124. Številka.
V UoMloni. v peteh* 31. nujo 1901
XL leta.
liiiaja vsak dan ivocor, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-Oflrafco dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano t pošiljanjem na dom za vse leto $4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo *rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za ouanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se Izvole frankovati
aflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In mpravnistvo Je v Knaflovih
z&nl&tvm telefon It 34.
Jiesecna priloga: „Slovenski Tehnik«.
Posamezno Stevtllre po 10 k.
PpravnJštva telefon it 89.
nekoliko obračuna.
ii.
Razmere na Kranjskem so take, da zahtevajo skupnega dela vseh svobodomiselnih elementov proti klerikalizmu. Streti premoč klerikalizma ali jo vsaj kolikor mogoče omejiti, to je danes prva in najpoglavitnejša naloga vseh svobodomiselnih strank na Kranj-ssem, zakaj če se to ne doseže, bo klerikalizem zatrl ne le narodno-napredno, marveč tudi socialnodemo-kratično stranko.
Narodno - napredna stranka je vedno stala na tem stališču in mi smo se po tem ravnali. Opetovano so se v zadnjih letih križali naši meči z meci socijalnih demokratov, ali tudi pri teh konfliktih nismo nikdar pozabili, da je vse polno interesov, ki so skupni narodno-napredni in socialno-demokratični stranki, da to, kar nas •oči, pri sedanjih industrijalnih razmerah na Kranjskem še ni tako važno in aktualno, kakor to, kar imamo kupnega.
Pri minolih volitvah pa so se na tirani socijalnih demokratov pojavile sivarij glede katerih je treba, da se odkritosrčno pomenimo.
V minoli volilni dobije vodstvo socijalno demokratične stranke popolnoma pozabilo, daje največji in najnevarnejši sovražnik socijal-n o - d e m o kr a t i čn e stranke — klerikalizem.
Vsa vojska tega vodstva je bila naperjena proti narodno-napredni stranki. Na shodih in v „Rde-čem praporjua je to vodstvo streljalo samo na župana Hribarja in na naprednjake. Će bi bili socijalni demokrat) e v teh dneh čitali samo „Rdeči Prapor, bi bi bili komaj vedeli, da je Kregar klerikalni kandidat. „Rde-či Prapor^ je puščal svoje bralce popolnoma neinformirane o prizadevanjih in o počen j an j u klerikalcev. Klerikalci so v prvi vrsti iskali zaslombe med delavci, lovili pred vsem volil ce, ki bi jih mogli eventualno so-
cialni demokratje dobiti na svojo stran, a vodstvo socialne demokracije se ni zmenilo za to, nego osredotočilo vse moči na boj zoper napredno stranko.
Tudi ton, v katerem je pisal „RdeČi Prapor", je bil tak, da kaj takega nismo pričakovali. Mi smo pisali vseskoz dostojno o socialnih demokratih in s tisto spoštljivostjo. ki jo zasluži stranka spodobnih ljudi, kakor  so  socijalni demokratje.
„Rdeči Prapora pa je postopal drugače. Časih je napravil celo vtisk, kakor bi bil le rdeče pobarvana izdaja „Slovenca"'.
S takim početjem je vodstvo socialne demokracije indirektno podpiralo klerikalce. Če bi bil kdo od klerikalcev zahteval 10.000 kron za tako podporo, bi jo bili lahko dali, ker toliko je bila najmanj vredna. Da so klerikalci toliko delavstva ujeli na svoj o stran, to je v veliki meri zasluga „Rdečega Praporja".
Tudi postopanje vodstva pri ožji voiitvi je bilo tako, kakor bi ne bilo smelo biti. Povsod drugod so izdali socialni demokratje parolo, naj njihovi volilci pri ožjih volitvah glasujejo proti klerikalcem. Logično bi torej bilo, da je to storilo tudi ljubljansko vodstvo in tudi v lastnem interesu socijalnodemokratične stranke bi to bilo, saj bi s tem primorali izvoljenega poslanca, da se pri svojem delovanju nanje ozira, da bi zavzel tako stališče, kakor na primer dr. Steinweuder.
No, ljubljansko vodstvo je sklenilo drugače. Odločilo je, da se soc. demokratje ne smejo udeležiti ožje volitve in je poskusilo svoj sklep uveljaviti z nečuvenim terorizmum. Grozilo je, da pahne iz stranke in postavi na sramotni oder vsakega, kdor se ne bi pokoril rečenemu sklepu. To sta si morala .Šusteršič in Krek meti roke, ko sta izvedela za ta sklep.
Posto p a n je vodstvaje bilo tako, da je  naletelo na ener-
gičen odpor v sooialno demokratični stranki sami. Socijalni petnokratje so izpre/ideli, da postopa vodstvo tako, da napeljuje s tem vodo na klerikalni mlin in Čut pravičnosti jim je rekel, da to ne sme obveljati.
Nimamo pravic 3, so vtikati v notranje zadeve socialnodemokratične stranke in zato nočemo razpravljati o tej revoluciji v stranki, nego se hočemo omejiti le na konstatiranje dejstva, da se vodstvo ni upalo izvesti svojih groženj.
Tudi sedaj po volitvah nadaljuje nRdeči Prapor" svojo vojno zoper napredno stranko, z nciuno sovražnostjo in z veliko hudobijo. Na vse načine skuša vodstvo socialnodemokratične stranke vzbuditi mnenje, da ima večino volilcev na svoji strani in da je Kristan le padel vsled nerodnosti pri volitvah. Vodstvo socialno demokratične stranke trdi, da kakih 300 volicev ni vpisanih v volilni imenik. Zakaj jih pa ni reklamiralo? Izpuščeni so bili tudi narodnonapredni volilci, celo ljudje, k' imajo v soseščini magistrata hiše in trgovine. Vodstvo toži, da njegovim volilcem niso bile dostavljene legitimacije. Zakaj pa niso prišli p onje? Kako neutemeljene in krivične so te dolžitve, kaže pač najbolje dejstvo, da j e vlad a i z posl ala glasovnice za ožjo volitev po pošti in da c. kr. pošta še več volilcev ni mogla najti, nego je na magistratu zaostalo legitimacij.
Vse to strupeno zabavljanje nRde-čega Praporjau ima le namen, premotiti socialne demokrate in jim prikriti, da jih je „Rdeči Praporu grdo farbal, ko jim je predstavljal zmago gosp. Kristana kot popolnoma zagotovljeno. Ni izključeno, da je gosp. Kristan res tako mislil, ali utemeljeno njegovo upanje ni bilo, kajti na to ni smel računati, da ga bo volila inteligenca, in nobene pravice ni imel, prištevati svoji stranki glasove politično indiferent-
nih ljudi. Če je to storil, je to le dokaz politične kratkovidnosti.
Povedali smo to odkritosrčno in brez ovinkov, ker tudi v tem tre-notku nismo pozabili na velike skupne interese, ki vežejo na-rodno-napredno stranko in socialne demokrate. Ti so postali zdaj v državnem zboru velik faktor in mi se tega odkritosrčno veselimo. Želimo pa tudi, da pride doma med nami do jasnosti. Povsod brusijo zdaj sablje proti socialnim demokratom, mi pa s temi prizadevanji ne moremo simpatizirati, ker je naše globoko prepričanje, da se morajo meščanske stranke socializir a ti in se približati socialnim demokratom. Vemo, da pride še do boja med narodno-napredno stranko in med socialnimi demokrati, vemo, da bo težak, a vodili ga bomo vedno po načelu, ki se ga je drža! veliki Pitt v boju zoper Palmerstona. Mi se bojujemo proti njemu, a smo ponosni nanj. _
O bodočem državnem zboru
Dunaj, 30. maja. V poletnem zasedanju predloži vlada državnemu zboru razen proračunskega provizorija in zakona o kovanju jubilejnega denarja tudi zakon o triodstotnem zvišanju carine v Turčiji. Po konstituiranju zbornice poda ministrski predsednik programatično izjavo, o kateri se razvije debata. Ta izjava bo nadomestovala adreso.
Černovice, 30. maja. V Bukovim izvoljeni rumunski poslanci se ne združijo več v skupen klub. Posl. Onciul ostane divjak, poslanci grof Bellegarde, Hormuzaki, Izopescul in Simionovici se pridružijo nemški agrarni stranki, varujoč svoje samostojno narodno stališče. To pa store le tedaj, ako nemška agrarna stranka ne sprejme v svoj program izjemnega stališča za Galicijo in Bukovino.
Dunaj, 30. maja. Zastopniki nemških strank,  ki pridejo v pošte v
pri sestavi nemškegu kluba, so sklenili, da ne sprejmo v klub treh dunajskih svobodomiselnih poslancev dvornega svetnika Kur and e, barona H očka in dr. Ofnerja, in sicer prvega in zadnjega zaradi židovske vere, barona Hocka pa zato ne, ker je njegovo politično naziranje skoraj socijalno-demokratično. Kaj se zgodi s poslancem dr. Lic h tom in prof. Redlichom, ki sta tudi Žida, se še ne ve.
NaČelništvo vsenemškega društva je sklenilo, da Vsenemci ne smejo pristopiti k novemu nemškemu klubu.
Praga, 30. maja. Včeraj se je konstituirala češka agrarna stranka. Za načelnika je bil izvoljen poslanec Pražek. Stranka pristopi Češkemu klubu.
Proporcionalne v <lit^e v Galiciji.
Lvov, 30. maja. Proporcijonalni in dvojni volilni zistem se je v Galiciji popolnoma ponesrečil, tako da zahteva vse poljsko Časopisje, naj se v novem parizmoBtu takoj spiavi na dnevni red sprememba tega volilnega zistema.
Ogrski socijalisti za splošno volilno pravico
Budimpešta, 30. maja. Socijalni demokratje nameravajo prirediti cesarju svečan sprejem pri njegovem prihodu v Budimpešto. Na kolodvor pridejo v velikih množicah ter bodo pred cesarjem demonstrirali za splošno volilno pravico, obenem pa proslavljali zmago svojih avstrijskih tovarišev.
V Srbiji ni krize.
Bel grad, 30. maja. Uradno se naznanja, da so vse vesti v inozemskem časopisju o kaki krizi v ministrstvu popolnoma neutemeljene. Poslanik dr. Milovanović ni prišel zaradi kake krize iz Rima ter tudi ni bil pri kralju, temuč ga je sprejel le ministrski predsednik dr. P a s i ć, da mu je dal potrebna navodila za mirovno konferenco v Haagu.
LISTEK.
Charles Durom.
Dne 19. aprila 1882. se je odigrala v Dawnu pri Beckenhamu (Kent) žaloigra, ki je pretresla ves svet. Ta dan so se namreč končale življenjske preosnove v enem največjih naravoslovcev, v univerzalnem geniju, ki je s svojim razumom, s svojimi znanstvenimi razpravami in razkritji prov-zročil velikanski preobrat v naravoslovju in filozofiji. Umrl je Charle* Darwin.
Letos torej obhajamo 251etnico prehitre smrti tega duševnega velikana in ob tej priliki se mi zdi dobro in pravično, se nekoliko ozreti po njegovem delovanju in življenju.
Rodbina Darwinov je bila že pred Charlesom znana zaradi njenega člana Erazma Darvvina, zdravnika in naravoslovca, ki je istodobno, kot Et. &eoffroy St. Hilaire v Franciji in Goethe v Nemčiji zastopal mnenje, da so premembe v organskem in ne-°rganskem svetu nastale po naravnih zakonih in ne vsled čudnih naključij.
Že ta je izdelal ogrodje za nadaljne razprave svojega vnuka Charlesa, kajti Krazem je že 1. 1794—98, ko je spi-saval knjigo „Zoonomia, or the laws of organic lifeu izdelal ves sistem razvojne teorije, podedovanje, prila-godenje, brambne pripomočke rastlin in živalij, spolski izbor za pleme, vse to dobimo že pri Erazmu Darwinu.
Charlesov oče, Rob. Waring Dar-win, je bil tudi zdravnik, kot naravoslovec ni postal znamenit.
Temu se je rodil 12. feb. 1809. sin Charles Robert, poznejši slavni naravoslovec.
Ampak kot pri premnogih drugih slavnih  možeh,  se  tudi  Charlesu v mladosti ni veliko poznalo, [kako ve lik da bo v bodočnosti.
L. 1825. je prišel slednjič o a univerzo v Edinburgh, študirat kot njegov brat medicino. Vendar ni ostal dolgo medicinec, naravoslovje ga je vleklo vedno huje nase, popustil je zdravilstvo in se oklenil z veliko pridnostjo naravoslovja, tako, da je leta 1831. dosegel prvo akademično stopnjo (Bachelor of Arts.).
Se istega leta je nastopil petletno ekspedicijo okoln sveta. S Titzrovem,
kapitanom ladije „Beagleu je obiskal Brazilijo, Magalhaensovo cesto, zahodno obalo južne Amerike in otoke v Velikem oceanu. V oktobru Jeta 1836. se je vrnil s tega potovanja, kije imelo zanj tako velikanski pomen.
Sam pripoveduje o tem potovanju v predgovoru k knjigi nOn the ori-gin of species by means of natural selectionu takole :
„Ko sem na krovu „Beagleu kot naravoslovec dosegel južno Ameriko, me je opazovanje razdelitve organiČ-nih bitij južne Amerike in geologično razmerje med sedanjimi in prejšnjimi prebivalci tega dela sveta zelo osupnilo. Ti fakti bi mi, kakor se mi je zdelo, mogli nekoliko osvetiti nastoj vrst (species, kind), to skrivnost vseh skrivnostij, kakor gaje imenoval eden izmed naših največjih filozofov. Po svoji vrnitvi, 1. 1837. sem se domislil, da bi se kaj o tem vprašanju dalo dognati s potrpežljivim zbiranjem vsakovrstnih faktov, ki bi v kakem razmerju bili k temu vprašanju Po petih letih sem si dovolil, natančneje o stvari premišljevati in spisal sem nekaj opomb o tem. Pozneje (1844) sem jih povečal v skico s sklepnimi
izvajanji, ki so se mi zdela mogoča in verjetna. Od tedaj pa sem se s to stvarjo pečal . . . .u Plod njegovih raziskavanj je bila leta 1859. izdana knjiga z zgornjim naslovom.
Med tem časom, to je od 1836. pa do 1859. pa je izdal Darvvin še cel© zbirko razprav, tako svoj dnevnik za Časa potovanja (Journal of re-soarches in natural historv and geo-logy)» več razprav o postoju koralnih otočij in mnogo študij o geologiji, posebno južne Amerike. Sem spadajo : Geologioal observation on vol-canic islands (1842), Geological ob-servations ou South America." (1846). Pozneje imamo od njega več monografij, kot: „Monograph of peduncu-lated and sessile Cirripedia" (1851— 53), On fossil Balaenidae (1854) in razpravo o ploditvi orhidej s pomočjo žuželk (On the varions contrivances by which British and foreign orchids are fertilired [1862]) in o gibanju ovi-jajočih se rastlin (The movements and habits of climbing plants [1863]).
Med to dobo se je tudi oženil s svojo teto Emo Wedgwood, katere oče Jozva Wedgwood je bil njegov stari oče.
Vsa ta dela pa, ki jih je spisal ali že izdal med to dobo (1836—1869) pa so bila le priprava ali pripomoček za izdelavo dela nO postoju plemen", katero je izdal vsled skoro enakih zaključkov Wallacejevih, ki je pri ra-ziskavanju malajskih otokov prišel do istega prepričanja o nastoju plemen kot Darwin.
Ta velezanimiva knjiga, s katere vsebino se seznanimo pozneje kdaj, je vzbudila takoj veliko senzacijo in velik preobrat v filozofiji; tako, da je Dawid Strauss rekel: „Darvinizem je, čeprav v začetku skrivnega za kona med naravoslovjem in filozofijo, prvi otrok.u In v resnici! Z darvinizmom se je takrat vzbujajoči se materijalizem krepko podprl in nastopil skupno z naravoslovjem svojo zmagonosno pot k resnici. Z veseljem je vsak izobraženec proslavljal ta napredek, ki je prinesel luč in razsvetlil temne pojme v naravoslovju in filozofiji, z jezo in žalostjo pa so gledali dualisti na ta pojav in ga kleli kot nasprotnika vere in stvar-stvene zgodovine; dasi je Darwin sam skušal, da izenači kolikor mogoče zevajoče   nasprotstvo med vero in
Italija za Macedonijo.
Rim, 30. maja. Senat je dovoiii izrednega kredita 152.000 lir za Ma-cedonijo. Pri tej debati je povedal minister Ti t toni, da reforme v Ma-cedoniji še sicer niso izpolnile vseh nad, vendar se je doseglo vsaj nekaj napredka. Izredni kredit je za plačo orožniškim Časnikom.
Nemški vpliv v Turčiji pojema
Carigrad, 30. maja. Nemški poslanik v Carigradu baron M arsenali je nastopil daljši dopust ter se ne vrne več na svoje mesto. V Carigrad je prišel dosedanji nemški poslanik v Bukareštu baron Kider-len-Wiichter. Ta sprememba ima visoke politične vzroke. Vpliv Nemčije v Turčiji je zadnja tri leta zelo nazadoval, a to najbolj zategadelj, ker dosedanjemu nemškemu poslaniku sultan ni bil naklonjen.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 30. maja. Duma je razpravljala danes o interpelacijah glede trpinčenja političnih kaznencev v Rigi. Interpelacije navajajo v tem pogledu grozne podrobnosti, toda ju-stični minister in pomožni minister za notranja dela sta dokazovala, da so vsi ti opisi večinoma izmišljeni ali vsaj hudo pretirani. Preiskave so pač dognale, da so se nekateri policaji prenaglili, da so tepli renitentne kaznence s pestmi. Udarci pa so bili le lahki. Zaradi tega je bilo izročenih sodišču 42 policajev. Ministra sta sicer obsojala vsako kruto nastopanje policajev, toda opravičevala sta "jih., ker žive v neznosnih razmerah. Re-volucijonarji nastopajo povsod proti policiji skrajno kruto ter so samo v baltiških pokrajinah pomorili in hudo ranili nad 1000 policajev; potemtakem pač ni čudno, ako tudi policaji ne morejo ohraniti vedno hladno kri.
Vstaja na Kitajskem.
London, 30. maja. Revolucionarji v Sva tovu izjavljajo javno, da vstaja ni naperjena proti tujcem, temuč ima le namen, požgati vsa vladna poslopja, pomoriti uradnike ter vreči vlado. Misijonarjev niso nikjer napadali, vendar sami zapuščajo svoje postaje ter beže. Oblasti so nujno prosile, naj pošljejo več topničark na pomoč. Iz Kantona je odšlo mnogo vojaštva na pomoč v Svatov, kjer so vstaši ujeli vse Člane rodbine brigadirja ter jih prisilil, da so sami poskakali v vodnjak in utonili.
Pri Kvantungu je bil prvi spopad med vojaštvom in vstaši. Vojaki so ujeli voditelje vstašev ter zaplenili zastave in streljivo.
XLIII. redni občni zbor ..Slovenske Notice".
V sredo zvečer ob 6. se je vršil v dvorani „Mestnega doma" letošnji
znanostjo, ki je nastalo vsled njegove descendenčne teorije ali „hipoteze", kakor jo kaj radi imenujejo nasprotniki.
Vendar zastonj so bili poskusi spraviti vero, filozofijo in naravoslovje v soglasje, posebno, ko so se popri-jeli mlajši filozofi in naravoslovci kot Vogt, Buchner in Haeckel te teorije in jo izpopolnjevali in reformovali.
Tudi Darwin sam je spisal še več razprav, ki izpopolnjujejo njegovo teorijo. Tako je izdal 1. 1867. „Variation of animals and plants un-der domestication," 1. 1872. „The de-scent of man and on seleetion in re-lation to sex,u 1. 1876. „The effects of cross- and self- fertilisation in the vegetable kingdomu in 1. 1881. rThe power of movement in plants."
Darwinov ugled v naravoslovju se je večal od dne do dne in on sam je Še doživel zmagoslavje svojih raziskav anj.
Vse naravoslovje je krenilo na novo pot, pot, ki pelje do smotra in zmage.
Prejšnje kombinacije in komplikacije so se umaknile enostavnemu njegovemu nauku, po katerem je tudi človek član živalstva, visoko or-ganizovan, vendar ne najvišji.
Dasi pa Darwin sam o razvoju človeka ni ničesar odločil, vendar so
redni občni zbor „Slovenske Matice" ob navadni udeležbi.
Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Fran Leveč, ki je proglasil sklepčnost in pozdravil udeležence 48. rednega občnega zbora za njih zanimanje za to zborovanje. Pozdravil je posebno čestito odposlanstvo „Matice Hrvatske" (živio klici), in sicer njenega podpredsednika g. Klaića in tajnika g. dr. Ante Radića. V svojem na daljnem govoru je omenjal g. predsednik literarne zveze, ki obstoja dve leti med slovensko in hrvatsko Matico in ki je lani obrodila prvi sad. Veliko zanimanje za izdani publikaciji — slovensko, izdano po hrvatski Matici in hrvatsko, izdano  po slovenski — je dokaz, da ta literarna vez ni izšla iz kratkega navdušenja in da bo kratke dobe, ampak da ostane trajna v čast in srečo obema narodoma. Zahvalil se je g. govornik odposlancema za njuno požrtvovalnost in trud,  da sta prišla na zborovanje. Nato je predstavil novega društvenega tajnika g. Prana Podkrajška in se spominjal v prisrčnih besedah prejšnjega, magistrat-nega svetnika g. L a h a, ki je 22 let vestno in točno opravljal svoje posle in jih moral zdaj zaradi drugega dela opustiti. Odbor ga je nerad izpustil iz službe; gosp. predsednik mu izreka zahvalo   za vse,   kar  je storil za „Slovensko Matico".  Zahvalil se je nadalje vsem pisateljem, ki so sodelovali v preteklem letu pri društvu, vsem ocenjevalcem knjig, članom odsekov, slovenskemu občinstvu, poverjenikom ter g županu Hribarju, ki je brezplačno prepustil dvorano za pričujoče zborovanje.
Nato je podal letno poročilo o delovanju društva tajnik g. Podkraj-šek, in sicer za dobo od 30. aprila 1906 do 15. maja 1907.
Pri dopolnilnih volitvah pri lanskem občnem zboru 16. maja so bili izvoljeni v odbor gg.profesorji dr. Gruden, dr. blebinger in dr. T o m i n-š e k. Bivšim odbornikom gg. dr. J a -nežiču, Novaku in Šukljetu se je izrekla za njih mnogoletno delovanje pismena zahvala, isto tako odborniku g. dr. Josipu S t are tu, ki je bil 15 let vesten blagajnik Matice in hišni upravitelj.
Ko je gosp. poročevalec omenjal konstituiranje odbora in spremembe v raznih odsekih, je naznanil, da je imel odbor preteklo upravno dobo 8 sej ; knjižni odsek je zboroval petkrat, gospodarski pa dvakrat.
Odsek za tehnični slovar je imel eno sejo. Za ekscerpiranje se je nabavil Deinhardtov tehniški slovar. AkademiČna slov. teh. društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu so se naprosila, da prevzemo ekscerpiranje cenov-nikov ter deželnih in državnih zakonov. Naprosile so se razne trgovske tvrdke. da pošljejo za ekscerpiranje svoje cenovnike, a odzvali sta se le dve, Majdič v Celju in Schneider & Verovšek v Ljubljani. Marljivo se eks-cerpira tudi Wolf-Pleteršnikov slovar.
Krajepisni odsek je imel dve seji in si je nabavil vnovič 1500 izvodov pozivov in vzorcev za nabiranje kra-jepisnih imen ter naprosil „Slovensko plan. društvo", „Učiteljsko društvo" in razne druge rodoljube, da nabirajo oziroma agitiraj o za nabiranje kraje-pisnih imen. G-g. slovenski profesorji so se naprosili, da v tem o zim vplivajo tudi na dijake.
Folklorski odsek je imel tri seje, odsek za izdajo slovenskega zemljevida pa Štiri. Generalni zemljevid slovenskih pokrajin izide v osmih listih
ravno njega najhuje napadali. Pozneje so se morali kajpada potolažiti, ker so videli, da je boj proti descen-denci brezuspešen.
Znova pa so se razburili ob Vogtovih trditvah o izvoru človeka iz opic. Pa tudi ta trditev si je takoj dobila odličnih privržencev, ker je namreč popolnoma naravna in edino umljiva. To so pa dokazovale tudi razne izkopine pračloveka, prehodne oblike med sedanjem človekom in kako visoko organizirano opico, kot v Krapini, v Neanderdolski votlini, v Spvski votlini (Belgija), Šipka votlina (Moravsko), pri Ma Naulette (Belgija) in pri Taubachu (v bližini Weimarja).
Seveda so takoj proglasili te ostanke kot živalske skelete, pitekan-tropa kot vsled bolezni degeneriranega človeka itd.
Vendar tudi negacija teh skeletov ne izključuje znane trditve, če prav bi sklepnih udov med človekom in opico ne našli, ker nam to dokazuje že prosta pamet.
če pogledamo, odkod ta napredek v naravoslovju in filozofiji, moramo priznati, da nam je Charles Darwin dal ključ do nepoznanih zakladov resnice in spoznanja.'
M.
v merilu 1 : 200 000 in se bo tiskal v c. in kr. vojaško-geografskem zavodu
Agitacijski in reklamski odsek sta se sešla večkrat in ukrepala, kako pridobiti novih Članov.
Lansko leto je izdala Matica osmero knjig v obsegu 80 tiskanih pol, in sioer letopis za leto 1906, VIII. zvezek „Zbornika", 10. snopič „Slovenskih narodnih pesmi", Vošnjakove „Spomine" II del, tretji zvezek „Prevodov iz svetovne književnosti", 18. zvezek „Zabavne knjižnice", 13. zvezek „Knezove knjižnice" in 1. zvezek Hrvatske knjižnice. Tiskalo se je 3600 garnitur po 8 knjig, kar da 28.800 izvodov.
„Hrvatska knjižnica" se je pričela izdajati kot povračilo za „Slovensko knjižnico", ki jo je istočasno začela izdajati „Hrvatska Matica".
Ker so lanske knjige v kratkem vse pošle in novi člani niso dobili nobenih knjig, opozarjajo se gg. poverjeniki, da vplačajo oziroma dopoš-Ijejo članarino pravočasno, t. j. v prvi letni polovici, kakor določajo pravila, da Matica ne zaide drugič v tako nepriliko kot zadnjič.
Knjižni dar „Matice Slovenske" za leto 1907. je naslednji:
1. Zbornik, 2. IV. snopič „Prevodov iz svetovne književnosti", 3. XIV. z v ez ek „Knezove knjižnice", 4. XI. snopič „Slovenskih narodnih pesmi", 5. XVini. zvezek „Zabavne knjižnice", 6. II. zvezek „Hrvatske knjižnice", 7. Letopis in 8. Ferdinand Seidlove monografije „Karnniške ali Sa-vinske planine" I. del. Zadnja knjiga izide ilustrovana in so se strokovnjaki izrekli o njej kaj laskavo.
Matica je v knjižni zvezi s 43 društvi. Letos je sklenila zvezo « „Zgodo vinskim društvom za slov. Stajer".
Knjižnica se je lani pomnožila za 331 knjig, zvezkov in časopisov.
Iz stare knjižne zaloge se je lani prodalo 1512 izvodov, ki so vrgli 649 K 91 vin., podarilo pa raznim društvom, dijakom in posameznikom 2597 knjig. Največ podarjenih knjig je romalo na mejo slovenskega domov j a, na Koroško in Š t a j ers ko , kar je radosten znak, da se je i tam priprosto ljudstvo jelo zavedati svoje narodnosti. (Tudi na Kranjskem imamo še mnogo krajev, kjer vlada splošna nezavednost!)
Za lansko leto je društvu plačalo članarino 3273 članov, torej 293 več od leta 1905. Pristopila sta dva usta-novnika.
Matica je štela koncem pr. leta 3461 Članov. *n sicer 6 častnih, 20S ustanovnikov, 3121 letnikov in 126 naročnikov.
Poverjeništev je 181. Nova po-verjeništva so se osnovala za Krk, Zader, Požego, Šljivosevce. Kutjevo, Virje, Vukovar, Djakovo, Buzet, Sv. Trojico v Halozah, Vinkovce, Cirkve-nico v Hrv. Primorju in Hrastnik.
Državne subvencije je dobila Matica 1000 K.
Glede društvene kronike je poročati :
Na lanskem občnem zboru se je izvolil za Častnega Člana pesnik in pisatelj prof. Josip Stritar. Pri tukajšnji slavnosti 19. in 20. maja 1. 1. se je slavijencu poklonila deputacija Matice. Društvo je bilo jako dostojno zastopano pri slavnostni akademiji, kjer je odbornik dr. Josip Tominšek govoril slavnostni govor. 4. julija pr. 1. je praznoval naš predsednik svojo 601etnico. Tem povodom se mu je poklonila odborova deputacija ter mu iskreno čestitala. Pri Vil-harjevi slavnosti v Postojni je biia Matica zastopana po deputaciji, ki je položila v društvenem imenu venec na spomenik. Ko je 17. kimavca umrl v Žižkovu v Pragi Matični častni Član Jan Lego, je razobesila Matica črno zastavo položila na pokojnikovo krsto venec in bila zastopana pri pogrebu po deputaciji. Matica je čestitala brzojavno k slavnosti lOOletnice rojstva in 501etnice smrti književnika in dramatika J. Popoviča. Ob 801 etnici notarja L. Svetca je Matica temu svojemu prezaslužnemu ustanovniku, odborniku in poverjeniku pismeno Čestitala. Ob smrti pesnika S.Gregorčiča je društvo razgrnilo črno zastavo, položilo na krsto venec in bilo zastopano pri pogrebu po deputaciji. Velikega pesnika počasti Matica s primernim sestavkom v „Zborniku". Na občnem zboru „Matice Hrvatske" je bila „Slovenska Matica" zastopana po odbornikih gg. dr. Ilešiču in Trstenjaku. 13 t. m. je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj profesor dr. Josip Stare. Matica je razobesila Črno zastavo in se udeležila pogreba v velikem številu. 20. t. m. je bila zastopana pri odkritju spominske plošče pisatelju Ljud. Tomšiču v Vinici po poverjeniku dr. Maleriču. Umrla ustanovnika raČ. nadsvetnika Fr. Pfeiferja in kanonika An dr. Zamejca je Matica spremila do gomile. Društvu je smrt vzela tudi večje število društvenikov.
Končno je Se omeniti, da dobivajo člani „Slovenske Matioe" izdanja „Hrvatske Matice" za polovično ceno
kakor oni „Hrvatske Matice" publikacije „Slovenske Matice".
To poročilo je bilo brez ugovora odobreno.
Nato se je oglasil k besedi od • poslanec „Matice Hrvatske" njen podpredsednik g. Klaić, ki se je naj-prisrčnejše zahvalil za pozdrav in izrekal iskreno željo, da bi „Slovenska Matica" vedno napredovala in dosegla najvišji cilj; v to ime je zaklical: Živela „Matica Slovenska", živel njen odbor, živel njen predsednik! Omenjal je na to literarno vez. Hrvatje žele in upajo, da bo stvar stalna in krepka postala in ostala. Hrvatje so uvideli, da brez Slovencev ne morejo živeti, Slovenci pa tudi brez Hrvatov ne. (Živahno odobravanje). Združili smo se na kulturnem in literarnem polju v skrajni sili. Nočemo Hrvatje Slovencev pohrvatiti, kakor tudi ne Slovenci Hrvatov posloveniti. Kadar bo kak slovenski pisatelj pisal literaturo slovensko, želi g. govornik, da smatra tudi hrvatske pesnike in pisatelje za sloveEske. Naši naj bodo vaši in vaši naši, kar enega, to naj bode drugega! (Živahno ploskanie)
Račune „Slovenske Matice" za 42. društveno dobo so imeli Člani v rokah in so jih brez ugovora odobrili. Povzemamo iz njih:
Sklep računa od 1. prosinca do 31. grudna 1906 izkazuje 32.210 K 85 h dohodkov (prebitek v blagajni 52 K 59 h, doneski društvenikov 13.019 K, obresti 2145 K 61 h, dohodki hiše 4915 K 88 h, drž. subvencija 1000 K j, 31.779 K 10 h stroškov (upravni stroški 2342 K 95 h, društvene knjige 16.709 K 50 h (pisateljem, uradnikom in korektorjem 4608 K 50 h, tiskarnam 10.639 kron 05 h), hišni stroški 3454 K 99 h), torej 431 K 75 h prebitka. Izdalo se je 1983 K 18 h več, nego |bi se smelo. Vzroki so : visoki davki, pristojbinski namestek od premakljivega premoženja, 25" p višje tiskarske cene, podraženje papirja itd Pregledniki so vse knjige in račune našli v redu.
Premoženje Matice koncem leta 1906 je znašalo 115 626 K 10 h in se je zmanjšalo od 31. dec. 1905 za 1502 K 43 h.
Proračun za leto 1907 izkazuje 24 399 K 75 h dohodkov in 24 386 K 66 h stroškov.
Sklad za dr. Costov spomenik je narastel na 4892 K 44 h, Blei-\veisov pa na 9803 K 60 h. Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne namene je narasla na 9034 K 49 h, Ant. Knezova pa na 66 736 K 02 h. Oboje premoženje se je pomnožilo 1906 za 2440 K 84 h.
Za rač. preglednike so bili iznova soglasno izvoljeni gg. Bradaška, Kruleč in Pogačnik.
Pri dopolnilni volitvi odbora je bilo oddanih 199 glasov. Dobili so: Dr. Fr. De tel a 196, prof. Ferd. Seidl 196, prof. Fr. Kos 196, prof. L. P in t ar 196, prof. dr. L Požar 189, ravn. A. Senekovič 192, kau. J. Sušnik 194, ravn. J. Šubic 192 dr. A. Ušeničnik 192, ravn. Fr. Wiesthaler 191, prof. Ivan Macher (namesto izstopivsega dr. J. Stareta za dobo štirih let) 144 glasov, dr. Dragotin Lončar (^namesto izstopivsega dr. V. Šmi la za dobo dveh let) 159 glasov. Izvoljeni so bili torej ti. — Pri nasvetih in predlogih je predlagal g. Trstenjak po daljšem govoru, da naj se izvoli notar g. Luka Svetec za častnega člana M a ti c e. V navdušenih besedah je slavil njegovo skoraj 60 letno delovanje na literarnem polju in omenjal dela, pri katerih je sodeloval. Predlog je bil soglasno in z navdušenjem sprejet. G. predsednik je poudarjal, da je Matičina dolžnost, da se spominja tega osivelega moža, čigar delo so njena pravila.
Koje g. dr. Žmavc Še želel, da bi se društvena knjižnica naredila pristopna vsem članom, kar bo odbor po možnosti upošteval, zahvalil se je g. predsednik za udeležbo in zaključil zborovanje.
* *
Po glavni skupščini „Matice Slovenske" je bil potem zvečer prijateljski sestanek z delegatoma „Matice Hrvatske" v mali dvorani hotela „Union" (I. nadstropje). Bili so prisotni odborniki in člani „Matice Slovenske", „Giasbene Matice" in „Akademije". Ves večer je potekel v iskrenem izmenjavanju misli in v znamenju slovensko - hrvatskega medsebojnega spoznavanja in kulturnega dela. Na to stran bi moralo obračati svojo pozornost vsako slovensko društvo, ki ima nekoliko širšo podlago.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. maja. — Dr. Kramara „Den" je priobčil v torek prav zanimiv članek o slovanskem bloku, to je o združenju vseh slovanskih poslancev v skupno parlamentarno organizacijo. „Den" je mnenja, da je slovanski blok popolnoma nemogoč zaradi Poljakov, Ma-
loruso v in — jugoslovanskihkl rikalcev. Brez dvoma je to mnen dr. Kramara in zato je gotovo zanj mivo izvedeti, kakor dr. Kramar prav, zaprav misli o jugoslovanskih poslaQ. cih. „Den" piše v tem oziru: „Naju^ med Slovenci najdemo silno klerikalk večino, ki bo toliko bolj naklonjen k politiki nemških krščanski^ socialistov , kolikor huje je vzrasl« sovraštvo proti liberalcem. Morda ^ dobe s češkimi klerikalci zopet v fea, kem „slovanske n združenju", čigar za. četki so eksistirali že v minolem par, lamentu. Za kako slovansko i. napredno politiko pomenijo Slovenci malo in to velja tudi 0 Srbih in Hrvatih, ki jih je skupaj \\ tudi če bi se, kakor hoče ^ustersič, združili klerikalni življi v 30 Članski jugoslovanski klub." Ta sodba je g . tovo jako značilna. Tudi klerikalci j; ne morejo odrekati važnosti, saj b* nad vse radi hvalijo, da so v najbolj, šem prijateljstvu z dr. Kramalem. Iq zdaj je ta v svojem listu na polna usta povedal, da delajo slovenski klerikalci politiko nemških krščanski:, g . cialistov in da jih ni dobiti za napredno slovansko politiko. Dr. Kra-mar pač pozna te tiče!
— Zmazali bi se radi! Ogorčenje, ki vlada med vsemi spodobnimi ljudmi zaradi znanega „Sloven-čevega" podlistka z dne 24. t. m. ji tako globoko,   tako   elementarno in srdito, da je klerikalcem začel strah pretresati kosti. Zato bi se radi z zvijačo in hinavščino nekoliko oprali, ali kakor se pravi: zmazali bi se radi Žal jim ni Čisto nič, da so na tako infamen način sramotili spodobna in  častivredna  slovenska dekleta. Ko bi jim bilo žal, bi bili slovesno objavili:   „Zgodilo se je brez-primerno lopovstvo, a mi je obžalujemo in obsojamo in prosimo odpuščanja." Tega pa niso storili, ker jim ravno ni nič žal njih infamije. Le zmazali bi se radi iz strahu in zato zvijajo svoje besede. Zdaj piše nSl ■ venec", da je le „okrcal" gospodične iz višje dekliške šole in iz učiteljišča, ker so se udeležile obhoda po me-Kako je pa pisal „Slovenec" v tis listku? Govoril je o „pijanih zverinah", o „barabah", ki *d se poprej „valjale v svojem lastne., blatu", o „turskih derviših". „potomcih iz svinogojne dežele", ki „jahajo na svinji* so „zleteli na svinjo-, o vino-, ženo-    in    prešiČoljubih", ki imajo „svinjske duše"- Tako je pisalo  glasilo   ljubljanskega  škofa in kranjske duhovščine o moških. A kaj je ta list šele pisal o dekle* Obhoda so se udeležile gojei. višje dekliške šole iu učiteljišča,   sama  nedolžna, spodobna, poštena,   dobro vzgojena  dekleta v starosti 12 do 17 let.   In ta dekleta je    „Slovenec"    imenoval „zrele ptice" — „goske*4 — „ki so o vidno preveč znane z moškim* — ki se „pripravljajo za najvišji institut... kandidatinje za ......"
Kanalja, ki je pisala „Sloveucev-podlistek, se ni upala zapisati zadaje besede, a povedano je dovolj. §ko-lov »Slovenec11 je proglasil omenjene gojenke za vlačuge, za kan didatinje za bordel. Sedaj pa se upa ta isti „Slovenec" hinavsko pisati, da je le nekoliko „okrcal" neke „šola-rice". Takega farizejstva so zrno samo šenklavski gadje. Seveda izmišlja „Slovenec" pri tem nove laži. Zdaj naenkrat piše, da so te gospodične fige in osle kazale ljudem. To je vendar od sile „Slovenčevi" duhovniki in njih peresni lakaji so si to kar izmislili, iz tiste peklenske hudobije, ki jih nikdar ne zapusti. Pač res: še cigau na vešalih stoji etično više, kakor ti „Slovenčevci".
— O nečuvenih žalitvah narodnih deklet, ki jih je zagrešil „Slovenec", pišejo razni slovenski Usti in vsi obsojajo enodušno „Slovenčeve" podle inzulte na narodno ženstvo. Tržaška „Edinost" piše med drugim; V „Slovencu" besni po vseh predalih in rubrikah vprav zdivjana strast proti političnim drugomišljenikoin. mrgoli izrazov in epitetov tako odurnih, da bi kaj takega zastonj iskali v polemičnih bojih drugod: bodi v liberalnih, bodi v klerikalnih listih. In
sako je pisal „Slovenec" o ljudeh, ki s0 se udeležili sprevoda po izvolitvi Hribarjevi! ...   A če bi „Slovenec" ne gledal samo „grešnikov" in „grešne" v drugem taboru in mislil malce tudi na razmere v lastni hiši,   bil bi previdneji, kajti on je glasilo stranke, ki ji na vsaki svoji prireditvi dajejo velik kontingent-ženske, ki ne pripadajo k mirnemu in tihemu delu udeležencev in ki gotovo niso ni intelek-tuvalno ni moralno  više  od  n. pr. učenk višje dekliške Šole, hčera poštenih in uglednih rodbin!  In naj se nam ne prigovarja,  da so bili ti neživem* insulti  na  ženstvo  pisani v hipni razburjenosti, kajti „Slovenec" nadaljuje v svojem nekvalifikovanem početju in vse se zdi,   da  ne misli tako hitro ponehati ter da je zistem v tej blaznosti ... In mi se obračamo tudi do onih pristašev „Slov. ljudske stranke", ki so si ohranili kaj Čuta o pristojnosti in umevanja naukov vere ljubezni in odpuščanja: roko na srce in povejte nam, je-li sme čuteč kr-?oau in katolik govoriti,  da človek, u-tvarjen po  božji podobi — pa bil ta Človek  tudi  slučajno   — učenka višje dekliške šole v Ljubljani — ima »svinjsko dušo"?!   Roko na srce pa odgovorite nam po duši" . . . „Rdeči prapor", ki se mu gotovo ne da oči-:a:i. da bi  simpatizoval  z narodno-napredno stranko, pa piše:   „V Četrtek podvečer   se je  nekaj   lepih in mladih deklet navduševalo  za Hribarja.   Človek, fei ima nekoliko razsodnosti, se ni jezil ob  tisti metulj-sko mladinski navdušenosti, in če je imel po vrhu še kaj estetičnega čuta, je preslišal klicanje in   je   bil vesel listih svežih nedolžnih obrazov, tako tujih vsaki politiki, kakor je estetika tuja „Slovencu". Ampak ljudje, ki že v otroku vidijo vlačugo, so izlili na te nedolžne „demonstrante"  celo jezero gnojnice: polotroke.  ki  se jim komaj sanja o življenju, pošiljajo naravnost v bordel!   To bi še bilo: na vse zadnje je Človek vajen,  da vidi poleg  sv. Antona ščetinasti simbol. Ampak podlosti je bilo še premalo: proti mladoletnim navdušencem kliče .Slovenec" vse duhovske in duhovne oblastnije na pomoč. Ljudem, ki niso zakrivili drugega, nego da so mladi in veseli, žuga motnooki ministrant, da jih „zatoži". da jim zagradi pot v prihodnost in jim ukrade mladost!... Početje   „Slovenca"   je  značilno za list in za stranko.   Tako podlo se ne vede stranka, ki   se   docela zaveda svoje    moči,   svoje odgovornosti in    svoje    prihodnosti. Klerikalna stranka je bila poražena v Ljubljani — zavpila je kakor odrta in  na to 3e je napotila v — bordel. Drugačni ljudje,   drugačne  šege!" — Menimo, da tej sodbi treznomislečih listov ni treba dodajati nobenih pripomb, saj je vsa poštena slovenska javnost edina v obsodbi podlih izbruhov blaznega ■inatizma „Slovenčevih" kreatur.
— Kaznovani  Štefe. Prejeli
smo sledeče pismo: Cenjeni gospod arednik! V cunji, ki se imenuje „Slovenec", se je Štefe prav grdo zlagal o renkontru z mojo osebo. Da popravim in izpopolnim „Slovenčevo" notico z dne 27. t. m., naj mi bo dovoljeno omeniti sledeče: Stefetu sem prisolil tako klofuto, da mu je padel sčipalnik na tla. Nato me je hotel udariti s palico, kar sem preprečil s tem. da sem jo ujel in zlomil. Kakor divji je potem z eno polovico zlomljene palice tolkel po meni, jaz sem mu pa udarce z drugo polovico park al. Štefe se laže, da sem bil na-šeškan! Zakaj jo je pa potem tako naglo odkuril? Med tem renkontrom je pa Štefetova milostiva iz svojih nežnih ust spustila name celo ploho psovk in se hotela s solnčnikom zakaditi vame; to je preprečil eden mojih spremljevalcev. Glede opombe, da stanujem pri svojem bratu, omenjam, da sem že od oktobra 1. 1. stalno v Gradcu in da sem bil pri njem le na obisku. Vedel sem, da bo Štefe lagal; a čudno je vendar, kajti drugače bi me lahko tožil, tako me pa na podlagi svoje zlagane notice ne more. Se že poznamo! S spoštovanjem vdani Teodor Paj k. Gradec, dne 30. maja 1907.
— Včerajšnja procesija v Trnovom. Včeraj je bila, kakor vsako leto, procesijo trnovske fare v Ljub-
ljani. Kar obstoji Ljubljana, ni bilo še nikdar tako velike in veličastne procesije v Trnovem. Najstarejši ljudje nam to zatrjujejo, a stare in pobožne žene pa so se kar topile v rajski radosti, ko so videle, da je trnovska fara vse ljubljanske fare prekosila. Pomislite, 180 parov belo oblečenih deklic s svečami v roki je korakalo v sprevodu. Žene vseh stanov so nosile sveče in jih darovale cerkvi. Sprevod je bil dolg, da ga nisi mogel pregledati; po ulicah in cestah, koder se je pomikal, pa je bilo na tisoče in tisoče ljudstva. Trnovci in Krakovci Še kaj takega niso doživeli, in so ponosni, da je njih fara tako zaslovela, odkar je tako sijajno zmagala narodno-napredna stranka.
— Maščevanje trnovskih klerikalcev v Ljubljani. Zadnja zmaga narodno-napredne stranke tako jezi trnovske klerikalce, da so kar pamet izgubili in da govore, da od tistega časa, odkar je postal župan Ivan Hribar državni poslanec, ne marajo več za cerkev. Nekateri klerikalci so to res javno pokazali. Dva klerikalca, ki sta prej nosila na dan sv. Rešnjega Telesa pri procesiji nebo, odrekla sta letos to službo; drugi klerikalci niso hoteli svetiti: pravijo, da jih je sram, ker so s kaplanom pri zadnjih volitvah pogoreli. Ali zdaj v Trnovem vladajo napredujaki in ti so poskrbeli za red. Oglasilo se je muogo naprednih naj odličnejših trnovskih posestnikov, ki so bili pripravljeni streči pri procesiji in so to tudi res storili. Trnovci in Krakovci, le tako naprej in zmaga bode povsod naša.
— Kaplan Kochler je najslabši reditelj. Kaplan Kochler je pri zadnjih državnozborskih volitvah mnogo agitiral in da je bil slab agitator, pokazale so volitve. Tri leta je pripravljal trnovske volilce, ali mož je bil nespreten, in se mu je vse izjalovilo. Naprednjaki še agitirali niso, in so vendar sijajno premagali klerikalce. Kaplan Kochler je tudi pri procesiji pokazal, da je popolnoma nesposoben za reditelja. Stal je kje v kakem kota, prav daleč za procesijo in je debelo gledal ogromno množico ljudstva, ki se je včeraj zbrala v Trnovem. Bil je kar iz sebe, ko je videl toliko ljudi, a da ga nihče ni niti pogledal niti pozdravil. To ga je tako poparilo, da je pozabil skrbeti za red in da se za procesijo niti zmenil ni.
— Vsakdo hoče biti zdaj naprednjak. Nikjer niso zadnje držav-nozborske volitve tako močno vplivale na klerikalce, &akor ravno v Trnovem. Tu so naprednjaki sijajno zmagali, klerikalci pa so se poskrili in se še v gostilne ne upajo, tako jih je sram. Mnogi klerikalci pa zdaj pravijo, da niso več klerikalci, da nočejo biti klerikalci, ker so izprevideli. da klerikalna stranka ni za meščana. Ako bi danes bile zopet volitve v Trnovem, pravijo, da klerikalci niti 50 mož ne spravijo skupaj. Ljudem se odpirajo oči.
— Nadebudni germančkL Včeraj so pri sprehodu v tivolskem gozdu nemški dijaki, med katerimi je bil tudi eden stare kranjske modre krvi, (ime si še prihranimo za pozneje) brez vsakega povoda ozmerjali nekega mirnega slovenskega uradnika z „windicher Hundu. Svetujemo, posebno pa še modrokrvnim, da naj se obnašajo tako mirno in dostojno, kakor se Slovenci v Gradcu in na Dunaju. Pri navedenem slučaju pa se imajo mlečnozobi germanČki zahvaliti le hladnokrvnosti inzultiranega uradnika, ker sicer bi bili prišli domov vsak le z enim očesom.
— Promocija. Dne 18. t. m. je
bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem medicine g. Edvard Ser ko, sin veletržca in župana v Cerknici. Čestitamo!
— Notarska vest Za substituta
odišlega notarja g. Gustava Omahna v Postojni je imenovan od c. kr. dež. sodnije v Ljubljani notar dr. Alojzij Žnidarič v Ilir. Bistrici, ki bo od 31. t. m. dalje uradoval v prejšnji notarski pisarni v Postojni.
— Iz davčne službe na Štajerskem. Davčni oficijal Al. Knez je postal kontrolor, Anton Stepic pa oficijal.
— Umrl jo danes po daljši, mučni bolezni g. Matej Ravnikar, gostilničar pri „Virantu" in izvošček na Šentjakobskem trgu. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno - napredne stranke in je šel volit Še pri zadnji ožji volitvi župana, dasi je bil že na smrt bolan. Bodi vrlemu somišljenika blag spomin! Pogreb bo jutri v soboto popoldne ob petih. Naprednjaki, zlasti iz šentjakobskega okraja, se vabijo, da se pogreba udeleže v čim največjem številu.
— Umrla je danes zjutraj po dolgi bolezni gospaKarolina Trav-ner, rojena Obreza, soproga de-želnosodnega svetnika g. dr. Trav-nerja. Blagi in občespoštovani gospe bodi ohranjen prijazen spomin!
— „Ljudski tabor11. K vrtni
veselici „Ljubljanskoga Zvona" v nedeljo na vrtu „Narodnega doma" se naznanja, da se posebna vabila ne razpošiljajo in da je na veselico vabljen vsakdo, kdor si želi uspešnega razvedrila. Društvena godba se popolni s tujimi močmi, tako da bo igrala lahko najboljše in najtežje skladbe. Pevski zbori „Hercegovska", „Bolgarska davorija" in „Gorski kraj" s tenor-solo, ki jih poje pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", obetajo biti na višku popolnosti. Zatorej: v nedeljo popoldne vsi v „Narodni dom" !
— Pred upravnim sodiščem se bo dne 15 junija razpravljalo o pritožbah ravnatelja Lapajneta v Krškem in Ivana PetkovŠka v Ljubljani zaradi premalo odmerjene pokojnine.
— Južna železnica je imela v
sredo na Dunaju občni zbor. Predsednik je povedal, da so leta 1906 dosegli dohodki najvišjo dosedanjo svoto. Zato pa so bili tudi prometni izdatki neizmerni, namreč o1^ milijona K. A narasli so za več kot 10%.
— Težka telesna poškodba.
Ko je včeraj v Rožni dolini skladiščni delavec Anton Polaj v KrajČevi hiši miril dva fanta, ki sta se tepla, gaje neki Eržen tako udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico ter je malo upanja, da bode še okreval.
— Prepir s smrtnim izidom.
V Podmolniku v ljubljanski okolici je v nedeljo pilo žganje več fantov, med njimi tudi gostaČ Andrej L a m-p e 1 iz Sadnje vasi. Kar je nastal med njimi prepir, v katerem je žga-njekuhar Keber sunil Lampla v prsi, da je padel znak nazaj. Ker je Lampel znova sitnost stresal in zgrabil Kebra za urino verižico, priložil mu je ta par krepkih zaušnic. V tem trenutku je padel tepenec na tla in izdihnil. Sodno raztelesenje je dognalo, da se mu je zlomil tilnik.
— Tečaj za pridelovanje krme, ki se je priredil na kmetijski šoli na Grmu dne 27. in 28. maja, je dovršilo 12 udeležnikov. Pri tej priliki so si ndeležniki ogledali razne detelj ne mešanice v poskuševališču in na šolskih njivah, kakor tudi šolske travnike, ki kažejo vsled skrbnega dela in dobrega gnojenja res nenavadno lepo. Udeležniki so z vsem zanimanjem sledili pouku in se ponovno izražali, da bi se tudi zanaprej prirejali taki tečaji na Grmu.
— Telovadno društvo „Sokol11
V Idriji priredi v nedeljo, dne 2. rožnika t. 1. vrtno veselico pri br. Pre-mersteinu v Jeličnem vrhu. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 30. vin. za osebo. Godbo oskrbi si. „Godbeno društvo" v Idriji. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 9. rožnika.
— Slovensko   gledališče v
Trbovljah. Na povebilo iz Trbovelj prirede naši gledališki igralci na povratku v Ljubljano dne 4. junija gledališko predstavo v Trbovljah. Uprizori se veseloigra „Huzarji", po Mo-seutalu, priredil za oder Danilo. Začetek predstave zvečer ob četrt na devet pri g. Forti v Trbovljah.
— Gostovanje članov slovenskega gledališča v Mariboru Slovenski gledališki igralci iz Ljubljane uprizore v Mariboru v „Narodlnem domu" v soboto 1. junija „Elgo", v nedeljo 2. junija pa „Na letovišču". Začetek obeh predstav ob osmih zvečer.
— t Radoslav Škollek. Umrl je 30. maja t. 1. v Vojniku pri Celju g. R. Škoflek, umirovljen naduči-telj. Služboval je med drugim na Vranskem, v Mozirju, v Braslevčah, Lehnu in naposled pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu v arveškem okraju. — Bil je izboren učitelj, blag in kreme-nit značaj. Ranjki je moral radi svojega odločno narodnega čuta in delovanja prebiti marsikaj hudega, a vdal se ni. Bodi vrlemu možu blag spomin!
— Stalno slovensko gledališče s stalnimi igralci nameravajo ustanoviti v Trstu. Jutri ima „Dramatično društvo" v Trstu občni zbor, kjer se bo razpravljalo definitivno o tem vprašanja. Stalno gledališče v Trsta bi bilo velikega kulturnega pomena in le želeti bi bilo, da se ugodno reši to vprašanje.
— Razpečavanje ponarejenih bankovcev Včeraj popoldne se je o tej stvari končala razprava proti 8 obtožencem. Tarolli, Suppa in Zotter so bili oproščeni. Košič je dobil 18 mesecev, Catturani 3 leta in Martinio 2 leti in sicer zaradi zločina goljufije. Barnaba in Maljica sta pa bila obsojena zaradi prestopka goljufije in sicer prvi na 2 meseca, drugi pa na en mesec.
— Samomor. V Barkovlju pri Trstu si je vpokojeni Llovdov kapitan Al. Brelich napolnil žepe s kamenjem ter skočil v morje. Vzrok samomora je bila huda nervoznost.
— Odeta zaklal. 431etnega občinskega slugo v Prošeku Franca Grmeka je njegov lastni sin petkrat zabodel z nožem, da je za ranami umrl v tržaški bolnici.
— Rrzoparno vožnjo iz Trsta v Motovldeo in Rnenos Aires %
postaje v Napolju uvede redno vsaki mesec „Austro-Americana". Potrebni parniki se že izdelujejo.
— Umrl je v Kopru upokojeni višji ravnatelj ondotne kaznilnice Fr. Šegula. •
— Koprski učiteljišćnikl prirede ob sklepu Šolskega leta kot običajno svoj koncert in sicer v Trstu (pri Sv. Ivanu) dne 14. julija t. L Natančni spored se objavi svoje-Časno.
— Izobraževalno, zabavno in podporno društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 2. rožnika na Giesshiibl ob juž. žel. izlet.
— Vandalizam. V noči od 25. na 26. t. m. in v včerajšni noči je drhal pijanih razgrajačev ob poti na ljubljanski Grad (Na ovinkih) polomila in razbila več ondi postavljenih novih klopi ter s tem vitežkim činom provzročila mestni občini precejšno škodo. Policija je zlikovcem na sledu in je preskrbljeno, da jim v prihodnje mine veselje za enake izbruhe podivjanosti.
— Vrtno nto so podrli v sredo ponoči ponočnjaki posestnici Mariji Breskvarjevi v Trnovskih ulicah Št. 4.
— Izgubljeno in najdene reči.
Ga. Ana Simičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 11 K denarja. — Učenka Iva Žagarjeva je izgubila srebrno uro z o vratno verižico, katero je našel dijak Ivan Krušič in jo oddal na magistratu. — Dijak Viljem Kraft je našel Črn dežnik.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost.
— Dežnik se je zamenjal včeraj v kavarni Prešeren. Ker pa dotič-nika poznam, ga poživljam, da ga naj prinese nazaj v kavarno, drugače bode imel sitnosti.
— Najnovejše novice. — Za
predsednika najvišjega sodi š ča bo baje imenovan dr. pl. R u-b e r , na njegovo mesto za podpredsednika pa bo imenovan eden izmed sledečih treh predsednikov nadsodišč: dr. V 6 s s e 1 y (Praga), baron doktor C a 11 (Inomost) ali dr. G e r t s c h e r (Trst). '
— Veliko poneverjenje. Državno pravdništvo v Šverinu je obtožilo vse uradnike in strežaje norišnice v Sachsenbergu, ki so sporazumno  poneverili nad milijon mark.
— Francoski vinorejci so poslali vladi ultimatum, da ako se njihove zahteve ne ugodijo do 6. junija, ne plačajo več davka, a vsi občinski in okrajni svetovalci demisijo-nirajo.
— Občinski svet v Plz-nju je imenoval ministra doktorja F o r t a in dr. P a c a k a za častna meščana.
— Vera in politika. Soc. demokratje v Asu napovedujejo izstop iz katoliške cerkve, ker so pri ožjih volitvah krščanski socijalisti glasovali rajši za Vsenemca kakor za soc. demokrata.
— Novi šolski in učni red ter verske vaje. Češki deželni šolski svet je sklenil, Črtati v novem Šolskem in učnem redu določbo, da zadene starše globa, ako otroci izostanejo od verskih vaj.
— Svojo taščo je umorila v Turterebešu na Ogrskem kmetica Petko ter truplo sesekala na drobne kose.
* Bitja, ki ne spe. Na svetu je nekaj vrst rib, dvoživk in žuželk, ki nikdar ne spe. Nekatere ribe ne spe sploh nikdar, a druge spe po pet minut v mesecu. So take muhe, ki tudi ne morejo nikdar zaspati, zato je vsem takim bitjem odmerjeno le kratko življenje.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Dunaj 31. maja. Češki poslanci so imeli konferenco, na kateri so se posvetovali o ustanovitvi skupnega  kluba. Posveto-
vanja sta se udeležila tudi ministra dr. P&cak in dr. Fof t.
Dunaj 31. maja. V nemškem taboru je nastala silna zmešnjava in zelo dvomljivo je, da bi se posrečilo ustanoviti enoten nemški napredni klub. Položaj je zelo kritičen, ker je nastopil dr. G r o s s z vso odločnostjo proti temu, da bi se v ta klub sprejeli dunajski napredni poslanci dr. Kur and a in drugovi.
Praga 31. maja. Češka šolska družba „Matice školska" je imela včeraj svojo letno skupščino. Na skupščino jeposlalo 20 čeških socialnodemokra t-skih poslancev oprostilna pisma, v katerih zatrjujejo, da se bodo z vso odločnostjo borili v parlamentu za upravičene narodne zahteve in da se bodo zlasti zavzemali za Češke narodnostne manjšine. Tudi Češki anarhisti so poslali skupščini pismo, v katerem jo zagotavljajo, da se bodo tudi oni borili za narodna prava.
Budimpešta 31. maja. Cesar poveri baje zastopstvo pri kronan-skih svečanostih nadvojvodi Josipu.
Budimpešta 31 mija. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo dobila predloga glede takozvanih garancij najbrže ž a 8 junija cesarsko piedsankcijo v svrh^, da se predloži parlamentu. To se sklepa tudi iz tega, ker je nrni-ster Andrassy sprejel vabilo na dine neodvisne stranke
Petrograd 31. maja. Car Nikolaj je Dodelil francoskemu predsedniku Fallieresu red sv. Andreja. R^d bo predsedniku izročil ruski poslanik v Parizu Ne-lido v.
Gospodarstvo.
— Cepilni tečaji in oddaja zelenih cepićev. C. kr. vinski nadzornik g. B. Skalickv in vin. asistent g. B. Skubec priredita tekom meseca junija v mnogih krajih na Dolenjskem praktične tečaje v zelenem cepljenju in poletnem oskrbovanju (mandanju. škropljenju, žvepljanju) trt. Kraj in čas prireditve se bode vinogradnikom dotičnih občin pravočasno z oklicem oziroma po dnevnikih, naznanil. Želeti je obilne udeležbe !
— Oddaja  zelenih cepičev.
Kakor vsako leto, se bodo oddajali tudi letos iz državnih trtnic na Kranjskem zeleni cepiči dobrih, priporočljivih žlahtnih sort vinogradnikom s tem namenom brezplačno, da se take žlahtne vrste kolikor mogoče ra-širijo. Kdor želi cepiče dobiti, zglasi naj se pismeno ali ustmeno pri c. kr. vinarskem nadzorništvu v Rudolfovem vsaj do 5. oz. na Dolenjskem do 10. junija. Cepiči se bodo oddajali: 1) V državni trtnici na Slapu pri Vipavi 7. t. m. ob 8. zjutraj; 2) v Kostanjevici dne 13, t. m. ob 8. uri zjutraj : 3) v Črnomlju dne 13. t. m. ob S. uri zjutraj; 4) v Rudolfovem dne 14 t. m. ob 7. uri zjutraj. Pri tej priliki se bo priredil tudi cepilni tečaj. V Rudolfovem bode c. kr. vin. nadz. B. Skalickv vinogradnikom razkazoval tudi pravilno škropljenje in žveplanje z najnovejšimi stroji.
— Dobavni razpis. Intendanca c. in kr. 3. kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1907 08 za oskrbo c. in kr. vojske in c. kr. domobrambe v oskrbovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju. Dobaviti bo pšenico, rž, oves, mrvo, slamo, premog, drva in kruh. Seznam in splošni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo s posebnimi razglasi naznanile.
— Semenj za volno v Mi-ŠkOVCU. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam naznanja, da sa bo letošnji semenj za volno v Mi-škovou vršil dne 19. junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda.
Poslano/)
„Št. Vid pri Ljubljani".
Na odgovor „Domoljuba* odgovarjam: Ni res, da bi bil jaz zvonec prinesel viimarakem Jana, kateri je zvonil pogreba Žirovnika po volitvi, ker mene sploh pri začetka ivoneuja doma ni bilo. iso4
V. Cirman valgo „Jozef"
_ gostilničar.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
r
T
je
Zahvala.
Olepševalno društvo v Škotji Loki tem potom isreka najiskrenejšo zahvalo slavni „Okrajni hranilnici in posojilnici" ▼ Skorji Loki izredni velednšni dar 300 kron v delno pokritje stroškov za napravo šetališča „Zvezda".
Škof j a Loka, 29. maja 1907.
Slavke Flis
predsednik.
Zahvala.
Slavna »Notranjska posojilnica" v Postojni je ob svojem letnem zaključku blagovolila podariti »Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Hruševju" 50 kron podpore.
Odbor društva se tem potom vdano zahvaljuje vrli napredni »Notranjski posojilnici" za ta velikodušni dar, ter kliče: Srčna hvala!
Hruševje, dne 25. maja 1907.
Edvard del Lini, Anton MilharčiČ,
t. c. tajnik. t. č. načelnik.
Umrli «o v Ljubljani.
Dne 27. maja: Jera Kmet, gostija,54let, Radeckega cesta št. 11. Caries multilocularis. — Julijana Aljaš, šivilja, 61 let, Zaloška cesta št. 5, otrpnenje srca. — Ignacij Flor-jančič, sprejemnik, 68 let, Dunajska cesta št. 31, ostarelost.
Dne 28. maja: Fran Kastelic, delavec, 53 let, Sv. Petra cesta št. 52, pljučnica. — Fran Savinšek, delavec, 54 let, Opekarska cesta 32, jetika.
V dežel ni bolnici:
Dne 23. maja: Jurij Skopec, kajžar, 68 let, ostarelost.
Dne 24. maja: Štefan Šeligo, brusač, 19 let. jetika. — Marija Gruden, kajžarjeva žena, 65 let, srčna hiba.
Dne 26. maja: Vincencjj Strel, gostač, 68 let, Fractura baseos erami.
Dne 27. maja: Ana Kozljančič, delavčeva hči, 1 leto, jetika.
Meteorolositno poročilo.
Vtilaa nad morjem 06 S   Srednji tračni ti* 736 0 jnm
f 9B
m opaze-a j vanja
Stanje; A £ baro- ! ® ^ metra |  g e« ■ S
Vetrovi
Nebo
j ?. «t, ; 7314    19 2   si vzhod, oblačno
3: j 7. zj. j 734 Ž    14 0 J sr. jjvzh. \ dež - j iS. pop. I 735 II   13*6 I si. jzah. ! oblačno
9. zv.
7347 734 2
13*2 j si. jzvh. oblačno
27. 7. zl , 2. pop i 732 1
10 7 brezvetrno 22 5 I sr. jug.
jasno pol. oblač.
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 196 in 13 6*; norm.: 15'7C in 158° Padavina v 24 urah 4*4 mm in 2 5 mm.
OMoIi rti
izvežban v knjigovodstvu, malem konceptu ter nekoliko v strojepisju, išče Službe. Nastop takoj. 1775-2 Naslov pove npravništvo rSlov. Naroda14.
Učenca
ki   ima   v.-selje   do    kovaške obrti, sprejme takoj       1772 2
Anton J komini
kovaški mojster v Kočevju.
Za letoviftarje
se odda več
stanouonl
s 3 oziroma 4 sobami in kuhinjo v novi hiši že s 1. junijem t. 1. Ker so prohtnn jako prostorni, zadostuje za vso družino 1 soba, kuhinja in shramba. V hiši je tudi ledenica, sprejemajo se tudi samci, ki dobijo na zahte-vanje hrano v hiši.
Več pove Eolenc v Goričanah pri Medvodah. 1700 s
Veliko presenečenje.
V življenju ne več te priložnosti!
6OO kom. r« iil<!. 1*95.
1 krasna pozlačena preciz. ankfrca z vnižico, natanko idofa, za kar se jamči 2 leti, 1 modna svilnata gosposka kravata, 3 komadi najfinejših žepnih robcev, i mičen prstan za gospode z imit. dragim kamenom, 1 mična eleg. damska nakitna garnitura, obstoječa iz 1 prekrasnega koljeja iz orijentalskih biserov, mod. damski nakit s pat. zaklepom, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov s t at. kaveljnom, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnj. denarnica, 1 par manšetnih gombov, 3 stop. doublezlato s pat. zaklepom, 1 jako eleg. album za razglednice, najlepši pogledi sv*ta, H Šaljivi predmeti, velika zabav* za mlado in staro, zelo praktičen Ijnbavni spi-sovnik za gospode in dame, '0 dopisn. predmetov in Še bOU v hiši neutrpljivih predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki je sama ta denar vredna, stane samo gld. 1-95. — Pošilja proti povaetju ali vnaprej poslanemu denarjn dunajska osrednja razpošUjalnica
H. UACHTEL, Krakov Sten. 2.
N. B. Za neugajajoče denar nazaj.
1784
Ulnorelsko zadruga u Brežicah
ima na prodaj čez 100 hektolitrov odbranega, izbornoga belega in rdečega
W i 11 (\.
Ceua od 50 K za hektoliter naprej. Vzorci se ne pošiljajo. 1790
Dobite
mu mm m
ki se bode vrŠ !
o četrtek, dne 13. Junija 1907
po naslednjem sporedu v   dvorani »Narodnega doma" v Mariboru:
Od 8. dO 10. ure podnČua pre davanja in pogovori o raznih zadružnih zadevah zlasti o toČkfb:
1 ) Zakon o k« nverziji bipnteČmb terjatev i;d 22. februarja 1907 drž. zak. štev. 48. (Poročevalec: Dr. Franjo Ro si n a.)
2. ) Kako naj nadzorstva in računski pregledovalci izpoinuiejo svoje dolžnosti? (Poročevalec: Miško Reicher.)
3. ) Razlaganje ustroja RaifVeisenskih in Schulze Delitsebevib posojilnic. (Poročevalec: Franjo Jo št)
Ob 10. uri otvoritev občnega zbora, katere tju je določen sledeči dnevni red:
1. pozdrav predsednika.
2) Čitanje z^pi*mka o prvem občnem zboru z dne 28. decem. 1905.
3.) Porobio načelst^a o delovanju v miuulem letu.
4 ) Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka in bilance za leto 1906.
5. ) Dolo&tev obresti deležem in porabe dobička.
6. ) Odobrenje pravilnika ter potrditev odbora podružnice za Koroško.
7. ) Raznoterosti.
K mnogobrojni udeležbi vabi vse svoje p  n. zadruge 1803
nacelstvo Zadružne Zveze v Celju
reg. zadruge z omejeno zavezo.
Mihael Vo&njak   Franjo Jošt
Sprejme se takoj v l ■ v
za veliko ali malo delo. 1802 i
And. Lombor. Zgornjo Šiška štev. 89.
predsednik.
pis. ravnatelj.
Opomba: Občnega zbora se sme udeležiti vsak član v Zvezi otoječih zadrug in ae pričakuje tudi udeležbo naših gospodov poslancev. Oni p. n. gg udeleženci občnega zbora, ki žele da se naroči skupni obed ▼ gostilni »Narodnega doma", naj priiavijo svoja imena na naslov : G. Miško Reicher. knjigovodja ^Posojilnice v Mariboru. — Skupni obed stane za os^bo 2 K.
ie naprodaj v Zagorju ob Savi. Obstoji iz šestih sob, kuhinje, kleti in vrta. Hiša stoji sredi vasi Zagorje tik glavne ceste in je pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino. — Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1783—1
Proda ae iz proste roke zaradi smrti lepo arodirano
posestvo
ki je v dobTem stanju, na lepi legi, četrt ure boda oddaljeno od trga Konjice na Spodnjem Štajerskem, obstoječo iz nove, trdno zidane hiše (3 sobe, ohokaua klet in druge « hrambe), iz hleva, svinjaka, rodovitnega sadonos li'ka, blizo 2 orala vinogradov, (*/, no vih nasadov arnerikaoca), nadalje njiv, travnikov in nekaj gozda.
Več se izve pri gosp. Ivanu Šeptcu v Konjicah ali pri posojilnici ravnotam. ithg—i
Društvena godna Gorice
priredi
v nedeljo, dne Z. junija t.).
vrtni koncert
pri gosp. Josipu Jesihu mesarju v jffedvodah.
Pričetek ob 3. uri popoldan.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje Josip Bernikj
gostilničar.
17',)9
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 550 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, HMJccvejše oblika, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
ATml -4 puri samo 3'50 14.
Za naročitev zadostuje dolgost
1787 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krekov it. 31.
Nengajajoče rad zamenjam
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane jui. iel.:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*00 predpoldne.  Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) Il'4-O predpoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. že!., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7'XO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35"7večer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubliano ini. iel.:
8.37'zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
t. maja 1907. leta.
ll 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
ii-io predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne    Osebni   vlak   iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne.  Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod is Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lOOO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod ¥ Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
2 vajenca
so takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo V. ŠKERL, Ig pri Ljubljani,  1782 2
Obvestilo.
Oton Ramovš je iz naše službe odpuščen, zatorej nima pravice nastopati kot naš uradni*, sklepati pogodbe In prejemati denar ali denarne vrednosti.
DruSnio industrllcev za splošno zavarovanje za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradca.
1801—1
Ženitna ponudba.
Izobražen slovenski mladenič, 24 let štor, trgovske stroge, čedne postave in pri^udjive vnanjosti, j nekaj premoženjem, išče ^nanja j devico 17—24 let staro, tudi 3 dežele, j nef^aj premoženjem ali lastno prodajalnicoj l^er ima veselje do trgovine in je jah^o marljiv.
Le resne ponudbe,  al^o je mo goče s slik°> ki S£ vrne, so prosijo do 6. junija na  upravnistvo „Si°v» Jfaroda" pod šifro „^rečna bodočnost 1797—1
Jajnosi Častna jryar.
Hotel, Jnžni kolodvor*.
Jutri, v soboto 1. Junija 1.1.
velik TI
Jj
Začetek ob poluosmih.   Vstop prost.
1713
A. Seidel,
hotelir.
Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo".
v v v
opra m osnaženo yM od 35 kr. naprej
13 prodaja
C. I. Hamann
v £jubljani.
807 13
Prpdajolnk
in
1801
skladišče
se tako] oddasta v Šelenbtu. govih ulicah poleg glavne poitt
X. Bona iS*
na ^Hr*jl
se 1 ozirom na lego tudi ceno p dajajo. 1707-2
Ponndbe prevzema križevniški u-Btopnik notar dr. Vok na Mililo&i. čevi cesti št. 24 v Ljubljani.
Društvo „Mladika" išče za bodoči peuzijonat
gospodarico'
ki bo morala nadzorovati in voditi vsa dela v kuhinji in po sobah, nadzorovati in voditi posle; oskrbovat: perilo, inventar io račune o gospodin-stvu ter v slučaju, da prefektinja oboli, jo nadomeščati. Plača po dogovoru.
Pojasnila daje in pismene ponudbe sprejema do 15. junija 1.1. upravni odbor 5,Mladike". 178) i
Š1646-1 vicarija.
Od 1. malo nadalje tudi
gorka kuhinj a
Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne
KONCERT
Ljubij. seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 1 .10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne.
Ostop vselej prost«
I Vljudno se priporoča
1 trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
flori trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago.
361*       Ceno zmerne. 7i
s
1086—6
Nova pravoslovna knjiga
v slovenskem jeziku:
Civilno pravdni red in sodni pravilnik
z dne 1. avgusta 1895, z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, nkazi in razpisi civilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki itd. — Obseg XII + 90° str., cena vez. 8 K, po poiti 55 h več.
Knjiga se naroča pri dru. Ed. Volčiču v Rudolfovem (Kranjsko)
ali pa pri knjigotržcih.
m
93
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12- 60
Stritarjeve ulice it 2.
Podruinica v SPUSTU.
priporoča k žrebanju dne I junija 1907 pfOfllfiSB gJavni dobitek K 300000.
Vlogo mm knjiiiee in tekoči raČU obrestuje od dne vloge do dne vidiga po 4Vi %• Rentni davek plača banka sama.
Podruinica v CELOVCU. »«ervnl  fond  H 2
na državne srečke  iz I. 1864 cele po K 20—, poloviee K 11*
Isdajatelj in odgovorni urednik: Ruto Pnitoalemiek.
Laitnint in ,i»k .Narodne tiikarne1
J6
B52D
08