deležev. Predsednik upravnega odbora je nadalje poročal o uspešnih investicijah v šmihelsko poslovalnico, ki so znašale 3 milijone šilingov. Za leto 1992 ne načrtujejo posebej večjih investicij — razen, da bodo uredili parkirišče in nakupili potrebno tehnično opremo v Šmihelu in da bodo na novo pobelili stavbo v Pliberku. Hkrati ]e Lipej Kole- Joško Nachbar in Jurij Mandl nik poudaril, da bo treba zaradi nadpovprečnih prirastkov razmišljati o razširitvi poslovnih prostorov v Pliberku. Računski zaključek za leto 1990 je podrobneje predstavil in obrazložil dir. Joško Nachbar; revizijsko poročilo je prebrala zastopnica revizijskega oddelka ZSZ, mag. Katharina Kropiunig. Predsednik nadzornega odbora, Janez Apovnik, pa je predlagal, da se na podlagi doseženih rezultatov podeli upravnemu odboru razrešnica, povezana z zahvalo in s priznanjem za dobro opravljeno delo. Nadalje se je zahvalil Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, Ljubljanski banki, Gospodarski zbornici ter vsem članom in sodelavcem, ki so merodajno prispevali k nadvse uspešnemu razvoju domače Posojilnice. Na sporedu so bile tudi volitve upravnega in nadzornega odbora, pri katerih ni prišlo do nobenih sprememb. Oba odbora sta bila soglasno izvoljena. Upravni odbor sestavljajo: Lipej Kolenik (predsednik), Stanko Vavti (1. podpredsednik), Alojz Gregorič (2. podpredsednik), Janez Buchwald, dir. Lenart Katz, Andrej Kumer, dir. Jurij Mandl, dir. Joško Nachbar, Sigi Stropnik, Valentin Šumnik, Marko Tram-pusch, Stanko Verhnjak in Janez Hudi (odborniki). V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janez Apovnik (predsednik), dir. Joško Koncilija (1. podpredsednik), Alfred Kral (2. podpredsednik), Hubert Božič, dipl. inž. Štefan Hobi, Franc Kristan, Pepej Krop, Fric Kumer in Miha Lubas (odborniki). Ob koncu sta še spregovorila Maks Jaš od Ljubljanske banke Slovenj Gradec in Fric Kumer. Fric Kumer se je v imenu domačih kulturnih in političnih ustanov zahvalil Posojilnici za vsestransko in širokogrudno pomoč, brez katere bi bilo društveno delo zelo otežkočeno oz. pogostokrat sploh ne bi bilo možno. Proti pričakovanju je bila vložena samo ena lista z osmimi kandidati. Zato jo je bilo potrebno samo še potrditi. Volilna udeležba je znašala nad 70 %. Od veljavno oddanih glasov je bilo 98 % za listo. V sredo, 3. 4. 1991, se je konstituiral novoizvoljeni obratni svet. Za predsednika je bil potrjen rev. Janko Oitzl, podpredsednica je Marica Rehs-mann, blagajnik Martin Ress-mann, zapisničarka Milena Koller, nadomestni člani so Aleksander Konec, Jurij Sturm, Vinzenz Visotschnig in Marcel Sumper. Zadružni list stran -jq ^teakpr||a 1991 „Dober dan, novinarji gospodarstva!“ Dejstvo je, da koroški Slovenci nimamo nobenega dobrega novinarja, ki bi bil sposoben strokovno poročati o raznih dogajanjih v gospodarstvu. Našim novinarjem manjka za to predvsem izobrazba in poznavanje gospodarskih tokov. Naši novinarji iščejo predvsem senzacije in skušajo pritiskati na čustva. Čustva pa največkrat nasprotujejo gospodarskim realnostim. Tako je v velikonočni številki Slovenskega Vestnika g. Andrej Mohar, ki je bil pred leti znan bolj kot partijski funkcionar kot pa kot poznavalec gospodarstva, skušal opisati usodo hotela Korotan, ki je bil prej last Posojilni-ce-Bank Celovec. Posrečilo se mu je opisati zgodovino hotela. Soglašam z njegovo ugotovitvijo, da so se zadružniki od vsega začetka lotili pustolovščine, ko so zgradili hotel-zadružni dom, ne da bi za njega imeli kvalificiranih kadrov. Res je tudi, da seje korotanska zemlja že vsa leta prodajala (tudi našim rojakom), da bi s to prodajo krili nastale in nastajajoče izgube. To pa je že vse, s čimer bi se mogel strinjati. Ostanejo pa samo še ekonomske realnosti. Novinar je s svojimi krepko natisnjenimi pododstavki „Slovenska zemlja ... dana v najem, prodana ... sedaj pa nemška last! Kaj pa denarci?“ nakazal, da se hoče baviti le bolj s čustvi kot s številkami. Na to kaže tudi njegov namig na kraj Se-kirn / Sekira, ki naj bi zdaj zaradi tega postal vse bolj še Seekirn. Hotel je po večini bil zgrajen s hranilnimi vlogami. Dokler je bil dr. Martin Zwitter predsednik celovške Posojilnice, je bila le redko prikazana izguba pri celovški Posojilnici. Vsi nameščenci pa so vedeli zakaj. Razna dela za hotel so se plačevala iz drugih slovenskih virov. Kalvarija hotela se je začela, ko je bil dr. M. Zwitter odvoljen kot predsednik in so zaradi tega ti viri usahnili. Pogosto se je menjavalo poslovodstvo, ni bilo stalno gostov. Pokazal se je pravi rezultat poslovanja — brez kozmetike. Ta pa je bil krut. Ne samo, da v hotel vložena sredstva niso prinašala nobenih obresti (te pa je bilo treba plačevati za hranilne vloge klientov, ki so se v hotel investirale), nastajala je še dodatna poslovna izguba — vsako leto nad milijon šilingov. Celovška Posojilnica je bila Ogrožena in še danes zaradi tega izkazuje v svoji bilanci — kljub prodaji hotela daleč nad knjižno vrednostjo — nad 5,0 milijonov šilingov izgube, ki že zdavnaj ni več davčno prenosljiva. Novi zakon o kreditnem gospodarstvu je predpisal, da mora vsaka kreditna ustanova osnovna sredstva kriti z lastnim kapitalom (in ne s hranilnimi vlogami varčevalcev), sicer izgubi svojo licenco. Ker pa je bilanca celovške Posojilnice pred 10 leti v aktivah vsebovala skoraj samo še hiše in poslopja, ki niso dosti donašala (Korotan, hiša v Celovcu, hiša na Dunaju, razna zemljišča), tako ni šlo več naprej. Potrebno je, da se banka ukvarja predvsem z denarnimi in s kreditnimi posli, in ne samo z upravo realitet. Posojilnica je že pred prodajo Iskri Delti nujno iskala kupca. Zato je bila prodaja deficitarnega hotela, ki bi poleg tega še potreboval večmilijonske investicije, nujna. Poso- jilnica je, zaradi zakona KG, bila prisiljena prodati hotel in ga je morala prodati tistemu, s katerim se je strinjala Emona, ki je imela do leta 1994 najemniško pogodbo. Tisti kupec je diktiral ceno. Prodajna cena je bila za leto 1986 običajna, saj noben slovenski hotelir na Koroškem take cene ne bi hotel plačati in se zaradi najemniške pogodbe z Emono ni mogla doseči komercialna cena. Namen je bil, da bi hotel ostal v domačih rokah, zato prodaja na firmo Iskra Delta Celovec. Če bi tedaj javno razpisali prodajo hotela — recimo v Avstriji, Nemčiji in Jugoslaviji — ni izključeno, da bi iztržili zanj večjo ceno kot 25,0 milijonov šilingov (ocenjen je bil nad šil. 40,0 mio.). Toda prepričan sem, da bi tedaj ravno gospod Mohar zagnal v časopisu vik in krik, češ da se prodaja Podjetja na južnem Koroškem, ki so nastala v zadnjih 10 letih z jugoslovanskim in avstrijskim kapitalom — tako imenovana mešana podjetja — naj ne pričakujejo več nobenih subvencij, saj Slovenija sama nima več denarja za najnujnejše. Če ne bodo poslovala rentabilno, bodo morala zapreti svoja vrata. Ob pospeševanju gospodarske zbornice Slovenije je v zadnjih desetih letih nastalo okoli 15 mešanih podjetij, ki so zaposlovala že okoli 800 sodelavcev. Po zaprtju Obirja, po ukinitvi proizvodnje v Topsportu, po stečaju firme Iskra Delta in težavah pri firmi Elan na Brnci je pri mešanih podjetjih zaposlenih samo še okoli 400 sodelavcev. Pospeševanje teh podjetij se je vršilo v glavnem preko treh kanalov. Ko so bile na razpolago še sejemske kompenzacije, so večino teh poslov izvajala mešana pod- slovenska zemlja kakemu Nemcu — kapitalistu. Prodajo so odobrile tedaj tudi slovenske osrednje organizacije na Koroškem. Odkar je Posojilnica Celovec hotel prodala, je zopet začela poslovati bolj pozitivno in pokrila že velik del izgub iz prejšnjih let. Od tedaj naprej res posluje kot uspešna banka. Premalo je, da bi hotel vzdrževali samo zaradi tega, ker si, kot pravi novinar Mohar, tam lahko naročil po slovensko ključ za igrišče in ker so tam lahko gospodarstveniki in slovenski maturantje nekajkrat na leto jedli in pili. Kljub slabim izkušnjam s hotelom Korotan — osel gre menda samo enkrat na led — so se slovenski zadružniki podali še enkrat v pustolovščino. Hotel OBIR v Železni Kapli je posloval vsa leta — razen v zadnjih dveh, jetja. Pri vplačilih na nemajhen osnovni kapital teh podjetij so dobivala matična podjetja v Sloveniji za to ugodne dinarske ali celo brezobrestne kredite. Pri visoki inflaciji, ki je vladala v Jugoslaviji, je tako bilo treba po dogovorjenih letih vrniti realno samo zanemarljivo malo denarja za vložena sredstva. Zato na primer ob stečaju Iskre Delte v Celovcu matično firmo v Ljubljani ni „bolelo“, akoravno je njena firma v Celovcu razpolagala z več kot 28 milijoni osnovnega kapitala, ker je ta denar ob tako veliki inflaciji predstavljal v Sloveniji realno le še nekaj stotisoč šilingov. Tretji kanal pospeševanja je bil tako imenovani člen 13, kjer so za vplačilo osnovnega kapitala na Koroškem matična podjetja dobivala devize po uradnem tečaju ne glede na to, ali so z izvozom zaslužila lastne devize ali ne. Ker danes Slovenija v inozemst- ko ga vodi domači strokovnjak, ki je hkrati postal tudi večinski solastnik hotela — negativno. Okoli 20,0 milijonov šilingov izgub je bilo treba pokriti. Slaba je tolažba, da je slovensko zadružništvo pri tem utrpelo samo nekaj izgube in da sta večino izgube nosili slovenski firmi Emona in Alpetour. Prepričan sem, da se hotelov te velikosti ni dalo in se tudi ne da voditi v zadružni obliki, ker o poslovanju odločajo odborniki in poslovodje-ne-strokovnjaki. Tak hotel more pri nas voditi samo privatnik s svojo družino, ki na hotel gleda, zadružne kreditne ustanove pa mu pri tem pomagajo s krediti in z drugimi nasveti. Pri vseh teh deficitih je novinarjevo namigovanje „Kaj pa denarci?“ povsem odveč. Stečajni upravitelj ni prodajal hotela v sili, ampak si je vzel več kot eno leto časa. Ponujal je hotel v časopisju, iztaknil nekaj interesentov in dal hotel brez pritiska tistemu, ki je za njega največ ponudil. Ni se mu bilo treba ozirati pri tem na kako sveto slovensko zemljo, ali pa na to, ali bo mogoče Seekirn ostal le Se-kirn / Sekira ... vu zasluži manj deviz, kot pa jih potrebuje, zopet postajajo aktualne sejemske kompenzacije, kjer se roba izmenja v razmerju 1:1. Sicer pa mora danes tista firma, ki samo uvaža in si sama ne prisluži deviz, le-te kupiti pri tistih, ki izvažajo več, kot jih sami potrebujejo, in to po višjem tečaju, kot je | uraden. Plačati mora tako imeno-va „šticungo“, ki znaša tudi več kot 50 % od uradnega tečaja. Naše zadružne ustanove dobro poslujejo oziroma so dobro pošlo- ! vale s temi podjetji. Upamo, da se je večina teh podjetij v zadnjih j letih tako dobro usidrala, da ne bo I potrebovala več posebnega pospeševanja. Ta podjetja so postala že del koroškega gospodarstva in velik del blagovnih tokov med Avstrijo in Jugoslavijo (izvoz, uvoz, tranzit) gre preko njih. Važna je tudi njihova funkcija financiranja uvoza in izvoza z av- j sirijskimi finančnimi sredstvi. Prepričani smo, da bo tudi nova slovenska vlada spoznala gospodarski pomen takih podjetij in jim tudi naprej posvečala gotovo pozornost. hak dipl. trg. J. Habernik poslovodja ZSZ Ali ni več denarja za pospeševanje „višjih“ oblik gospodarskega sodelovanja ob meji? Slovenija nima več denarja za pospeševanje obmejnega sodelovanja. Tako je izjavil predsednik vladne koalicije Demos, dr. J. Pučnik, ob priliki predavanja v okviru globaškega kulturnega tedna. Kultura strnjena prizadevanja skupnega slovenskega kulturnega snovanja V soboto, 6. aprila, je v Št. Primožu gledališka skupina Teatron (SRD „Danica“) pod režisersko taktirko Petra Militaro-va premierno uprizorila dramsko delo v Argentini umrlega slovenskega politika in literata dr. Antona Novačana. „Veleja“ - Po lanski postavitvi Vorančevp Požganice se je režiser Peter Mi-litarov na pobudo igralcev Teatro-na ponovno vrnil na Koroško. Že nekaj časa ga je vznemirjala misel na postavitev Novačanove drame Veleja, ki jo je našel v zapuščini svoje matere. Tudi igralci iz Št. Primoža so se ogreli zanjo, saj jim je, skoraj bi lahko rekli, komorna zasedba vlog ustrezala, pa tudi tematika dela je bila, je in bo vedno aktualna. Veleja je mlada, življenja željna ženska, ki jo je usoda pahnila v osamljenost in siromaštvo ob možu pijancu in nerazumevajoči tašči, ki jo je nazadnje izrabila, da je rešila družinsko imetje. „Veleje se dogajajo v vsakem sistemu, kajti v vseh ljudje izgubljajo voljo do življenja, smisel življenja, trpijo, ljubijo. In prav Veleja postane maska za najbolj zemeljsko telesna poželenja in interese ... In bistvo ni iskanje resnice, pač pa osmišljanje problema.“ — to so besede Petra Militarova, zapisane na mičnem, predstavo spremljajočem gledališkem listu, ki dovolj zgovorno utemeljuje smisel Velejine postavitve na oder. Poleg večne aktualnosti teme pa sta izvajalca drame verjetno vzpodbudili še dve okrogli obletnici, ki spremljata Velejo in njenega avtorja: letos namreč mineva sedemdeset let od nastanka tega dramskega dela, te dni pa obhajamo tudi štiridesetletnico smrti dr. Antona Novačana. Novačan se je rodiUeta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Po srednji šoli je študiral v Pragi pravo. Po prvi svetovni vojni je sprva opravljal delo pravnika v državni službi, nato pa se je posvetil diplomaciji. Kot konzul je med dru- gim služboval tudi v Celovcu. Po drugi svetovni vojni se je umaknil iz domovine in zadnja leta svojega, prezgodaj se izteklega, življenja preživel v Argentini, kjer je leta 1951 v Posadas Cprov. Misio-nes) tudi umrl. Njegovo literarno ustvarjanje označujejo kot reakcijo na moderno: v pesmih je gojil tradicionalne oblike in privzdignjen slog, v prozi pa je rad opisoval tako življenje na slovenski vasi kot tudi v velemestu. Na področju dramatike je v svojih zgodnjih delih prepletal naturalistične in simbolistične prvine. Tudi v Veleji se srečamo z njimi: skrajno naturalistično je predstavljena usoda mlade žene, katero spremlja vrsta simboličnih slik, ki spominjajo na svetopisemske prizore (npr. Suzana v kopeli, lik grešnice Magdalene, . . . ) Dogajanje je postavljeno v simbolično okolje, ki ni značilno za noben čas. Torej se drama odvija v brezčasnem prostoru, kar še potencira aktualnost teme. Za scenografijo je poskrbel Korošcem dobro znani Saša Kump. Ob tej priložnosti moramo tudi spomniti, da imamo pri tej predstavi opraviti s še enim jubilejem: Veleja je Kumpova osemdeseta postavitev na Koroškem. Gledališka skupina Teatron se je priprav na predstavitev Veleje lotila z vso resnostjo. Ob pomoči spretnega režiserja, sugestivnih glasbenih vložkov ter učinkovite Scene in kostumov, kar oboje podčrtuje barvni simbolizem, so na oder postavili delo, vredno ogleda. V igri se je še posebej izkazal Miha Kap, ki je upodobil lik pijanega Martina Veleja. Seveda pa moramo opozoriti tudi na nosilko glavne vloge: Martinovo ženo, Ano Velejo, je dovolj prepričljivo predstavila Sonja Hribar-Marko, sicer debitantka na odrskih deskah, kar pa ni bilo čutiti. Druge vloge so si razdelili Justa Sadnikar kot mati Veleja, Tone Wakounig kot mladi kmet Lenta, Walter Juvan kot bogat vdovec, Milan Mochar se je predstavil v liku Bogatinovega mlinarja Petra, Franci Hobel in Franci Polzer st. pa sta upodobila lika razuzdanih starcev Davesa in Šibe. Za tehnično plat predstave so poskrbeli še Hanzi Polzer (luč), Hanzi Kežar ml. (ton), Marica Hobel (maska) in Marica Krasnik (šepetalka). Naj za konec še enkrat opozorimo, da je tokratna postavitev Veleje na odrske deske sad ustvarjalnega prizadevanja Slovencev z „vsega Sveta", torej sad skupnega slovenskega kulturnega snovanja. Duhovni „oče“ predstavljene drame je izseljenec iz Argentine, za strokovno plat izvedbe sta poskrbela rojaka iz matice, poustvarili pa so jo slovenski ljubitelji odrske umetnosti na Koroškem. Mag. Mojca Uršič Dolinškove fotografije v galeriji Tinje__________ V ospredju je človek Mladi televizijski snemalec Miha Dolinšek se je v preteklem letu izkazal kot odličen umetniški fotograf. S svojimi izbranimi motivi, podkrepljenimi z barvnimi poudarki, bistri pogled za detajle. V ospredje razstave v galeriji Tinje (odprli so jo 8. aprila 1991) je Miha Dolinšek iz Lepene pri Železni Kapli postavil človeka v njegovem življenjskem okolju. Razstava fotografij v galeriji Tinje je tretja samostojna razstava nadarjenega fotografa. Prvič je razstavljal pred dobrim letom v galeriji Mohorjeve knjigarne, nato pa pri Jokl-nu v Celovcu. Radio/TV STRAN -j rj petek, I Ć. 12. aprila 1991 T A T E D E N V R A D I U PETEK, 12. april Pesmi IVI. Guttenbrunnerja v prevodu A. Kokota. SOBOTA, 13. april „Od pesmi do pesmi od srca do srca.“ NEDELJA, 14. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. C. Demšar). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 15. april Sprava — ali je možna? (diskusija v Tinjah) — reportaža. TOREK, 16. april Partnerski magazin. SREDA, 17. april Glasbena sreda. 21.05-22.00 F. Lipuš: Srčne pege odlomek iz novega romana. ČETRTEK, 18. april Rož — Podjuna — Zilja 2. del oddaje 12. 4. 1991: Pesmi Michaela Guttenbrunnerja v prevodih Andreja Kokota Dolgoletno prisrčno prijateljstvo veže koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota s koroškim literatom Michaelom Guttenbrunnerjem. Ta si je tudi zunaj domačih logov obdržal tako kritičen odnos do svoje domovine kot tudi globoko ljubezen do dežele in njenih ljudi, še posebej do koroških Slovencev. Po uspešnem prevodu pesmi Ericha Frieda je bilo skorajda samoumevno, da se je Andrej Kokot lotil tudi zahtevnih pesmi prijatelja Guttenbrunnerja in jih tankočutno prenesel v slovenščino. Kokotove prevode Gutten-brunnerjevih pesmi bo v kulturnem delu slov. radijskega sporeda 12. aprila interpretiral Tonči Schlapper, ki šteje tako kot Andrej Kokot med dolgoletne osebne prijatelje pesnika Guttenbrunnerja. NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“ 14. april 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: 14. april 1942: Izselitev koroških Slovencev Novi prosvetni minister Schölten prvič v dvojezični šoli Projektni dnevi 6.A razreda Slovenske gimnazije na Suhi Občni zbor Slovenske prosvetne zveze „Veleja": prizori ljubosumnosti in maščevanja na vasi Nogometna tekma: ASK — SAK BENEFIČNI KONCERT za žrtve povodnji v Sloveniji Čas: v petek, 19. 4., ob 20. uri Kraj: v Mestni hiši v Velikovcu Prireditelja: Sängergau Unterland in Kulturamt der Stadtgemeinde Völkermarkt/Kulturni urad mestne občine Velikovec Sodelujoči: Vokalensemble Völker-markt/Velikovec, MGV Scholle Haimburg-St. Peter, Singkreis Völ-kermarkt/Velikovec, Vokalno-instru-mentalna skupina PD „Lipa" iz Velikovca, MGV Sittersdorf/Zitara vas, Kärntner Geigenmusik, Bläserquartett Lindenhofer Bauernkapelle, Werkskapelle Leitgeb Kot gost: MoPZ „VRES" s Prevalj (Slovenija) Vstopnice pri knjigarni MAGNET in v Posojil-niči Velikovec (šil. 60,— v predprodaji, šil. 70,— pri večerni blagajni) ŽELEZNA KAPLA LOVSKI PLES Čas: sobota, 13. 4. 1991, ob 21. uri Kraj: v hotelu OBIR v Železni Kapli Igra ansambel „DOBRI PRIJATELJI'' Prireditelj: Lovski pevski zbor v Železni Kapli TRBIŽ SREČANJE GLASBENIH ŠOL GORENJSKE Čas: v petek, 12. aprila, ob 17. uri Kraj: Kulturni center na Trbižu Prireditelji: Slovenski klub Kanalska dolina inSlov. raz. inštitut-Slorivsodelovanju s KD Planinka, Glasbeno matico Trst, pod pokroviteljstvom občine Trbiž LOČILO REDNI OBČNI ZBOR SRD „DOBRAČ“ Čas: v petek, 26. 4., ob 20. uri Kraj: v prostorih Posojilnice na Ločilu Po občnem zboru sledi dia-predavanje „Po gorah doma in po svetu" Predavatelj: dr. Marjan Tschertou PLIBERK INICIATIVA STARŠEV VABI NA INFORMACIJSKI VEČER na sledeče teme: • otroške jasli • dvojezični otroški vrtec • posebni otroški vrtec Predavala bo mag. Astrid Malle (Koroško deželno združenje otroških skupin) Čas: v sredo, 17. aprila, ob 20. uri Kraj: gostilna / hotel Breznik v Pliberku SELE-BOROVNICA IV. MEDNARODNI FESTIVAL HARMONIKARJEV Čas: v nedeljo, 21. 4., ob 14. uri Kraj: v gostilni Trki (Sele-Borovnica) Nastopili bodo harmonikarji iz Koroške in Slovenije, in ljudska glasba „LDM“. Po koncertu pa še nastop „ANSAMBLA IVANA PUGLJA'' iz Novega mesta. Prireditelj: Alpski klub „OBIR" CELOVEC OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Kdaj: v petek, 12. aprila 1991, ob 19. uri Kje: v konferenčni dvorani Delavske zbornice, Bahnhofsplatz 3/1 v Celovcu ŠMIHEL VESELOIGRA: „DVOJČKA“ (Plautus) Čas: premiera v soboto, 13. 4., ob 20. uri; ponovitev v nedeljo, 14. 4., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: igralska skupina KPD Šmihel Režija: Marjan Belina in Micka Opetnik MoPZ „Kralj Matjaž“ Lihuče rabi na Jfmjjovpoml^ s.diiip, ki bo v soboto, dne „Medvode“ 13. APRILA 1991 (Mira r JmptTc) Ob 20. UTI rFBRK'“ v dvorani gostilne “ SCHWARZ! Ä V PLIBERKU MATJAŽ1 i: Lihui' i - 0 lan» Knkitnti . V* Ijuhiielje slovenske narodne in i pesmi in vse pnintclje prisrCno vnbij MATJAŽEV DOBRLA VAS DEŽELA OB DRAVI — LAND AN DER DRAU dvojezična kulturna prireditev Čas: v četrtek, 18. 4., ob 20.30 Kraj: v glavni šoli v Dobri! vasi Nastopajo: MePZ „Srce", ansambel Rubin, 4 J, Podjunski muzikantje Prireditelj: SRD „Srce" v Dobri! vasi SELE „4 J“ KONCERT & KABARET Čas: v soboto, 13. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Selah Prireditelj: KPD „Planina" v Selah KOTMARA VAS VIGREDNI KONCERT „S PESMIJO V POMLAD“ Čas: v nedeljo, 28. 4., ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli v Kotman vasi Prireditelj: SPD „Gorjanci" Kotmara vas DJEKŠE VIGREDNI KONCERT Čas: v nedeljo, 28. 4., ob 10. uri Kraj: v ljudski šoli na Djekšah Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa" v Velikovcu Nastopajo: Dekliški zbor iz Borovelj, Dješki oktet/Oktett Diex, Vokalno-instrumentalna skupina PD „Lipa" iz Velikovca KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Mestno gledališče ljubljansko gostuje na Koroškem s komedijo v (Jean-Jacques Bricaire/ Maurice Lasaygues) V soboto, 27. 4., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah V nedeljo, 28. 4., ob 14.30, v farnem domu v Selah V nedeljo, 28.4., ob 20. uri, v farnem domu v Šmihelu Potujete v Rim? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 — ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06-7590382, fax: 06-7594747. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona Vinko Levstik SODALITAS ^ i Dom v Tinjah /j Telefon: .(04239)2642 9121 Tinje V četrtek, 11. aprila, ob 19.30 ZDRAVSTVENA HRANA ZA ZDRAVE IN BOLNE LJUDI, nem. Predavatelj: dr. Sebastian Mathew od petka, 12. aprila, od 14. do 20. ure do sobote, 13. aprila, od 9. do 20. ure SUKANJE NA STEKLO ZA ZAČETNIKE IN NAPREDUJOČE Voditeljica: Anica Vrečar v torek, 16. aprila, od 14.30 ure do 16.30 Ples za starejše ljudi — razni družabni plesi, nem. Voditeljica: Friederike Knez-Jernej v torek, 16. aprila, ob 19.30 Homeopatija — alternativna metoda zdravljenja k šolski medicini, nem. Predavatelj: med. sv. dr. Emil Smolnig v sredo, 17. aprila, 8.30—12.00 Drobno pecivo iz krhkega testa, nem Voditeljica: Brunhilde Weidlitsch v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 uri Polnovredna hrana — pro in contra, nem. Predavatelj: Peter Mayr od petka, 19. aprila, od 18. ure do nedelje, 21. aprila, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON (intenzivni seminar), nem. Spremstvo: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v petek, 26. aprila, od 14. do 18. ure Pomladanski šopki za razne priložnosti Voditeljica: Metka Stifter v soboto, 27. aprila, od 14. do 19. ure Tečaj za spretne roke za materinski dan za otroke in očete Barvanje na svilo za materinski dan, nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 27. aprila, od 14. ure do nedelje, 28. aprila, do 17. ure Seminar: Naravno urejevanje spočetij, nem. Voditelj: dr. Josef Rötzer od sobote, 27. aprila, od 14.30 do nedelje, 28. aprila do 16.30 Priprava na zakon Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v torek, 30. aprila, ob 19. uri TIFFANY — za začetnike in napredujoče, nem. Voditeljica: Edeltraud Führer v soboto, 11. maja, od 14. do 19. ure Otroci rišejo za svoje mamice in babice slike z rožnimi motivi: Slikanje na steklo za materinski dan, nem Voditeljica: Erika Malle NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Na-rodni svet Koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „ Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900 — Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Prireditve V ŽELEZNI KAPLI NASTOPAJO Mlada Podjuna Pliberk Otroški zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi * Otroški zbor iz Škocijana * Otroški zbor iz Št. Lipša Mladinski zbor SPD „Danica“ iz Št. Primoža * Otroški zbor SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi * Dekliški zbor iz Železne Kaple * Otroški zbor iz Železne Kaple * Godba na pihala KPD iz Šmihela NA RADIŠAH NASTOPAJO Mladinska skupina SPD „Vrtača“ iz Slov. Plajberka Nedelja/Sonntag, 14. 4. 1991, 14.30 FARNA DVORANA V ŽELEZNI KAPLI/PFARRSAAL IN EISENKAPPEL Soprireditelj / Mitveranstalter: Slovensko prosvetno društvo / Slowenischer Kulturverein .ZARJA* — Železna Kapla / Eisenkappel Mladinska skupina SPD „Radiše“ * Dvojezična otroška skupina iz Rožeka * Mladinski zbor Modestovega doma iz Celovca * Mladinska pevska skupina iz Št. lija * Otroški zbor SPD „Radiše“ Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole * Otroška folklorna skupina Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice * Otroški zbor Katoliškega prosvetnega^ društva „Drava“ iz Žvabeka * Otroški vrtec „Naš otrok“ iz Celovca Nedelja/Sonntag, 21. 4. 1991, 14.30 KULTURNI DOM NA RADIŠAH/KULTURHAUS IN RADSBERG Soprireditelj / Mitveranstalter: Slovensko prosvetno društvo / Slowenischer Kulturverein .RADIŠE* — Radiše / Radsberg Nastopajo / Es wirken mit: otroške in mladinske skupine iz Celovca, Roža in Podjune / Kinder- und Jugendgruppen aus Klagenfurt, dem Rosen- und Jauntal PRISRČNO VABLJENI /HERZLICH EINGELADEN Plazniška dekleta Godba na pihala KPD iz Šmihela Potovanje v Grčijo na otok Krf (Korfu)! Zveza koroških partizanov organizira tudi letos, kot dosedaj že 15 let, potovanje po svetu, tokrat na grški otok Krf, v otrantski morski ožini med Italijo in Grčijo. Proga našega potovanja poteka z avtobusom ob jadranski obali Italije do pristanišča Brindisi. Od tam nočna vožnja z večtisočton-skim v 4-posteljnih kabinah na otok Krf, povratna vožnja z ladjo bo podnevi. Krf je znan kot otok cvetja in večne pomladi, že avstrijska cesarica Elizabeta je imela tam svojo letno rezidenco. Na poti proti cilju in na povratku bomo trikrat prenočevali v Italiji in na Krfu štirikrat v istem hotelu, povsod na bazi polpenziona, večerja in zajtrk. Vse sobe imajo WC in prho ali kopalno kad. Na otoku bo prilika za kopanje ali oglede znamenitosti. Cena potovanja: V dvoposteljnih sobah šil. 5000,—, za enoposteljno doplačilo S 980,—. Prosimo za čimprejšnjo prijavo, po telefonu dopoldne (0463) 51 37 52, popoldne (0463) 21 07 04 ali pri Milki Kokot (0463) 51 43 00 / 40. Janez Weiss ža organizacijo potovanja Za vse tiste • katerim je komunalnopolitična naloga važna; • ki se hočejo informirati o najnovejšem stanju v koroški ekonomiji odpadkov; • ki se hočejo informirati o sodelovanju kmetijstva in občin glede kompostiranja. prireja KMEČKO IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) s KLUBOM SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV INFORMACIJSKI VEČER Kraj: Slomškov dom — Mohorjeva, 10.-Oktober-Straße 25/1, Celovec Čas: ponedeljek, 15. aprila, ob 19. uri KOMPOSTIRANJE - KOMUNALNOPOLITIČNA NALOGA ZA BODOČNOST Za odstranjevanje odpadkov so običajno pristojne občine. Nove, zahtevne naloge čakajo: preprečitev odpadkov, ločitev odpadkov in kompostiranje organičnih smeti. Zakaj je za bodočnost kompostiranje za občine velika naloga? • iz vidika ekonomije odpadkov (Abfallwirtschaft) je kompostiranje, recycling bio-odpadkov. Iz tega nastane kvalitetni izvod: HUMUS. • iz vidika kmetijstva je kompostiranje ekologija humusa. Iz organskih odpadkov nastanejo dragocena sredstva za osuševanje. Kompostiranje je naravno sredstvo odstranjevanja smeti. • imamo vedno manj prostora za deponiranje. Toda 30 % — 50 % smeti sestoji iz organskih odpadkov. • občani se bodo branili pred novimi deponijami. • od leta 1993 naprej morajo biogeno frakcijo (biogene Fraktion) ločiti v smeteh. • komunalno kompostiranje zviša vrednost občine, glede na zaščito narave. Referenta: Herta Galler (koordinatorka svetovalcev okolja dežele Koroške) — „Koroška lavina smeti" („Kärntner Müllawine“) — „Koroški koncept gospodarstva odpadkov" — „Projekti za komunalno kompostiranje" — „Možnosti pospeševanja". Dipl. inž. Gerhard Svoboda (Kmetijska zbornica Nižje Avstrije) — „Stanje komunalnega kompostiranja v Nižji Avstriji" — „Prednosti in neugodnosti centralnih in decentralnih postopkov kompostiranja". Za tiskovni sklad so darovali: Johan Feinig, Sveče 50,—; Valentin Müller, Podgorske Rute 50,—; Josef Perdacher, Holbiče 50,— ; Martin Rekar, Holbiče 50,—; Kati Pipp, Bistrica na Zilji 100,—; Štefan Hudi, Podturje 50,— ; Andrej Hrobath, Št. Lenart 50,— ; Franc Miki, Št. Lenart 20,—; Maks Trunk, Žužalče 100,— ; Neža Jurič, Malence 30,— ; Gustav Novak, Malence 50,— ; Alojz Aichholzer, Zg. Borovlje 30,— ; Katarina Sablat-schan, Zg. vas 50,— ; Barbara Hirm, Apače 50,— ; Nužej Tolma-jer, Radiše 50,— ; N. N. Dvorec, 150,— ; Martin Miki, Radiše 100,—. KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST VABI NA PREDAVANJE POLNOVREDNA HRANA pro in contra v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Predavatelj: Peter Mayr Prispevek: šil. 40,— Šport V nedeljo derbi Šmihel — Železna Kapla Prvi derbi je po zelo zanimivi tekmi dobila Železna Kapla s 5:3. Ker pa se Šmihel bori proti izpadu, Železna Kapla pa za 1. mesto, bo tekma za obe ekipi velikega pomena. Železna Kapla je trenutno v dobri formi, vrhu tega bodo nastopili s popolnim moštvom. Šmihel je zadnjo tekmo igral sicer slabo, vendar so v derbiju vsi igralci zelo motivirani. Na vsak način oba trenerja izzivata od igralcev samo zmago. Trener Šmihela FRANC SLAMIČ: „Tekma bo gotovo zelo izenačena in napeta, vendar bo potrebno dokazati, da nismo tako slabi, kot smo pokazali na zadnji tekmi. Veliko bo odvisno od Matschka, ki bo kril nevarnega Ku-charja." Trener Železne Kaple JOŽE FERA: „Ker imamo še možnost za prvo mesto, bomo v Šmihelu igrali zelo napadalno. Ena točka nam je premalo, zato bomo igrali na vse ali nič. Predvsem bomo pazili na Lopinskega, ki je za nas največja nevarnost." Nezbrana igra Šmihelčanov Rilnnirc Pokrče - Šmihel 1:0 (1:0) DIIUUVo le ena točka na domačih tleh Šmihel: Eberwein 2, Walter 3, Kräusler 3, Buchwald 2, Matschek 2 (60. Juri 2), Wagner 2, Lo-pinsky 2, Kert 2, Berchtold 2, Motschilnig 2, Gros 2 Pokrče: 200 gledalcev — Sodnik: Schatz (slab) Strelec: Pichler (3.) Po zelo obetavnem začetku sezone, so tokrat igralci Šmihela pokazali popolnoma drug obraz. Tudi v tretji minuti prejeti gol igralcev ni spodbudil, da bi igrali bolje in predvsem bolj borbeno. Trener Slanič: „Brez borbe ni mogoče dobiti nobene tekme. Nekateri igralci ne kažejo pravega odnosa do nogometa!" Celotna igra obeh ekip je potekala na zelo nizki ravni, tako da je veliko gledalcev že pred koncem tekme, nezadovoljno zapustilo igrišče. Walter in Kräusler pa sta bila edina, ki sta se trudila in tudi borila. Lopinsky je igral kljub bolezni, a tokrat tudi njemu ni nič uspelo. Kapelčani še vidijo možnosti za 1. mesto Železna Kapla — Slnča vas 3:1 (1:0) Železna Kapla: Rus 5, Grubelnik 3, Užnik 3, Ka-schnik 5, Kukoviča 4, Jerlich 3, Germadnik 3, Rozmann 5 (45. Kock), Sporn 4, Kuchar 3, Jen-schatz 3 Železna Kapla: 150 gledalcev Strelci: Jenschatz (34. 11m), Kuchar (53.), Kukoviča (62.); Rassinger (70.) Do 70. minute so domačini igrali zelo zbrano ter tudi dali potrebne zadetke. Lahko bi jih bilo celo več, vendar nespretnost pred golom ter vratar gostov so preprečili višjo prednost. Ko so gostje dali gol, je igra Kapelčanov popolnoma razpadla. Kljub temu so se domačini s protinapadi nevarno približali nasprotnikovim vratom, vendar gola niso zadeli. Zelo dobro je bil tokrat razpoložen mladi študent Kaschnik, ki je sposoben tudi za višje naloge. Tudi vratar Rus (ubranil 11-m) in Rozmann (se je tik pred polčasom poškodoval) sta se predstavila v dobri formi. 1. razred D: 1. Grebinj 1 7 11 5 1 30:8 27 2. Metlova 1 7 8 8 1 31:16 24 3. Frants. 1 7 10 4 3 32:21 24 4. Pokrče 17 9 5 3 25:15 23 5. Železna K. 17 8 6 3 27:15 22 6. Dobrla vas 17 8 5 4 37:24 21 7. Galicija 17 6 6 5 30:24 18 8. Šmihel/L. 17 6 4 7 33:24 16 9. Globasnica 1 7 5 4 8 31:37 14 10. Labot 1 7 6 1 10 26:43 13 11. Št. Pavel 1 7 4 4 9 22:39 12 12. Šmihel/P. 17 2 7 8 20:29 11 13. Reichenf. 1 7 2 3 1 2 15:36 7 14. Sinča vas 17 1 4 12 18:46 6 Najboljši igralec na igrišču je dal tudi silovit gol — Sigi Hobel. Foto: Fera Globašani so se zopet prepozno zbudili! Globasnica — Grebinj 1:3 (0:2) Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 3, K.Micheu 3, Zanki 3, Pleschgatternig 4, Duller 3, Thonhofer 3, Misetič 3, E. Pajančič 3, Kordeš 3/S. Pajančič 3, (46. Schatz 4) Globasnica: 300 gledalcev Sodnik: Mitterbacher (povprečen) Strelci: E. Pajančič (68.); Pistotnik (8. in 83.), Scheucher (35. 11-m) Bilčovs — St. Leonhard 2:2 (2:2) Bilčovs: Katnik 4, Schlemitz 3, Rauter 4, W. Kuess 4, J. Kuess 4, Hobel 5, Stojil-kovski 4, Ogris 4, Partl 4, Weichboth 3 (67. Rasi 3), A. Quantschnig 3 Bilčovs: 300 gledalcev — Sodnik: Trimmel (slab) Strelci: W. Kues (21.), Hobel (37.); Gressl (20.), Pichler (43.) Tekma je bila zaznamovana z borbenostjo vseh igralcev ter s številnimi dvoboji. Prav zaradi tega se ni razvila lepa tekma, pač pa zelo napeta. Za ekipi je bila tekma velikega pomena, kajti obe se borita proti izpadu. Domačini so imeli več od igre, vendar je manjkal napadalec, ki bi dobre priložnosti tudi izkoristil. Po napaki obrambe, so gostje celo vodili. V protinapadu pa je W. Kuess z lepim strelom rezultat izenačil. V 37. minuti so se domačini ponovno razveselili izrednega gola Hobla, ki je „volley“ poslal žogo v gol. Tik pred polčasom so gostje kar zasluženo izenačili rezultat, pri katerem je ostalo do konca tekme. V naslednjem kolu Bilčovščani gostujejo na Rudi, ki zaseda zadnje mesto na tabeli. Z zmago bi si precej olajšali nadaljnji potek prvenstva. Prav zaradi tega je trener Katnik dejal: „Osvojili bomo najmanj eno točko!" Podliga: 1. Treibach 17 10 2. Vetrinj 17 9 3. Velikovec 17 8 4. Žrelec 1 7 5. Rožek 16 6. Žitara vas 16 7. Liebenfels 16 8. ASV 17 9. Oberglan 16 10. Bilčovs 17 11. Mostič 16 12. Št. Andraž 1 7 13. Št. Lenart 16 1 4. Ruda 1 7 27 25 23 22 20 1 7 28:26 16 7 31:35 1 5 8 29:42 14 8 21:27 13 9 25:38 11 9 22:47 1 1 9 17:27 9 1 7 9 22:44 9 7 0 42:17 7 1 33:10 7 2 38:19 8 6 3 35:17 8 4 4 31:27 5 7 4 19:17 5 6 5 5 5 6 2 4 5 4 3 3 5 2 5 Obetajoč začetek Selanov Golovica — Sele 0:2 (0:1) Sele: Užnik 4, Radosavljevič 4, M. Mak 3, F. Oraže 3, Kulmeš 3, Božič 3, A. Mak 4, Čertov 2, Z. Oraže 2, A. Oraže 3, M. Oraže 2 Golovica: 50 gledalcev Sodnik: Benko (zelo slab) Strelci: Mario Mak (43.), Ahim Oraže (75.) Globašani so začeli tekmo proti prvemu na lestivci precej živčno, tako da niso mogli voditi ustvarjalne igre. Prav zaradi tega so gostje vzeli igro v svoje roke ter dali tudi potrebne gole. Po novih navodilih trenerja Lesjaka med odmorom, so Globašani zaigrali izrazito napadalno in borbeno, kar se je kmalu tudi obrestovalo. E. Pajančič je v 68. minuti krasno zadel gol. V tem času so bili Globašani že zelo blizu drugemu golu, vendar pa so po napaki obrambe gostje nekaj minut pred koncem le odločili tekmo v svoj prid. Naslednjo tekmo igrajo Globašani v Labotu, kjer bo nujno treba točkovati. Trener Lesjak: „V obrambi se bo potrebno bolj boriti, drugače bom prisiljen nekaj spremeniti. Zopet računam s poškodovanima Sigijem Lesjakom in Gvidom Sadjakom.' Prva prvenstvena tekma je bila po izidu 2:0 sicer zadovoljiva, vendar celotna igra Selanov še ni na pravi ravni. Tako nekateri igralci sploh niso v formi, predvsem pa nosilec tekme Zdravko Oraže. Manjkala je tudi potrebna borbenost in motivacija. Najmlajši igralec, Aleksander Mak, je bil tokrat še najboljši. Po borbenosti je bil vzgled celotni ekipi, kateri je manjkal poškodovani goleador Norbert Hribernik. Z njegovo pomočjo bi bil verjetno rezultat višji, kajti priložnosti za gole je bilo več kot dovolj. V nedeljo igrajo Selani doma proti Krivi Vrbi, kjer trener Kožar pričakuje visoko zmago. Dejal je: „Mislim, da so igralci po zmagi postali bolj resni, tako da bomo vsaj na domačih tleh pokazali dober in borben nogomet!“ 2. razred E: i. Šmarjeta 16 2. Post 15 3. Borovlje 1 4 4. Sele 14 5. HSV 16 6. Welzenegg 16 7. Union 16 8. Bistrica v R. 14 9. Žihpolje 15 10. Kriva Vrba 16 11. Wölfnitz 15 12. Poreče 15 13. Hörzend. 16 14 2 0 50:7 30 10 4 1 43:16 24 9 2 3 36:15 20 8 3 3 42:13 19 8 3 5 30:23 19 8 2 6 27:20 18 7 2 7 33:42 16 5 4 5 28:18 14 3 6 6 16:26 12 2 5 9 22:29 9 3 3 9 21:57 9 1 4 10 18:56 6 0 2 14 15:59 2 Škandal: Sodnik „ukradel" SAK 11-metrovko Preteklo nedeljo se je godilo kot pred 15 leti, ko so sodniki namerno sodili proti SAK. V 68. minuti je branilec Wiedersdorf a jasno podrl v kazenskem prostoru legionarja SAK Stanisavljevića; vsi igralci (tudi gostje iz Wietersdorfa) in dledalci so čakali na pisk sodnika Bernharda Tschernitza, ki pa očitno edini na igrišču (hote) ni videl prekrška. Po tekmi so ogorčeni navijači SAK čakali pred kabino na sodnika, ki je moral v spremstvu osmih (!) policajev zapustili igrišče v Annabichlu. SK Zadruga Aich-Dob Play-off moški: Grabštanj : SK Zadruga Aich/Dob 0:3 (1:15, 13:15, 7:15) Hypo-Celovec : SK Zadruga Aich-Dob 0:3 (4:15, 5:15, 9:15) Uspešno so Dobljani začeli zgornji play-off. Ker druga ekipa Doblja-nov v spodnjem play-offu ne igra več, so se igralci drugega moštva pridružili prvi ekipi. Z novim elanom zdaj Dobljani igrajo odločilne tekme in bodo morda igrali tudi na kvalifikacijskem turnirju za regionalno ligo. Odvisno je le, ali se bodo vanj uvrstila štiri moštva ali samo dve. Naslednja tekma: SKAD : Grabštanj, v soboto, 13. 4. 1991, ob 20. uri v glavni šoli v Pliberku Zgornji play-off ženske Hypo-Celovec : SK Zadruga Aich-Dob 2:3 (15:2, 12:15, 15:10, 11:15, 12:15) Več kot 2 uri so se Dobljanke borile z moštvom Hypo iz Celovca. Začele so zelo nervozno in prvi set izgubile s 15:2. V tem nizu se ie poškodovala mlada igralka Monika Kitzinger, katero so morali peljati Po tekmi v bolnišnico na preiskavo. Kljub poškodbi je igrala celo igro, ker zaradi različnih razlogov Dobljanke niso imele rezervnih igralk. Naslednje tekme: petek, 12. 4. 1991,18.30: ATSC-Celovec : SKAD Sobota, 13. 4. 1991, 18.30: SKAD — ATSC v Pliberku NASLEDNJE KOLO; Koroška liga: ASK - SAK, Lienz - VSV, Wolfsberg Z- Pliberk, Wietersdorf — Borovlje, Breže — Matrei, Trg — Št. Vid, Mölltal — Klopinj. ^odliga vzhod: Ruda — Bilčovs, St. Leonhard — Velikovec, Rožek — Liebenfels, Žrelec [j. Treibach, Žitara vas — Mostič, Št. Andraž — Vetrinj, Oberglan — ASV. 1. razred • Šmihel — Železna Kapla, Labot — Globasnica, Sinča vas — Št, Pavel, Metlova — j^ntschach, Dobrla vas — Galicija, Šmihel/L — Reichenfels, Grebinj — Pokrče. g' ra2red E: Sele — Kriva Vrba, Poreče — Bistrica v R., Borovlje — Welzenegg, Marjeta — Hörzendorf, HSV — Post, Donau — Žihpolje. SAK — Wietersdorf 0:0 Foto Fera SAK: Preschern 4, dr. Ramšak 4, Blajs 4, Čertov 3 (46. Sadjak 3), Kräusler 3, L. Sadjak 3, M. Sadjak 4, Stanisavljevič 5, Galo 3, Blaže] 2 (75. Šmid 0), Lippusch 2; Annabichl, 500 gledalcev Sodnik: Tschernitz (ukradel SAK 11-metrovko, vso tekmo kazal antipatijo do legionarja Stani-savljevića) Zelo slabo igrišče in sodnik Bernhard Tschernitz sta bila naj večja nasprotnika SAK v tekmi proti Wieters-dorfu. Na boljšem (ravnem) igrišču bi SAK gotovo lahko pokazal več, lahko bi več igral. Igrišče v Annabichlu pa je bilo polno krtovcev in lukenj. Da je bila mera polna, pa se je postavil proti SAK še sodnik Bernhard Tschernitz, doma iz Liebenfelsa (5 km od Trga/Feldkirchen I). Vso tekmo je imel na „piki" legionarja SAK Gorana Stanisavljeviča, katerega nasprotnik ni mogel držati, zato pa ga je sodnik Tschernitz. Nenavadne Tschernitzove odločitve: Stanisavljevič preigra branilca, sodnik pa zapiska in prisodi prosti strel za Wietersdorf (se ponovi 8 x!). Do škandala pa je prišlo v 65. minuti: branilec Bram-berger podre Stanisavljeviča v kazenskem prostoru, vsi čakajo na žvižg sodnika, ki pa ni ničesar „videl". Pet minut so gledalci žvižgali, tako so bili ogorčeni. Po tekmi so čakali sodnika pred kabino. Osem žandarjev je moralo ščititi sodnika pred ogorčenimi navijači, ki so bili prepričani, da je Tschernitz SAK prikrajšal za točko. Koroška liga: 1. Trg 1 7 10 5 2 20:6 25 2. SAK 1 7 10 5 2 20:7 25 3. Pliberk 1 7 10 3 4 23:10 23 4. Matrei 1 7 8 5 4 26:16 21 5. Wietersd. 1 7 8 5 4 25:19 21 6. Lienz 1 7 5 9 3 15:13 19 7. Breže 1 7 7 3 7 22:18 1 7 8. VSV 1 7 5 5 7 23:22 15 9. ASK 1 7 5 5 7 23:30 15 10. Klopinj 1 7 5 4 8 18:27 14 1 1 . Mölltal 1 7 5 3 9 21:20 13 12. Wolfsberg 1 7 4 5 8 28:33 13 13. Šentvid 1 7 4 3 10 13:24 11 14. Borovlje 1 7 0 6 1 1 10:40 6 Šport KOMENTAR TEDNA V zadnjem času so se mi v Pliberku nakopičile težave, zato sem se odločil, da bom zapustil klub. Težave so bile predvsem zato, ker se odbor ni držal obljub; pa tudi glede športnih zadev nisem bil istega mnenja kot trener. Zato sem si poiskal nov klub, pri katerem se počutim zelo dobro. Moram pa dodati, da sem pliberški nogometni klub zapustil v dobrem. Za Šmihel sem se odločil, ker mi mlada ekipa zelo ugaja, vrhu tega pa sem prav tam začel igrati nogomet. Mlada šmihelska ekipa je zelo perspektivna; doseči si Kristijan lapiasltj/ -navi igralec Šmihela želi čim več. Če bi se tudi odbor bolj zavzel za nogometaše, sem prepričan, da bi bilo moštvo tudi bolj uspešno. Trenutno tičimo v mali krizi, vendar bomo v nedeljo proti Železni Kapli zopet borbeno in upam tudi uspešno zaigrali. Ker so bili nekateri igralci bolni, je naša igra precej trpela. Predvsem pa v Pokr-čah, kjer smo igrali zelo slabo. Čeprav sem bil tudi sam bolan, sem kljub temu igral, a sem bil telesno še zelo šibek. Bolje bi bilo, če ne bi igral! Tudi drugi igralci se niso počutili dobro, tako da si nismo zaslužili niti točke. Za nas je tekma proti Železni Kapli zelo velikega pomena, kajti v primeru zmage bi se otresli zadnjih mest ter bi lahko sproščeno nadaljevali prvenstvo. Ker pa je tudi za Železno Kaplo tekma zelo pomembna, bodo tudi oni nekoliko živčni, kar bi nam morda lahko koristilo. Vendar je moj cilj v Šmihelu predvsem ta, da se igralcem dopove, zakaj tako in tako trenirajo. Na primer: igralec mora vedeti, zakaj dela različne vaje, kako jih prav vadi, zakaj so potrebni kratki šprin-ti, itn. V višjih ligah je ta zavest že merodajna, pa tudi v 1. razredu je že potrebna! Lesno podjetje Gasser iz Bilčovsa predstavilo novo moderno napravo Foto Fera Ta teden je lesno podjetje Gasser iz Bilčovsa predstavilo prvo koroško napravo za vezanje tramov z računalniškim krmiljenjem. Naprava, ki dela že od lanskega septembra, je stala pet milijonov šilingov. Predstavlja najsodobnejšo raven razvoja in je prva tovrstna na Koroškem. Naprava omogoča natančnost, prilagodljivost ter hitro izvedbo. Na sliki z leve: Franc Gasser ml., Anton Katnik (upravljalec naprave), Franc Gasser st. Foto: Fera pretežno smešno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Natakar, ta gospod plača, kar jaz popijem! Ne, natakar, to je malo narobe: Kar ta gospod plača, sam popije! Slovensko planinsko društvo skupno s Planinsko sekcijo Avto-Celje organizira izlet v GRČIJO in hkrati pohod na goro OLYMP Termin: 17.—20. maj 1991 Cena: 6500,— din (pribl. 3900,- šii.) Prijave prejema do 30. aprila ’91 Brumnik Urška, tel. (0463) 51 43 00 - 14 Kustos seznanil predsednika Demosa Kustos muzeja v Globasnici Jan Havel je pred kratkim izkoristil obisk predsednika slovenske vladne koalicije Demos dr. Jožeta Pučnika, da ga je seznanil tudi z zgodovino globaške občine in seveda rimske naselbine Juenna. Dr. Pučnik mu je menda obljubil, da bo prišel poleti v Globasnico na osebni obisk, na kar se želi Jan Havel še posebej pripraviti. Z izkopavanjem rimske naselbine bodo letos poleti nadaljevali; v muzeju je zdaj na ogled že veliko ostalin iz časa rimske naselbine, pa tudi muzej na prostem na sv. Hemi je postal še razsežnejši. Skupine in posamezniki lahko na občini v Globasnici prosijo za vodiča; še posebej pa je ogled zanimiv in poučen za šolske sku-