Leto VIII.
V Celji, dne 11. febriivarja 1. 1898
Štev. 6.
Izhaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., ^s
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Šolnina.
Glasom časniških poročil nameravajo pri nas uvesti zopet dva nova davka: šolnino in šolski davek in gotovo je umestno, če si ju malo natančneje ugledamo.
Šolnina nam je že star znanec. Ne glede na to, da morajo v novejšem času učenci srednjih šol šolnino plačevati, spominjajo se še naši stari očetje od časov, ko so jo morali nositi svojemu učitelju kot plačilo za trud. Tudi stari učitelji se še sedaj z britkostjo spominjajo, kako so to svoje plačilo iztirjavali.
A tudi našim očetom šolnina ni neznana, saj se je morala glasom deželnega zakona z dne 4. sveč. 1870. leta § 45. plačevati od vsacega učenca javne šole. Računila se pa ni po razvitosti šole. toraj ne po tem, koliko razredov je šola imela temveč po plačilnem razredu v katerem je bila občina v tem^ireiru uvrščena in je znašala v I. raf.r. 20, v lF'\ii, v III 12 in"v i/. 10 kr. na, t«d- .. 4o. .P»u , ob uie ter jo oddajale "oV- m h idm - kladom, katerih pa danes ni ved. Revnim starišem, kakor tudi onim, ki so imeli ob jednem več kakor dva otroka v šoli, smel je krajni šolski svet šolnino znižati, ali čisto spregledal, a znesek, ki je radi teh olajšav odpadel, morale so občine iz občinske blagajne nadomestiti. Kakor se iz nekaterih' dopisov vidi, dajal je revnim občinam tudi deželni odbor podpore v to svrho.
Z zakonom z dne 3. majnika 1874. leta se je pa šolnina odpravila in splošne šolske potrebščine pokrivajo se od tedaj z dokladami na davke, tako, da pri tem ni razločka med tem, ki ima otroke in onim, ki jih nima. Ta način pokritja obnesel se je do sedaj jako dobro in
vprašati se moramo, zakaj se namerava spremeniti ?	•
Pravijo, da radi tega, ker je šolska doklada že tako velika, da je ne morejo več zvišati.
Bo pa li šolnina kaj druzega, kakor šolska doklada, kaj druzega, kakor davek sploh?
Ni li vsejedno, če plačam n. pr. 30 gld. davka pod jednim imenom, ali pa 29 gld. pod jednim in 1 gld. pa pod drugim? Se li s tem davkoplačevalci razbremene. če se jim pod novim imenom naloži nov davek?
Morebiti se mi poreče: »Novi davek pa ne zadene vseh, ampak samo nekatere." Istina, a koga zadene? Stariše, ki imajo otroke v šoli, t. j. tiste, ki že imajo sami ob sebi velik šolski davek, katerega jim nikdo ne odvzame. Oni morajo svoje otroke rediti, jih oblačiti, jim kupovati knjige in druge šolske potrebščine, da za-morejo šolo obiskovati. In to je precej velik davek. Mnogokrat si pritrgnjejo stariši najpotrebnejših r*či da le svoje otroke primerno oakcbijo.
Tedaj £e močno '_>b4	na' se naloži
novo urtme? Je li to p;avV*rio? "
Je pa pravjčno, če se šolski davek nalaga tudi ljudem, ki nimajo otrok violi? Gotovo, ker sicer bi morali n. pr. c. kr. žendarmerijo plačevati samo lopovi, radi katerih mora biti, vojake naši bojeviti državni sosedje in sploh vse naprave le tisti, ki so jih zakrivili. Ugovarja se mi lahko, da ima od takih uredb vso človeštvo koristi, ker ga varujejo, mu vzdržujejo red in sploh omogočujejo mirno življenje.
Dobro, a ravno tako ima vesoljno človeštvo dolžnost svojo mladino primerno vzgajati in poučevati, da bodo iz nje kedaj spoštovanja vredni ljudje. Izgubljen sin ni samo svojemu očetu v sramoto, ampak sramuje se ga tudi cela občina ali okraj, cela dežela, cela država, da vse člo-
veštvo, kakor se nasprotno vsi ti činitelji radi ponašajo z vrlim možem. Že iz tega je razvidno, da pri izobrazbi mladine niso udeleženi samo stariši, ampak tudi ljudje, ki nimajo otrok.
A zasledujmo stvar še dalje? Statistika dokazuje, da je tem manje hudodelcev, čim bolj je ljudstvo omikano. Vsakdo ve, da je lože občevati s človekom, ki je šolo obiskoval, ž njim imajo uradi n. pr. dosta manj dela, on je občnemu redu manj nevaren itd. Kdo pa nas osreči s koristnimi iznajdbami, li ne izobraženci in nima li od teh vse človeštvo koristi?
Gotovo toraj ni krivično, če morajo vsi davkoplačevalci prispevati k šolskim stroškom.
Omeniti pa še moramo jedno stran! Koliko starišev imamo že sedaj, ki niso prijatelji šole, ki so nevoljni, da morajo otroke v šolo pošiljati. Kolikokrat morajo otroci grenke besede požirati, ko jim oče ali mati našteva tiste krajcarje za knjige, zvezke, svinčnike i. dr.
Koliko starišev je sploh nevoljnih, da jim je Bog dal toliko otrok'^Ne bodo 11 vsi tfprft-
khajs-ti 3V0J*	H*-
za nje odštevati poseben davek ? Ubogi otroci!
A učitelji bi imeli od šolnine vendar le dobiček, saj bi se jim ž njo plača zvišala? Ce bi tudi učitelji dobili vsled šolnine primernejše plače, bil bi to za nje slab dobiček. Že sedaj so marsikomu trn v peti, a potem bi jih pa še marsikedo preklinjal in jim sponašal one krajcarje šolnine. Vsak grižljej, kojega bi si od tega priboljška privoščili, bi se jim ogrenil.
Iz vsega tega vidimo, da šolnina ni sredstvo, ki bi moglo ljudi za splošno izobrazbo vne-mati, temveč, bati se je le, da bo ravno ona nakopala šoli in učiteljstvu novih, hudih sovražnikov, vsled česar se bo omika ovirala. Dobiček od nje bodo imeli v prvi vrsti le posestniki in
LISTEK.
Elektrika.
Stoletje, pomikajoče se vedno bliže svojemu koncu, pričelo se je s poskusi dveh važnih faktorjev v današnji človeški družbi, s poskusi vpeljave plina za svečavo in para za gonilo. Oba ta dva proizvoda človeškega razuma sta vrlo , izvrševala svojo nalogo do današnjega dne in jo še, dasitudi jima preti hud nasprotnik, močen nasprotnik, ki sam toliko in še zdatno več zmore, kakor pa prva dva oba skupaj. Elektriko in njeno vporabo v vsakdanjem življenji imamo v mislih, ktera nam že dandanes služi po raznih mestih za svečavo, pri raznih podjetjih za gonilno silo in po raznih zdraviščih za ozdravlje-vanje raznih, do sedaj neozdravljivim proglašenih boleznij. Vže danes smemo trditi, da bode prišla doba, ko bodo ljudje na svetu prisiljeni posluževati se elektrike tudi za kuho, peko in kurjavo oziroma za razgrevanje svojih prebiva lišč. Kajti statistika, ta neovrgljiva dokazovalka dejanj, nam kaže vže od daleč dobo, ko v zemlji ne bo niti trohice premoga več. Kaj bi začelo obrtništvo brez premoga, bo vsak razumel, kedor je le kedaj v kako tovarno glavo pomolil, kjer šterle kakor zvonik visoki dimniki proti nebu,
če se mu ne preskrbi pravočasno nadomestilo. Po pregovoru pa, da je sila iznajdljiva, smemo potolaženi v bodočnost zreti, kajti dobilo se je nadomestilo, ki bode spodrinilo po mestih in velikih tovarnah, dalje povsod ondi po večjih krajih, ki leže ob deročih velikih vodah in mogočnih slapovih, drva, premog, olje, petrolej in plin. In to nadomestilo imenuje se električna sila, elektrika.
Nemci preosnovali so že v poslednjih letih skoraj da vse svoje večje zavode tako. da se poslužujejo elektrike za gonilno silo, ob enem pa tudi za svečavo. Na Dunaji je n. pr. vže mnogo tiskarn za časnike, kjer goni stroje električna sila. kar je izvestno zlasti v oziru na snago obilnega pomena in pa tudi zdatno ceneje, kakor pa če bi si morala vsaka tiskarna ali ljudi, ali vode ali pa para posluževati, da bi ji tekli stroji. Dalje imaš pri elektriki vsak stroj popolnoma v svojih rokah, kako da ti gre, ali hitro ali počasi, kakor ga ravno potrebuješ, kar ti pa ob ognju ni mogoče tako lahko vravnati, kjer jeden glavni parni stroj svojih petdeset do osemdeset drugih goni.
V srednji Evropi, kjer leži naša država, je pač res, da ni kmalu druge naši enake, kjer bi se dala elektrika tako po ceni dobivati. Vzrok ta je v našem goratem svetu in obilnih vodah,
ki se v brezštevilnih slapovih po tistem preku-cavajo. Iz vsega tega sledi, da ima elektrotehnika v naši državi jako obširno in silno plodo-vito polje pred seboj. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi opozorili tistih starišev. ki imajo nadarjene sinove, kterim gre zlasti matematika in fizika gladko izpod rok, in takih imamo tudi po nekoliko med Slovenci, če tudi ne toliko kakor jezikoslovcev, kajti Slovenec je vsak vže rojen za jezikoslovca, da naj vse poskusijo, da se sinovom pripravi pot do tehnike, kjer naj se posvete študijam za inženerja v elektrotehniški stroki. To je ravnokar in morda še za petdeset, če ne za sto let, najhvaležnejši in nikakor ne najtežji predmet, kterega se mladenič dandanes z dobro vestjo poprijeti sme, da bode takoj dobil dobro službo, ki se mu bo\od leta do leta zboljšavala in bode v kratkem času prekosil v gmotnem oziru vse druge stanove.
Ozrimo se na| polje električne svečave ali kakor je dandanes v rabi, razsvitljave. Tu je polje prostrano, ki mu še ni meja ne na desno in ne na levo, ne spredaj in ne zadej. Doba ni več daleč, ko bode tudi najsiromašneja občina v hribih, kjer je kaka močna voda, ki bo elektriko pridelovala, vrgla dosedanje smrdeče in brlja-veče svetilke med staro šaro in si bo omislila električno svečavo, in to ne sebi na škodo.
zabranijo sleherno zlorabo dunajskih visokih šol za pristranske nemškonacijonalne, strankarske namene s tem, da posežejo energično, odločno in nemudoma vmes.
To resolucijo sklenilo je slovansko dijaštvo dunajskih visokih šol, da označi svoje stališče napram izzivajočemu buršestvu in vsem tistim činiteljem, ki mu dajejo potuho; s to resolucijo hotelo je pokazali „urbi et orbi", da Slovani nismo „gostje", katere trpi iz milosti med seboj „furor teutonicus", ampak da imamo jednake pravice do vseučilišč, kakor Nemci, ker tudi Slovani prinašamo svoj prispevek na žrtvenik domovine — in sicer v vsakem oziru dvakrat toliko kot Nemci; pokazali smo pa tudi, da nam taka „sodrga" ne imponuje, ker zanjo ne govorite ni moralna ni materijalna premoč, temveč le neka navidezna sila, ki se mora prej ali slej razdrobiti in odstopiti mesto napredujočemu, na duševnem in gospodarsko-pohtičnem polju zjedi njenemu slovanstvu. katerega ne zlomi potem nobena sila.
Shod pa je bil končno tudi lepa proslava slovanske vzajemnosti, ki je pokazala, da smo Slovani vsi jednih mislij, da nam je stremljati za istim smotrom — za vsestranskim zjedinjenjem, česar pa ni mogoče nikdar doseči z našo neplodno mehkočutnostjo na zunaj, in z mejseboj-nimi prepiri doma, ampak da je treba nastopiti praktično pot, da moramo pozabiti, kar je bilo in da moramo složno zidati ono gradnjo, o ka teri poje Preradovič: „Skidam kapun in do črne klanjam ti se zemlja, veliko, silno, svemoguče Slavjanstvo."
Govor dež. posl. dr. Fr. Rosine.
v utemeljenje predloge glede cenejše nabave bakrenega vitrijola in razdeljenja peronospera škropilnic.
Visoka zbornica! Vsekakor smem opustiti, podpirati mojo skromno predlogo z obširnimi dokazi. Saj se v tej zbornici govori vsako leto toliko in to tako temeljito o propadanju kmetijstva in o propadanju vinoreje, da je prepri 1 čanje v tej zafl e^f "SnlJi vo oarao ob sebi Tudi nočem ponavljati tega, kar je na izboren način vrlo spoštovani gospod tovariš poslanec Reitter navajal pri utemeljevanju svoje predloge za uvedbo prisilnega škropljenja vinogradov. Bila pa je morda ravno njegova predloga, ki me je privedla vložiti predstoječo predlogo. Ne vem sicer, bode li Reitterjeva predloga našla vsestransko zavzete prijatelje, a toliko je gotovo, da se ni dosedaj vresničilo, v nobeni avstrijski kronovini uvedlo prisiljeno škropljenje zoper pe ronospero, niti v nižjeavstrijskem dež. zboru, kjer se je sprožil enak zakon že 1. 1891, temveč ostal je isti le zakonska predloga. Doseže pa se to v našem deželnem zboru — in jaz nisem naravni nasprotnik temu — potem stoji velika
množica našega vinorejskega prebivalstva pred prašanjem, od kod vzeti ne da bi prišli z zakonom navskriž. Pa tudi ne glede na to, cel<5 ako se prisilno škropljenje niti ne uvede, je moja predloga opravičena, in trditi smem, da revnejši del prebivalstva že sedaj mnogokje ne škropi, ker tega (storiti ne morejo; ker je cena bakrenega vitrijola in škropilnic veliko previsoka in morajo ljudje to opustiti, kar spoznajo koristnim, da potrebnim. Nezgode zadnjih let oropale so prebivalstvo v mnogih okrajih vsakdanjega kruha, imamo krajev, kjer ni bilo mogoče za dobo škropljenja niti potrebne soli kupiti. S tem pa morajo vinogradi propasti in propadli škodujejo po razširjanju škodljivca tudi sosednjim vinogradom!
Gospoda moja! Štajerski deželni zbor bilje od nekdaj naklonjen kmetijstvu in vinorejstvu; bilo je vsako leto predlog, ki so se vlagale v namenu, pomoči vinorejcem na noge. Dobre volje tedaj pač ni manjkalo. Ako pa so |bili vspehi vkljub temu deloma le malenkostni, zgodilo se je to zbok tega, ker je trpela cela kmetijska akcija na nekim breznačelju.
No sedaj smo hvala Bogu in hvala delavnosti zadnjih let saj tako dalječ prišli, da so naši vinorejci za toliko osigurani, ako se smemo na poslovnik deželnega odbora, kakršnega imamo pred seboj, zanašati, da bi dobili v prihodnje potrebni materijal amerikanskih trt. Menim, da izvršim častno dolžnost spodnještajerskega prebivalstva, ako povdarjam, da pripada zasluga v tem ozira v dokajšnji meri v najlepši dobi življenja na tako tužen način prominulemu vino-rejskemu komisarju g. Ivanu Balonu.
Nič manj nego trtna uš, proti koji je dana odpomoč po zadostnem dobivanju ameriških trt, oškoduje naše vinograde peronospera ali strupena rosa. Gospoda moja! Ako prekoračite dandanes mične ljutomerske in tikajoče se ormoške griče nimate več tistega prijetnega vtisa, kojega bi bili imeli na tem potovanju pred leti. Veselje je bilo krasoto teh mičnih goric občudovati. Danes najdejo naši veleposestniki in duhovni gospodje, ako svoje vinograde obiščejo, mesto zelenih vinogradom često le opustošene in gole planjave ter zapuščene gospodske hiše.
Potemtakem je dolžnost visoke zbornice, škodljivce vinskih nasadov pobijati z vsemi sredstvi, da s požrtvovanjem do skrajnih gmotnih močij in trebalo bi dokazovati, da žrtvuje nižje-avstrijski deželni zbor mnogo več v podporo vinoreje ter stori mnogo več za povzdigo iste, nego naša dežela. Ravno pred nekaj dnevi izrazila se je nujna želja pri kmetijski podružnici v Mariboru, naj bi dal štajerski deželni zbor vsako leto najmanj 100.000 gld. za vinorejstvo in sicer z dokazilom, da daruje za isti smoter nižjeavstrijski dež. zbor letnih 200.000 gld.
To omenjam vsled tega, ker sem vzel za skrajno ceno za 1 kg. galice 15 kr. kakor je to
lastniki tovarn, ki morajo sedaj po svojih davkih k šolskim stroškom prispevati in gotovo se ne motimo, če rečemo, da je to njihovo maslo.
Naše gg. deželne poslance pa uljudno prosimo, da se šolnini z vso močjo uprejo in skrbijo, da bo šolski davek ostal i nadalje splošen davek. Vrhu tega jim pa še priporočamo, da premišljujejo, kako bi tudi državo pritegnili k šolskim stroškom; ona zaukazala je splošno šolsko obiskovanje, ona ima od njega največ koristi, mislimo le vojake! — ona bi toraj imela tudi za šolo skrbeti.	— m —
Odločni korak slovenskega dijaštva.
V času, ko demonstrira in uprizarja na-hujskano nemštvo Wolfovega kalibra vse mogoče škandale zoper potrpežljive Slovane in omahljivo vlado, ko preti naduto buršestvo nemških visokih šol z vseobčim štrajkom in stavi minister-stvu „ultimatum" polen puhlih fraz, stopilo je tudi slovansko dijaštvo dunajskega vseučilišča in tehnike iz svoje rezerve ter sklenilo dne 1. svečana na sklicanem zaupnem shodu v očigled preširnemu postopanju nemških buršov nasproti svojim slovanskim tovarišem in predpostavljenim ter v obrambo svojih akademičnih pravic nastopno v vseh slovanskih narečjih spisano resolucijo :
1.	Pod nikakim pogojem ne prenehamo pohajati predavanja, kakor nameravajo storiti to nemški dijaki v slučaju, da se ne prekliče začasna prepoved praškega redarstvenega ravnateljstva, tičoča se javne nošje kakoršnihkoli, toraj tudi nemških dijaških društvenih znakov.
2.	Protestujemo marveč zoper nameravano ostavko in sicer iz nastopnih razlogov:
a)	navedba za to je popolnoma nedostatna, zlasti zategadelj, ker se tiče omenjena prepoved nošje ne samo nemškodijaških, ampak tudi vseh nenemških in nedijaških znakov sploh;
b)	mi smo uverjeni, da nameravana ostavka nikdar ne doseže preklica dotične prepovedi,
«t«gne biti vzrok, da se zaprO vseučilišča in da se s tem močno škoduje vsemu
fUjqS»TTw. »i i	... .	-
c)	nameravana ostavka nasprotuje vbilježju dunajskih visokih šol, kateri ne pripadate samo Nemcem, ampak v jednaki meri vsem narodnostim v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, posebno pa tistim, katerim vlada dosedaj ni vstanovila ali še nobenih vseučilišč ali pa samo v nezadostnem številu.
3.	Poživljamo nujno akademična senata dunajskih visokih šol in c. kr. naučno ministerstvo, da ščitijo vsa naša prava, ki nam gredo kot z nemškimi dijaki jednakopravnim akademičnim meščanom dunajskih visokih šol, v vsakem obziru in z vsemi jim pristojnimi sredstvi ter da
V Dolenji Avstriji vpeljalo si je električno razsvitljavo vže več malih mest, ki ne štejejo po več nego 2000 prebivalcev. Kako lepa prilika za mesta po Kranjski, ki leže ob derečih vodah, n. pr. Kranj, Tržič, Loka, Kamnik, Litija in po Štajerskem mesta in trgi, ki ob Savinji in Dravi leže. Poglavitni faktor pri električni svečavi je namreč voda, kot pridelovalka elektrike in ta mora imeti močan strmec, da stroje krepko goni, ki vzbujajo električni tok, kterega porabljamo za razsvitljavo in gonilo. Kako lepa, mesečini podobna je vže dandanes razsvitljava pro-dajalnic po mestih, zlasti na Dunaj i. kjer poleg blede električne luči sveti nekoliko dalje pred to in ono gostilno Auerjeva plinova svetilka, ktera se ne bode dala vgnati z lepa v kozji rog, kajti ima mogočnega zaveznika in ta je denar. Vkljub drugim posameznostim, kakor so pose--ben cilinder, nogavica in tulipa ter posebno prirejena duša v svetilki, je Auerjeva plinova sve tilka dandanes jedna najlepših, da še lepši kakor električna, ker ne žali tako očesa, poleg tega pa veliko ceneja. Na cesarskem dvoru na Dunaji imajo poleg obeh teh dveh, vpeljano tudi še raz stvitljavo tretje vrste, ki je pa izmed vseh naj-sijajneja. Imenuje se acetylenov plin, ki pa v resnici ni druzega nego proizvod iz kalciju-movega karbida s pomočjo elektrike in sveti izredno lepo, ako se luči prida nogavica kakor
pri Auerjevi svetilki. Proizvaja se pa takole: Vzemi apna in stolčenega oglja ter ju skupaj stopi v tokozvani »električni peči". Kar ondi dobiš, imenuje se kalcijumov karbid in tega vrzi v vodo, mehurčke pa, ki se bodo pri topljenji kalcijum karbida iz vode dvigali, vjemi v retorto in imel bodeš acetylenov plin, ki ima tudi še izredno lepo bodočnost. Na Angleškem in Francoskem izdelujejo ga že kar na debelo in so ga poslednji tudi pri nas že dali patentovati. Vkljubu vsemu temu se pa na dolgo tudi temu plinu ne bo mogoče elektriki vpirati. Kakor vse drugo, moral se ji bo tudi acetylenov plin umakniti.
Rekli smo, da bo prišla doba, v kteri se bo z elektriko tudi kuhalo, peklo itd. Posamični poskusi v tem oziru pričeli so se že dandanes v Tirolih, kjer imajo vode posebno hud strmec. Le ta jim daje izredno gonilno moč in kjer je ta, ondi ima prebivalstvo elektriko jako poceni na razpolago. Naravna posledica tega je, da Tirolci v Trientu že dandanes vse z elektriko opravljajo, kar so dosedaj s pomočjo ognja delali, da po vsem hotelu z elektriko kurijo. — Pa ne le za kurjavo, temveč prav posebno za gonilo je elektrika, kakor nalašč. V desetih letih že morda ne bo nobene lokalne železnice več in nobenega tramvaja, ki se ne bi posluževala elektrike mesto para in konj. Okorni Jukamatija" zginil bode iz površja zemlje, kakor se je umaknila starodavna
poštna „šajtrga" moderni železnici. In tudi velike železnice, kakor je, recimo, zveza Dunaja s Trstom ali ona Dunaja s Prago, z Brnom, s Krakovem itd., vpregle bodo prej ali kasneje elektriko mesto para za gonilno silo, kajti akci-jonarji velikih železnic tožijo že dandanes da so obratni troški ondi preveliki in prav oni bodo, ki bodo prvi zahtevali, da se drage lokomotive odpravijo in nadomestijo z električnim motori, ki bodo več nego polovico ceneji. Nikakor ni več daleč doba, ko bode elektrika na železnici jedini in prvi gospodar.
Rekli smo že, da je vodna moč v tem oziru neprecenljive vrednosti. Na male reke se pri tem ni ozirati, pač pa na velike deroče reke in na obilne slapove, kterih se po naši državi ne manjka. Male vode nimajo večjega nego le krajevni pomen, veliki slapovi pa, ki padajo z močjo najmanj 2000 konjskih sil, so zlata vredni in bodo prevedli mnogo denarja v deželo, ktera bo umela okleniti jih v električno službo.
Ne moremo si pa kaj, da ne bi, predno te vrstice sklenemo, še jedenkrat opozorili naših dijakov na to novo stroko izobrazbe, kteri naj se vsi posvete, ki se čutijo trdne v fiziki in matematiki. Lep, vrlo lep predmet obeta elektrika in tudi sijajno prihodnost z obilnim zaslužkom.
tam v navadi že 10 let, v tem da se razdeljuje med potrebne vinorejce galica za to ceno.
Želeti bi bilo, da dobe revni vinorejci bakreni vitrijol zastonj, toda pri izvanredni množici, ki se porablja, znal bi se deželni zaklad vendar previsoko obdačiti. Opomnim, da se je oddalo po predležečem poročilu 1896. leta 421.356 kg. po 23 kr., da je veljala ta množina 96.933 gld. Dežela žrtvovala je do sedaj le 100 gld. prevož nih troškov in dež. odbor nameruje po svojem poročilu tudi v bodoče le to svoto porabiti. Ta, znesek znal bi biti menda le premajhen. Nižja avstrija izdala je letnih 10 000 gld. za nabavo bakrenega vitrijola. Nižjaavstrija ima vinsko branje, ki znaša na leto blizo 10 milijonov. Štajerska pa je pridelala po poročilu trgovske zbornice v letu 1895 vina in mošta 1,367.116 hI. Ne zanašam se sicer na te številke, ker vem, iz kakšne prakse so nastale. Pustim rad 367.116 hI. ter vzamem, da se je pridelalo leta 1895 na Štajerskem 1 000.000 hI. vina in mošta. Ker se je oddajal po istem poročilu najcenejšega vina in mošta liter po 12, a najdražjega liter po 28 kr., sme se proračuniti vrednost vinskih pridelkov leta 1895 na 20 milijonov gld.
Gospoda moja! Ako se pri tako važni gospodarski panogi, ki vrže na leto 20 milijonov, nekaj tisočakov daruje iz deželnega mošnjička, bilo bi pač gotovo naravno.
Omenil sem že v početku, da je nabava škropilnic še mnogo težavneje nego galice. Pero-nospera škropilnica V6lja tudi če je le samo lesena 8—14 gld. Sicer je pretečeno leto priskrbelo poljedelsko ministerstvo in dež. kmetijska družba, da se je razdelilo nekaj škropilnic, ki bodo letos prebivalstvu dobro služile. Žalibože moram povdarjati, da je ravnala naša deželna kmetijska družba v tem slučaji jako površno.
Pri tem, to se je že januvarija znalo, koliko škropilnic je razdeliti, ni došla do časa drugega škropljenja v ljutomerski okraj niti jedna škropilnica.
Dež. kmetijska družba pa ima sploh posebno smolo, da nakupi vse prav drago, tako se je zgodilo — o plemenskih bikih nočem niti govoriti, koje je bilo pri nas komaj mogoče oddati za polovično ceno — da je tudi peronospera-škropilnice predrago plačala.
Glede nabave teh škropilnic grajati moram postopanje, da se je oddalo izdelovanje istih izključno le jednemu samemu izdelovatelju v Ptuji ter niso mogle biti iste zvršene o pravem času. Pustil sem si poročati od raznih stranij ter se mi je tudi povedalo, da je dobiti navadnih škropilnic za nižjo ceno v Ljutomeru, ter da so tam po naših rokodelcih izdelane škropilnice znatno bolj rabljive, kakor one, koje je poslala deželna kmetijska družba našim občinam.
Števila v nabavo potrebnih škropilnic nisem zamogel navajati, vem pa, da je jako mnogo občin, ki so tako revne, da niso v stanu si priskrbeti istih iz lastnih sredstev. Mislim, da se ne motim, da se je tudi gornjeradgonski okraj v tem oziru jako slabo obdaroval.
Gospoda moja! Nikjer pa ni nujnejša potreba vinorejo podpirati, nego v ljutomerskem in ormoškem okraji, toda ravno ta dva okraja se dosedaj v vinorejskih ozirih ni baš očetovsko negovalo. Omenjam fe n. pr., da obeča deželni vinorejski nasad v Pišecah za prihodnje leto 450.000 trtnih reznikov, med tem ko zna dati ljutomorski nasad, ki obstoja vrh tega še le tri leta, jedva 30.000 reznikov, da ne govorim o korenikah in cepljenih trtah.
S tem se ne da pomagati tej dragoceni stroki našega kmetijstva. Pomisli se naj le, da je »ljutomeržan0 še vedno isti „ kralj štajerskih vin", kakor poprej, reči smem, bil že v 13. stoletji ter spominjam, da so istega že celjski grofje kaj radi pili. Kmalu pa ne bodemo imeli več »lju-tomeržana", ako se ne pomore zdatno prebivalstvu.
»Ljutomeržana" prodajalo se je leta 1895 iz preše liter po 30 kr., med tem dosežejo druga vina v deželi kvečjemu cano 16—18 kr. liter Ker leži tedaj tak narodov zaklad v teh vinskih goricah, uverjen sem, da bodo posebno gospodje veleposestva v vinorejskem odseku — gospodje poznajo razmere iz lastnega opazovanja — šli ; na roko v vseh zadevah prebivalcem ljutomer- | skega in ormoškega okraja.	>
Prosim visoko zbornico, da vzprejme mojo predlogo ne morda v nadi, pričeti temeljno pre osnovno delo, temveč, da se le tako rekoč povzdigne nravstven pogum prebivalstva in da S9 pomore nekaterim prav revnim ljudem pri njihovem poštenem naporu. Predlagam, da se odda moja predloga vinorejskemu odseku. (Živahno odobravanje.)
Celjske novice.
(Dijaška kuhinja v Celji) dobi iz zapuščine g Antona Thalerja posestnika v Št. Ilju v Slov. goricah znesek po 783 gld, 71 kr. Enake zneske dobite tudi dijaški kuhinji v Mariboru in Ljubljani.
(O zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj.) Društvenega zbora, koji se je vršil dne 2. svečana vdeležilo se je 36 tovarišev (ic). Društveni predsednik g. A. Gradišnik pozdravi navzoče tovariše in sledeče goste: g. A. Šumljaka iz Šoštanja, g Kokelj-na iz Kapel pri Radgoni, g. Veberja in gdč. Sobodin iz Za-bukovja ter gospo Kvac. Društvu je na novo pristopila gdč. Amalija Šket, učiteljica pri Novi-cerkvi kot pravi ud in g. Al. Kos, žup. pri sv. Martinu v Rožni dolini, g. dr. A. Žižek, zdravnik v Vojniku, č. g. Šebat, kaplan v Dolu kot podporni udje. Bog jih živi!! Bog živi vrle prijatelje zavednega slovenskega učiteljstva in šole! Naj omenim na tem mestu, da je sramota za nekatere učitelje, gojitev njihovega separatizma in mržnje napram našemu društvenemu delovanju. Ako mi kaj dosežemo in si priborimo, tedaj pa vsak vživa, liki trotom, sad našega delovanja. Sanjarjenje doma za pečjo o zboljšanji našega gmotnega stanja ne pomaga nič. Hvala Bogu, da v celjskem okraju nimamo toliko kimovcev-za-spancev, odlikuje se pa v tem bolj laški okraj, zapišite si za ušesa Stritarjeve besede: »Kdor delati more pa noče, zanj sok je predober neslan". Toliko za zdaj, prihodnjič natančneje! --Kot najbolj zanimiva točka obširnega dnevnega reda bilo je podavanje g. Fr. Brinar ja (iz čre-šenjske fare). Glasno odobravanje sledilo je vseskozi strokovnjaško sestavljenemu govoru. Jedro referata bilo je nastopno: Gojitev otroške ljubezni med šolsko mladino. — Občevanje v učiteljski obitelji bodi slovensko! Šolski red in ustrahovanje, ter kako se da pri tem na učence vzgojno vplivati. — Boj proti besedi »oni" itd. Umestno bi bilo, če bi gosp. Brinar objavil svoj govor v naših strokovnih listih. — Rešilo se je še nekaj vprašanj iz vprašalne Skrinjice ter se nasvetovalo (g. Brinar) da naj bo od slej stalna točka dnevnega reda: »Iz šolske prakse", s katero točko naj se združi doslej navedena »vpra-šalna skrinjica. — Konečno se zahvali g. predsednik vsem udom ter zaključi zborovanje. — i Po napornem duševnem delu se navadno zopet zbiramo k skupnemu obedu in na prijateljski sestanek. To pot je bilo posebno živahno in veselo; popevalo se je več ubranih kvartetov in možkih zborov. Vrli rodoljubi celjski in prijatelji šolski, zasledujte naše delovanje! Mogoče, da nas bodete potem še bolj podpirali in se z veseljem družili z nami. — . . . c.
(Vzor Slovana, biskup Strossmayer) praznoval je dne 4 t. m. 83. leto svoje starosti, a dne 16. t. m. obhaja 601etnico mašnikovanja; vsi Jugoslovani, kojih goreč zaščitnik je bil vsikdar oboževani naš mecen, pošiljamo mu v duhu naše srčne čestitke.
(Maškarada »Celjskega Sokola)" 20. t. m. Vabila za ta 'priljubljeni ples so se te dni razposlala in si usoja odbor prositi tem potom vse one p. n. dame in gospode, kteri bi po pomoti ne bili prejeli vabila, kar je pri tako velikem številu povabljencev lahko mogoče, da mu to oproste ter da se za vabila oglase pri odboru »Celjskega Sokola". Vse p. n. povabljence, kteri se bodo maškarade vdeležili, prosimo, da s' blagovolijo vstopnico po mogočnosti že poprej preskrbeti, da se zabrani na večer maškarade pri blagajni prevelika gnječa. Vstopnice se dobivajo proti izkazu povabila v trgovinah g. D. Hribarja in g. M. Zora v »Narodnem domu" v Celji. Za maškarado delajo se obširne priprave in smelo trdimo že sedaj, da bode letošnja nadkrilila, glede vdeležbe, kakor tudi glede števila mask vse dosedajšnje. Posrečilo se nam je še poizve-
deti, da pride z napovedanim cirkusom tudi največja dama sveta ta večer na maškarado, odbor pa je povabil baš radi tega tudi najmanjšega možiceljna izmed E*kimotov in smo prepričani, da bodeta obudila ta dva nenavadna gosta obila zanimanja. O drugih maskah pa, ktere so se že tudi prijavile, brani nam diskretnost že sedaj govoriti ter zaradi tega pričakujemo, da se bodo i one častite povabljenke in povabljenci, kteri ne plešejo, odzvali kot gledalci v velikem številu našemu povabilu, da zadobi maškarada stem tem sijajnejše lice. Omeniti moramo še, da bode pri maškaradi sodelovala razven vojaške godbe tudi slavnoznana češka godba v krasnih narodnih nošah, ki pride nalašč ta večer direktno iz zlate Prage. Na zdar!
(Družbinski večer) »Narodne čitalnice" v Ce'ji obnesel se je dne 6. t. m. povsem povoljno. Naše pevsko društvo prednašalo je po vzporedu pesni ,,Slovan" in »Kitica slov. pesni", kakor vedno nad vse izborno. Posebno zadnja ugajala je nad mero občinstvu. Deklamacija »V pepel-nični noči" morala je izostati, ker je bila gdč. Meta Baševa vs!ed nemile bolezni v obitelji zadržana. Živahen ples trajal je do ranega jutra.
(»Celjsko pevsko društvo") priredi na pustni torek dne 22. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" pevsko zabavni večer s plesom. Vstopnina znašala bode za osebo 30 kr. za obitelj 80 kr. Vabila za ta večer, kateri nam obeta biti jako zanimiv, bodo se začela v kratkem razpošiljati. Prosijo se vsi, p. n. rodoljubi, kateri bi po pomoti ne prejeli vabila, a želeli udeležiti se zabave, da se oglasijo pri odboru pevskega društva.
(Lisjaku je grozdje prekislo.) Ko se je prekucnil Lenkotu županski stolček v Št. Petru zaječala je pretresljivo celjska »žaba", javkali so za njo poredu vsi listi Izraela tja do Dunaja. Ceremonijelna »sedmina" pa je potekla, čas tuge in pepelenja je minul, treba bo pozabiti, kar se premeniti ne da, to tembolj, ker se bliža doba veselega predpusta — kdo bo tukaj povešal ušesa zbok jednega Lenko ta. Tako je namreč nekako čitati iz šentpeterskih spominov celjske ,,žabe". Vse bi se bilo dalo srečno pozab.ti in preboleti, dokler so izražale sestrice v Gradcu in drugod svoje sožalje po receptu »getheilter Schmerz ist halber Schmerz" Toda na Dunaji je nek list, imenovan »Deutsche Zeitung", ki naj-brže pozna le opevano nemštvo, ni mu pa znana proza spodnještajerskih Nemcev. Ta list si je namreč drznil dvomiti nad nevstrašeno bojevi-tostjo celjskih in šenpeterskih (!) Nemcev, češ, ako bi bil boj takten in vzajemen, ne smeli bi bili pustiti pasti ,,nemško postajo" v Šentpetru, temveč morali bi od dne do dne kazati bolje vspehe v prodiranju po vzgledu koroških Nemcev. To pa je bilo preveč celjski „žabi", ki si je vendar svesta, da se napenja nad svojo močjo. Zahrumela je nad poetično sestrico tam na Dunaji — a ko je odprla svoj širok gobček, izpadlo ji je nehote najboljše maslo. Izpovedala je namreč, naj si bratje in sestre, ki se čutijo poetično navdahnjene tam v tujini, puste dokazati, da ni padla [s Šentpetrom nikaka nemška trdnjava, »ker ista nikoli nemška bila ni, a to ne za to, ker v celi občini Nemcev sploh niti ni, ter ker se je štela ta občina že nad 20 let pred Len-kotom slovensko narodnim ter i tako uradovala." Lenko se je le nekako žrtvoval ta leta Slovencem v korist, da si ni imel upanja, kedaj napraviti iz občine nemško postojanko. No, da je to upanje moral sedaj sploh za večno opustiti, zgodilo se je po pregovoru; »Nehvaležnost je plačilo sveta". Da pa je to, kar je izpovedala »žaba", neoporekljiva resnica o tem ne dvomi nihče, ki pozna Savinjsko dolino.
Deželni zbori.
(V štajerskem deželnem zboru) imeli so Nemci dne 4. t. m. zopet enkrat fizično vajo parlamentarnega poslovanja. Poslanec dr. Rosina začne namreč čitatt interpelacijo deželnemu namestniku zaradi samonemških imen v zemljiščni knjigi. Slovenska beseda vzbudila je med nemškimi poslanci in galerijo tevtonski vihar, ka. kršnega še naš deželni zbor ni doživel. Ko nem-
ški kričači vidijo, da govornik svojo slovensko vlogo vkljub kriku nadaljuje, obstopijo ga ter mu v obraz kričijo: »Nemško, nemško naj čita, saj zna nemško. Že vljudnost zahteva, da govorite tukaj nemško!" Ker so slovenski dijaki pozdravljali govornika z »živio" klici, dal je dež. glavar galerijo izprazniti, pri čemur je nastala nevarna gnječa. Nemški dijaki zatulili so svojo rešilno »Wacht am Rhein". Do hripavosti nakri-čala sta se posebno poslanca Walz in Mosdorfer ter še obljubila, da sta i v prihodnje priprav ljena žrtvovati svoja pljuča sveti nemški stvari na Štajerskem. (Pa so res požrtvovalni ti Nemci, najprej zaprisegajo srce, sedaj pljuča, kmalu bodo položili na žrtvenik Germaniji — želodec, ostane jim le še puhla buča.) Ko se burja nekaj poleže, razjasni poslanec Robič, da so slovenski poslanci že v prejšnjih letih govorili v štajerski zbornici slovensko, ne da bi se bilo to nazivalo kakor sedaj »provokacija na Nemce". Odgovor Nemcev: »Skrajni čas je že bil, da smo se temu uprli!" — Slovenski poslanci sedaj vidijo, da so nemške glave preveč razgrete, da bi se jih mirno stvarno dokazovanje prijelo; odgovoriti jim bo le na jeden način: vsak slovenski poslanec rabi naj vsikdar le slovenski jezik v deželnem zboru. Dosledno ne more se niti Nemcem zdeti, ako sliši iz ust slovenskega poslanca sicer redno nemško razpravo, le, rekli bi, za boljše praznike privošči si isti tudi slovensko govoriti. Bodimo neizprosljivi, doslednji! — Poslanec Žičkar navaja postopanje nemškega dijaštva v Gradcu napram slovanskim tovarišem na vseučilišču in zunaj istega ter predlaga vlado odločno pozvati, da se poprime sredstev za zakonito zaščito slovenskih visokošolcev v Gradci.
(Kranjski deželni zbor) imel je dne 4. t. m. velepomembno sejo. Poslanci obeh slovenskih strank vzprejeli so naslednjo resolucijo poslanca Hribarja:
»C. kr. vlada se nujno poživlja 1. odrediti takoj vse potrebno, da se začasno vstavljena predavanja na vseučiliščnih tehničnih in velikih šolah na Dunaji in v Gradci zopet začno in redno nadaljujejo; 2. skrbeti za to, da bodo dijaki slovenske narodnosti na teh in na vseh drugih velikih šolah v državi neprikrajšano deležni vseh akademičnih pravic in svoboščin"
To svojo predlogo utemeljeval je govornik jako obširno in izrazito. Ako veruje vročekrvno nemško dijaštvo lahkomiselno nekojim politiškim hujskačem, kojih zadnja zaslomba je sedaj že dijaštvo, vse to nas manj briga, a ne pustimo, da bi naši, za vedo resno zavzeti visokošolci vsled tega bili brutalno zavirani, zgubili celo tečaje in vsakojake podpore in ustanove, a vrh tega dejansko in duševno sramoteni. »Proč od Dunaja, proč od Gradca! Bela Ljubljana mora dobiti svoje vseučilišče!" sklenil je govornik.
Poslanec baron Sch\vegel je odgovarjal, da je dolžnost dežele, da se v tem slučaji zavzema za visokošolce, a treba se je zavzeti za vse sinove kranjske, ne le za slovenske. Kdo bo umel to nemško logiko? Čuvati je tedaj treba tudi tiste, ki vse sedanje škandale uprizarjajo, ki Slovane dejansko napadajo s palicami!? Drugi nemški poslanec dr. Schaffer izrekel je celo, da imajo Nemci v vseh deželah pravico, da na svojo odgovornost postopajo kakor se jim zdi, to pravico ima baje tudi akademična mladina. Seveda so po takem kvasenju bili vsi nemški poslanci proti predlogi, no teh pa hvala Bogu v kranjskem deželnem zboru ne trebajo, da se kaj vzprejme.
Konečno je še predlagal dr. Majaron in tovariši:
»Visoki deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da čim preje izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča z bogoslovsko, pra-voslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani."
V isti seji dovoljale so se razne podpore, tako se je dovolilo usmiljenim bratom v Kandiji 8000 gld., za zgradbo kanala v Tržiču 1280 gld., »Zavezi učiteljskih društev" za ustanovitev šolskega muzeja 1100 gld. i. dr.
(V koroškem deželnem zboru) govoril je slovenski poslanec Grafenauer jako ostro zoper sedajni šolski zistem na Koroškem. Zahteval je, da bo v ljudski šoli prevladal pravi verski duh, v utrakvističnih šolah želi ljudstvo, da se goji
primerno slovenski materni jezik. Celovško učiteljišče je zavod, kjer se slovenski gojenci na vse načine odtujujejo svoji slovenski narodnosti. Hrupno so odgovarjali dr. Lemisch. Ghon in dež. šolski nadzornik Palla. Prvi je povdarjal, da koroški Slovenci ne smejo nikoli pozabiti, da so Korošci (!) in da se mora na Koroškem z drugačno mero meriti. (0, mi poznamo tisto nemško mero za Slovence!) Palla pa je dokazoval, da so utrakvistične šole na Koroškem nekako »zgodovinske" (?) in da so iste po svoji vreditvi in vspehih "mušter-šole" — seveda je pozabil pripomniti : za ponemčevanje Koroške.
(V istrskem deželnem zboru) vzprejela se je predloga poslanca dr. Trinajstiča, da se od pošlje papežu častitka ter druga poslanca Spin-čiča, da se odpravijo šolske takse. Na galerijah vlada še vedno revolucija, tako da je tudi med to sejo moral dati predsednik dvakrat izprazniti galerije, da so prišli slovanski poslanci k besedi.
(V češkem dež. zboru) predložili so poslanci Herold, Pacak in tovariši načrt zakona, kateri zahteva, da je Češko nerazdeljiva dežela, oba deželna jezika sta jednako uradna jezika, vlada in vse oblasti objavljati morajo svoje zadeve v obeh jezikih, vsaka vloga na državne in deželne urade reševati se mora v tistem jeziku, v katerem se je predložila.
(Dalmatinski dež. zbor) imel je dne 5. t. m. burno sejo, ko so mu došli brzojavi slovanskih dijakov iz Gradca in Dunaja o nasilstvih nemškega dijaštva. Jednoglasno vzprejela se je resolucija na ministerskega predsednika, kateremu se je brzojavno sporočilo globoko ogorčenje dalmatinskih narodnih zastopnikov zbok drznega postopanja nemških dijakov napram slovanskim. Govorilo je več poslancev, tako Klaič, Biankini, Trumbič in Baljak, kateri zadnji je omenjal, da se sklicujejo nemški dijaki na miljone somišljenikov preko meje ter da se vmešavajo celo profesorji na Pruskem. Drugi dan prebrala se je zahvalna brzojavka slovanskih dijakov. V seji 6. t. m. prijel je poslanec Biankini vlado, zakaj neguje v deželi dva tuja jezika, nemški in ita lijanski, med tem ko hrvatski duh pobija. Vsem sedajnim homatijam v deželi pa se bo prišlo v okom, ako se potegujemo, zvesti kralju in deželi, za združitev s Hrvatsko.
(Galicijski deželni zbor) vzprejel j) z veliko večino predlogo, da je od vlade zahtevati, da vstanovi tem preje na poljski gimnaziji v Tarnopolu paralelke z rutenskim (rusinskim) učnim jezikom.
Spodnje-štajerske novice.
(Učiteljske premembe.) G. Fran Vidic imenovan je suplentom na višjem gimnaziju v Mariboru. Premeščen je nadučitelj g. Ivan Farkaš iz Cirkovc k Sv. Lovrencu v Slov. gor. Učiteljicam za Sv. Andrej pri Ptuji imenovana je pod učiteljica pri Sv. Duhu gdč. Marija Danko. Stalnim podučiteljem na svojih dosedanjih mestih imenovani so gg. Valentin Kajnih v Vurberku, Jakob Preindl v Hočah in Leopold Viher pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; istotako so postale stalne podučiteljice gospice: Sidonija Stuhec pri Sv. Bolfenku na Kogu, Marija Vučnik v Jare-nini ter Marija Wressnig na Muti. Umrl je v Mariboru dne 2. t. m. vpokojeni nadučitelj in meščan, g. Josip Rotman, 77 let star. N. v m. p.
(Imenovanje.) Deželno nadsodišče za Šta jersko, Kranjsko in Koroško v Gradci imenovalo je avskultantom g. Jurija Kozina.
(Na Teharjih) priredi »Slov. kat. politično društvo" prihodnjo nedeljo 13. svečana t. 1. po večernicah v gostilni g. J. Šušteriča svoje zborovanje s tem-le zaporedom: 1. Pregled o našem političnem in socijalnem stanji. 2. Poročilo do sedanjega odbora. 3. Volitev novega odbora. V zabavnem delu se bode skrbelo za smeh in šalo; poleg drugega, kosala se bosta tudi Kitajec Tji FuČing in Japonec Narkomara. Obilne udeležbe prosi	odbor.
(Predavanje o živinoreji v Petrovčah) vrši se v nedeljo dne 13. t. m. ob 9. uri dopo-ludne, ker je bil zadnjo nedeljo živinozdravnik službeno zadržan. Gespodarji in živinorejci pridite v obilnem številu.
(Dvojezični poštni pečat) dobila je tudi pošta Petrovče. a to na prošnjo ondotne občine.
Slovenske občine pa si zapomnite, da je zopern madež za vas in spodnještajersko slovenstvo vsak samonemški pečat na naših poštah. Občine, kojih nebrižnost to dalje pripušča, navajali bo-demo od časa do časa imenoma.
(Proti svoji volji umirovljeni župan) Lenko še ne more preboleti udarca. Napravili so si nedavno »nemški ples" — saj vabila je razpošiljal nek Al. Šribar samo nemška. Da se maščujejo nad č. g. župnikom, igrali so cerkvene obrede preoblečeni v duhovne. »Hajlati' pomagala je tudi ona štacunarka z nemškim napisom. Zapomnimo si dobro!
(»Pevci rečički") napravijo dne 13. svečana t. 1. v prostorih g03p. Franc Štiglica v Rečici zabaven večer, h kateremu se gostje vljudno vabijo.
(Okrajni zastop Laškega trga) izvolil si je zopet načelnikom Konrada Amona, a namestnikom dr. Mraulaga. V odboru je edini Slovenec hrastniški župan g. Ferd. Roš.
(Čitalnica v Šmarji pri Jelšah) ima v soboto dne 19. t. m. zabavni večer s petjem in plesom v gostilni gosp. Fr. Adrineka. Iz posebne prijaznosti sodeluje obče znani kvartet »Vzgoja" iz Sent. Jurja. Svira šmarijska godba. K mnogo-brojni udeležbi vabi	odbor.
(»Gliha skup štriha".) Vitanjski Germani dobili so lep prirastek. Ondotno tovarno za kose prevzel je Žid Miinzer, ki je takoj odpustil do-sedajne kovače ter pozval »svoje". S tem se baje vitanjsko nemštvo kaj vrlo ukrepi, a je tudi ponosno.
• (Od nekod) Večkrat opazujemo, da naro-čujejo krajni šol. sveti tiskovine, kakor razred-nice, tednice, imenike in druge v šolsko stroko spadajoče reči pri naših najbolj zagrizenih narodnih nasprotnikih. Pripetilo se mi je, da sem dobil popolnoma nemško tednico; kam naj zapišem obravnavano tvarino iz drugega deželnega jezika? — Mi imamo v Celji strogo narodno trgovino s papirjem i knjigami, katera nam postreže z ravno istim, če ne boljšim blagom po ravno isti ceni? Toraj slavni kraj. šol. sveti, ne pustite se preslepiti od naših sovražnikov in ne nosite jim slovenskih grošev;~3S]" gotovo veste, da je nemškutar le tedaj Slovencu prijazen, kadar ga potrebuje, kadar mu nosi svoj težko prisluženi denar. Da se to ne bode več zgodilo, želi iskreno učitelj narodnjak !
(Nemško uraduje) še vedno občina Zabu-kovje nad Sevnico. Menda baš vsled tega dobil je ondotni župan častni priimek „tajč" Požun. Tajnikom ima občina nekega pisača pri »nemškem" odvetniku Kautschitschu v Sevnici, imenom Kompos. Ta človek vam ima zabukovškega župana in ves odbor za — norce. Ker se mu ne zdi vredno svoje truplo v Zabukovje privaliti, skliče občinske seje v Sevnico v svojo pisarno. In pohlevni občinski odbor Zabukovja caplja res poslužno od župana do zadnjega odbornika v Sevnico, kjer jih spušča nemški tajnik pojedine kakor pri sodniji pred svoj prestol. Možakarji, ki znajo tudi nemško »blekniti", dobijo pri njem celo toliko milosti, da smejo sesti, kterim pa se jezik ne opleta nemški, čakajo na moštovži. No, če so naši možje zgubili že toliko samozavesti, potem bo brže zaman jim praviti, da pljuvajo v lastno skledo ako trpe takega tajnika, takega župana in tako uradovanje. Plačevati nemškega pisača zato, da vas smeši osebno in vašo občino pred svetom ter podpirati nemšku-tarskega kramarja, ki je pomagač temu sramo-tenju, da, to je pretužna slika slovenske malomarnosti.
(Umrl je) na Vidmu dne 11. t. m. vpokojeni davkar g. Simon Lubec v starosti 79 let.
(Pri c. kr. okrajni sodniji v Brežicah) razpisano je mesto pisarja z mesečno plačo po 30 gld. a v. Prošniki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov.
(Pogorelo je) dne 1. t. m. v Okrogu, špi tališke občine ob štajersko kranjski meji pet hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zgorel je seveda tudi večinoma živež in obleka. Gospodar pri ko-jem je jelo goreti, hotel je še nekaj iz goreče hiše rešiti, pri tem pa se tako opekel, da bo težko ozdravel. Glavno zaslugo za omejitev požara stekel si je motniški orožnik Vodeb po svojem umnem vodstvu.
(Hraber mož.) V vasi Vrholje pri Konjicah užgala se je 21. prosinca t. 1. v noči ob dveh gostilničarju Ratej u hiša. Vse leseno, s slamo krito, k temu pa še v hiši mnogo žganja, na podstrešju pa slame in sena — radi tega se ni dalo nič rešiti. V zadnjem trenutku se spomni Ratejeva žena shranjenega denarja večje svote v papirju. Hoče ga rešiti, zato steče v gorečo hišo. Ravno odpira duri omare, ko pregori hišni strop in se vse vkup na njo zvrne. Ljudstvo za-sto če, saj ji ne more nihče pomagati — zgubljena je — zgoreti mora. Začnejo moliti za njeno dušo. Zdaj pride oženjeni posestnik Franc Vrečko. Preziraje vso nevarnost, da se politi z vodo in skoči na to v ogenj, da mu v zadnjem rrenutku strga žrtev. Vse je trepetalo in mislilo, da je tudi on zgubljen. Toda, kar ni upal nihče misliti, se je zgodilo. Hrabrost Vrečkova je zmagala. Sicer ves opečen, dosegel je vendar, kar je hotel, ker prinesel je ženo še živo iz ognja. Če ravno grozno opečena, bo vendar okrevala. Mož zasluži, da zve o njegovem junaškem činu ves slovenski narod.
(„Slov. kat. politično društvo v Slatini")
bode imelo 13. svečana ob 3. uri popoludne svoje letno zborovanje v prostorih g. Franc Ogrizeka, trgovca pri Sv. Križu pri Slatini z navadnim vsporedom. Drž. posl. preč. g. dr. Gregorec bode poročal o državnem zboru. Zvečer bode v istih prostorih prosta zabava. Ker se ne bojo razpošiljala posebna vabila, vabi s tem, na obilno udeležbo	odbor.
(Požar) nastal je dne 2. t. m. v Strazgojnci pri Pragarskem. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje in vsi pridelki posestniku Štefan Kancler ju. Zažgali so otroci. Škode je nad 2000 gld., revež je pa zavarovan samo za 1000 gld.
(»Kmetijsko bralno društvo na Hajdini pri Ptuji) priredi v nedeljo dne 13. februvarja 1898 v Senekovičevej gostilni svojim udom veselico s tombolo. Začetek ob 4. uri popoludne. K obilnej vdeležbi vabi	odbor.
(Najmlajša slovenska posojilnica pri Sv. Miklavžu pri Ormoži) je imela v petih mesecih 20 920 gld. 14 kr. prometa. Ta posojilnica je po načrtu »Raiffeisena" vpeljana in daja le mala posojila na kratke termine in te v veliki sili — ona tedaj promet drugih posojilnic nič ne ovira. Kako važna pa je za našo pokrajino, kaže promet. Ako bi druge slovenske posojilnice jo hotele bolje podpirati in jej vloge pošiljati, bi pač še lepše cvetela. Če ravno jo po mogočnosti visoki deželni odbor podpira, uraduje se vendar vse slovenski.
(Plesni venček) priredi ormožka čitalnica dne 16. februvarija t. 1. v svojih prostorih. Pri tej veselici svira godba hardečke požarne brambe. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Kostume dobro došle, kar se je na vabilih pozabilo opomniti. Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu januvariju: Povprečna toplina 0 3° C. Največja toplina dne 31. ob 9. zveč. 8'5° C. Najnižja toplina dne 27. ob 7. uri zjut. 14 6° C. Največ padavin dne 24. 3 6 mm. Vsota padavin 4 6 mm. Število dni s padavinami 5, s snegom 2, z meglo 9. Povprečna oblačnost 6 5. Ta mesec je bil večinoma brez vetra; sneg je ležal samo tri dni; izredno suho vreme.
(Gasilno društvo) s slovenskim poslovnim jezikom se je ustanovilo v Veržeji pri Ljutomeru ker je v tem staroslavnem tržiču mnogo let strašilo nemškutarsko gasilno društvo, mora se preosnova v narodno društvo z veseljem pozdravljati. sosebno z ozirom na to, ker je bilo dosedaj v tem okraju, kjer ima skoraj že vsaka občina gasilno društvo, ono društvo v Veržeji edino nemškutarsko. Ker je to nemčursko društvo srečno „umrlo", želeti je še, da je ž njim umrla tudi vsa nemškutarija v tem trgu. Začetek je nadepoln, zatorej zakličemo od vseh strani bratskemu društvu bratski pozdrav : „Na zdar!" Pri ustanovnej skupščini je bil voljen odbor društva, in sicer: načelnik: [Ostre Jožef, podnačelnik: Vanda Vinko, blagajnik: Strniša Alojz, vodnik plezalcev: Kotnik Franc, njegov namestnik; Pu-šenjak Karol, vodnik brizgalničarjev: Avar Matjaš, njegov namestnik: Seršen Franc ml., vodnik varuhov: Zelenko Martin, njegov namestnik: Ga-berc Franc. Društvo šteje sedaj 39Judov, na
vsak način pa je želeti, da v Veržeji, ki šteje nad 300 odrašenih moških oseb, naraste to število nad 100. — Čudimo pa se zelo, da se tam nekateri vrli možje, posestniki veljaki in z vsemi zmožnostimi obdarovani,'pristopiti branijo. Zakaj? Gasilno društvo s svojim dobrim imenom je vse-kako častno; kdor toraj takemu društvu ne prestopi, je ali lenuh ali pa si daje sam rad žalostno spričevalo telesne nesposobnosti. Delovanje vsakega društva je odvisno od gibčnosti in žilavosti njegovega odbora. Zatoraj kličemo odboru tega društva v svarilo: Ne spijte in ne mirujte nikdar, ker je dela čas. Neprestano toraj naprej, nobenega odlaganja, nobenega mirovanja, da ne bode društvo hiralo, predno še pokaže prvi svoj sad! — Prepričani smo in zaupno pričakujemo, da se to ne zgodi. — Kot hvalevredno še je omenjati, da je društvo pristopilo ob enem tudi »Zavezi gasilnih društev v okraju Ljutomerskem". — Onim narodnim možem, katerih nevtrudnemu delovanju je zahvaliti ustanovitev tega društva, pa zakličemo „živio!"
(Sv. Andraž v Slov. gorici.) »Bralno društvo priredi dne 13. svečana t. J. veselico z igro: »Sovraštvo med dvema bratoma", ter s pope-vanjem mešanih in moških zborov. Za vspored izbrale so se sledeče pesni: »Škrjanček", mešan zbor. »Savica", moški zbor. »Studenčku", mešan zbor. »Za dom", moški zbor. »Triglav", šestero-spev. »Mladini", moški zbor. Za prosto zabavo priskrbelo se bo nekaj mičnega. K prav obilnej udeležbi vabi vljudno	odbor.
(Ustrelil se je) na straži v Radvanju pri Mariboru vojak 47. polka Florjan Wilner.
(Maribor.) Dne 2. t. m. popoludne ob štirih le bil v Mariboru velikansk pogreb, kakoršnega še Maribor morebiti ni videl. Velika množica prebivalstva — deloma okinčana z modricami in trakiči nemšk.h barv — se je udeležila spre voda. Še več pa je bilo radovednega ljudstva, katero je gledalo — tudi deloma noseče nemško-narodna znamenja — s postranskih ulic pogreb. Kdo pa je bil toliko zaslužni mož, kateremu je skazalo mesto takšno čast, bodete vprašali g. urednik? Veste kdo je bil? Visokošolec medicinec, kateri je padel v dvoboju, z nekim tukajšnim nadporočnikom. Verjetne priče pripovedujejo, da je dijak s svojim izzivajočim. obnašanjem v tukajšnji kazini povzročil dvoboj, kateri je imel zanj tako žalosten izid. Znano je, da nemški dijaki, odkar je v Gradci vojaštvo moralo zoper nje postopati, te le napadajo, kjer in kako morejo. Tukajšnji Prusaki so že včeraj na velikih plakatih naznanjali, da je ponesrečeni, visokošolec padel v dvoboju za nemško narodnost. Čudno, prečudno pa je, da je imel ta rogovilež popolnoma cerkven pogreb. Po zakonih sv. katoliške cerkve je dvoboj prepovedan; kdor gre v dvoboj, je po cerkvenih zakonih izobčen iz sv. katoliške cerkve. In vendar je imel v dvoboju ponesrečeni visokošolec, kateri smrtno zadet, ni več prišel k zavesti in tudi sv. zakramentov za umirajoče ni sprejel, v Mariboru, na sedežu la-vantinskega knezoškofa, duhovsko spremstvo pri sprevodu, in zvonovi frančiškanske cerkve so med sprevodom zvonili. Kaj naj k temu poreče veren katoličan? — Ali je tudi tukaj mogoča dvojna mera?
(801etnico rojstva.) V Mariboru obhajal je dne 30. m. m. č. g. stolni prošt Ignacij Orožen svoj osemdesetletni rojstni dan. Priredil je več zgodovinskih knjig o posameznih dekanijah s hvalevredno točnostjo in požrtvovalnostjo. Bog ohrani ga še mnogo let!
(Drevo ga ubilo,) Pri Sv. Križu nad Mariborom padlo je pri sekanji dne 20. m. m. drevo na posestnika Rotčiča ter ga ubilo.
(Vabilo) k zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda v Lehnu pri Ribnici, katero se vrši v nedeljo 13. svečana v gostilni gosp. Jak. Orozel v Lehnu. Nastopil bo prvokrat tukajšni tambu-raški in pevski zbor. Začetek ob 5. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr. Po železnici došle p. n. goste bodo pričakovali vozovi. K zborovanju uljudno vabi	odbor.
(Na graškem vseučilišču in tehniki) ustavili so vsled nemirov nemškega dijaštva predavanja.
(Uboj.) V Gradci napadli so štirje delavci iz neke tovarne krčmarja Jos. Weigl a baje brez
povoda ter ga v njegovi gostilni pri belem dnevu zaklali.
Druge slovenske novice.
(Deželni zbor kranjski) zboroval bode do konca tega meseca.
(Slovensko vseučilišče v Ljubljani.) Občinski svet ljubljanski in deželni zbor kranjski sta v zadnjih sejah 3. ozir. 4. t. m. na predlog župana Iv. Hribarja sklenila pozvati vlado da ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče in sicer za sedaj s teologiško, juridično in filozo-fično fakulteto. Ljubljana kot kulturno središče Slovencev bi morala imeti že davno tako vseučilišče, zlasti pa bi je vlada morala ustanoviti sedaj, ko ni upati, da se bodo politične razmere kaj zboljšale. Nemškonacijonalno rogoviljenje v naši državi zahtevalo bode še marsikatero žrtev, a gori imenovana zastopa sta baš o pravi priliki potegnila se za slovensko in slovansko aka-demično mladež, ki že sedaj trpi po krivici nasledke nemške podivjanosti. Slovenci smo lahko ponosni na zastopnike teh dveh javnih faktorjev, in želeti je, da se temu pozivu pridružijo tudi ostali Slovenci v občinskih zastopih i. dr.
(Potres.) Iz Ljubljane se nam poroča 5. t. m. Danes ob 2. uri 55 min. pop. imeli smo tu srednje močan potresni sunek, ki je trajal okolu 4 sekunde. Škode sicer ni prouzročil, pač pa mnogo strahu. — Podzemski zmaj še ne miruje!
(Letošnji glavni nabčr) bode v Ljubljani za tuje mladeniče dne 14., za domače dne 15. marca tega leta.
(Razširjenje ljubljanskega južnega kolodvora.) Kakor čujemo, namerava uprava južne železnice dosedanji kolodvor v Ljubljani primerno razširiti in potem prostore prometu primerno razdeliti.
(Nova justična palača v Ljubljani.) Da se
izogne justični erar raznim nedostatkom pri sodiščih v Ljubljani, sklenil je zgraditi si novo obsežno poslopje, v katerem bi bili nastanjeni vsi sodnijski uradi ljubljanski, kakor tudi porotna dvorana in drž. pravdništvo, ter slednjič pripadajoče ječe in zapori. Z zgradbo se ima v kratkem začeti.
(Ljubljanski grad) ki se je pred potresno katastrofo uporabljal za moško kaznilnico, prešel je v last finančnega erara. Mestna občina se zdaj kakor čujemo, z le-tem pogaja zarad odkupa, da bi potem poslopje nekoliko popravila in prpstor za primeren namen priredila.
(Poneveril jej v okrajni bolniški blagajni v Ljubljani blagajniški uradnik Ivan Metnitz večjo svoto ter so ga že deli pod ključ. Zaprli pa so tudi blagajnika J. Branketa.
(Regulacija učiteljskih plač na Kranjskem.) Deželni odbor kranjski je sestavil načrt in dež. šolski svet je odobril, po katerem bi imeli učitelji I. čin. razreda in statusu 800 gld., II. razreda 700, III. 600 in IV. 500 gld. plače. Izvestno ga deželni zbor soglasno sprejme.
(Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva") se je vršil dne 24. m. m. v pisarni kmetijske družbe v Ljubljani. Občni zbor je izvolil predsednikom ravnatelja v Marijanišču, preč. gosp. profesorja dr. Frančiška Lampeta, podpredsednikom ravnatelja kmetijske družbe, gosp. Gustava Pirca, in odbornikom gg.: bogo-slovca Rado Grmovnika, čebelarja Petra Pavlina in učitelja Frančiška Rojino. Občni zbor je nadalje ukrenil izdajati strokovni list »Slovenski čebelar", kterega uredništvo se je poverilo gosp. Fr. Rojini, učitelju v Šmartinu pod Šmarno goro. Na predlog gosp. Murze iz Krapjega na Štajerskem se je odboru naročilo sestaviti nova društvena pravila, ki bodo omogočila snovanje podružnic »Slovenskega čebelarskega društva" po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Pri tej priliki javljamo, da bo vsak ud, ki plača letnino (1 gld), dobival list brezplačno. Odslej naj se vse pošiljatve, tičoče se »Slovenskega čebelarskega društva", pošiljajo pod tem naslovom v Ljubljano.
(Osebna vest.) Mesto v Prago odišlega prof. Vlad. Hraskega imenovan je deželnim inženirjem g. I^an Sbrizaj.
(Novomeški prošt dr. Sebastijan Elbert) je bil pretečeno nedeljo v ljubljanski stolni
cerkvi po Nj. eksc. prevz. knezoškofu dr. Jak. Missiji slovesno vmeščen.
(Svojo ženo umoril.) V Čatežu ob Savi zagnal je krčmar Janez Menzer dne 5. t. m v prepiri svoji ženi velik kuhinjski nož v prsa. Žena umrla je vsled odtoka krvi še tisti dan.
(Nesreče.) Dne 27. m. m. zgodili sta se v postojinski okolici dve nesreči vsled nepaznosti. V Baču poparil se je 51etni Anto Zobe z vrelo vodo ter na opeklinah drugi dan umrl, v Mav-<*ah pa je padla 41etna Marija Sorta v kotel z vrelo vodo ter umrla kmalu po nezgodi.
(Pri drsanji utonil). Na Vrbskem jezeru drsalo je več ljudi. Nakrat pa se led vdere ter nekaj drsalcev pade v vodo. Drugi so se rešili, le nek dunajski zdravnik, 241etni Artur Elikan je utonil.
(Vojašnico za deželno brambo) zidala bo na svoje troške celovška mestna občina.
(Ustrelil se je) v Celovcu dne 29. m. m.
poročnik 17. pešpolka p. Giiinenwald, baje vsled dolgov.
(V Proseku) so na shodu, kojega je sklical narodni zastopnik vitez Nabergoj sklenili resolucijo na poljedelsko ministerstvo, naj se pri skrbi brezobrestno posojilo tistim kmetovalcem Trsta in Istre, kojim je uničila trtna uš skoraj edini vir dohodkov. Tržaška in istrska oblast ne stori ničesar v tem oziru iz samega političnega sovraštva do Slovanov.
(V Trstu) ustrelil se je trgovec Fr. Monti, ker je prišel na boben.
(V Rovinju) propadli so pri občinskih volitvah Lahoni sijajno.
Druge avstrijske novice.
(Dijaški nemiri,) ki so se zadnje tedne pojavljali po vseh avstrijskih mestih, dosegli so svojo krono na Dunaji, kjer je seveda jako mnogo slovanskih dijakov. Nemški burši naskakovali so učne sobane, v kojih so bili slovanski slušatelji ter s krikom in batinami pregnali sluša telje in profesorje. Ako so pa to počenjali v svetiščih znanosti, kjer so svoječasno prisegli pokoriti se disciplini in slušati senat, ume se, da so si svojo jezo tembolj hladili zunaj vseučilišča. Došlo je pritožb vsem slovanskim dež. zborom od preganjanih sinov na Dunaji, koji so slikali razmere, da se je človeku zgražati nad nadebudnimi zastopniki germanske kulture. Slovani prosili so nujno zaščite za svoje akade-mične pravice in telesno varnost, toda ni jih slišal niti akademični senat niti redarstvena oblast. Policija postopala je blizu tako čudno, kakor naša sloveča celjska. Ko bi stvar ne bila tako tužna smejali bi se, ko čitamo poročila nemških listov, kako je napadla velika truma buršev slovanske dijake, a policija aretovala je dva hrvatska dijaka, ker sta vkljub policijskemu opominu — prepočasi hodila. Vlada vklonila se je nezreli nemški trmi ter zaprla vsa avstrijska vseučilišča
(Na Tirolskem) zgubili so vsi italijanski dež. poslanci, ki na opetovani poziv niso marali priti k zborovanju, svoje poslaniške mandate.
(V Pragi) zborovali so dne 7. t. m. češki visokošolci in tehniki v prisotnosti rectorjev in decanov. Ta shod bi naj bil odgovor svojedob nemu shodu nemških visokošolcev v Litomericah. Z ozirom na neznosno stanje čeških vseučilišč-nikov na Dunaji, a praško češko vseučilišče ne more vseh Čehov vzprejeti, sklenilo se je v prvi točki delovati na to, da se ustanovi tudi na Moravskem češko vseučilišče in tehnika. Mini-sterskemu predsedniku baronu Gautschu odpo slali so nastopno brzojavko: »Shod čeških dijakov vseh oddelkov staroslavnega praškega vse učilišča oporeka v navzočnosti in z izrečnim pritrjevanjem svojega rectorja in decanov z vso odločnostjo proti nasilnim izgredom nemških akademikov na avstrijskih nemških visokih šolah ter stavi vladi nujno prošnjo, napraviti z vsemi sredstvi zdrave odnošaje."
(Na Hrvatskem) vlada po nekaterih krajih hud glad. Ker ]e bila lansko leto po nekod jako slaba letina, porabili so ljudje do sedaj ves pridelek, pa še semena, tako da nimajo spomladi kaj sejati. Sočutni narodnjaki osnovali so v najrevnejših okrajih posebne odbore za pomoč
stradajočim. Poročila o tej bedi ni maral ban niti prav poslušati, ker se je menda bal, da bi mu po poslušanji tolike revščine ne dišala južina. Tudi vladni list hoče povsem utajiti, da bi se kje ljudstvu res slabo godilo.
(Sličica svobodne volitve na Ogrskem.) V okraji Siszkofalu bila je naknadna volitev jed-nega poslanca. Ker je bil izbran pristaš vlade, raztogotila se je ljudska stranka tako, da je navalila na orožnike; orožniki jeli so streljati ter usmrtili 5 oseb, a vrh tega mnogo na smrt ranili, med temi zadela je krogla nekega otroka v zibelji. Srečni narod, ki uživa tako zlato svobodo svoje ožje vlade.
Ogled po širnem svetu.
(Na Francoskem) prevlada sedaj vse druge dnevne skrbi in razprave pravda zoper pisatelja Zola, kateri hoče, kakor znano, rešiti obsojenega Dreyfusa. Dne 7. t. m. začela se je v Parizu porotna obravnava, ki bo trajala več dni, ker bodo zaslišali blizo 100 prič, med njimi tudi mnogo častnikov. Celo prebivalstvo razkrojilo se je v dva tabora, katerih jedna se imenuje bojevnike za pravico, druga za nasilje, a v resnici bojuje se le židovstvo proti katolištvu.
(Med Srbijo in Rusijo) so razmere od dne do dne bolj napete. Srbsko vojaštvo vajeno je v vsim sočustvovati z rusko politiko. Odkar pa ima vrhovno poveljstvo razkralj Milan, hoče se za-braniti vsaka simpatija z Rusijo. Med vojaškimi dostojanstveniki poraja se vsled tega nezadovoljstvo, a tudi Rusija si je ta preobrat zapomnila ter zahteva povrnitev srbskega dolga v znesku 300.000 rubljev.
(Guverner na Kreti) ne bo najbrže grški princ Jurij, da si se Rusija na vso moč trudi ga na to mesto spraviti. Sedajni ruski car je namreč z grško kraljevo rodovino v sorodu, a napram princu Juriju veže ga še posebna hvala-dolžnost, ker mu je bil ta rešil svojedobno življenje, ko sta skupno potovala po Kitajskem. Ne da se pa zanikati, da je Rusija v tem dobro volila iz stališča za blagor nesrečne Krete, ni ga skoraj za ta poselj bolj sposobnega od princa Jurija, kojega si želi samo krečansko prebivalstvo. Da se temu upira sultan, ni se čuditi, a čudno se nam zdi, da ugovarja Avstrija na strani Prusije. Zvita Prusija seveda ne dela tega brez sebičnosti, a Avstrija dala se ji je najbrže zvabiti »iz prijateljstva". Z Rusijo strinja se tudi Francija in Anglija.
(Revolucija v Ameriki ) Napočila je dokaj nevarna vstaja v Srednji Ameriki v državicah Nicaragua in Costa Rica.
Dopisi.
Iz Majšperga. Naše „kmetijsko bralno bruštvo" priredi v nedeljo dne 13. svečana t. 1. ob 3. uri popludne v velikih gostilničnih prostorih g. F. Vobnerja veselico s petjem, godbo in z gledališčno igro: »Kje je meja?" in sicer s tem le vsporedom. A. 1. P. H. Sattner: »Opomin k petju!" Mešan zbor. 2. P. H. Sattner; „Za dom med bojni grom!" Moški zbor. 3 Fleischman: »Triglav". Šesteroglasen mešan zbor. 4. Hubad: »Škrjanček poje žvrgoli", Peteroglasen mešan zbor. 5. R har: »Žalosten glas zvoaov". Moški zbor. 6. Nedved: »Veseli pastir". Mešan zbor. 7. Gledališčna igra „Kje je meja?" 8. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj!" Mešan zbor. 9. Foerster: »Ah ni li žemljica krasna?" Mešan zbor. 10. P. H. Sattner: »Po zimi iz šole." Mešan zbor. 11. Hej Slovenci! Moški zbor. B. Prosta zabava. Pel bode domač mešan in moški zbor, obstoječ iz krepkih kmetskih fantov in deklet. So pa ti-le: Jera Narat (sopran), Marija Ritonja (sopran), Nežica Novak (alt), Rozika Jurič (alt), Simon Mesarič (tenor in bariton), Štefan Geiser (tenor), Franc Vegan (bas) in Franc Sagadin (tenor in bas). Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. Ker se posebna vabila ne bodo pošiljala, zategavoljo vabi odbor tem potom najuljudneje vse prijatelje in prijateljice petja in poštenih veselic k obilni udeležbi.
S Kamenščaka pri Ljutomeru. Vršeči se občni zbor bralnega društva v Cezanjevcih dne 23. januvarija t. 1. pokazal nam je zopet, kako pridno zvršuje ^vojo nalogo. Pred zboro-
vanjem zapel nam je domači mešani zbor pod vodstvom učitelja g. Z. 3 krasne pesmi. Še zdaj mi donijo besede: »Pozdravljam domovina te o moja, moja Avstrija!" Za tem pozdravi predsednik č. g. Brglez navzoče in izrazi svoje veselje nad velikim zanimanjem za toli važno društvo, kajti prostrana šolska soba bila je natlačena zavednega občinstva. Navdušuje nas še k na-daljnemu delovanju, naglašajoč slogo, katera nam je Slovanom baš najbolj potrebna. Razjasni nam tudi sedanji naš politični položaj, kar je gotovo vsacega zanimalo. Konečno še se spomni 601et-nice mašništva sv. očeta in 501etnice vladanja našega presvitlega cesarja z željo, da bi ju Bog ohranil še mnogo let do skrajnih mej, na kar zakličejo navzoči trikratni »Živijo". V spomin tega pristopi društvo po nasvetu g. predsednika kot dosmrtni ud k družbi sv. Mohorja.
Iz poročila knjižničarja g. Z. posnelo se je, da stoji društvo na krepki podlagi ter je štelo v preteklem letu 84 rednih, 1 častnega in 5 podpornih udov. Knjižnica ima blizu 500 številk, in posojil imelo je društvo blizo 1500, kar je gotovo lepo. In če se je pazljivo čitalo, obroditi mora dokaj dobrega sadu, kajti čitanje blaži srce in duha ter krepi značaj človeka. Blagor mu komur so dane te tri najkrasnejše lastnosti. Ta človek ne propade in narod tudi ne, ki ima mnogo takih odličnjakov. Obžaluje se le, da se društveniki premalo zanimajo za čtivo gospo-darstvene vsebine.
Naročeno je društvo na »Slov. Gospodar" (8 iztisov), »Domovina" (6), „Domoljub" (8), »Kmetovalec" (9), »Dom in svet", »Vrtec", »Slov. knjižnico",' »Cvetje" ter je ud „Slov. Matice" in družbe sv. Mohorja. Po 1 iztis »Domovine" blagovolili so še podariti g. predsednik, g. nadučiteij Schneider, gdč. Razlag in gdč. M. Erjavec, in 1 iztis »Slov. Gospodarja" gospa A. Robek, kojim se izreka tem potom najsrčnejša zahvala z željo, da nam bodo tudi i nadalje naklonjeni.
Pri zabavnem delu v gostilni g. Murkoviča razveselili so nas vrli ljutomerski pevci in domači meš. zbor s svojim krasnim petjem. Slišali smo umetne pesmi, a tudi narodne pesmi niso izostale. Le vstrajajte pevci in pevke/ kajti petje požlahtnuje srce, oživlja in krepi domo-rodne in blagodušne čute, s kratka, kjer petja ni, tam tudi pravega srca ni. Omeniti mi je tudi krasnega govora g. Murkoviča iz Marjete niže Ptuja, ki je občinstvu posebno nalagal ljubiti in braniti naš najdražji zaklad — materni jezik in g. Karba, ki nas je opetovalno opominjal držati se gesla: »Svoji k svojim!"
Iz Ljutomera smo pričakovalo večje število tembolj, ker je bilo krasno vreme. Ali vas ni mikalo na Kamenščak, od koder se vam odpre divni razgled na Mursko polje?! V našo okrožje nekako ne radi zahajajo, kakor bi bilo našo ljudstvo že dovelj zavedno. Kaj piše Domovina »Nekaj o društvu v splošnem III.?"
Vrlim ženam, ki so nas tako bogato pogostile pa zakličem — Bog živi zavedne žene — matere!"
Od meje. Pjnos slovenskih goril je vsekakor Pohorje zbok nevsahljivega lesnega bo-gatstva. Kakor hitro nam je na jeziku beseda »Pohorje", »Pohorjanci", ne moremo si tega vrhunca naše slovenske Spodnještajerske drugače misliti, nego kar kaže izraz: bivališče pristnih, neokuženih Slovencev, kojih mnogi prelepi običaji, vraže, noša, da jezik sam je dragocena starina, rekli bi lahko, iz slovenske zgodovinske pradobe. Kako dobro de slovenskemu rodoljubu, ako pride med take slovenske korenine, nepokvarjena slovenska nrav z vsemi kreposti mi in čednostimi smeji se mu raz obrazov zadovoljnih Pohorjancev. Žalibože bo tudi na Pohorji kmalu tako natorno-pristno lice le še — bajka. »Kjer je plena, zbirajo se jastrebi". A da je za nemške jastrebe na Pohorju za stoletja dovolj plena, uvideli so ti kmalu. Nemško-židovski »privan-dranci" pa niso le lupili in sesali ondotnih les nih kapitalistov, temveč zatrosili tudi svoj vpliv in govorico. Nasledki so pretužni. Ob robeh kakor i celo v osrčju Pohorja zaperila se je nem-škutarska grdoba do skrajnosti. Dovolj je, ako povemo, da ni v celem obsežju čisto slovenske šole, temveč sreča je, ako je ista še vsaj utrak-
\
vistična — v prvih razredih. — Oglejmo si danes — po legi in prebivalstvu slovensko — župnijo Trbonje.
Nemškutarija se v Trbonjah močno šopiri. Vsi napisi obrtnikov so samonemški, slovenskega ni nobenega, akoravno v celi župniji niti enega Nemca ni. Napisi so sledeči: Josef Urschnik, Holzhandler, Franz Ferk, Kleidermacher, Wein-und Brandweinschank des Anton Falenti, Maut-miihle des Anton Falenti, Gemischtwaarenhand-lung des Georg Lauko, Gasthaus des Peter Lauko, Gast- und Einkehrhoi des Anton Dittinger, Gasthaus des Johann Smretschnik.
Občina ima samo nemški pečat in uraduje po nemŠKUtarskem pisarju samo nemški. Lepaki, naznanila, vabila k sejam so zmirom nemška. Na občinski tabli se zdaj blišči samonemški lepak, ki slovenskim Trbonjčanom naznanja, da se zaznamek volilcev za prihodnjo občinsko volitev pri občinskem predstojniku lahko pregleda. Nobeden pa ne razume nemščine.
Šolski svet tudi le nemški vabi Slovence k sejam, ter le nemški uraduje. Edini župnijski urad piše vse slovenski.
Največji Nemec tukaj je kramar Jurij Lauko, bralec in naročnik „Marburgarce". Vse slovensko mu mrzi. Mati njegova je Slovenka. Kramar vadi svoje otroke le nemško, slovenske besede ž njimi ne govori; otroci znajo zato le nemški
—	a le „kucheldeutsch", ker niti kramar prav nemški ne zna, še manje pa žena njegova, ki je iz zelo spoštovane slovenske hiše Hiršmana v Vuhredu.
Star, zagrizen in osivel nasprotnik je pa tudi občinski pisar Janez Smretschnik. Bivši po nesrečen dijak, ki se je potem kot krojač potikal po svetu. Zmirom pa je pisar pri občini, in zato pa cvete take bujno nemškutarstvo.
Proč ž njim! Slovenski naj pride! Janez Smretschnik, p. d. Ženerič se je sam že krstil „Deutschmandr, je že nad 70 let star. V pokoj ž njim!
Kramar pogosto govori: „Po rojstvu sem Slovenec, po mišljenju pa Nemec". Slovenski denar pa mu močno diši. V mohorske knjige zavija reči, ktere prodaja.
Tukaj gori vse le za nemško šolo. Od nemškega „šulfereina" hočejo denar vzeti na posodo, da si nemško šolo postavijo. Najbolj šunta k temu ubogo ljudstvo kramar Lauko in pisar Smretschnik.
Do zdaj so iztekle volitve zmirom nemčur-jem in liberalcem na korist.
Kmalu bodo tudi letos občinske volitve. Dolžnost nam je naše ljudstvo probuditi. Trbonj-čani so kakor sploh vsi pristni domačini na Pohorju — dobre slovenske duše, le premehki in preveč popustljivi. Nikdo jim ne more odrekati zavesti in razuma za narodne pravice, gotovo bi slušali glas voditelja, ko bi takega pač imeli, ki bi znal ljudstvu dopovedati, da ni večje sramote za Slovenca, nego če sluša laskanje tujca ali po tujcih podkupljenega izdajalca domovine, da nič ne pači huje slovenske občine, nego oni madeži, kakor jih moramo na žalost v Trbonjah naštevati: nemškutarski občinski odbor, nemško uradovanje, nemški pečati, nemškutarska šola s takim poslovanjem, nemškutarski trgovci, gostilničarji i. dr. obrtniki z nemškimi napisi in — ljudska zaspanost, nebrižnost, ki trpi, da ga oholi tujec ali domači odpadnik zasmehuje. Kako slabo pa je v resnici to pohorsko nemštvo, v zgled vam bodi Vuzenica, kjer so se ga z jednim odločnim korakom odkrižali. To nemštvo vam je le velik vodeni mehur, ki se v solnčnih žarkih tako oholo raztega, dokler Slovenci ponižno v stran dihajo. Kakor brž pa zapiha domača sapa
—	proč je ž njim. Dragi Trbonjčani, oživite vaš slovenski ponos, vzdignite samozavestno glave ter zakličite že pri prihodnji občinski volitvi, da se strese vašega glasu starodavno Pohorje: „Go-spodarji na naši zemlji smo mi, napravite nam sklepni račun, vi tuji vsiljenci, ve slovenske pijavke, kdor je z nami, ta deluj, da se vsi zgoraj našteti madeži takoj odstranijo na vekov veke!"
Vaš glas razlegal se bo po košatem Pohorju, odmeval bo od goia do gora pa i tja do zaspane Ribnice in odpadlega Šentlovrenca. Odpravite trhlo nemškutarsko skorjo vaše občine
—	občinskega pisača ter mu dajte v blažen spo-
min njegov nemški občinski pečat, izbacnite pri volitvi vsakega, kdor ne prisega na slovenski napredek, izvolite si v odbor možake domače korenine, koji hočejo slovenski poslovati, ter skrbeti na vse kriplje, da dobi vaša lepa župnija prirojeno ji lice, to je slovensko. Takih mož vam hvala Bogu ne manjka. Storite svojo dolž nost, da vas bodemo v kratkem času pohvalili ter vas stavili ostalim zaspanim občinam po Pohorji v zgled, češ: Poglejte si naše Trbonje, tukaj je vsak mož na svojem mestu, tu ni prostora .lizunu, odpadniku.
Veseli vas bodo iz srca ne le ožji vneti sosedje po Pohorji, s ponosom zrli bomo na vas vsi Slovenci širne naše domovine: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!"
Vabilo k družbi sy. Mohorja.
„Z združenimi močmi!" je geslo presvitlemu vladarju našemu. Frančišku Jožefu, katerega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski narodi. In med temi Slovenci ggtovo nečemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se pa tudi naša družba sv. Mohorja. Zato pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom: naj v prav obilnem številu vstopaju tudi letos v kolo Mohorjanov, za to povabilo ne. najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefu.
„Z združenimi močmi delujmo za družbe sv. Mohorja rast in čast," — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čuje in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bolj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem več žlahtnega sadu obrode za posameznika kakor za ves narod! Po lepem branju se bralcem zbistruje um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se najema milih čutov, beseda materna se jim vedno bolj omiluje in versko kakor narodno življenje se zbuja in dviga. In tako vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za druge reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmi itd. mnogo vzpodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasja!
Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje, in se vabijo k zopetnemu pristopu stari Mohorjani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih kakor posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska, obračamo se torej z iskreno in nujno prošnjo: ne odnehajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo! Nabirajte : pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zopet rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svetom! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgovorno besede zanjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kakor lansko leto, marveč se število Mohorjanov še povzdigne nad onim predlanskega leta.
,,Na delo tedaj ker resnobni so dnovi.
A delo in trud nam nebo blagoslovi!"
Knjige izidejo tiste, kakor so napovedane v glasniku", namreč:
1.	Naš cesar. Spomenica ob petdesetletnici Njegove vlade. Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. S to knjigo bode družba vredno proslavila petdesetletnico cesarjevo. Knjiga bode posebno lepa. Krasile jo bodo mnoge podobe, podajala bode živahen opis življenja in delovanja cesarja našega, ob jednem pa tudi nekako zgodovino zadnjih 50 let, kažoč: da hrast_se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne mine! — Že ta knjiga sama bode vredna goldinar in vsak domoljuben Slovenec naj si jo zato omisli, ker bode pravi kras vsaki hiši.
2.	Veliki katekizem, kakor so ga avstrijski škofje odobrili za šolsko porabo, naj po družbi najde pot tudi v vse slovenske družine, da se bodo tam verski nauki s pomočjo te knjige ponavljali in vernikom vedno bolj vtisnili v srce! — Kdor hoče imeti katekizem vezan, naj doda udnini še 20 kr. veznine za v prt vezan, 10 kr. pa za kartoniran iztis.
il. «Zt/odbe sv. pisma.» V. snopič. Ta knjiga naj pač ne manjka v nobeni slovenski hiši. Slovenci pač nimajo tako ugodne prilike, omisliti si ,,knjige vseh knjig", kakor ravno po Mohorjevi družbi. ,,Zgodbe" naj ohranijo družbi vse stare ude, privabijo naj pa tudi mnoge novih, katerim se s prejšnimi snopiči še lahko postreže, da bodo imeli popolno knjigo.
4.	„Poljedelstoo". II. del. Ta knjiga nadaljuje nauke lanskega leta in bode zlasti koristila našim poljedelcem. Torej le marljivo sezite po nji.
5.	„Slovenske veiernice" 51. zvezek bodo prinesle životopis zaslužnega rodoljuba dr. Muršec-a, razne povesti, poučne sestavke, pesmi itd.
C. Koledar izide z raznovrstnim berilom, kakor navadno, in priskrbeti hočemo, da bode kolikor mogoče zanimiv in poraben. Krasile ga bodo tudi različne podobe.
Torej toliko izvanredno lepih knjig za en sam gld.! Naj nihče ne zamudi priskrbeti si jih, naj bi si denar moral tudi prihraniti na drugi strani.
Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z izkreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 5 marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo udnino, se morajo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigan ah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprošnje sv. Mohorja skupno našo delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega.
V Celovcu, dne 25. jan. 1898. 1.
Odbor.
Koledar.
Petek (11.) 7 Ustanov. Služb. M. D. — Sobota (12.) Evlalija, devica. — Nedelja (13 ) 1. predpepelnična. Katarina, Ric. dev. — Pondeljek (14.) Valentin, m. — Torek (15.) Favstin in Jovita, mučenca_. — Sreda (16.) Ju-lijana, d. m.; Molitev N. Gosp. — Četrtek (17.) Kanci-jan, mučenec. — Zadnji krajec dne 14. ob 1. uri 40 minut zjutraj.
Sejmi.
Dne 12. februvarja v Poličanah (za svinje). Dne 14. febr. v Žalcu, na Ponikvi, v Račah (tudi za konje) in v Brežicah. Dne 16. febr. v Podplatu in Imenem (za svinje). Dne 17. febr. na Bregu pri Ptuju (za svinje.)
Loterijske številke.
Gradec 5. februvarja 1&98: 19, 68, 62, 49, 85 Dunaj „ „	„ 42, 21, 64 86, 17
Okrajna posojilnica v Mokronogu
ima svoj
letni občni zbor
dne ld. svečana (v sredo popoludne ob 3. uri)
v šolskem poslopju v Mokronogu
z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor ravnatelja.
2 Račun načelstva in poročilo računskih pregle-dovalcev in nadzornikov.
3.	Volitev načelstva in nadzornikov.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Nasveti^
Opomba. Če bi zbor (ob 3. uri) ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki sme brez-pogojno sklepati.	'	Načelstvo.
"S7~a."foilo
na
3. redni občni zbor
posojilnice v Brežicah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 20. februvarja 1898 ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
4.	Računski sklep o poslovanju „Narodnega doma".
5.	Razni predlogi.
(32) 2—1	HNTaoelstvo-
30 polovnjakov dobrega, pristnega vina
ima na prodaj nek posestnik na Spodnjem Štajerskem, liter po 20—24 ako se ga kupi najmanj jeden polovnjak; kdor ga kupi več, dobi primeren popust. Isti ima na oddajo tudi več tisoč amerikanskih trt. in sicer ,,Sovač" 10 gld., „Riparija portalis" 12 gld. tisoč komadov. Ponudbe za jedno in drugo pošiljati je upravništvu (43) 10—1	,,Domovine".
Lepa pristava
(IVTeierliof)
na Cvenu pri Ljutomeru, na prostoru starega cven-skega grada z hrastovim gozdičem in z najlepšo aron-dirano oratno zemljo in s travniki, je na zahtevanje od 10—100 plugov po ceni na prodaj.
Kupec naj se oglasi za pogoje pri gospodu Francu (40) 3—1 Seršenu, trgovcu v Ljutomeru.
3S-vo;ji Is svojim ic
C. i kr. priv. tvornica,
brizgalnic, cevij in
'V

kmetijskega orodja 0


V


Podružnica
Z a. g- r e t>
nudi
sl. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevi in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-nora škropUnice slednje po 11 gl. komad franco vsaka pošta. Plačila tudi na cbroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb.
lllllllllllllllllllllllllllllllll
nn Živinozdravnik
I
1 Josip ^tegn |
s
I
v Žalci	n
se priporoča vsim posestnikom in 11 živinorejcem, ki potrebujejo njegove POinOČi.	(21) 3-3
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
Odvetniškega uradnika
za knjigovodstvo in. koncept
in
pisarja
za stalno službo z lepo pisavo sprejmem takoj
dr. Valentin Krisper
odvetnik v Ljubljani.
Za prodati imam.
lOOO litrov
dobre slivovke
po 55 kr. liter
Domače kuhaDje. Znanim trgovinam na 3 mesečni čas, neznanim le proti povzetju.
I_j-uLk:a Senica
trgovec in žganjar v Podgorji pri Sevnici (Lichtenwald) (37) 3—1	Štajersko.
V svcjo lasif?i-	as} zahtevajo in
jemljejo kupov.-j-ei !e faf-t i^irn.* r.avcjt...
mesto uradnika!


Mlad mož, 20 do 30 let star, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisan vešč, z lahko čitljivo pisavo, sprejme se v (iraški pisarni neke delniške družbe z mesečno plačo 45 gld. V slučaju dobre po-rabnosti in izbomega zadržanja je upanje na stalno nastavljenje s pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku (prepisi spričeval) pod „201.191" Gradec, poste restante.	(34) 3—1 .
| Dr. Kamilo Bohm rJt
ti okrožni zdravnik Št. Favlu v S. dol.§^
ordinuje od sedaj nap rej vsaki dan
v
v St. Pavlu v Sav. dolini.
(22) 3—3
IDragi bralci „Domovine" l
Svoji k svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji
v „Narodnem domu" in „pri kroni".
_ "Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la-neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajce in ku-retnino.
(159) 52—29 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
„3?ri dobrem pastirji
Miiiuenclo-licitacij a
za popravo cerkvenega stolpa v Skalah se vnovič razpisuje na 21. februvarja ob 11. uri pred-poludne. Proračun 2080 gld.
(24) 2—2	Schwarz, m. p
Razpis
službe občinskega tajnika.
Podpisano županstvo razpisuje porazumno s slavnim c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlji službo občinskega tajnika, ki bode opravljal tudi posel okrajne bolniščnice.
Letna plača znaša 580 gld , ki se bržkone še v tem letu poviša na 650 gold.
S spričevali opremljene prošnje vlagati je do 1. marca t. 1. pri tem županstvu.
Županstvo mestne občine Črnomelj, dne 2. svečana i898.
(36) 3- 1
Trgovina
Dragotina Hribarja v Celji
sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete za pisma in steklenice, po najnižjih cenah.
1 .1 M M i .;]]!;! I ; 1 1 ..... |	; ;	[ ; | 1	, .
+4"+'+ +4 +4+44-+444444+ 4. +;»f +4 144444444444 + +4441444+ 4444+444 +44444 4 44 +
::|f -----------
V najem
(39) 3—1
oddam za več let na mojem posestvu več nji-c in tra-v-nikov po prav nizki ceni. Oddajam že prihodnjo spomlad.
Več se izve pri lastniku
J. Žinmiak-u
v Celji.
Pravi trpotčev sokjejedino oni, kateri se pripravlja v lekarni priZrinjske-mu, H. Brodjovir,, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter j e najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času d;!, odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zahval navajam tu samo naslednjo: „Velecenjeni gospod lekarnar!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. HvalaVam. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Au s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897."
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti predplačilu (priračunši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske-mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.	30
ZEPozi^r xxa. vse gospod_a.rje I
Krik: Gori! Ogenj! prestrašil je dne 17. listcpada 1897. 1. hribovsko vas Padež v župniji jSv. Jurija pod Kumom.
is*-.«	Pogoreli so štirje posestniki, kateri so se solznimi očmi gledali, kako jim neprosljivi ogenj
t.vničuje domovje in letošnje, že tako skromne poljske pridelke; bila je pa pri tej veliki nesreči tudi pomoč blizu.
Domača c. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba „Dunav" na Dunaji
izplačala, je nama, ki sva bila zavarovana — dva posestnika pogorela sta nezavarovana - , Škodo hitro in tako povoljno, da si štejeva v dolžnost, najprvo slavnej družbi „Dunav", kakor tudi gospodu komisarju Anton Kuhar-ju iz Celja, kateri naj je malo poprej zavaroval, javno prav prisrčno zahvalo izrekati. Ob jednem izrekava tudi g. zastopniku Jakob Cerer-ju (Kralju) v Sv. Juriju pod Kumom zalivalo, ter vsim posestnikom priporočava, da se po g. komisarju Kuharju stanujoč v Celji, Breg št. 26, pri tej pošteni zavarovalnici „Dunav" zavarovati pustijo. Padež v občini Sv. Križ pri Svibnjem, meseca grudna 1897.
Franc Kovač, 1. r. 1	Miha Brlogar, 1. r.
Josip Žebert, 1. r. j	Franc Dolanc, 1. r.
Resničnost potrjuje^županstvo Sv. Križ.	Leopold. Knez, 1. r. župan.
^t^H^t^-r^t^t-tt 11 H't"t + +'+44 4><K4111: t 11 111 t^t«j>ttt -t+
f 4/+44+ +.+44 +4'x:
Celje, „Narodni dom"
^ MIROSLAV ZOR
tapetar in dekorater, zaloga pohištva.
Priporočam slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo različnega pohištva, kakor omare iz trdega in mehkega lesa. postelje, umivalnike, nočne omarice, kredence, omare za knjige, različne jedilne, pisalne in salonske mize, veliko izbero stolov, podob in v to svrlio spadajoče galanterijske predmete.
Priporočam tudi svojo veliko zalogo perja za blazine (Flaumen-Sehleissfedern) in mojo veliko delalnico za žimnice od 12 gld. naprej, garniture od 100 gld. naprej, divane od 20 gld. naprej, otomane, posteljine uloge in vsa v tapetarsko in dekorativno obrt spadajoča dola, ter jamčim za dobro in trpežno izvršitev kakor tudi za dobro blago.
Z ozirom na to vabim slavno p. n. občinstvo v mnogobrojna naročila in bom vedno skrbel, da vsem željam točno in dobro nstrežem.
Z velespoštovanjem
Miroslav Zor.
Odgovoren za tisk Ivan Špindler.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ante Beg.