Izhaja dvakrat letno. Izdajatelja________ Literarna sekcija DPD Svoboda in Krajevna konferenca SZDL Žiri Uredniški odbor_ Mišo Čeplak, Tone Eniko, Stane Kosmač, Tomaž Kržišnik (likovni urednik),, oktobra 1947' ni šele začela, n storjen je bil velik in porumen korak naprej na pot in po noti, ki je nova ter ravno zato —— i n i T a neuhojena in še zdaleč ne do kraja prehojena. XV_rl._l.fi.J_V> ŽO izhaja v duhu prizadevanj, da bi hodili še Gle3 stran ?34! ODMEVI NA ZO 4- 5 prenovi starega jedra Zirov_________ >'por, tovario uroiln i š I- v o !______— K pripisu pri članku prof, dr. P. [''istra, Prenova gtarega jedra Žirov (ŽO, 4, 1982, 41-50) se čutim dolžno dati kratek historiat,ki bo pojasnil, da je zadeva v Žireh v teku že dalj časa in ne šele od ustanovitve Odbora za prenovo in oživitev starih mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka. Gre za to, da se odpravi živica žirovskemu Muzejskemu društvu, Krajevni skupnosti Žiri in morda še komu, ne nazadnje, npr.študentom arhitekture, ki so pri vsej stvari doslej naredili največ. Bilo pa je takole: že konec 1.1976 sva se s prof.dr.P.Fistrom po-Govarjala o možnosti, ali bi bilo mogoče poslati v Žiri nekaj študentov arhitekture, ki bi po ustreznem postopku dokumentirali stara poslopja (hiše in gospodarske stavbe); v zvezi s tem jo bila poslana ponudba Muzejskemu društvu Žiri, ali je pripravljeno sprejeti akcijo v svoj program in zanjo kriti stroške. Predlog je bil ugodno sprejet in ob priložnostnem obisku spomladi 1. 1977 v Žireh si je prof.dr.P.Fister ogledal točke, ki bi za ta del prišle v poštev z mojega, recimo etnološkega vidika, dokončna odločitev pa Oe bila seveda njegova. Medtem ko so L.1976 opravljali svojo terensko Prakso v Žireh - tudi pod pokroviteljstvom Muzejskega društva Žiri - le študentje etnologije, 30 se jim tako 1.1977 pridružili še študentje arhitekture. Dve trojki sta tedaj izmerili in skicirali "staro šolo" in Petronovo hišo. 23.3.1970 -je bii v prostorih Krajevne skupnosti Ziri pogovor, na katerem so bili navzoči: prof. dr.P.Fister, M.Fister, V.Žakelj, V.Maček, predsednik KS Žiri in M.Stanonik. Ne spominjam se več natančno, zakaj ni bil navzoč noben predstavnik Muzejskega društva Žiri. Iz zapisnika ob tej Priložnosti sledi: £__Ždmet pogovora: 1•Primerna oblika restavriranja stare šole v Žireh, njene bližnje in širše okolice (Tabor, štalarjeva hiša idr.). 2-Zgodovinska obdelava arhitekture starega dela Žirov zaradi ustrezne urbanistične ureditve tega dela Žirov (funkcionalen vidik), dokazov 0 vrednosti vsaj nekaterih elementov te arhitekture tudi za današnji čas (kulturnozgodovinski, pedagoški vidik) in predvidene posebne strokovne obravnave v posebni razpravi). Načrti Ln sklopi: 1. Prof.dr.P.Fister napravi predračun stroškov za delo. 2. Trojica študentov pride mogoče že sedaj, prav gotovo pa jeseni (večje število) nadaljevat merjenje posameznih hiš, ki pridejo v poštev za obravnavo (OPOMBA: "stara šola" in Petro-nova hiša že zmerjeni!). 3. Drugo leto bi bila predvidoma že mogoča razstava zbranega gradiva in pripravljene dokumentacije ter pogovor s krajani o pomenu tega dela. 4. Dolgoročnejši cilj: pomoč krajanom pri ohranjanju ali vključevanju kulturno-zgodovinsko pomembnih elementov v urbanistično ureditev Žirov. Priprava razprave o "žirovski arhitekturi" za objavo v ustrezni strokovni ali lokalni publikaciji (Loški razgledi). 5. Krajevna skupnost ( preko Muzejskega društva) naroči pripravo idejnega načrta o funkciji "stare šole", ki bi ga nato pretresli na skupnem sestanku predstavniki KS; prof.dr.P.Fister doda svoje pripombe. b.Krajevna skupnost naprosi tov.M.Krišlja, pospeševalca za kmečki turizem, da se poveže zaradi teh vprašanj s prof.dr.P.Fistrom. 7.Krajevna skupnost je pripravljena po svojih zmožnostih financirati predložene načrte na podlagi predračuna. Študentje so 1.1978 in 1.1979 z delom nadaljevali, nato pa se je ustavilo, kljub temu, da je bilo Muzejsko društvo Žiri zanj zainteresirano (kakor je videti iz mojega dopisa prof.P.Pistru z dne H.4.1980). Na teh obveznih praksah v Žireh v letih 1977, 1978, 1979 so študentje arhitekture pod strokovnim vodstvom prof.dr.P.Fistra tako izrisali in dokumentirali naslednja poslopja: Muzej-Stara šola (Žiri 34), pri Petronu (Žiri 1), pri Toncu vTabr (Žiri 4fj), pri Matevžu v Tabr (Žiri 47), pri :;tal.arju (Žiri 35), pri Nagliču (Žiri 51), pri Maharju v Tabr (Žiri 41), pri Toni-Šemončko-va na Zadnc (Žiri 76). Delo so opravili študentje: (Žal, razpolagam samo z njihovimi priimki) Hadulović, Činko, Vodanović, Kranjac, Gojanović, Gamulin, Oerpes, Pleško, olamič, Krajcar, Škulj, Vatovani. Ti so tudi avtorji prilog pri uvodoma omenjenem članku P.Fistra v ŽO 1982/45-5o. Žal ni mogoče navesti niti priimkov zadnje trojke, ki je delala 1.1979, ker svojih nalog doslej žirovskemu Muzejskemu društvu še ni oddala. Zakaj ne, bi morda vedel povedati prof.dr.P.Fister sam. o Dne 9.5« I9Bo je bil v Škof ji Loki prvi sestanek odbora za revitalizacijo starih mestnih oz. vaških jedor v občini Skofja Loka. Na njem so razpravijalci izhajali iz točke nič, to je: razgrinjali so svoja načeJ na izhodišča, v praktičnem delu pogovora pa so posebej poudarjali potrebo 00 ustreznih delih v Škofji Loki sami. se Zato sem zaradi strahu, da bo lepo utečena akcija v Žireh ostala na pol poti, tj. da bodo v tej zvezi začeta dela v Žireh zamrla, oglasila z naslednjo pripombo: strinjam se, da se kot pomembnemu kulturnemu spomeniku da vsa pozornost mestu Škofja Loka, vendar pa bi kazalo dokončati akcije, ki so že v teku, saj bi bila narejena škoda, če se ne bi izpeljalo do konca -kljub temu da gre za okolja, ki po kvaliteti zaostajajo za središčem občine. Citiram po spominu, saj zapisnika s tega sestanka kljub zagotovilu, da ga bomo dobili vsi navzoči (ali povabljeni?) do danes še nisem dobila in zato ne morem preveriti, ali je bil moj glas vanj vnesen. Skratka: namesto načela zaporednosti sem zagovarjala načelo vzporednosti, tj., naj se dela za škofjo Loko vsekakor začnejo, hkrati pa naj se vendarle ne pozabi tudi na vaška jedra, saj morajo njihovi prebivalci tudi odvajati ustrezna srodstva za te namene. Nekateri od navzočih so s sestanka že prej odšli, tisti, ki no ostali, pa ni bilo videti, da bi me kakorkoli podprli pri tem. Kakorkoli že, organizacija in odgovornost za dokončanje začetega sta prešli v druge roke. Ce so zadnja tri leta pomenila le premor, to še ni najhujše. Zato sem se razveselila dr.Fistro-vega prispevka v omenjenem ŽO in upam, da bo pred leti dana pobuda le obrodilo svoj sad. Marija Stanonik (ISN, ZHC, SAZU, Lj.) Lj.7.8.1982. Še o stari cerkvi_ V zvezi s staro žirovsko župno cerkvijo in siceršnjo likovno kulturo v Žireh (ŽO 4, 1982) dajem na razpolago kopijo pisma, ki ga mi je pred leti (17.11.1967) prijazno poslal dr.Emilijam Cevc kot odgovor na moje vprašanje, kaj in koliko pomenijo z umetnostnozgodovinskega vidika cerkve v Žireh in okolici. Ta vprašanja so sc mi porodila ob branju njegove knjige Slovenska umetnost , ki je izšla 1.1966 pri Prešernovi družbi. Pismo je dovolil objaviti (če to prihaja v poštev), vendar s pripombo, da vse to, kar je napisal takrat, danes morda ne velja več. Uredništvu dajem v pre_ojo, ali to pride v poštev ali ne. Dr. mi L i,J AN CEVC:__ "Vprašujete me, kako je z umetnostnimi spomeniki okoli Žirov. Kakor ste morda razbrali iz teksta, spada žirovsko okolje v tisti klasični pas ljudske umetnosti,ki poteka od Idrije oz.Cerknega in čez Poljansko dolino do Loke. To je svet rezbarjev in podobarjev, slikarjev panjskih končnic in slik na steklo, domovina Šubicev in mnogih drugih znanih in neznanih mojstrov. Na vsakem koraku lahko srečate še priče njihovega dela, tudi na Dobračevi sami - kipce na hišah, rezljana vrata, slikarije po hišah in cerkvah, štukature na stropih itd. Če boste imeli odprte oči, se Vam bo razkrilo še mnogo drobnih lepot. Drugače Vaš svet res ni posebno umetnostno "glasen", skriva pa nekaj pravih biserov. Med take spada v prvi vrsti Lodinica, kot stavba, oltarji in kipi, slike. Dobračeva se ponaša z zelo lepim velikim oltarjem, ki je, kakor vse kaže, izdelek polhograjske rezbarske družine Facijev (enako tudi stranska!). V Žireh je bila izredno slikovita stara (porušena) župna cerkev, ki ji po lepoti sedanja ne seže do gležnjev. Novo so sezidali po načrtih dunajskega arhitekta A.Woberja »e (blagoslovljena 191o). - Cerkev na BrezniclJv jedru še gotska, toda barok jo je prezidal; sicer je brez posebnosti,- Tudi cerkev na Goro-pekah jo še iz go-tskega časa, pozneje prav tako prezidana (1735-1738). Veliki oltar je iz 17. stol.(zlati oltar). Slika Jezusovega krsta je iz bližine Leopolda La.verja. Stranska oltarja Štefan Šubic. Velika slika sv. Krištofa na zu-nanjščini je delo Štefana Šubica(1872). - Vrsnik: barokizirana gotska cerkev; oltarji Štefana Šubica, več slik pa je Strojevo delo (Moj Gospod in moj Bog, Križanje). - Zelo lep spomenik 17.stoletja je cerkev na liotavljah (št-ukature in freske!), zaradi slikarij in čudovite kape stolpa zelo pomembna župna cerkev na Trati (Gorenja vas), po Tuškovih slikarijah slovi Sv. Križ pri Srednji vasi; mikavna gotska cerkvica je Sv.Urh nad Trato itd. Na Ledinah so oltarne slike Janeza Subica ... Marija Stanonik (junija 1982) KRATEK POGLED V NAŠO KRAJEVNO PRETEKLOST_ Ko človek brska po pozabljeni preteklosti ter življenju naših prednikov in se o njej pogovarja z najstarejšimi Žirovci, mu zastaneta korak in misel sredi svoje rojstne vasi. Zazre se tja pod zeleni Žirk in razmišlja. Vse se je že po-greznilo v davno sivino. Za tiste čase in razmere je tod tekel mogočen utrip življenja v izred- nem zatišju, ob prijazni jugovzhodni sončni legi. Na teh tleh, sredi skromnih, s slamo pokritih hiš se je dvigala majhna, ponižna farna cerkev, v sedaj pozabljeni vaški sredi je skoraj tisočletje klilo in brstelo življenje celega kraja. Za tiste čase mogočna zgradba z mikavno notranjostjo. V njej so stoletja našli miru utrujeni bajtarji in kmetje. V njeni tišini so se fizično in duhovno spočili od trdega dela in življenja. Med svetlobo in senco so si v njeni notranjosti nabirali novih moči ter upov za premagovanje skrbi, ki jih je prinašalo življenje. Sredi divje, gozdnate pokrajine so krčili gozdove in tako pridobljene površine spreminjali v pašnike ter njive. Kosali so se z naravo za svoj goli življenjski obstoj. Vse to so delali ob skromni hrani, s krampi, brinovkami in lopato. Enojni, žuljavih rok, bolj lačni kot siti so Pridobivali nove plodne površine. Sedaj jih zapuščamo. Stoletja so se borili Z naravo, za obstoj, _ desetino, robotnino in drugimi dajatva-mii ki jih je terjala cerkvena in posvetna oblast. pri delu so bili vztrajni, verujoč, da iz njegovih sadov mora priti boljše življenje. Ob tem trdem delu in utripu življenja je tekel boj za staro pravdo. Uničevalne bolezni, kuge in kolere poleg pohotnih Turkov so večkrat zdesetkale Prebivalstvo po tedanjih vaseh. Vendar preživeli niso klonili in odnehali. Iz upornin, trdo-živin in zdravih, življenja željnih rodbin so na te,j zemlji skoraj tisočletje vztrajali predniki naših staršev in sedanjih rodov (na tej zemlji), da smo pripotovali v sedanjost. Prav zato jim d°lgujemo svoj človeški delež za njihov dostoj-neJši pomnik in spomin. Zalužili so ga. Prenag-1g, nepremišljene odločitve tedaj odgovornih 30 pred skoraj sto leti napravile nepopravljivo škodo. Dopustili so, da se je porušil naš edinstveni kulturno zgodovinski spomenik v kraju. z njim je ugasnila zunanja in notranja podoba ljudi vseh preteklih rodov. Uničili so njihovo delo in kulturno stvaritev. Tu (in v njem) so se dolga stoletja združevali in spoznavali ljudje. V srečnih dneh so nastajale nove zakonske Vezi» iz katerih je klilo in brstelo novo živ-ijenje. od tod se je razraščalo življenje v svoj mogočen svet, z novo podobo in vsebino. Iz tega središča je utripalo življenje skozi zgodbi in pozni srednji vek. Skoraj tisočletje je bil na obeh straneh stare cerkve zadnji dom vseh naših prednikov. Naravni minljivosti smo sicer vsi zapisani. Ali tudi taki pozabi? Na teJ zemlji je preteklo mnogo solz, ko so se Ži-r°vci zadnjič poslavljali od svojih dra- gih. Težke in boleče so bile ločitve. Preneka-teri otroci so s solzami pojili to zemljo, ko so jokali za prezgodnjo izgubo svoje matere ali očeta. Kuga, kolera in druge bolezni so uničevale draga življenja. Le čas je zabrisal ■ vse te rane. S porušenjem te stavbe so uničili delo in lepoto mnogih rok ter odvzeli vasi njen izvirni arhitektonski videz in pravo podobo Žirov iz preteklih časov. Odgovorni posamezniki so se pokazali v vsej svoji naturi. Razvrednotili so preteklo delo in lepotni izraz človekovega duha. Naša minljivost se je pokazala v vsej svoji goloti. Nikomur ni bilo mar, da se stavbo s častitljivo starostjo ohrani prihodnjim rodovom. Nekateri so bili za ohranitev pripravljeni, na velike prispevke. Vnemar in pozabi so pustili tudi prostor, kjer tiho počiva velikansko število umrlih Žirovcev (skozi ta čas.) Iz njih so izšli vsi sedaj živeči rodovi. Ali se tega zavedamo? Morali bi biti ponosni nanje, ker so premagali vse viharje skozi pretekli čas in ustvarjali podlago za naš obstoj.Obdržal i in ohranili so svojo slovensko izvirnost. Glede na vsebino bo koga presenetil moj spomin. Napisan ni zaradi mojega pretiranega čustvenega odnosa do preteklosti in njene kulture ali iz stanja starajočega človeka. S tem zapisom tudi nisem menjal svoje svetovno nazorsko prepričanje, kar bi mi zli jeziki, ki jih ni malo, lahko očitali. Napisan tudi ni, da bi z njim katerega koli žalil. Ne! Kratek pogled skozi čas svoje rojstne vasi sem napisal zato, da bi se sedanji in prihodnji rodovi večkrat spomnili na opisan prostor sredi naše vasi. Iztrgajmo ga iz pozabe.Glede na nagel gospodarski in materialni razvoj Žirov v novi socialistični, demokratični in samoupravni Jugoslaviji je potrebno, da tudi ta zapuščeni, pozabljeni prostor z zadnjimi ostanki žuljev in. kosti naših prednikov iz sive davnine spremenimo v kulturno spominski park s priročnim muzejem zgodovine Žirov. Uredil naj bi se v ostankih nekdanjega prezbiterija opuščene cerkve. Odkupimo in uredimo ta prostor! V tem bodočem spominskem parku naj bi našel mirni prostor prenekateri obiskovalec, ki ga zanima zgodovina Žirov. Tu naj bi mladi našli navdih za ustvarjanje novih, bogatih kulturnih stvaritev, ki naj bi delovnemu človeku v njegovem prostem času polnile sicer utrujajoči čas. Iz njih naj bi črpal novih moči v premagovanju naporov razvoja. Zavzemam se, da popravimo napako iz preteklosti, ki je tiho storjena nad tem edinstvenim kulturnim zgodovinskim 10 spomenikom kraja, kakor nad zadnjim počivališčem naših prednikov. Iz njihovih življenjskih sokov smo zrasli v žilave in vztrajne rodbine. Dvignili smo se iz njihovih korenin ter imeli moči, da smo se vzpeli čez preteklost. Iz njihovih globokih čoveških prvin smo črpali spoznanja, da v novi Jugoslaviji do temelja spremenimo svoje medčloveške odnose, iz katerih boljše živimo. Iz teh odnosov so zrasle nove Žiri. Smo na začetku svoje samoupravne zasnove, kjer je dosti dela in kruha z dostojnim, človeka vrednim življenjem. V sedanjih družbeno ekonomskih in političnih razmerah (in pogojih) imamo trdno osnovo za vsestranski razvoj in notranje urejanje kraja. Ob vsem tem pa vendar poglejmo v preteklost, da bomo znali ceniti sedanjost in ob vsem videli v prihodnost. Ali se bomo ob vsem tem prepričali, kaj nam je storiti za svojo bodočo srečo? Iz mojega razmišljanja v zapisu naj bralec sam presodi moj namig, kako spominski prostor iztrgati iz pozabe. Z njegovo ureditvijo se dostojno oddolžimo spominu naših prednikov. V njegovi novo nastali notranjosti prižgimo vnovič luč njihovega življenja in obstoja. Pokažimo svoj človeški odnos do njihovega spomina! Ni še prepozno! Peter Naglic (31/07-1982) Pestra vsebina ZO znova t>reseneča •....... *» ■ ..... ..... |......B_iin Sodelavci so se tudi v četrti številki zavzeto lotili pisanja o bivšem in prihodnjem razvoju Žirov. ŽIRI, 9.junija - Žirovski občasnik, časopis za kulturo in družboslovna vprašanja na Žirovskem, s svojo četrto številko, ki je izšla pred kratkim, znova preseneča s svojo pestro vsebino, z razmišljajočimi zapisi o aktualnih problemih sedanjega življenja in o načrtih prihodnjega razvoja kraja ter s skrbno dokumentiranim prikazom dogajanj v preteklosti. Čeprav so Žiri, kot je v uvodni besedi zapisal urednik občasnika Miha Naglic, kraj podeželske osame in omejenosti, ki mu je vseskozi primanjkovalo svetovljanskega prepiha, pisanje v tej številki priča o živahnem kulturnem utripu kraja. Zborovsko petje, katerega začetki segajo v leto 19oo, se je posebno v zadnjem času močno razmahnilo, saj imajo ta čas v Žireh kar tri odrasle zbore. S precejšnjo zavzetostjo so se sodelavci Občasnika v tej številki lotili pisanja o spoznavanju preteklega in usmerjanju prihodnjega razvoja Žirov, o prenovi starega jedra Žirov in o dolgoročnem načrtovanju razvoja kraja do leta 2ooo. Srednji del časopisa so posvetili skoraj povsem pozabljeni, a izredni in močno intelektualno obarvani osebnosti rojaka Valentina Poljanska, ki se je rodil pred loo leti. Ponatisnili so njegove dopise v "Naprej", "Notranjca", "Brazdo" in "Ljudski glas" v letih od 19o3 do 1941, ki pomenijo dragocen prispevek k spoznavanju življenja v Žireh in okolici v tistem obdobju. Spomnili so se tudi nedavno umrlega rojaka Marjana Dolenca, znanega družbenopolitičnega delavca in strokovnjaka s področja ekonomije. Dogajanja iz zgodovine Žirov so prikazana v prispevkih o loškem gospostvu leta 163o, o mlekarski zadrugi v Žireh in v zapisih in dokumentih iz NOV. Lado Stružnik (Delo, lo/o6-1982) Pohvaljena oblika ZO VIZUALNE KOMUNIKACIJE - POHVALE ZA MAJ IN JUNIJ____ LJUBLJANA - Med deli, ki jih je žirija Društva oblikovalcev Slovenije ocenjevala v maju, je podelila pohvalo plakatu Multiquick Iskra predvsem zaradi učinkovitega in neposrednega nagovora tega ekonomskopropagandnega sporočila. Plakat sta oblikovala Slavica Vokal in Jože Hesman, fotografiral Tone Podržaj, natisnilo ČGP Delo Ljubljana. V juniju je žirija izbrala za delo meseca tri značilne izdelke oblikovalca Tomaža Kržišnika, ki. so zasnovani na oblikovno p udarjeni govorici risbe, s čimer zgovorno uveljavljajo v našem kulturnem prostoru dostikrat pozabljene možnosti grafično prepričljivega, vizualno mikavnega in avtorsko razpoznavnega oblikovanja vizualnih komunikacij. To so dela: Grafična podoba ?'>.mednarodnega jazz festivala, sodelavka Neva Štemberger, natisnila Etiketa Žiri; revija Žirovski občasnik, natisnili Etike' ta Žiri in Partizanska knjiga Ljubljana; plakat in prospekt za stanovanjsko varčevanje v Ljubijo nski banki "Varčuje, varčuješ, varčujem", sode' lavec Kari Zaje, natisnila Tiskarna Slovenija Ljubljana. Žirija je obenem grajala neumestno zamenjavo ob' stoječega znaka ČGP Delo, ki je kot kvaliteten Krafični simbol prejel doma in na tujem pomembna strokovna priznanja. (Delo, lo/o8-1982) Jezik naš vsakdanji SO PEVKE RES ODPADLE?________ Tokrat sem najprej natančneje prebrala Zdravlji-co (št.V,letnik V.), glasilo KPD France Prešeren iz Vojnika in nato še Žirovski občasnik (št.4, 1982), časopis za kulturna in družboslovna vprašanja na Žirovskem. Publikaciji se po obliki in vsebini močno razlikujeta. Mravljica vsebuje poročila o delovanju različnih sekcij vojniškega društva in krajša utrinka z gosto-VanJ.V primeri z njo je Občasnik precej bogatejši, saj _ma poleg podobnih poročil še veli-0 drugih rubrik in obsega kar 189 strani gosto tiskanega besedila, pa tudi likovni del je Precejšen. Seveda me je zanimala predvsem jezi- ovna plat teh publikacij. Ugotovila sem, da sta Poglavitna razločka med publikacijama le zunanji videz in obseg, jezik pa je v obeh precej podo-ben, in sicer slab. aJprej bom pregledala posebnosti v jeziku vsake Publikacije posebej, v prihodnji številki pa °e skupne napake oziroma slabo pisanje, značil-no za obe. rva stvar, ki me je zmotila pri Zdravijici, Je bilo podpisovanje avtorjev posameznih poro-C11. Pravilno je, da zapišemo najprej ime, nato Priimek. Tukaj pa je večinoma prav nasprotno, a0 pišejo na primer Muha Helena, Podergajs , namesto Helena Muha, Beno Podergajs. Beno pri osebah moškega spola sklanjamo ime in prii mek, v Zdravijici pa tega ne upoštevajo. Zato govorijo o tov. Marjanu Adamič in uprizarjajo Predstavo v režiji Toneta Zorko. Edino pravilno de seveda - o Marjanu Adamiča in v režiji Toneta _£rka_ Kadar kot je za veznikom kot povedek, moramo pred postaviti vejico, drugače pa ne. Za zgled: ••• naredili pa bomo, kot bomo delali .......bo naša prihodnja žetev prav tako plodna, kot je bila sedanja ... v nekaterih besedilih je precej modnega izražanja. Na primer:... da bi bili tudi. v nadaljevanju reševanja naših problemov.... ^»prireditev je bila s strani -poslušalcev lepo sprejeta V svojih predstavah sme imeli uspeh le v toliko, v kolikor je obisk predstav podprl snovanja ---- ta skromen,celo nerazumljiv posluh do te de javiti bo treba še razmotriti priprave so v teku.. ■> z velikimi napori smo zaključili Hudo je, da se takega pisanja (in govorjenja) ne moremo in ne moremo znebiti./Oglejmo si še nekatere značilnosti Žirovskega občasnika. Prav zdaj je zelo moderno na primer govoriti, da si požel aplavz (žanjemo pa žito), da so pevke odpadle (odpade sadje z drevesa ali omet s hiše, pevke pa so prenehale sodelovati ali kaj podobnega), da je nekdo naletel na ugodne ocene (ocene vendar dobivamo, naletimo pa na ovire), da na en kinematograf odpade 16.0?7 obiskovalcev (na en kinematograf pride), da prihaja do upadanja števila obiskovalcev (to število se seveda le zmanjšuje), da je treba pristopiti k stvari drugače (stvari se lotevamo/lotimo drugače), da nam zbrana sredstva služijo (sredstva nam kvečjemu rabijo, najboljše pa je, da jih kar porabimo). Raba veznika č_e namesto ali v predmetnih stavkih je pogovorna. Zgled:... postavlja se vprašanje, če se nam to sploh splača. Reči bi bili , . , . „ mora- li!... ali se nam to sploh splača. Našla sem tudi nekaj zgledov z glagolom prispevati, ki sobesedilu ne pomeni prav tega, kar je želel pisec povedati:... prispevati k širši in globji osveščenosti vseh nas (pripomoči, še bolje: razširiti in poglobiti);... k ustanovitvi godbe sta največ prispevala (zanjo sta največ naredila, zanjo sta najbol zaslužna)..., prav zato, da bi bil med nami tudi on, ki je k temu največ prispeval (iz sobesedila je jasno, da ne gre za denar, temveč za to, da je največ storil, naredil ali napravil). Toliko za zdaj, v prihodnji številki Kulturnega poročevalca pa bom obravnavala še nekatere druge jezikovne slabosti, ki sem jih opazila tako v Zdravljici kakor tudi v Žirovskem občasniku in jih je treba nadrobneje pojasniti. Cveta Rotar (Iz: Kulturni poročevalec. Glasilo ZKO Slovenije. Leto XIII(1982), št.53, str.56-57-) KDAJ OSTALI IN KDAJ DRUGI__ V prejšnji številki Kulturnega poročevalca sem že pisala o jeziku v 4.številki Žirovskega občasnika in Zdravljici, glasilu KPD France Pre-šern iz Vojnika. Obravnavala sem jezikovne pomanjkljivosti, značilne za vsako publikacijo posebej, v tem prispevku pa bom omenila bolj splošne. S splošnim mislim na tiste, ki niso značilne zgolj za omenjeni deli, temveč jih lahko najdemo skoraj v vsakem besedilu. Ena takih napak je na primer raba sposojenke "ostali" namesto domače besede "drugi". Ostali pomeni tiste, ki so ostali, potem ko so drugi odšli, ko je bilo drugo pobrano, odneseno in podobno - torej preostale. Drugi pa pomeni vse, razen tistih, ki smo jih že navedli. Naj povedano ponazorim z nekaterimi zgledi, ki sem si jih izpisala iz Občasnika in Zdravijice: - ... tako kot ostale sekcije bo tudi likovna... - ... pridobili so 23 članov in se zagrizli v note, višaje, nižaje, forte, piano in ostalo, kar je nujno... - ... izmenično z ostalimi zoori bomo nastopali ... - ... skupaj s pevovodkinjo in ostalima dvema vodjema ... - ... sodelovali smo tudi z ostalimi sekcijami društva... - ... nekateri člani ne delujejo, ostale pa tare predvsem problem prostora... Pri nobenem teh zgledov ne bi mogli upravičiti rabe ostali namesto drugi, saj je pri vseh jasno, da nič ne "ostaja", temveč da so "ostali" le tisti, ki jih doslej nismo omenili, torej vsi drugi razen omenjenih. Še na eno napako moram opozoriti in sicer na napačno rabo predloga s oziroma z_ za glagoli, ki naznanjajo začetek, potek, nadaljevanje ali konec kakega početja. Take glagole v pravilni slovenščini vežemo z njihovimi ali dopolnili brez vmesnih členov, torej brez predlogov. Nekaj zgledov iz omenjenih publikacij: - ... pričela je s prvimi vajami že leta 1981... - ... odločili smo se, da začnemo s študijem ... - ... redno je sekcija pričela z delovanjem ... - ... začeli so z delom ... Glede na prej povedano, je edino pravilno takole: pričela je prve vaje, bodo začeli študij ali študirati, začela je delovati, začeli so delo ali delati. Kadar pa pri kakem dogajanju poseoej govorimo o njegovem začetku, je raba predlogov s_ oziroma z seveda pravilna, na primer: poročila bomo začeli s pregledom agencijskih novic, kosilo so začeli s predjedjo, opera se je začela z uverturo in podobno. Mislim, da bi morali znati ločevati ta dva načina izražanja, saj sta si vsebinsko dovolj različna. Za konec pa še nekaj predlogov za boljše pisanje. Zgledi so iz obeh publikacij in seveda niso značilni le zanju. Namesto: Napi širno raje: delati na tri izme- v treh izmenah ne v bodoče prilika v času referenduma v mesecu marcu sestali so se zaželjen prisoten pripombe na program zabeležiti nek nahajati se osnovati odbor v prihodnje priložnost med referendumom marca sešli so se zaželen navzoč pripombe k programu zapisati, opaziti, ugotoviti neki biti ustanoviti odbor zaključek kasneje letošnje leto pretekla sezona v kolikor bo to mogoče konec pozneje letos minula, prejšnja sezona če bo to mogoče Cveta Rotar (Kulturni poročevalec, št.54, str. 61-62) UREDNIŠKA TRIBUNA ŽO postaja revija za vsa vprašanja. Na ovitku si cer piše, da smo revija za kulturna in družboslovna vprašanja na Žirovskem, vendar je vprašan ki bi bila novsem "nekulturna" in hkrati brez širšepa družbenega ali kar skupnega pomena, prav" zaprav zelo malo - pre torej za skoraj vsa vprašanja. V tej številki seveda zastavljamo in skušamo obe' nem tudi že odgovoriti samo na nekatera od vseh teh vprašanj, ki so pri nas, za nas in po našem v tem trenutku še "osebej pomembna. Gre predvsem za tisti tematski sklop, ki ga običajno poimenujemo z besedami "varstvo kulturne in naravne dediščine", pri čemer tokrat še posebej poudarjamo problem varovanja kulturne krajine. Izbiro prav tepa tematskega sklopa skušamo utemeljiti v uvod' niku in v raznih uredniških pripisih. Takšna razširitev vsebinske zasnove naše revije bi bila seveda nemogoča, če ne bi hkrati širili tudi kroga sodelavcev. Geografsko ta krog sicer ni povsem opredeljen, vendar gre seveda predvsem za avtorje iz sosednjih krajev v škofjeloškem in sploh slovenskem prostoru. Tako se nam v tej številki poleg nekaterih že kar stalnih sodelavcev pridružujejo še nova imena iz vrst strokovnjakov, umetnikov in naših rojakov. In zdaj še nekaj besed o finančnem poslovanju ŽO v letu 19R2. Literarna sekcija DPD Svoboda je kot izdajateljica ŽO prejela 398.569.- in izdala 201.317,45 dinarjev (toliko je namreč veljal ŽO 4. Na dan *l/l?-198? je bil torej naš saldo nenavadno visok /197.251,55."/. Izdali smo samo eno šte- vilko in preostali denar je zdaj že porabljen za to dvojno Številko, ki je tako druga lanska in nrva letošnja hkrati. Zapisati velja tudi še to, da so ori izdatkih upoštevani samo stroški tiska in Priprave za tisk, saj še zmeraj nismo uvedli honorarjev. Slednje se bo moralo slejkoorej zgoditi, če bomo hoteli še naprej širiti krog sodelavcev in tako dvigati kvaliteto revije. Kar se tiče prejemkov pa velja poudariti, da je uredništvo krilo skoraj polovico stroško z oglasi in s prodajo, za Pl^.000 dinarjev na je bilo dotacij /glavna podpornika ŽO sta bila KS Ziri s 100.000.- in ZKO Škofja Loka z nO.000.- dinarji/. Redni in podporni naročniki na ZO .......___ Na ŽO so se do konca leta 198? naročili* 1. RednjL, naročniki______________________________ ?8. Občinska konferenca ZKS, Kidričeva 1, Skopja Loka ?9. Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg ?, Ljubljana II. PODPORNI NAROČNIKI___ *0. g. Viktorijan DEMŠAR, Glavarjeva 11?, 61?18 Komenda (600.-) VL, prof. Rado JAN, Partizanska 43, šk. Loka (500.-) Ivan JAVOR, Goroneke, Žiri (500.-) Marko KOSMAČ, Žirje 3, 66210 Sežana (600.-) ing. Janez MLINAR, 65?16 Most na S0či 60 (500.-) V>. Pavel MROVUB, ČUprijska 19, 6*1000 Celje (1.000.-) =56. Vinko NAGLIC, Jezerska 65, Žiri (5OO.-) V}. Helena STRITIH, Glinškova ploščad P, 61111 Ljubljana (?00.-). 34 £__im___nijkij_ !• Baldomir BIZJAK, Begunjska 4, 64000 Kranj ?. Jože BOGATAJ, Belca ?0/B, 64281 Mojstrana 3. Ivanka CENE, Motnik 4/A prof. Janez DOLENC, Grajska 8, 65220 Tolmin 5. BogdanaHERMAN, Celovška 269, 61000 Ljubljana 6. Stane ISTENIČ, Kajuhova 4?, 64000 Kranj 7. ?rano JEL0VĆAN, Naklo 141 8. Branko JEREB, Peščena pot 6, 61?l0 Lj.-Šentvid 9. Janez KAVČIČ, fl*73 Rovte 88 10- Anton KOLENC, Podlubnik 11, 64220 škofja Loka H. Viada LUKAN, p.p. 5O, 65280 Idrija lP- Milan MAHOVNE, Kvedrova 3, 68P81 Senovo 13. Milica MAHOVNE, Kidričev trg 7, 62000 Maribor 14. 30ris MLINAR, Grafenauerjeva 7, flOCO Ljubljana 15. Branko MLINAR, Moškričeva ??, 6IIIO Ljubljana Janko MROVLJE, Aškerčeva 24, Maribor 17. Stojan PERTCVT, Brajnikova 32, 61000 Ljubljana Ivanka PINTAR, Loterija, 64??0 Škofja Loka Albin PODBEVŠEK, Peščena pot 6, 61210 Lj.-Šent. Jože POLJANŠEK-Stojan, Trg prekomorskih brigad 5, 61000 Ljubljana Meta ŠUBELJ, Žibertova 7, Ljubljana Peter ŠULER, Vrhovci, C. XI/6, Ljubljana Stane VELIKONJA, Gorazdova 15, Ljubljana Niko VLADIMIROV, Vošnjakova 14, Ljubljana ?5. Denis ŽJ3T, Velana, Šmartinska 5?, Ljubljana ?6. Krajevna knjižnica Rovte ?7' Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Karlovška 1, Ljubljana 18 19 ?0 ?1 Pp ?3 ?4 Vabilo k naročilu na Žirovski občasnik_ Ob koncu tega pregleda vas še enkrat vabimo, da se naročite na ŽO! Izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljite na naslov: DPD Svoboda žiri Uredništvo ZO p.p. 8 64??6 Čjri Svojo *eljo po naročilu lahko seveda sporočite tudi ustno /po telefonu/ enemu od urednikov /frlejte kolofon!/. In še epa novost: Odslej sprejemamo tudi naročila znotraj pošte 64??6 Žiri, kolikor gre za podporno naročnino. Vsem Zirovcem, ki bodo postali podporni naročniki ŽO, bomo revijo dostavili no pošti ali osebno. Toliko zaenkrat! Naslednja številka ŽO bo izšla predvidoma jeseni 1983 in bo v celoti posvečena 40-ietnici osvoboditve žirov in ustanovitvi 1. N00 na Gorenjskem in v takratnem nemškem rajhu. Takrat nasvidenjel MOJI DOBRAČEVI NA GROB! 1291-1981 barija Stanonik 1. Kdaj se je rodila, natančno ni znano. Vsekakor je obstajala že pred letom 1291, saj jo omenja urbar iz tega leta, in sicer v obliki an dar Tobggtgoh. ' V urbarju iz leta 1318 je zapi-"' p 3 sana v oblikah an der Cobratsch in Uobravnitz^ in v zgodovinskem viru iz 1.1453 in dem doriT Dobritsch. 1485 je nastal zapis Drobratsctr , J.500 Do bratsc hJ, prav tako v urbarju iz 1. 15ol in tudi pozneje v urbarju 1.1630. 2. Težko je reči kaj dokončnega tudi, od kod njeno ime. a) Ljudska etimologija, se naslanja na ustno izročilo, ki pravi, da je bilo nekdaj področje dandanašnji pokopane Dobračeve poraščeno z dobom (dob je splošno slovansko ime za to, čemur Slovenci danes pravimo navadno hrast), o čemer še "pričajo osamljeni primeri na ozarah nekaterih njiv in travnikov pa tudi številne hrastove korenine, ki so jih pri raznih prekopavanjih izkopali iz zemlje". Tako je razložen prvi del besede. Na drugi del imena se navezuje pripomba, da je zaradi obilice vode nekdaj bilo tod 9 divjih rac na pretek. In iz obilja drevja in divjih rac naj bi nastalo ime naselja: Dob-rac (eva). b) Druga razlaga bi mogla biti zgodovinska, pa ni! Zadnja leta sem se poigravala z mislijo,da je ime vasi v sorodu s koroško goro Dobrač. Povezovala sem namreč nastanek imena z naseljevanjem Korošcev na Poljansko.'''0 Tako naj bi se del prebivalcev, ki so prestali uničevalni potres, v katerem se je 1.1348 posulo tudi del gore Dobrač na Koroškem (in pokopalo pod seboj enajst vasi), razbežalo na vse strani in tisti, ki jih je pot Zanesla na Poljansko, prinesli s seboj tudi ime gore. Ko pa sem začela preverjati, koliko bi ta podmena utegnila veljati, jo tudi sama zase umikam, saj je vas s tem imenom, kot pričajo navedeni zapisi, obstajala že precej pred letorn omenjene nesreče na Koroškem. c) Ko sem si v davnih letih nabirala prvo učenost v žirovski šoli, sem na poti domov, ko sem prihajala med hiše z dobračevskimi številkami, neredko stopala po ritmu besede mojega rojstnega kraja in sama zase tuhtala, kaj ta beseda pomeni. Ugajala mi. je njena prva polovica: Dobra -, toda ni mi šel v račun drugi del - čeva. Seveda trdemu orehu nisem bila kos. Spet sem se domislila svojih umovanj in drugovanja z dobro - čevo?, ko sem v prispevku F. Planine prebrala, da on zaresno izvaja ime naselja Dobračeva iz osnove dobro.^Pridružujeta se mu tudi vodilna slovenska etimologa prof.dr. K.Bezlaj in doc.dr. A.Šivic-Dular z naslednjo besedotvorno razlago: glede na zgodovinske zapi- so itnena gre za zvezo samostalnika - antroponi-ma (lastno, osebno ime) iz korena dobr- in pripone -ač za moško osebo. Oba besedotvorna elementa sta vsak zase v slovanskem svetu normalna. Zgled za prvi del sta npr. imeni Dobrog]av, Uobroljub. Zgled za drugi del so imena na -ač: Petrač, Jernač, Tonač. V imenu naselja se torej po njunem utegne skrivati neko ime človeka z označbo dobrega. Moglo bi biti neke vrste hipo-korist/ik (ljubkovalno, olepšujoče, pomanjševalno ime). Osnova dobr- je znana stvar: kar dela preglavice, je pripona -ač v tej zvezi, saj ji trenutno nista mogla najti slcvanske vzporednice . Dopuščata tudi možnost, da bi beseda Dobračeva izhajala iz zveze Dob-račeva, in dodajata, da je enoumno etimologijo težko dati, saj je ta mogoča le v redkih primerih. J. In sedaj točka, ki je sploh spočela to pisanje. Mn,ja, naša Dobračeva je menda umrla. Čez vse zgodovinske viharje se je dobro držala, vzdržala in obdržala - do današnjih dni. Sedaj pa, ko bi se smela veseliti svoje odpornosti skozi stoletja, naredijo križ čeznjo tisti, ki bi morali najbolj bedeti nad njo. Njeni lastni otroci. Ena sama Dobračeva je obstajala v Sloveniji in vsaj po trenutnem vedenju ji tudi v slovanskem svetu ni kar tako dobiti para. A ne pomaga ji njena enkratnost, niti dobri človek, čigar ime nosi v svoji zasnovi. Spet ena od potez, ki gleda samo na pragmatično 1P ucinKovitost sedanjosti, nima pa nikakršnega posluha za žlahtno patino starodavnosti in odgovornost dc . prihodnosti. Mečimo bisere skozi okno, preteklost pa naj spet rešujejo le gasilska društva in pokopališča! Še dobro, da ju Dobračeva ima. Toda, na kaj lahko računata njena mlajša sestra Nova vas (ki je v zgodovinskih 1 6 1 virih prvič omenjena 1.1688 ) in celo njena starejša sestra Stara vas, ki je imela to ime že pred sedemsto ('/00!) leti v obliki Ztariwasi in že samo ime utegne pričati, da imamo v tem primeru gledati staro predslovansko (!) nasel- L4 bino. Prvi slovenski naseljenci so ji dali to častitljivo ime. Ali se njihovi daljnji potomci morejo ponašati z enakim spoštovanjem do prednikov svoje lastne krvi. bojim se, da ne. l)a ne bo nesporazuma! Nič nimam proti ureditvi uličnega sistema v žireh, če se je to izkazalo za potrebno. Skoraj tudi ne, - razen, kolikor človeka ne zaboli, da mu jemljejo identiteto (enako kot če bi se ne smel/mogel več sklicevati na svojo širšo pripadnost, npr. narodnost; ali ko mu poderejo iiišo, v kateri se je rodil, čeprav na istem mestu zgradijo novo in imenit- ..................•............................................•...................,.......,.„..;,.,,»:..,„,.,....,.....................,.,„.,„.,............., ,, nejšo), da se dosedanje ime za celo dosedanje naselje Dobračeva ukine. Ves čas pa, odkar sem v časopisu prebrala seznam, ulic, se sprašujem, ali ni žrtev prevelika? Ali ni bilo mogoče preimenovanja urediti tako, da bi del nekdanjih treh vasi obdržal svoje neokrnjeno ime v eni od ulic, cest, poti, ali središč. Mislim, da bi z malo dobre volje, tenkočutnosti in preudarnosti, zgodovinskega občutka in posluha za preteklo, rešili to tako, da bi npr. pri Dobračevi to ime ostalo za njeno staro jedro (po mojem je to okrog dobračevske cerkve); ali vsaj da bi ulica v zvezi z "Dobračevska ulica" odpadla in bi ostalo ime Dobračeva, kot je obstajalo skozi stoletja. Še toliko bolj, ker je nekaj lepih primerov, ko so dobila uradno pravico za obstoj tudi nekatera imena, ki doslej tega niso bila deležna, npr.: Rakulk, Rakovnik, Tabor. Po kakšni logiki nima več pravice do življenja ravno Dobračeva? Po zgledu Pot na Koče, Pot na Rovt, Pot v Skale pa bi lahko imenovali smer proti Novi vasi: Gesta v Novo vas ali okrajšano V Novo vas, kakor je to v primeru Pod ŽIrk. Zavedam se, da je ustrezna rešitev za ohranitev imena Stara vas težja, vendar pa bi se po dobrem premisleku gotovo našlo pravo. Zakaj pa se ne bi ena od ulic (po možnosti v ustreznem jedru nekdanje vasi) imenovala preprosto Stara vas? Ali bi bilo res tako pohujšanje zaradi tega? Tudi sredi milijonskega mesta Barcelone obstaja Španska vas. Po vsem tem je pač težko govoriti o kroni prizadevanjem tistih, ki so obravnavano akcijo, četudi z dobrim namenom, sprožili, saj so ga pri njeni izvedbi preveč pokronali. Morda bo kdo dejal: saj vendar obstajajo Dobračevska ulica, Starovaška cesta, Novovaška cesta. Resnici na ljubo, res se mi ta rešitev ne zdi ustrezna: 1. nekaj čisto drugega je jabolko kakor jabolčni olupek. Ali jajce kakor jajčna lupina. Kdor more razumeti, naj razume; 2. posnema delo na tekočem traku. Zgodovina (tudi omenjenih imen, za katera mi tu gre) pa še zdaleč ni samo to. Je tudi umetnost življenja naših prednikov - in nas samih. Preteklost ni le prah mrtvih, je tudi prst, iz katere današnji rod srka sokove za jutrišnje sadove. Prejkone zvonim po toči in bo tale zapis res ostal zgolj nekrolog. (Napisano avgusta 1982) Opombe_ 1 Urbar loškega gospostva 1291, Urbarji freisin-ške škofije, Srednjeveški urbarji za Slovenijo , zv. IV, objavil P.Blaznik, SAZU, Lj. 1965, 145.__ ? Urbar loš k o ga gospostva lji«, ti.d., 194. 5 N.m.,21J. 4 H.Kos. Gradivo za historično topografijo Slovenj,jo (za Kranjsko do leta ljob) I, A-M, Lj. SAZU, Lj., 1975, loo. b M.Kor,. n.m. , loo. 6 M.K03. n.m., loo. 7 Urbar loškega gospostva Vjol, prim.op.l, 295. 8 K. Kos . Loško gospostvo leta lujo. Pri m. Žirovski občasnik IV, 1982, 138. 9 Naše rojstvo in nas vzpon 19bo-197o, lo let Etiketa Žiri, Ur.K.Striič, 51. 1° Prirn.o tom v knjigi P. Blaznika, Kolonizacija Poljanske doline, Lj., 1938, 5 si. H '''.Planina. Imena naselij v loški občini, Loški razgledi, 28, 1981, 218 12 Tega ni treba jemati dobesedno, ampak bolj retorično - v pomenu veliko premalo. Prim. o podobnem problemu prispevek B.Stiha v Naših razgledih (To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen'). 11. junija 1982, 328-331, kjer med drugim pravi: Nihče, kdor skladno živi z našo politično in duhovno zgodovino, ne nasprotuje temu (= novim poimenovanjem-op.M.S.). Ampak zaradi tega ni bilo treba izbrisati in uničiti stara imena ulic in trgov ali celo krajev, v katerih so pojavljajo zgodovina, nJeni dogodki, osebo in usode. l'J P_Blaznik. Kolonizacija 11. 1/+ P« Blazni k. Kolonizacija 5. M.KOS, Stari jrg in sorodna krajevna imena, Geografski vestnik 1929-193o, 16o-173, cit.163- O tem, kako malo smo ozaveščeni - ali ob nekaj poraznih dejstvih Ko govorimo o varstvenih vidikih kulturne krajine, moramo imeti pred očmi vsaj dve temeljni izhodišči, najprej družbeno-ekonomske odnose kot objektivno materialno osnovo vsakokratne podobe kulturne krajine, drugič kulturno zavest, ki zajema našo vednost in našo privrženost vrednotam kulturnega okolja; tema dvema izhodiščema pa je treba pridružiti seveda še oceno strokovne pripravljenosti ustreznih služb, v našem primeru torej zlasti tudi konservatorskih institucij, kadrovsko povezanih v Slovensko konservatorsko društvo. Od moči teh izhodiščnih vidikov sta odvisni širina in učinkovitost varstvenih usmeritev in dejanj. Najprej se je seveda treba sporazumeti, da s pojmom kulturna krajina označujemo vse vidne človekove posege od gradenj do obdelovanja zemlje oziroma njenega izkoriščanja. Kolikšen je odstotek površin tako razumljene kulturne krajine v širšem naravnem okviru, vedo izvedenci, vsekakor pa je kulturna krajina odločilna sestavina našega nacionalnega prostora. Ker so zazidane površine tista oblika znotraj kulturne krajine, ki človeka kot bivalno okolje šele omogoča, lahko ravno z opazovanjem oblikovanosti naselij, njihove razporeditve v krajini izmerimo naš vsakokratni odnos do celovitega okolja. Kakor je znano, različne veje znanosti poznajo delitev naselij na dva temeljna tipa, na agrarna in neagrarna naselja, dvojico, ki se v polpretekli dobi kaže kot nasprotje med mestom in vasjo. In prav tako je znano, da je na tej točki naša politična akcija po osvoboditvi zastavila vse razpoložljive sile, da bi to dvojnost premagala. Prva povojna leta in še naprej smo opazovali prav senzacionalen odliv vaškega prebivalstva v mesta, ki so ga naša javna občila spremljala s poudarjenim aplavzom in ga tako po svoje sama pospeševala. Ta akcija, ki še ni na vsej črti zaustavljena ali naravnana v smotrne, opravičljive meje, je seveda povzročila celo vrsto spremnih pojavov. Najvidnejši je bil razvrednotenje zemlje, vendar ne samo v materialni sferi, marveč tudi v zavesti. V začetku šestdesetih let je bilo pogosto zaznati prve resnejše kritike vizije o nekakšni enakomerni razporeditvi industrije po deželi na škodo zapostavljene kmetijske proizvodnje, ki je izgubljala ljudi,površine in družbeni ugled. Ugovori zoper tako banalno preprosto shemo so se nujno oklepali dokazljivih potreb po funkcionalni ugla-šenosti naselij in kulturnih površin. Pojavili so se tehtni pomisleki zoper take tipe mešanih naselij - vasi, kjer so drugotne gradbene kapacitete motnje normalnega proizvodnega procesa. 0 tem sem svoj čas prispeval celo pojasnjevalno razpravo v Naši sodobnosti, porojeno iz izkušenj sodelovanja spomeniškega varstva z urbanistično službo nekdanjega ljubljanskega okraja. Hkrati s takimi stališči so se nujno pojavili tudi ugovori zoper nadaljnje podpiranje stihijske zidave novih delov naselij ali celo v prostoru popolnoma razpršenih enot. Začelo se je poudarjati prizadevanja, da ohranimo sklenjenost naselij, ne samo zaradi oblikovnih razlogov ali celo kulturniških kapric z opiranjem na zgodovinske izkušnje, marveč prav tako kakor na vasi zaradi racionalnega komunalnega opremljanja. Ob takih razmišljanjih in ob konkretnem skupnem delu spomeniške in urbanistične službe ter še prav posebej zainteresirane kmetijske sfere se je pokazalo, da je v srečnih trenutkih našega pogosto zelo neusklajenega družbenega življenja mogoče najti skupen jezik interesov varovanja dediščine ter živih dejavnikov sodobnega življenja in perspektiv jutrišnjega dne. Drugače povedano: resnični interesi smotrnega in kulturnega življenja se zmerom skladajo, Kolikor tega nismo sposobni doseči, gre to očitno na račun kratkovidnih in površnih interesov. Prav posebej je treba ob takih spoznanjih poudariti prazen tek nekdaj tako čaščene parole o nezadržnem rušenju vsega starega in o edini pravici vsega novega. Že bežno prelistavanje naših časopisov tistih let nas pouči, kako malo smo ob nujnih in upravičenih novostih spoštovali tisto prav tako nujno vsebino naše identitete, ki jo nezamenljivo omogoča in uteleša dediščina. Bilo bi seveda popolnoma napak, če bi take in podobne negativne lastnosti povojne urbanizacije naprtili samo potem našega družbenega življenja. Ne glede na posebnosti našega družbeno-po-litičnega sistema smo prav v obravnavanih ravninah del svetovne civilizacije, ki pogosto rojeva očitna neskladja med deklaracijami in resničnostjo. Vsepovsod po svetu in tudi pri nas lahko opazujemo značilno atomizacijo družbe ob nenehnem poudarjanju družbene koherentnosti kolektivnih subjektov. In vendar je moderna doba v oblikovanju naseiij rodila popolnoma samostojne gradbene enote, ki niso sposobne za vsaj približno podobna združevanja, kakor so bila normalna v starih naseljih. Ko je pred več kot desetletjem berlinski senat naročil skupini mladih arhitektov analizo na novo zgrajenih stanovanjskih sosesk in pri tem pričakoval slavospeve sodobni urbanistični misli, je doživel katastrofo. Pokazalo se je, da so temeljni stavbni tipi (stolpnica,stanovanjski blok, samostojna hišica) popolnoma nesposobni, da bi oblikovali hkrati zaseben in človeku prirejen javen prostor. Ob zadnjem potresu smo v Breginju doživeli podobno resnično katastrofo tudi Slovenci. Namesto starega naselja, ki so ga sestavljali žepi domačij z notranjimi dvorišči, ki so omogočali razvejanost družabnega življenja, stanovalci novega Breginja - na najboljši plodni zemlji -družno strmijo v sončni zahod brez kakršnegakoli medsebojnega stika, ker je zasnova brez prostorov. Pa smo vendarle ob snovanju novega Breginja slišali pojasnila, da novo naselje izraža napredek, ki ga je dosegla moderna civilizacija-Drugače povedano, nova možnost sama po srbi še ni napredek. Prav ta dilema, ali smemo napraviti, torej tudi pozidati vse, kar moremo, da bi se dokazali, je povzročila nemalo škode in glavobolov v razmerju novih naselbinskih predelov ali prvin do starega. Nesporazumi se v tem primeru nanašajo najprej na merilo novega, ki preglasa stara merila v naseljih. Nanaša se nadalje na stranpoti ali kratke stike v sicer razumljivem prizadevanju, da bi tudi starim jedrom oziroma mestnim središčem dali svoj današnji pečat. Namesto da bi bil naš prispevek najpoprej v vzdrževanju starega, v izboljšavi razmer za življenje dediščine z nujnimi dopolnitvami in spremembami funkcij, pogosto načrtujemo in izvajamo nasilja in razvrednotenja. Obstaja torej še močno nerazjašnjeno vprašanje o možnem deležu novega ob starem ali novega v starem. To pa je že vprašanje, ki zadeva našo kulturno zavest, našo samozavest ali našo nasilnost. Pogosto brez potrebe ustvarjamo konflikte, do nedavna je občutljivo prilagajanje novega staremu oziroma sodobno nadaljevanje starega veljalo za nevredno dejanje, za pomilovanja vreden ne-avtorski prijem. Vseh teh vprašanj pa ni mogoče niti prav postavljati, kaj šele razreševati breZ bistveno višje kulturne vzgoje, kakor pa so je mogle biti deležne povojne generacije. Varstveni ukrep se v tej smeri lahko nanaša samo na bistveno okrepljeno izobraževanje in vzgojo. Temeljna izkušnja vseh naših popotnikov po bližnjem in daljnem svetu nas poučuje, da je stopnja naše vednosti o dediščini in naše vzgoje-nosti daleč za mnogimi večjimi ali manjšimi narodi. Nedvomno je to primanjkljaj, ki ga lahko zapišemo v breme celotne družbe, predvsem pa vzgojnim in izobraževalnim institucijam, '"ako zaželeno razmerje moramo pridobiti in prisvojiti ne samo do posebej vidnih, izjemnih spomenikov preteklosti ali prav posebej izbranih starih spomeniških prostorov, marveč do celotnega pisanega fonda še žive, še ne uničene dediščine po vsej deželi. Mislim pri tem na tisto znano razčlenjenost Slovenije kot sistema majhnih deželic z različnimi geografskimi in kulturnimi profili, ki jih uteleša dediščina regionalnega stavbarstva in naselij. Ta okoliščina narekuje skrbno uravnovešenje vsega novega ob starih značilnostih, saj so izkušnje uniformiranega preplavljanja samosvoje izobiiKova-nih regij porazne. Pri nas smo brez potrebe po znani akciji regionalno prilagojenih zadružnih domov v prvih povojnih letih prenehali razmišljati ter smo se opravičevali z izgovorom, da ne nameravamo gojiti konservativnih domačijskih Prijemov. Pri tem v črno-beli optiki in lenobnosti prezremo, da nakazana potrebna prizadevanja ne pomenijo nikakršnega mehaničnega prenašanja starega v nova snovanja, marveč ustvarjalno upoštevanje grajenega in naravnega okolja, kar mora biti eno temeljnih meril za presojo kvalitete novega. Tudi to je, kajpak, stvar kulturne zrelosti, ki je očitno še nismo dosegli. 1'odobna razmišljanja je mogoče nizati v nedogled " zmerom novimi spoznanji, toda vsa bodo rasla 12 razmerja med uvodoma nakazanima izhodiščema, ^ružbeno-ekonomskih temeljev in kulturne zaves- vanju kulturne krajine pri nas, ker ogrožene kvalitete sicer ne bodo preživele. ti. Zato na koncu še beseda o naši strokovni Pripravljenosti in učinkovitosti za usmerjanje vseh odgovornih in zainteresiranin dejavnikov k vzdrževanju in skladnemu razvijanju kulturne krajine s spoštovanjem in oblikovanjem zdru-žujočih simbolov našega bivanja. Kakršnajcoli lastna hvala bi bila na tem mestu popolnoma od-več. Natanko vemo, da o kulturni krajini Komaj načenjamo resneje razpravljati, da je mnogim nejasna celo definicija tega pojma in da smo zelo revni in zares nesodobni v strokovnih pripomočkih ter karseda neučinkoviti in neodmevni v širšem družbenem prostoru. Porazno je, da hočemo razvrednotiti vse zano z vidnimi "kodljivo omejiti ter nadomestiti s porabniški-mi kriteriji, žal tudi elaborati naše službe Pretirano ozko, pragmatično ponujajo golo fizič-110 gradivo, presojo o spomeniških lastnostin in kulturnem pomenu pa po očitnem nesporazumu prepuščamo strokovno nepristojnemu. Ta nesporazum spominsko gradivo, pove-spomeniki, ga zožiti in časovno 0« zašel celo - v zakon in ga bo treba kolikor m°Roče hitro odpraviti. Storiti moramo odlo-:en^korak k bolj pogloblj UREDNIŠKI PRIPIS neJšemu j. jenemu, kulturno zahtev-operativno bolj učinkovitemu ooravna- Članek dr.Mačeta Sumi ja,umetnostnega zgodovinarja in predstojnika Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani, povzemamo po Naših razgledih z dne lVo8-198? in z njim uvajamo dogoročno zasnovano obravnavo varstva naše kulturne krajine. Tokrat se lotevamo stavbne (naselbinske), agrikulturne in vodnogospodarske razsežnosti te problematike, prihodnjič pa bomo pisali še o prenovi starih vaških jeder, o kulturi novih stanovanjskih sosesk, o novem centru Žirov, o varstvu gozdov in še o čem. Vse to pisanje naj ne bo samo sebi namen, temveč naj spodbudi k razmišljanju in k večji razsodnosti pred vsakokratnim konkretnim poseganjem v naš prostor, v naravno nastalo in z dolgotrajnim delom preoblikovano življenjsko okolje. Gre za procese, ki so se in se še zmeraj dogajajo samoraslo, na način stihije, ob premajhnem upoštevanju pameti in načrtovanja, kar seveda ne more trajati v nedogled. Zdaj, v času, ko nastaja nov urbanistični načrt (UN) Žirov, moramo biti še toliko bolj pozorni, saj gre za akt, ki bo še dolgo krojil kulturno podobo žirovskega prostora. Vsako poseganje v prostor pomeni spreminjanje le-tega in je alternativno: vodi k boljšemu ali k slabšemu. Živeli bomo torej v takem okolju, kakršnega bomo(so-)ustvarjali in si ga kot takega zaslužili. STAVBNA DEDJŠČINA IN KULTURA ZIEOV Ada Bar - Janša Nekaj uvodnih pojasnil V urbanistično planiranje širšega žirovskega prostora, ki naj bi sistematično zajelo tudi prostorske vrednoto naselij, je Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo pritegnjen šele v letu 1982, ko za Razvojno projektivni center Idrija, ki je izdelovalec "Urbanističnega načrta Žiri", pripravlja spomeniško varstvene smernice. Na osnovi teh naj bi so ob kasnejših usklajeval-nih postopkih raed izdelovalci in prebivalci soodločali, kako ravnati s tem prostorom, posameznimi površinami, naselji in objekti, pa tudi posameznimi arhitektonskimi fragmenti tako, da bi se kljub nadaljnji rasti in razvoju ohranila identiteta tega prostora, oziroma njegovo zgodovinske, pričevalne, likovne in pejsažne kvalitete. Čeprav je bilo doslej za Žiri, Staro Ln Novo vas že izdelanih Ln sprejetih nekaj manjšin zazidalnih načrtov, je bilo delovanje Zavoda za spomeniško varstvo omejeno le na reševanje posameznih lokacij pri gradnji stanovanjskih objektov, kar je onemogočalo tvorno sodelovanje pri-oblikovno načrtnem urejanju naselij. Ue redko,ie jo bil Konservotor pritegnjen k sodelovanju ob adaptacijah starih stanovanjskih in gospodarskih stavb. V starejših ambientih so bile tako storjene napake, ki niso v prid homogenemu izgledu znotraj naselij (ulično podobe, razpotja, trgi Ltd.). Na osnovi nekaterin razgovorov sklepamo, da bodo spomeniško varstvene opredelitve in smernice na vpogled širšemu krogu bralcev. V mislih imamo predvsem Ž i rovee ter njihov "Ž i rovsk i občas-n i k " , ki je v obliki rovi,ji; Usnici j i I. informator krajanov, zato imamo namen vrednotenje naselij in način pristopa k obdelavi "Urban i stičnega načrta Žirl" nekoliko širše podati, ne nazsdnje zato, ker bodo krajevne skupnosti, oz. njihovi predstavniki soodločali pri sprejemanju toga planskega akta. (,-'..e je zamočvirjena in večkrat poplavljena Zei»lja osušila. Na začetku Selaso stavbo poredkoma raztresene on eento in nad njo, neka,i pred Dobračevo pa so str-"°Jo v gostejšo obcestno aglomeracijo. ■J° b.ie Dobračeva. Stara Nova Medtem ko 'as nekciaj i ~-~-i£°_i^djto pozidana obcestna našel,ja, so sedaj >osto individualno in družbeno pozidavo dobile nV\rt_. -- _m o s t n e ga zna č a. i a. ne pa tudi videza. 'obro ie ohranjen star historični sistem zazida- ■^jreh pen ?aboro 'stare jš . n oi rkom, kjer so tud i tavbe. Sistem zazida ve iz 19.in za-o;., Ki ga je vzpodbudila živaiina i pa poteka od nov.' cerkvene stavno do U^ojffvfcoc-ldrj Ja P0'- Ta l1 o r o m. izrazi te si 1huete zaradi svoje dolinske ■£« nase i ja nimajo. čeprav je tudi ne moremo Zanikati] 'i1 ud' 1 agrcinante niso tako izrazite, saj so vaške pQdružt7i7I ~ -:— n ^ -"11..C s svojimi izstopajočimi zvoniki opaz- 2 dd* hližine, tako na Dobračevi kot v Žiren. cenih most dominira v prostoru pravzaprav cerkev sv.Ane na Ledenici, ki stoji na poraslem apnenčastem pomolu nad nizko ravnico. Vedutno jo izjemno izpostavljena, zato je pomensko in prostorsko vezana s celotnim prostorom v žirovski kotlinici. Bolj kot središčni prostori so v teh naseljih izoblikovani ulični zazidalni sistemi. V novih deliti naselij v Stari in Novi vasi pa o posebno učinkovitem orientacijsko in prostorsko dorečenem sistemu ulične mreže no bi mogli govoriti. Zametek središčnega prostora se nakazuje v Stari vasi oziroma Žireh ob Zadružnem domu in šolskem poslopju ter ob razpotju Žiri-Logatec-Idri-ja. Ti ambienti so posebnoga pomena pri nadaljnjem razvoju naselja. Med prostorsko najpomembnejšimi ambienti, ki jih v danem primeru zaradi geografskega in zgodovinskega sistema poselitve predstavljajo kar ulični nizi, je obcestna zazidava od Dobračevo pri/razpotju z Ledinlco in v smeri podružne cerkve sv. I,-marta ter dalje ob glavni cesti skozi Staro vos vse do konca Žirov pod Taborom, ki predstavlja dominanten zaključek naselja, linovitost in oblikovanost, zgodovinska, stavbna m likovna pomembnost posameznih delov naselja v tem nizu je različna. Krajevno gotovo najpomembnejši del poteka od gostilniške stavbe Žiri 97 (pri Kartniku) in nasproti stoječega gospodarskega poslopja, ki z velikim napuščem ta del ceste proti Stari, vasi optično zapira ter se logično razvija dalje proti Taboru, kjer se zašuče proti najstarejšemu delu naselja pod Žirkom. Stavbna dediščina, oziroma posamezne kvalitetne arhitgkture in arhitektonski likovni elementi, je z izjemo v Žireh ohranjena v izredno majhnem številu. Večina objektov v vasi Selo, Dobračeva in Nova vas je novih ali pa so temeljito obnovljeni. Pokaj več se jih je ohranilo v Stari vasi, kjer že do neke mere pogojujejo kontinuiteto v razvoju naselja, več pa v Žireh, čeprav so mnoge od teh prizadele neustrezne adaptacije in bi jih morali v dolgoročnem programu revitalizacijo osrednjega dela Žirov predvideti za sanacijo. PROSTOKSKO,STAVBNO, LIKOVNO ALI AMBIENTALNO PUMšMiJNtviŠl UIUiiKTl V ŽIRiši__ Desna stranica v smeri Stara vas-Ziri :_ Tre; osvoboditve 9(prej Stara vas 18)/pri Maticu/ dvoetažna stavba, z značilno izrazito strmo za-trepno fasado členjeno v rustiki, pravokoten portal , z lesenimi reliefnimi vrati in izjemno redkim cvetličnim secesijskim motivom, dosta XXX] .divi z i je lo'/ (Žiri 97, pri Katrniku) gospodarsko poslopje z do loč naprej potegnjenim napuščem (pod njim mitniška vaga). 0.XXXJ .div. 2o (žiri 8b, pri Tinetu) - dvoetažna adaptirana stavba, ki .ji je priključeno gospodarsko poslopje - kozo loo toplar, o- hranjena stara členitev fasad in ločni portal, s profil irano nadportalno polico, datiran z Letnico 1871. Lesena reliefno izdelana vhodna vrata s figuralno motiviko (avtor Gregor Puč). :. .',<> in 84 pri Grogatu) - dvoetažna stavbe z dvema vhodoma ter fasado izdelano v načinu, značilnem za železniško poslopja, to je posebno izraženo v ločni, členjeni rustiki. nad okni. Žiri 83 in 87 - sta za ambient nepomembni. X a I .1 i i v. ' (Žiri 81, pri Ko: tjanu) - dvoetažna stavba z značilno členitvijo v za-trepnem del'.; fasade z okenskimi odprtinami. Ločni portal s profilirano nadport.al.no polico, datiran z letnico 184o, v trikotnih poljih med lokom in polico stilizirani, rastlinski motiv. :. XXX 1 .div, ji' (Žiri 'of'., pri Peku) - zanimiva dvoetažna raščena gmota. V zadnjem delu so okna oblikovana v znani maniri rustike značilne za železniška poslopja. Ločni portal z nadportalno polico datiran z letnico 1875 ter lepimi reliefno izdelanimi vrati -rastlinski motiv. Med št. Žiri 81 in .68 je večja vrzel v ulični, liniji, na tem mestu je bilo nekoč staro župni -šče, za njim pa gotska cerkev, od katere so ohranjeni nekateri arhitektonski, fragmenti. ■;. XXXI .div. I Vi (Žiri i-O, pri Špicarju) - dvoetažna stavba značilne gmote, vendar pa primer povsem neustrezne adaptacije, ki , i o uničila fasado. ,;.XX/J .div, j %b (žiri 63, pri Kogeju(Kopšetu)) - dvoetažna stavba, oblikovno neznačilna za Žiri. Osrednja os jo poudarjena z balkonom„slo-nečirii na dveh stebrih,pod katerim je bil vhod v trgovino. Dokaj neizrazita kovinska balkonska ograja. C. XIX I .d. i v. 1 'i (Žiri pri Kafur ju (Klemenu)) -dvoetažna stavba v statistično dokaj slabem stan,ju, vendar prostorsko pomembna, ker zapira prostor ob razcepu v Idrijo in Logatec ter predstavlja Logičen zaključek tega dela naselja, čeprav je za njo se nekaj stavb, Pasade členjene v rustiki. jo por P (Žiri 32, "Stara, šola") -je med zgodovinsko in arhitektonsko najpomembnejšimi objekti, v naselju. Sedanje poslopje muzeja jo večkrat menjalo lastnike. Sprva je bilo v Lasti 1,'reisinških škofov, na kar kaže tudi ambiciozno oblikovanje fasad s pilastr-sko členitvijo, ambicioznim polkrožno'oblikovati i m portalom, velikimi uokvirjenimi okni, z baročno obokanimi, prostori v notranjščini in značilno vežo ter stopniščem. Poslopje je 1864 kupila občina in je od 1885 dalje služilo za šolske prostore. Po drugi svetovni vojni je bil objekt nadzidan ze ono etažo in tako izgubil v proporcih dovršeno oblikovno gmoto. Danes je poleg stanovanj v njej muzej. V dolgoročnem načrtu revitalizacije Žirov bi morali v program vnesti tudi vzpostavitev objekta v prvotno stanje in vse prostore nameniti muzejskim zbirkam. Tabor 1 ('.', i r i 35, pri Štalarju) - Stanovanjska stavba je bila včasih gospodarsko poslopje, na kar spominja ime "Pri Štalarju" in jo spadala n graščinskemu poslopju št.34. Dvoetažna stavba z dvema v rustiki izdelanima pol-krožnimo portaloma. Na fasadi prazna niša ter manjše kletno okno, medtem ko so ostale okenske odprtine normalne velikosti. Notranji prostori značilno baročno obokani (banja s sos vodnicami). Pod Žirk 'j (Žiri 76, pri Toni šemončkovi na Zadnc oziroma celoten niz objektov pod Ži.rkom (št. 75, 76, 77,79) je v slabem stanju, vendar je izjemnega pomena tako za zgodovinsko kot vedutno in miljejsko podobo Žirov. Značilne gmote stavb so s čelnimi fasadami obrnjene proti, naselju in so ostro izrisane na gozdnem pobočju tako, da je njihova silhueta izjemno dobro vidna. Med naj- ■ ambicioznejšimi, pa tudi dobro statično najslabšimi je gotovo st.7t>, ker je nenaseljena. Pod ometom so vidni šivani robovi v črni. in rdeči barvi na fasadah pa sledi štirilista. Lova stranica v smeri Stara vas - Žir.:__j Iz P'ranciscejskega katastra je razvidno, da je bila najnrej pozidana desna stran naselja, torej) stran, na kateri je stala stara cerkvena stavba, nekako od današnje št. 86 (pri Tinetu) dalje proti Taboru. Lova stran je bila v tistem času povsem nepozidana, prve stavbe stojo šele v višini cerkve, kjer je nekdanja trgovina pri Lengarju, do današnje št.Žiri 1 (pri Pebronu). Okrog cerkve je bil takrat izoblikovan manjši prostor, ki je bil kasneje z regulacijo ceste skozi Ziri ter s porušenjem cerkvene stavbe in župnišča uničen. Večina stavb na levi strani ceste je. torej nastala v 2,polovici in koncem 19.ter v začetku 2o.stoletja, o čemer pričajo oblikovnost fasad (št.94, 91, 9o) kot njihova vsebina (trgovine, gostilna, pekarna, mlekarna, pošta). Stavb* na C. XXXI. div. 125 - kako dolgo še? (Vse fotografije: Ada Bar - Janša) Stavba na G. XXXI. div. 148 - kako dolgo še? (jjri utrojarju; jo že ni več)a-St,ara van 22 ~ dvoetažna stavba s členitvijo fasade, ki spominja na železniško poslopje, portal oblikovan vi baročni maniri. kdO£XI.div.I06 (Žiri 97,pri Katrnku) dvoetažna (gostilniška stavba je predvsem Prostorsko pomemben objekt, saj z nasproti stoječim gospodarskim poslopjem, ki ima daleč naprej pomaknjen stresni napušč, predstavlja optično zaporo, oziroma tvori del enovitega sključenega prostora starejšega dela Žirov, k i ■»■* se od tu dalje razvija v smeri Tabora,ki 68. 8 svojo dominantno lego zaključuje. £°t_talcev 2 (Žiri 94, pri Andrejcu Mesarjevemu ) dvoetažna stavba trškega značaja. Osrednji 081 .fasade je poudarjen z izrazito mansardo, ki se v spodnjem delu zaključuje z vol.uta.ma. Oblikovana je v slogu značilnem za konec 19. in začetek 2o.stoletja. k»JUX.dlv. lo<) (Žiri 91, pri Primožiču) velika dvonadstropna stavba, ki dajo zaradi izrazitega nastavka nad osrednjim delom vtis roetažnega objekta. Nastavek krasijo značilne okrasne vaze. Osrednji, del je poudarjen še z °*lkonom. V pritličju trgovski lokali. ^Jjjjxi .d.i.v. ! i .i i,j i. (Žiri 9o, pri Lipetu) dvoetažna stavba. Kot okrasni element pod okenskimi polji je uporabljen stiliziran rastlinski motiv, 'trgovski lokali. Med ko S.t.9o in 87 je vceji nepozidan prostor, La- l za mostom preko Sore pa stoji. !i (Žiri 87, pri. Mrovou) danes je pomembna predvsem gmota objekta, ohranjene so tudi značilno členjene zatrepne ffto u°acie, medtem ko je spodnji del fasad neustrez- o adaptiran (okenske odprtine neustreznih mer, ki Dol so izmaknjene iz vertikalnih linij), goročni program revitalizacijo starin Žirov 1 morali zajeti sanacijo fasade v svoj program. ^-ižij/jl - d i v. 1:>', (Žiri. 82, pri Mrovcu- ta stara) dvoetažna stavba s fasado, ki je obdelana v n&čilnem slogu železniških poslopij. ,an inu va "bitov zatrepnih fasad z okenskimi odprtinami. -cl v• ; ''■'<' (Žiri 8o, pri. Lengarju) dvoetažna stavba. Nekdanja trgovina pri. Len-Rar le Ju. Dvoje vhodov, ki vodita v trgovske loka-sapira poleg običajnih še dvoje dvokrilnih eleznih vrat, medtem ko so vrata, ki vodijo v anovanjske prostore, enostavna. Portal dati- ^n z letnico 1872. ^O^CUdiv. 1 gl (Žiri 67) ena redkih stavb v Žireh, ki je obrnjena s Sdr'° strani co na glavno cesto. P. XXXI .div. 13J? (Žiri 62, pri Šemončku) - dvoetažno gospodarsko poslopje zaključuje stranico obcestne pozidave pod Taborom. Del naselja se širi nato na desno stran pod Žirkom, del pa na levo v smeri proti Logatcu. Zatrepna fasada je s smeri razpotja vedutno dobro izpostavljena in je med najlepšimi v Žireh. bogato jo členjena s številnimi različno oblikovanimi okenskimi odprtinami. Stanovanjska stavba št. 62,ki je povsem adaptirana, je umaknjena iz gradbene linije. C.XXXI.div.149 (Žiri 1, pri Petronu) -dvoetažna kmečka stavba. Njena izrazita gmota zapira del prostora ob razpotju Žiri - Idrija -Logatec. Je med redkimi objekti v Žireh, ki imajo dvokapno streho oblikovano na čop. Pravokoten portal z močno profilirano preklado, datiran z letnico 1888. V prvi etaži prazna niša. 0.XXXIdiv.151 (Žiri 51, pri Nagliču) -dvoetažna stavba je predvsem prostorsko pomembna. Zaključuje strnjeni del pozidave Žirov v smeri proti Idriji, čeprav ji v presledkih sledi še nekaj objektov. Stavba s polkrožnim portalom in profilirano nadportalno polico, datirano z 1. 1868. Izven naštetih stavb so še nekateri objekti, ki niso locirani v strnjenem uličnem nizu, pa vendar imajo nekaj elementov, ki so krajevno in likovno pomembni: Selo 2 - dvoetažna stavba z zelo kvalitetnim portalom izdelanim v baročni maniri ter lesenimi reliefno izdelanimi portal.ni.mi vrati. Se I o 11 - pritlična stavba, z lepimi vhodnimi vrati - izrazito plastična figuralika. Jesta .iurišnega bataljona 5 (Dobračeva 46, pri Potočniku) -enonadBtropna kmečka stavba z značilnim ločnim portalom. Pomembna je tudi prostorsko, saj omejuje del nekdaj izrazitega središčnega prostora, ki je danes le še nakazan. Za njo ne kot vaška dominanta dviga cerkev sv.Lenarta, ki je danes močno okrnjena zaradi neustrezno locirane žage. ■le.i o 36 (Dobračeva. 58) - pritlična stavba s pravokotnim vhodom ter lepimi vhpdnimi vrati. Izrazito plastična figuralika predstavlja Janeza Krstnika in Florijana. 'Jesta na Ledinico 1 (Dobračeva 45, pri Tinčnu) -dvoetažna kmečka stavba, ki je močno predelana tako, da je ohranila predvsem prostorske kvalitete. Omejuje nekdaj izoblikovan prostor na Dobračevi ob razcepu poti na Ledinico. Od ntoriii elementov je ostal ohranjen baročno profiliran okennki okvir. V dvoriščnem dolu stoji mogočen topi ar, v gradbenem materialu (zidani stebri) ter v proporcih značilno oblikovan za logaški , žirovski i.n sol oki prostor. G. XXXI .d i v.'to ( Dobračeva 1'1 - pri Malovrhu) - pritlična stavba z izrazito strmo zatrepno fasado ter v tem prostoru redkim, oziroma izjemnim portalom pravokotne oblike s podpazduhami v o beri vogalih. C. XXX1 .d i v.ji-.) (Dobračeva ',' - pri i.usi Tajniko-vi) - stavba z Lepo oblikovanimi reliefnimi portal-nimi vrat; i. Če na kratko strnemo ugotovitve osnovnih značilnosti naselij v žirovski kotlin iei, ugotavljamo: 1. Izredne krajinsko prostorske in n tem v zvozi tudi bivalno kvaliteto pogojuje njihova ravninska lega ter obod slikovito razgibanega delno golicavoga in delno poraslega hribovja. Zato je pozidava v teh bregeh občutljiva ter mora biti oblikovno in barvno pretehtana. ?.. Pravega izrazitega središča naselja nimajo, čeprav so nakazujejo zametki ob Zadružnem domu in soli ter neposredno ob Muzeju na razcepu cest Žiri-Idrija-Logatec. Take prostorske kvalitete morajo biti v nadaljnjem razvoju kraja u poš to vano. Stara središča naselij, ki so razvidna it- 1'ran-ciscejskega katastra (1825), se kažejo tako na Dobračevi okrog št.'1-5, ob križišču poti z Ledinico in v smeri proti vaški cerkvi, nato v Žireh ou stari sedaj porušeni cerkvi in župnis-ču. Oba prostora sta bila uničena z regulacijo ceste Ln norušenjem nekaterih objektov. J. Najstarejši dol naselja pod Zirkom je pri -čovalno in vodu Lno najbolj zanimiv in karakterističen ambient, žal pa statično in sanacijsko v slabem stanju. 'i. Za Žiri je najpomembnejša obcestna zazidava od gostilne žiri 97 do stavbe Žiri 1 (od Katr-,nika do Petrona). Vendar zaradi neurejen in, nepravilno adaptiranih ali nevzdržovanin fasad daje ta del vtis zanemarjenega naselja. Revitalizacija, ki bi bila dopolnjena se z nadalj-nimi raziskavami, bi morala temu delu, ki jo za identiteto Žirov temeljnega pomena, vtisniti homogen ulični značaj. Oolno jo možno ulično zazidavo strnit;! na levi strani (smer Litara vas - Žiri) meo št. 9o in 87 (mod Pečelinom in Hrovcom), vendar s pretehtano in razmeroma nizko gradnjo, medtem ko mora ostati, desna stran pred št.86 (pri Ti notu T""žu-radi vodu t na staronaselbinsko jedro pod Žirkom povsem nepozidana. Pozidava na vedutno izpo- stavljenem Taboru se ne smo nadaljevati. 9. Gmote stavb, predvsem pa specifično oblikovanje fasad, (rustika, ki. po načinu uporabe spominja na podobno oblikovana železniška poslopja), značilna členitev zatrepnih delov fasad z množico različno velikih oken, portali in dekorativno izdelana lesena portalna vrata, ki so vezana na lokalne žirovske mojstre, predstavljajo za kraj ambientalno spoznavno in likovne kvaliteto. Te strukture bi morali ohranjevati in sanirati. V kolikor so posamezni primeri nerazrešljivi, bi morali portale in vrata deponirati v žirovskem, morda loškem muzeju ali pa jih funkcionalno ali lapidarno vzidati v nadomestne stavbe. 6. Specifičen gospodarski razvoj Žirov v 2. polovici 19.stol. in v 2o.stol.(številne čevljarsko delavnice, kasneje'obrtna združenja in zadruge) jo vplival na nastanek nekaterih, za lokalno zgodovino pomembnih objektov. V kolikor so ob pripravi revitalizacije in po mnenju krajanov izkaže za potrebno, se zavarujejo tudi taki, objekti. USTALA. 'lASŠh.lA V ŽIRUVSKLH PROSTORU__, Ledinica - Med najpomembnejšimi naselji v ravninskem delu je Ledinica, saj s svojo izjemno in izrazito dominanto sooblikuje celoten prostor v dolini. Si 1 hueta dominante je ostro izpisana na ozadju temnega gozda, medtem ko samo naselje loži nižje ob robu žirovskega polja in v zožanem delu dolinice, ki vodi na Mrzli vrh. Talni, sistem naselja , j o načet, stavbni fond pa skoraj v celoti uri i.čen, razen dveh objektov ter redkin fragmentov (št.3 in 5). Prostorska kompozicija naselja z dokaj enotno višino strešnih slemen je vendarle tako pomembna, da je nadaljnje širjenje naselja v smeri proti dolini neustrezno, saj je vedutno ir.DOstavjijono tako z vzhodne, južne kot zahodne strani. Širitev jc možna le v dolinici proti Mrzlemu vrhu . jarima IX) L.1 M a - Zaselek jo raztresen po gornjem dolu Dovcarske grape, zato nima izdelane prostog' ske zasnovo in skupne dominanto. Z neposrednih dostopnin mest se posamezne kmetije nakazujejo kot manjše prostorske dominante. Večina stavb je nov in ali močno predelanih. Zaradi, takega značaja, kot ga ima zaselek, je potreba vsako lokacijo sprotno reševati. MRZLI V KI i - Kmečki domovi, so raztreseni, po go-li.oavi.ti pobočjih Mrzlega vrha. Zaradi izpostavljene Lege vsak zase učinkuje kot dominariba v prostoru, ki je vedutno odprto pogledom z ži- Povskc kol,lino iti nasprotnih pobočij. Kljub be-[nui da jo bilo nekaj domačij iz časa prve kolonizacijo v 14.stol., večina pa iz časa druge kolonizacijo v 17.stol., so arhitektonski fragr "lenti starega fonda zanemari j i vi. Stavbe so večinoma obnovljene. paradi Izpostavljenega reliefa je locirati jo, 2ijj_ikovanje in kritina izjemno občutljivo vpra- JiiiiJSjNl CA - Manjše g ručns t_ y na so 1 j e posta".] Jono strmo nad. Žirkom. Pogledom iz dolino jo zakri-to, silhueta in dorni.nanta sta vidni ln izraziti iigjjs pred vstopom v vas, kjer je na polici slikovita skupina kozolcev-toplarjev. Središče naselja je v gosto pozidanem prostoru ob vaški cerkvi. Star stavbni, fond jo razen enega objek-,-a načet, oziroma obnovil jen. Večino fasad so sklenili v trde omete, kot je npr. "bavarski." omet. v zadnjem času je zaradi nekaterih nadomestnih gradenj v nevarnosti talna mreža naselja, ki. v osnovi pogojuje homogeno oblikovan Prostor, braniti je treba silhueto naselja z izrazito dominanto in talni sistem, kar je pogojeno z ustreznimi lokacijami, oblikovanjem in materiali. SPOJNICA - Del no raztreseno naselje v grapi in Pooočju je zato brez .izrazitega osrednjega ££Pj^Q.ra, silhuete in dominanto. S posamičnih mest se nekatere domačije odkrivajo kot domi-hante v ožjem prostoru. -~Žko lokacijo za gradnjo je treba sprotno re- JA-l>'i ki ga ima kmetijstvo za človeštvo in. še vedno "mu režemo pretanek kos kruha". Jj£PERATUKA:____ 1* Mihalič V.:Poljoprivreda kao korisnik prostora, Zagreb 1976 2. Stritar A.:Prostorsko planiranje z ekoloških vidikov, Sodobno kmetijstvo 12/74-Ljubljana 1974 *• Kovačič J.:Poljoprivredna fitocenologija, Zagreb, 1979 4 \T X • vec avtorjev: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, SAZU,'Ljubljana 197o Leskošek M.:Potreba intenzivnih pašno-kosnih travnikov za gnojenje z dušikom, BF, Lj.1979 ^Otm_ Jliosfera je prostor, naseljen z organizmi, ki obsega tanko plast atmosfere (cca lo km), tanko Plast litosfere in skoraj celo hidrosfero. Del biosfere, ki je pod vplivom človeka, se imenuje troposfera. Del antroposfere, ki jo uporablja clove.k .za kmetijstvo, pa je agrosfera. ++ Kontaminacija (lat.contaminatio - omadeževa-nje) 1. med.okužitev, 2.slov. spojitev; Kontaminirati (po)kvariti, (iz)maličiti. VODNI BEŽIM NA ŽIROVSKEM Iiirjan Batistič Neurejenost vodnega režima povzroča razvoju Žirov z okolico dokajšnje težave. Ravninskih površin je sorazmeroma malo - pa še te so podvržene čestemu poplavljanju in zamočvirjanju. Urbanistični razvoj in razvoj industrije ter infrastrukture zahtevajo vedno več novih, varnih površin, po drugi strani pa ima tudi do sedaj dokaj ekstenzivna kmetijska raba tal svoje želje in zahtevke. V zvezi z gornjo problematiko smo izdelali študijo vodnogospodarske ureditve Žirovske kotline. Namen študije je bil podati čim eksaktnej-še osnove za programiranje potrebnih vodnogospodarskih ukrepov, nujnih za zaščito območja pred erozijo in hudourniki, zaščito pred poplavljanjem, varstvo naravnega okolja in ravnovesnih pogojev v njem ter smotrno in gospodarno rabo zemljišč. Žirovska kotlina, ki zavzema območje gornjega toka poljanske Sore, se napaja iz prispevnega območja zgornje Sore s pritoki in obsega - do zožitve kotline izpod Sela - blizu loo km^ prispevnih površin. Prispevno zaledje, ki dosega višine med 7oo in looo m n.m., je v glavnem gozdnato. Sedanje stanje na terenu kaže, da so erozijski procesi v povirjih Sore obvladljivi, zahtevajo pa stalno prisotnost ter redno vzdrževanje in urejanje. Sama struga Sore od Podklanca navzdol, skupaj z ravninskimi odseki pritokov, je nive-letno neusklajena in večinoma previsoka. Zaradi tega, kot tudi zaradi neuravnovešenosti širin strugo s padci dna, je sposobnost transpor-tiranja prodca in peska neuravnovešena, kar povzroča mestoma odlaganje materiala, mestoma prelaganje struge in nastajanje bočnih zajed. To povzroča skupaj z neurejeno odvodnjo zalednih voda s pobočnih terenov tudi preplavijanje in zamočvirjanje ravninskih površin, ki bi bile sicer primerne za kmetijsko ali drugo rabo. Cilj naloge je bil podati tiste osnove, ki bodo omogočile širše prostorske odločitve o primernosti in namembnosti površin in potrebnih vodnogospodarskih ukrepov, tako za zaščito pred visokimi vodami - predvsem urbanih in industrijskih površin, intenziviranje kmetijskih površin, zaščito pred erozijo in stabilizacijo odtočnega režima, voda in plavin. Za dosego teti ciljev smo morali analizirati obstoječe padavinske in odtočne razmere, posneti vzdolžne in prečne profile Sore in glavnih pritokov, izvrednotiti specifične in visokovod-ne pretoke v značilnih prerezih, opredeliti poplavne površine ter zasnovati nive letno izravnavo regulacijske linijo in normalne pretočne profile. Potrebno je bilo analizirati oblikovitost odn. nagibe površin in ob.rasl.ost, pokazatelja sedanje rabe površin celotnega povodja ter sestavo hribin in zemljin; ugotoviti razširjenost erozijskih pojavov ter labilnih in plazovititi zemljišč, jih prostorsko opredeliti in izvrednotiti. Šele na podlagi vseh gornjih analiz smo lahko izdelali sklepno analizo obstoječih razmer oz. naravnin danosti, možnih namembnosti ter potrebnih ukrepov. ANALIZA OBS'POJKČ1H RAZMER V POVODU!_ Nagibi površin: S pomočjo digitalnega modela reliefa z osnovno celico 'po x 5o m so bili ugotovljeni nagibi terena obravnavanega povodja. Terenski nagibi so bili. razporejeni v 6 kategorij, od. ravninskih do strmih, z oz na njihovo podvrže-nost eroziji, njih uporabnost in potrebno zaščito. Odraslost površin - dosedanja raba prostora: Na osnovi cikličnega aero-snemanja so bile ploskovno opredeljene različne rabe tal kot n.pr. gozdne, grmovne in travniške površine, pašniki, njivske površine, sadovnjaki, urbanizirane površine, vodne površine in golicave. Hidromorfoloski prikaz: Vodnost in stabilnost zemljišč ter njih ogroženost po eroziji sta odvisni od sestave zemljin, obraslosti površin in od razvitosti, erozijskih procesov. V grobem lahko obravnavano območje po petrograi'3ki sestavi delimo v: - območja dolomita in dolomitiziranin apnencev, ki so značilni za povirja zgornjega toka Sore s Sovro in Ornim potokom, Žirovnice ter Osoj-nice in - območja permokarbonskih - grodenskih masivov, ki. obsegajo povirja Uačeve z desnimi pritoki iz Žirovskega vrha, Rakulka, Zabrežnika ter levega pritoka Sore - Jarešce. Značilno za dolomite in dolomitizirane apnence je, da so relativno stabilni in slabo vodopre-pustni, spiranje oz. odplavljanje erozijskega drobirja pa je, tudi. če so razdeljeni, omejeno s počasnim preperevanjem pod vplivom klimatskih faktorjev, zlasti termičnih vplivov (zmrzal). Ker je večina obravnavanih kamenin dobro obrasla z gozdom in travišči, zaznavne erozije na teh območjih ni. Pač pa so zelo erodibilni poboJ ni nanosi - sloji preperin grušča in peska pod strmimi dolomitnimi pobočji, posebno če niso dol ro obrasli, z drevesno in travno vegetacijo. Permokarbonski skrilavci in peščenjaki so kljub globoki preperelosti in tektonski razrahljanosti slabo vodoprepustni, zato je delež površinskega odtoka padavinskih voda velik. Te kamenine so, če so razgaljene, podvržene precejšnjemu spiranju erozijskega drobirja. Mnogo bolj labilni od matične kamenine pa so njeni preperinski nanosi* kjer se menjavajo sloji erozijskega drobirja skrillavcev in peščenjakov z vložki gline in mel-ja, ki povzročajo nevarne drsine (spodnji tok Hačeve in njenih desnih pritokov). V primerih globinske bočne erozije v teh nanosih, posebno če z njo sovpada plazenje brezin oz. usadi, pa lahko pride do katastrofalnih sporadičnih porušitev (primer katastrofe v 1.1926). Zaradi dobre odraslosti pa kljub temu večjih erozijskih žarišč ni. Posamezna manjša žarišča erozije so omejena na bočno spodkopavanje v hudourniških jarkih, kar pa lahko vodi k aktiviranju kritičnih zajed in porušitev, tvori Ho slabo nropustne. hribine z razmeroma V Hidropedoloski prikaz: kdp_bro razvito C Analiza razmer je pokazala, da večino območijU rastlinsko odejo in p^edosfero. Zato lahko na splošno rečemo, da kratkotrajni nalivi, izvzemši manjša lokalna območja, za širši vodni režim niso kritični. Glede na to, da rastlinska odeja zadržuje padavinske vode le nekaj časa, p^dosfera le do svoje zasičenosti, matični substrat pa je v glavnem slabo ali celo nepropusten, nagibi površin in hitrost odtekanja voda pa velika, daljša intenzivna deževja povzročajo velik površinski odtok in izjemno veliko naraščanja voda. To pa se lahko odraža na celotnem, širšem vodnem režimu. Iz gornje analize lahko povzamemo: 1. Kritični odseki hudourniških strug so zlasti njih srednji odseki, ki zahtevajo redno vzdrževanje ter dopolnjevanje že obstoječih varstvenih objektov. 2. Bolj skrbno je treba trasirati in ustrezno stabilizirati, odprte površine gozdnih cest, še zlasti pa se izogibati kakršnemukoli preusmerjanju voda iz stabilnih na k plazenju nagnjena območja. 3. Gojiti je treba mešane gozdne sestoje z gosto pritalno zarastjo in omejevati steljarje-nje. 'i. Grobe plavine, ki kljubujejo porivni sili vode v odvodnih strugah, je treba zadržati v zaledjih. Dolinske, aluvialne odseke povodja lahko raz- delimo globalno v: - območja, kjer so vodni tokovi fine frakcije izpirali in odlagali predvsem bolj grobe frakcije in - območja drobnih usedlin. Za prve je značilna razmeroma dobra zračnost in komunikativnost za vodo. Zato so ta zemljišča vsestransko uporabna, tako za kmetijsko kot tudi druge rabe. To je povsod tam, kjer so vode zaradi večjih padcev odlagale mešane frakcije. (Območja doline Račeve, višje ležeči predeli Zirovske kotline.) v drugo skupino pa uvrščamo težka, ilovnata tla SUnenomeljastih usedlin, ki so v večini prime-r°v podvržena zamočvirjanju, v sušnih obdobjih Pa tudi prekomernemu izsuševanju. Ta tla zavzemajo tista območja, kjer so zaradi malih padcev ali velikega razlivanja voda,odlagale pretežno drobno zrnate plavine (glina, melj). Značilna pa so tudi za tiste dolinske dele, kjer s° Plazni narivi ali pa stranski hudourniki za-Oezevali normalni odtok dolinskih voda. Tak pri-mer je dolina Sore nad pritokom Račeva in dolina Sore nad Žirovnico ter posamezni odseki doline Račeve nad nekaterimi pritoki. Na takšnih odsekih bo treba odtočne struge poglobiti do potrebne izravnave površinskega in podanega odtoka, počakati na učinke teh ukrepov na hidropedološke razmere in šele nato pristopi k melioracijskim ureditvam, hidrološka obdelava: AtlaliZa padavinskih podatkov, ki je obsegala pet dežemerskih postaj (Idrija, Rovte, Lučine, Nova t vas pri Žireh in Fužine) kaže, da so na 6R1 območju padavine dokaj izrazite, saj se ziblje letna višina padavin običajno okrog 2ooo tn' kar je precej nad slovenskim povprečjem. Turi ' ai analiza dnevnih višin padavin (izvedena 2a obdobje 1925-1979. leta kaže, da so za ob- I>avnavano območje značilni izredno intenzivni ^livi. Tako niso nobena redkost nalivi, ko pa- v 24 urah preko loo mm padavin (v letu 1926 celo vi dnevu prek 3oo mm dežja), liza odtokov kaže, da odteče po odvodnih ko-.itih v povprečju kar 75"° padavin. Pretok Sore v Ži do 11 vi ireh se giblje od o.18 m3/s pri nizkih vodah, L3 mj/s' pri visokih. Razmerje med nizkimi in okimi odtoki je zelo veliko (od 3.36 l/s km3 ° 2l15 l/s/km2). Verjetnostna analiza visokih v°da kaže, da je računati v profilu Žiri s stolnim anaii hih pretokom 132 m3/s, iz računa na osnovi ze padavin pa celo 155 m3/s. ignološka (gozdno-vegetacijska) analiza je LPomogla k oceni labilnih in pogojno stabil-Površin. Iz te ocene lahko zaključimo, da so hudourniški in protierozijski sanacijski ukrepi vezani predvsem na smortno gozdno in kmetijsko gospodarjenje na celotnem območju ter na lokalno omejene erozijske procese v obliki globinske in bočne erozije v ožjem območju odvodnih strug. V nadaljnjih poglavjih študije je obdelana še problematika zemeljskih in snežnih plazov, ogroženih površin v ravninskih predelih, t.j. poplavnih in zamočvirjenih površin in prikazani so vsi obstoječi varstveni ukrepi in objekti. Sklepna analiza obstoječih razmer opredeljuje možnosti rabe prostora, tako za splošne, kot tudi za specifične namene (kmetijsko rabo, travniške in urbane površine) ter potrebno zaščito predvsem z ustrezno vegetacijo (pri nagibih do 35$ z zatravitvijo, nad 35% s pogoz-ditvijo). Na ravninskih odsekih strug bo za usposobitev površin za kmetijsko ali dru&e rabe potrebna najprej ureditev osnovne odvodnje (poglobitev strug, odprava ozkih grl in meandrov, vzpostavitev ustreznih profilov itd.). V zaled„jih bo nujno ustrezno zaščititi proti eroziji ali zdrsom neodporne površine z varstvenimi gozdovi z gosto pritalno obrastjo ali travnimi površinami, dobro ozeleniti vse odprte površine (n.pr. pri gradnji gozdnih cest in drugih objektov) in v varstvenih gozdovih prepovedati steljarjenje, gozdne vlake in podobno. Zadrževati bo treba vse grobe plavine v območjih hudournikov ter sanirati hudourniške struge ter že obstoječe, dotrajane objekte. Predmetna študija vsebuje v nadaljnjem tudi okvirno analizo problematike sedanje in bodoče vodne oskrbe prebivalstva in industrije ter problematiko odpadnih voda oz. onesnaževanja okolja. V predlogu za vodnogospodarsko ureditev območja, t.j. odpravo poplav in zamočvirjanja, bogatitev malih voda in omogočenje smotrne rabe prostora, se ponujata pri urejanju osnovne odvodnje dve možni rešitvi: 1. Kompleksna regulacija struge Sore na dolžini cca 8.4 km in spodnjih odsekov pritokov Osojni-ce in Žirovnice, dimenzionirana na sedanje pretočne razmere visokih voda. 2. Zadrževanje visokovodnih valov v dveh zadrževalnikih (na Sori v prerezu "Špikelj" tik nad Sotočjem z Žirovnico in na sami Žirovnici v prerezu nad "Pekom"), ki bi prestrezale viso-kovodne konice. Prva varianta zahteva kompletno regulacijo struge Sore in spodnjih odsekov pritokov na območju Žirovske kotline s poglobitvijo in razširit- vi jo tor ustrezno zaščito struge. Ker je večina območja naseljenega, mora tak ukrep zagotavljati v glavnem loo-1 etno varnost, kar pomena., da morajo struge odvajati, loo-letno visoko vodo. Ta ukrep zahteva znižanje Poljanškovega jezu in s tem tudi ustrezno sanacijo zalednih dolinskih površin in sc s tem izogniti visokovodnim nasipom. G tem ukrepom, katerega prednost je sicer v tem, da ga lahko izvajamo postopoma, .bi s icer dosegli nemoten odtok visokih voda z območja, bi pa po drugi strani poslabšali razmere po Gori navzdol, saj bi bile visokovodne konice višje. Zato bi morali sočasno izvajati tudi ustrezne ukrepe na nekaterih nizvodnih odsekih (območje Gorenje vasi, Poljan itd.). Poleg tega bi ostali problematični sušni, nizki pretoki Gore (v Žireh le 0.18 mJ/S) z vidika varstva kvalitete vode (razredčevanja odpadnih voda) in vidika slišnosti tal (nižja lega podtalnice - torej večji vpliv suše). Zaradi potrebne poglobitve struge bi nastal, tudi problem temeljev nosilnih opor nekaterih mostov. Druga varianta predstavlja ob .minimalnih ureditvenih delih na osnovnem odvodnem sistemu (strugi Sore, Osojnici in Žirovnici), zadrževanje visokih voda Sore in Žirovnice v dveh akumulacijah: akumulaciji "Špikelj" na Sori tik nad. sotočjem z Žirovnico, ki vsebuje pri zajezitvi na koti 53o m (odnosno maksimalni, zajezni višini 38 m) cca 16.5 miljonov m3 vode ter akumulaciji "Žirovnica" (na Žirovnici nad "Pokom"), ki pri zajezitvi na koti 55o m (pri zajezni višini 27 m) zadržuje cca 3-75 milijonov m3 vodo. JJ tema zadrževalnikoma bi. zajeli '/o% prispevnih površin povodja nad Žirmi. Obe omogočata celoletno izravnavo odtokov, kar pomeni, da bi v njih lahko zadržali vse visoke vode bore in Žirovnice. Poleg tega, da bi s tem dosegli poplavno varnost, kar bi se močno poznalo tud i po celotni Sori navzdol, bi s tema akumulacijama lahko bogatili tudi male vode Sore (s sedanjih 0.18 m3/S na povprečno srednjo letno vrednost cca 2.5o m3/S). To pa bi imelo ugoden vpliv na dolino Sore v celoti in še celo na povečevanje malih pretokov Save. Seveda pa bi s tema akumulacijama stalno poplavili cca 66 ha površin v dolini Sore in okrog 33 na v dolini Žirovnice. Poleg tega oi bilo potrebno prestaviti del ceste Žiri - Logatec in del ceste ob Žirovnici. Razen drugih ugodnih učinkov, bi. biLo obe akumulaciji možno tudi. energetsko izkoriščati (cca 3.6 milJona KWh letno). Najneugodnejša pri tej varianti pe je sorazmerno visoka investicijska vrednost (cca 5oo-milijonov din za obe akumula- ciji), kar predstavlja približno dvakratno vred' nost ukrepov pri varianti 1. Čeprav je, gledano dolgoročno in s stališča širše družbene skupnosti, 2.varianta boljša in. gospodarnejša, pa se bo z ozirom na pomanjkanje sredstev in možnost etapne izgradnje, ki jo omogoča 1.varianta, ver jetno treba odločiti za postopno izvedbo l.vari' ante. Ali drugače rečeno: i. varianta zahteva večji pretočni profil in urejanje Sore na daljšem odseku, omogoča pa postopnost izgraditve glede na ogroženost po-sameznin odsekov. ,2. varianta zahteva enkratno veliko začetno investicijo, ki je glede na sedanji gospodarski položaj nerealna. Kombinacija 1. in kasnejše 2. variante pa bi imela za posledico nepotrebne prevelike pretočne profile odvodnih strug, s čimer bi akt nula* cije zgubile onega od svojih osnovnih namenov. Glede na realne možnosti financiranja in pere-čin potreb reševanja problema se je Območna vodna skupnost opredelila za postopno izvajanjf I. .variante in za to potrebno dokumentacijo že naročila. Ljubljana, 1.12.1982. UREDNIŠKI PRIPIS___> Mirjan Batinti.č, dipl. ing. gradbeništva, je s pomočjo sodelavcev iz Vodnogospodarskega inštituta (VGI) v Ljubljani izdelal "študijo vodnogospodarske ureditve Žirovske kotline". V pričujočem članku je povzel glavna spoznanja študije, ki so spričo lanskoletnih poplav ter številnih in razhajajočih se razglabljanj o le-teh za nas še toliko bolj pomembna. NEKATERA DOGNANJA S OCIO-DEMOGRAFSKE IN EKONOMSKE ANALIZE ŽIROV Izbral Tone Eniko 1. Uvod_, Pri urbanističnemu planiranju razvoja nekega p0'' ročja je potrebna predhodna analiza demografsko - socialnih in ekonomskih pojavov, saj je prebivalstvo ključni element kakršnega koli razvoja- To je še toliko bolj pomembno ker: a) z urbanističnim načrtom skušamo urejati razmere v pokrajini v dobro prebivalstva, b) prebivalstvo je kot proizvodni in potrošni dejavnik nadvse pomemben ekonomsko-socialni faktor v Planiranju. celoten obseg proizvodnje v neki pokrajini je odvisen od velikosti in kvalitete subjektivnih faktorjev proizvodnje, t.j. delovne sile in objektivnih faktorjev (sredstev za proizvodnjo). potrebno je poudariti, da število prebivalstva in njegova struktura ter rast, lahko predstavlja stimulativen ali destimulativen vpliv na razvoj določene pokrajine oz. kraja, kar je odvisno °d razvojnih pogojev, v katerih se prebivalstvo nahaja. Proizvodna funkcija prebivalstva, ki jo označujejo fizične in intelektualne sposobnosti Je v procesu ekonomskega razvoja podvržena stalnim spremembam, ki so rezultat sprememb v raz-v°ju proizvajalnih sil. Na drugi strani je s proizvodno funkcijo prebivalstva ozko vezana njegova potrošna funkcija. Prebivalstvo določa v določenih pogojih gospodarske razvitosti celoten °bseg in strukturo potreb in tudi potrebe po Prostoru. Ekonomske determinante razvoja prebivalstva so dane z višino narodnega dohodka na Prebivalca, z značilnostmi proizvodne strukture Xn tudi z razvojem standarda prebivalstva. z*Strukture prebivalcev Žg^Ziri, _ ^BANJli ŠTEVILA PREBIVALCEV KS ŽIRI IN POSAMEZ-SJiLNASELIJ Preden bi Valstva se lotimo proučevanja same sestave pre- je prav da spoznamo njegov absoluten Pega Lahko ugotovimo za zadnjih loo let Podatkov, ki je Kfc Iz obseg iz so preračunani na sedanje območ- tabele i ia se *°Uini 18&9, Ta (priložena na koncu) je razvidno, je konc-entracija prebivalstva v žirovski in na njenem obrobju pričela že po letu hriboviti predeli pa se vse bolj praznijo. Proces je po drugi svetovni vojni še očitnej- abela tt ~r "-~- xl« (priložena na koncu) lahk°Stna struktura Prebivalstva Ko Žiri, ki je 0 dober indikator bodočega razvoja, opozarja, Hn ^............... Pgebj val stvo že dokaj "postarano" in da ni mogoče računati na močnejše izboljšanje razmer. To dobro ilustrirajo deleži mladega in starega prebivalstva in to je biološki indeks, ki kaže razvoje med mladim in starim prebivalstvom . Delež mladega(od 0-19 let) in starega prebivalstva (nad 5o let v odstotkih): TABELA III. starostne leto 1971 1981 skupine Ziri obč.S.Loka Ziri obč.S.L. a) mlado pre bivalstvo 36,9 35,4 32,3 b) staro pre bivalstvo 21,8 22,3 29,8 c) biološki deks i (o = |) in— 73,1 62,8 92,2 Velika verjetnost je, da bo delež starega prebivalstva še dalje naraščal in da se bo tako biološki indeks slabšal. O "starem" prebivalstvu govorimo, kadar je delež mladih pod 25%, delež starih je nad 2o#, Diološki indeks pa nad '?a%. 3P0LNA STRUKTURA Podatki o številu moških in žensk za KS Žiri, kažejo na pomemben primanjkljaj ženskega prebivalstva med mladim prebivalstvom, kar utegne negativno vplivati na selitveni saldo prebivalstva celotne KS v bodočnosti. Za ustrezno izravnavo bi se namreč moralo v KS doseliti cca loo žensk, v praksi pa so ženske manj mobilne, namreč dogaja se prav nasprotno,izselijo se moški in to v KS kjer so našli bodočo zakonsko družico. Delež žensk med starim prebivalstvom je logično bistveno večji od moškega, kar je pogojeno z veliko večjim koeficientom preživetja žensk med obema vojnama,kot tudi z manjšo stopnjo umrljivosti ženskega prebivalstva v istih starostnih grupah. TABELA IV. KS sk.št. .preb. Mlado preb. del.kontingent Staro prebiv. m Z% M% Z% M% Z% M% Z% Žiri 49,2 5o,8 53,1^6,9 5o,2 49,8 33,8 66,2 2165 2233 755 666 1238 123o 172 337 3. Socialno-ekonomske strukture S pojmom delovni kontingent označujemo razpoložljivo delovno silo, ki jo tvorijo prebivalci med 15 in 64 letom starosti. To je izredno pomembna prebivalstvena struktura, saj je udeleže- na v reprodukcijskem procesu, ter je obenem ustvarjalec razvoja in napredka v obče. Stvarna opredelitev delovnega kontingenta je težavna zlasti v skupini od 5-19 leta, saj je vse več mladine vključene v usmerjeno izoDraževarije in v tem času ni moč računati nanjo kot na povpra-ševalca po delovnih mestih, povečuje se tudi delež mladine, ki studira na visokih in višjih šolah (19-24), obenem pa je pomemben tudi delež oseb, starejših od 64 let, ki so še vključeni v delo, V KS Žiri je znašal delovni kontingent po letih: TABELA V. TABELA VII Leto 1971 1981 Delovni 15-64 leta 15-64 leta delež 62,2 (2524) delež 65,1 (2862) konting; v KS Žiri 19-64 leta 19-64 leta delež 53,4 (2167) delež 56,1 (2468) Iz tabele je razvidno, da se številčno delovni kontingent povečuje, prav tako pa se povečuje tudi njegov delež v celotnem prebivalstvu, kar je vsekakor pozitiven trend, glede na predhodne ugotovitve o pomenu delovnega kontingenta. AKTIVNOST PREBIVALSTVA_______ Še pomembnejša kategorija prebivalstva pa so aktivni prebivalci, to je tisti del prebivalstva, ki redno opravlja neko delo z namenom, da si z njim pridobi sredstva za preživljanje. Tu so vključeni tudi prebivalci, ki so na začasnem delu v tujini, ki so na odsluženju vojaškega roka, xot tudi osebe, ki so začasno brez dela ali iščejo prvo zaposlitev. Neaktivno prebivalstvo sestavljajo osebe z lastnimi dohodki (upokojenci, štipendisti, rentni-ki, uživalci invalidnine in socialne pomoči) in vzdrževano prebivalstvo, ki ga sestavlja vse ostalo prebivalstvo. TABELA VI. Prebivalstvo KS /liri glede aktivno oti LETO 1971 n rlež žiri SKOPJA LOKA K NAJ SKUPAJ MOŠKI SKUPAJ MOŠKI SKUPAJ MOŠKI aktivni 47,0% (19o7) 5o,7 46,6% (143o9) 54,8 48,4 5b,5 osebe z lastnimi dohodki 12,7 12 2 11,3 vzdrževani 4o,3 41,2 4o,J V letu 1981 pa je prebivalstvo KS glede na aktivnost kazalo sledeča razmerja: LETO DELEŽ KRAJ SKUPAJ MOŠKI aktivni 48,5% (2153) 52,8% osebe z last.dohod, ki 14,9% (654) 38,5% vzdrževani 37,4% (1644) 46,4% Primerjava z letom 1971 omogoča ugotovitev, da se v KS Ziri za razliko od večine slovenskih KS, razmerja aktivni - vzdrževani celo izboljšujejo, delež aktivnih se je povečal za 1,5%, delež vzdrževanih pa zmanjšal kar za 2,8%. Če primerjamo še kazalca: 1971 1981 1. stopnja aktivnih delov, kontingenta 75,6% 74,5%. 2. koeficient aktivnosti prebivalstva 88% 86,4%_ lahko ugotovimo, da se sočasno v okviru delovne' ga kontingenta šola večji delež mladine, , kot je bil to primer v letu 1971 in to tako na srednji" kot tudi na višjih in visokih šolah. KMETIJSKO PREBIVALSTVO V primerjavi z celotno občino in Slovenijo je imela KS Žiri precej nižji odstotek kmečkega pr^ bivalstva, podatki iz leta 1981 le 5,1% kmečkega prebivalstva pa jo uvrščajo med že popolnoma deagrarizirane KS. TABELA VIII. KRAJ Štev.in delež 1971 št.in delež 81j KS Žiri (4o4) lo% (223) 5,l| Obč.Š.Loka (4.782) 15,5% (2.691) 7,68 SRS (2o5 • 347) 24,6% — Seveda je tako nizek delež kmetijskega prebivalstva pogojen z že ugotovljenim visokim številom in ugodno strukturo delovnih mest, ki so na razpolago v KS, obenem pa tudi relativno manj' šo površino kvalitetnih kmetijskih površin. DEJAVNOSTNA STRUKTURA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA J Sodeč po podatkih popisa iz 1971 leta bi lahko KS Žiri glede na dejavnostno strukturo aktivnih prebivalcev po sektorjih uvrstili med nadpopreč-no industrijsko razvite KS. 'TABELA IX. lektor KS Žiri Obč.Ajdovščina SH Slovenija Švedska Pj^imarni 11,5 25,1 26,9 5,6 sekundarni 61,4 46,5 45,5 35,5 terciarni 16,9 12,0 14,6 13,9 kvartarni 4,8 9,7 11,7 18,4 izven dejavnosti v tuji-5,3 5,7 1,2 Nedvomno je v desetih letih od popisa še pridobil sekundarni sektor, verjetno pa tudi kvartarni, izgubil pa primarni sektor. Očitno je, da so bile v KS Žiri podpoprečno razvite predvsem dejavnosti kvartarnega sektorja slabo je zastopano tudi gozdarstvo, gradbeništvo in promet. Nadpoprečno pa zlasti industrija in obrt. Iz navedenih primerjav lahko ugotovimo, da so °b hitrem industrijskem razvoju KS Žiri zaostajale družbene dejavnosti ter da bo potrebno Postopno ta neskladja odpravljati, ker bo sicer Prišlo do razvojne stagnacije kot posledice nezadovoljivih družbenih, kulturnih, stanovanj- skih in socialnih potreb prebivalstva. Poselitev in naselbinsko omrežje ter centralne funkcije SaseJLij_ ^J^OSTNA gA^POgEDITEV NASELIJ _, snovne značilnosti poselitve in naselbinskega °rarežja v KS Žiri so razvidne iz načina poselit- ve V in velikostne sestave naselij. Poselitvi prevladujejo zelo majhna podeželska T, naselja. Razdrobljenost je v resnici še več- a kot je število naselij, saj so pos.naseljem Prištete tudi številne osamljene kmetije in zaselki v • i kx so med seboj zelo odmaknjeni, to veje n u ^l Posebej za naselji Žirovski vrh in Račeva. sprotno pa so naselja, Dobračeva, Nova in Stara v vas ter Ziri praktično ze fizično združena v „ Q v eno naselje. sani značaj poselitve dodobra razkriva t.i. ^elikostna razporeditev naselij v letu 1981. ^I^AjZI^OREDITEV NASELIJ____ elikost naselij s t. našel. delež Št.prebivale . delež Sli^r^"" 14 66,7 561 12,7 1 4,7 147 3,3 Ž°o^d^o^j 2 9,5 453 lo,2 ž°o__doj;99 1 4,8 44o 9,9 ^°o^djo_J299 2 9,5 1363 3o,8 ^oo_do_1999 1 4,8 1468 33,1 ^aj 21 4432 Vsekakor je razloženost in prevlada manjših naselij tolikšna, da pomeni, če že ne oviro, pa vsaj dražitev in težave pri prizadevanjih doseči kar najbolj enakomerno oskrbo prebivalstva in izenačenje razvojnih možnosti prebivalcev v vseh naseljih. CENTRALNE FUNKCIJE NASELIJ_ V vsakem obljudenem prostoru se oblikuje hierarhija središč, ki nudijo prebivalstvu različne, bolj ali manj pogoste uporabljive storitve, storitve, ki jih prebivalci rabijo redno, so bližje potrošnikom in tvorijo gostejše omrežje, storitve, ki jih prebivalci uporabljajo manj pogosto ali občasno, pa so nameščene le v nekaterih dobro dostopnih središčih. Dnevne delovne migracije med naselji v KS Žiri: Zaposleni v kraju bivanja št. 155o delež 76,4% Dnevni migranti št. 4?8 ■ delež 23,6% sektorju je doma zaposlenih torej kar 76,4%, dnevno pa migrira komaj 23,6%. Kot neustrezne dnevne migracije ocenjujemo tiste, do katerih porabijo migranti več kot 15 minut časa za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Dnevne migracije v KS Žiri glede na čas vožnje tako niso problematične, še manj pa so problematične glede na število, oz. delež migrantov ter zato lahko označimo dnevne delovne migracije kot optimalne. ŠOLSKE MIGRACIJE (Osnovna šola) šolske migracije so posebnega pomena predvsem zaradi načrtovanja šolske mreže v bodočnosti. Tudi te migracije lahko zanesljivo ugotavljamo na podlagi starostnih struktur po naseljih. Dnevne šolske migracije med naselji v KS Žiri: Se šolajo v kra j u bivanja št. 458 delež 7o, 1% Vozači št. 195 delež 29,1% 5# Osnovne značilnosti ffospodarsVftffa razvoja. UVOD_ Značilnosti gospodarskega razvoja KS smo obravnavali po posameznih sektorjih gospodarstva, saj posamezni sektorji poleg tega, da ustvarjajo različne možnosti za rast DP, potrebujejo različne površine za svojo dejavnost in razvoj. Globalni pokazatelj gospodarske učinkovitosti je poleg deleža zaposlenih glede na delovni kontingent, predvsem struktura delovnih mest, ki so na razpolago, sa,j se družbeni produkt na zaposlenega, in s tem blagostanje prebivalstva ter možnosti razvoja po dejavnostih, precej razlikujejo. Kot smo že omenili, pride glede na strukturo delovnih mest do bistvenih razlik že pri delitvi na kmetijstvo in nekmeti,jstvo. Ker je delo v kmetijstvu sezonskega značaja, pomeni to slaoso izkoriščenost delovne sile, obenem pa tudi slabšo produktivnost, zato je tudi Ni) prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu in s tem blagostanje nižje. Kolikor pa se produktivnost v kmetijstvu veča, toliko je število potrebne delovne sile manjše. Eno od osnovnih iznodišč bi torej bila težnja po prestrukturiranju delovnih mest z zmanjševanjem manj produktivnih in povečanjem bolj produktivnih delovnih mest. ZAPOSLENOST_ ŠTEVILO IN STRUKTURA DELOVNIH MEST V KS ŽIRI V letu 1981 sta bila število in struktura delovnih mest v KS Žiri po dejavnostih sledeča: i. Kmetijstvo in ribištvo 9 + (123) ali 6,4% 2. Gozdarstvo 2o ali o,9% 3. Industrija in rudarstvo 15o5 ali 7o,4% 't. Gradbeništvo 32 ali 1,5% 9. Promet in zveze 12 al i. o, 6% 6. Trgovina 88 ali 4,1% 7. Gostinstvo in turizem 19 ali o,9% 8. Obrtne storitve 232 ali lo,9% 9. Družb.organizac.in organizacije 97 ali 4,5% SKUPAJ 2137 loo % oz. po sektorjih 1. Primarni 7,1% 2. Sekundarni 71,9% 5. Terciarni 16,4% 4. Kvartarni 4,5% Očitno ima sekundarni sektor prevladujoč položaj, zlasti še glede na dejstvo, da smo Mizarstvo in Poliks uvrstili v terciarni sektor, čeprav imata že sedaj značaj proizvodne obrti, dolgoročno pa se bosta uvrstila v industrijo, t.j. v sekundarni sektor. V bodočnosti bo treba posvetiti več pozornosti terciarnemu in kvartarnemu sektorju, saj, sta glede na tehnološki razvoj vsled katerega industrija zaposluje vse manj delavcev ter povečanje potrebe prebivalstva po storitvah in servisih, prav ta sektorja vse bolj sektorja "bodočnosti" . KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA PREBIVALSTVA V PRIMERJAVI s STRUKTURO DELOVNIH MEST_ Neskladje med kvalifikacijsko strukturo prebivalstva in delovnih mest, ki no na razpolago, pomeni enega pomembnih zaviralnih faktorjev razvoja. Glede na to si prizadevamo, da bi. bile te strukture čimbolj vsklajene. Prilagajanje mora biti obojestransko, t.j. tako, da usmerjamo v izobraževanje glede na potrebe gospodarstva ter da se obenem gospodarstvo z rastjo kvalitetnih dejavnikov razvoja postopno prestrukturira v dejavnosti, ki. zahtevajo višji delež znanja. Razmerje med kvalifikacijskima strukturama je bilo v KS Žiri leta 1981 sledeče: TABELA XI. Struktura Delovnih mest Prebival- Razlika cev NK, PK št. (724) 41,5% 52% -9,5 J KV, VKV (782) 44,8 54,2 +9,4 j SRED. (192) 1.1,0 lo,7 -o,3 .i VIŠ.+ VIS. (47) 2,7 3,2 +o,5 .j. Navedena ugotovitev narekuje prehod na strogo intenzivne ekonomske zakonitosti razvoja gospodarstva kot: - razvoj dejavnosti, ki zahtevajo velik delež zM nja so tehnološko zahtevne in z veliko stopnjo 8* tomatizacije, s sočasnim izboljšanjem zahtevane kvalifikacijske strukture delovnih mest - pri odpiranju novih delovnih mest je računati le na priliv iz šol, torej na cca 9o-llo novih delavcev letno, pri čemer se izprazni letno 4o-6o delovnih mest zaradi upokojitev. Prednost bodo imele v sekundarnem sektorju dejavnosti, ki so ekološko "čiste". Absolutno pred' nost pa dejavnosti v terciarnem in kvartarnem sektorju, ki so v nadaljevanju označene kot def i' citarne. (kvartarni in terciarni sektor sta tudi sicer izrazito prešibko zastopana. Vsako padanje aktivnega kmetijskega prebivalstva pod naznačen minimum bi imelo večstranske škodljive posledice,zato bo posebna skrb posvečena ohranjanju le tega in izboljšanju njegovih življenskih razmer. OCENA GOSPODARSKIH RAZVOJNIH MOŽNOSTI KS ŽIRI PO SEKTORJIH S POVDAIŽKOM NA PROSTORSKEM VIDIKU__, V primarni sektor štejemo kmetijstvo in gozdarstvo družbenega in zasebnega sektorja. Proizvod" nja surovin hrane, vzdrževanje kulturne kmetijske krajine, vodnega gospodarstva, rekreacija in turizem ter zdravo biofizično kolje pa se s primarnim sektorjem neposredno povezujejo. Kmetijstvo___j Glede na izhodišča družbenega razvoja SlSbo v bodočnosti kmetijstvo pridobivalo na pomenu. Glede na nizek delež kmetijskega prebivalstva - v celotnem prebivalstvu le 5,1% bi bilo treba tudi v KS Žiri posvetiti temu vnrašan.iu več do- . zornosti kot doslej. Seveda pa je kakršenkoli razvoj kmetijstva brez ljudi, ki bi bili pripravljeni ostati in delati na kmetiji, iiuzoren. Obstoječe število aktivnega kmetijskega prebivalstva je torej že skoraj na naznačenem minimumu, zato bi nadaljnja deagrarizacija v KS Žiri imela večstranske ekonomske in ekološke škodljive posledice. gozdarstvo_________ Gozdovi v KS Žiri pokrivajo 2.488 ha ali 56,3% °d skupne površine KS, torej je več kot polovico KS pokrite z gozdovi. Gozdovi so pomembna naravna dobrina, ki ima pomembne funkcije, od katerih velja izpostaviti Predvsem tri: ~ gospodarsko ~ varovalno ~ socialno gAZJpj SEKUNDARNEGA SEKTORJA___, Sekundarni sektor obsega industrijo, gradbeništvo in proizvodno obrt. Sekundarni sektor prispeva v Sloveniji cca 60% od tega industrija 44%, gradbeništvo 11% in proizvodna obrt 4%. Sekundarni sektor, zlasti industrija, je nosilec napredka, vendar je njen razvoj uspešnejši v skladno razvitih socialno-ekonomskih strukturan. Sekundarni sektor v KS Žiri predstavlja celo ?1»9% zaposlit, mest in je torej daleč najpomembnejši sektor in kaže na prevladujočo industrijsko usmerjenost KS. S Prostorskega vidika nas v tem sektorju bolj k°t čiste ekonomske kategorije (proizvodna ln tržna orientacija, družbeni proizvod in njegova delitev, integracijski potenciali itd.), Zanimajo: tehnološka orientacija - gledo na potrebne površine in onesnaževanje okolja; zaposlenost in delovna struktura - gledo na potreb-na delovna mesta v bodočnosti; transport, ener-"1Ja, surovine, voda. V obravnavanem okviru Pa Predvsem vprašanje oblikovanja industrijskih sosesk (con),skupnih energetskih baz, skladišč, transportnih terminalov, primarne i ni" rastruktu-re (ceste),industrijski tiri, skupne računalniške kapacitete,lokacijska distribucija OZD v sekundar.sektorju. i^Sd^striJa_____ lndustrija je najpomembnejša gospodarska dejavnost v KS Žiri in je v letu 1981 v štirih pano-Bah obsegala 15o5 oz. 15,8% vseh delovnih mest v industriji občine ter kar ?o,4% vseh delovnih mest v KS žiri. Po - strojegradnja - obutvena industrija - proizvodnja etiket in tiskarske storitve____ Skupaj 242 ali 16% lo?4 ali 71,4% 189 ali 12,6% 15o5 Skupne ugotovitve pomembne za urbanistično na- črtovanje______^__ Skupne ugotovitve pomembne za urbanistično načrtovanje so razvidne iz analize ankete po OZD v KS Žiri, primerjava planov in ocen demografskih možnosti pa nam bodo služile za izdvojitev ključnih urbanističnih problemov in ciljev prostorskega razvoja KS Žiri v bodočnosti. V sedanji fazi lahko ocenimo, da je lokacijsko problematična le dejavnost Poliksa in Mizarstva, ki naj bi se postopnorraselila v oblikujo-čo se industrijsko cono, nujno selitev bo treba tudi dolgoročno ekonomsko tehtati glede na sledeče prednosti industrijskih sosesk: - primarne komunalne naprave in energetski viri se že nahajajo oz. so načrtovani v industrijski coni Žirov - zaokrožene industrijske soseske imajo z ekonomskega energetskega in ekološkega vidika vrsto prednosti pred posamičnimi lokacijami, saj je tu mogoča delitev stroškov med večje število uporabnikov za gradnjo in vzdrževanje komunalnih in infrastrukturnih naprav, kot tudi za prihod in odhod delavcev na delovna mesta - zaokrožanje kapacitet podjetja na isti lokaciji tudi zmanjšuje stroške zaradi internih in eksternih premikov v prostoru, kar zmanjšuje proizvodne stroške in povečuje konkurenčno sposobnost gospodarstva. RAZVOJ TERCIARNEGA SEKTORJA Terciarni sektor obsega trgovino, gostinstvo, turizem, promet, servisno obrt in komunalo. V tehnološko visoko razvitih socialnih sredinah so servisne dejavnosti močno zastopane v strukturi zaposlenih in strukturi DP (v ZDA nad 60% vseh zaposlenih). V KS Žiri v terciarni sektor sodi 17,4% od vseh delovnih mest in sicer: - trgovina 91 ali 60,7% - gostinstvo in turizem 19 ali 12,7% - promet 12 ali 8,0% - servisna obrt 28 ali 18,7% - komunalna_-_ Skupaj 15o Panogah razdelitev sledeča: odnosu na ostale sektor.ie bi lahko sklepali, da je terciarni sektor dobro razvit, vendar očitno Le na račun trgovine. Ostale dejavnosti, predvsem gostinstvo in promet ter komunala, so povsem neustrezno razvite.(Čeprav bi dejavnost Remonta - Gradnje lahko uvrstili tudi v komunalno področje). GOSTINSTVO iN TURIZEM_ Hazvoj turizma in gostinstva obravnavamo v neposredni zvezi z naravnimi turističnimi, gostinskimi in rekreacijskimi možnostmi. Pri tej dejavnosti se izrazito kažejo vsi trije planski aspekti: ekonomski, socialni in prostorski. Naravne rekreacijske in turistične možnosti v Ko Žiri bodo posebej obdelane. Obstoječa gostinska in turistična ponudba v KG je več kot skromna in nezadovoljiva že za potrebe domačega prebivalstva, tako po številu objektov Kot tudi opremljenosti: OBJEKTI V KG ŽIRI 1. Gostilna i 2. Gostilna s prenočiščem 2 3. Točilnica (bife) 2 4. Slaščičarna 1 5. Planinski dom J 6. Kmečki turizem 2 Čeprav ima KS pogoje za razvoj tako zimskega kot tudi letnega turizma, (pogoji za rekreacijo na snei^i, sprehode in rekreacija v gozdu, vodno rekreacijo in šport), pa zaradi velike konkurenčnosti drugih centrov v regiji pa tudi sami občini in slaoe dostopnosti KG Žiri ni pričakovati kakšnega večjega turističnega razvoja. Hazvoj turizma in gostinstva bo treba tudi v bodočnosti nasloniti predvsem na potrebe domačega prebivalstva in potrebe relativno močne industrij e. S tega vidika ocenjujemo potrebe po naslednjih turističnih in gostinskih objektih v KG Žiri: - ureditev večjega športno-rekreacijskega centra v Žireh (odprt in pokrit bazen s savnami, športna hala, zunanja igrišča za rokomet, košarko, odbojko, tenis, nogometno igrišče, krajša smučišča in sankališča) - lokacijo manjšega hotela s cca 4o sobami, predvsem za poslovne goste ter delavce in strokovnjake, ki opravljajo občasna dela v Žireh. Hotel naj bi bil tudi centralni objekt za oddajanje turističnih sob in razvoj krnečnega turizma - ureditev specializiranih lokalov: a) žirovske gostilne, urejene v značilnem krajin-kem stilu, upoštevaje etnološke in etnografske značilnosti z domačo hrano in specialitetami (" novljena tipična spomeniško visoko kvalitetna Zirovska domačija v Žireh ali Dobračevi) b) kavarna (mestna) c) ureditev vinske kleti z žar klubom (meso ns žaru, ocvrt krompir in ribe na žaru) d.) ureditev mlečne restavracije (ob ali v okvi' ru delikatese) e) obogatitev ponudbe točilnic in "pab"-ov (te čilnic z glasbo in igralnimi avtomati) X) ureditev obrata družbene prehrane, lahko v okviru marketa z restavracijo ali hotela z loč«1 no jedilnico. SERVISNA STORITVENA OBRT IN KOMUNALA___, Tehnološki napredek in razvoj tehnike se kažets tudi v izboljšanju delovnih in življenskih raz' mer ljuai z vse večjo uporabo številnih stroje^1 aparatov in motorjev ter drugih pripomočkov za delo, zabavo in rekreacijo. Posledica tega je fenomen potreb po "masovnem servisu". Očitno je storitvena in servisna obrt v KS sla' bo razvita in deficitarna, saj bi bilo glede število prebivalcev cca 3ooo po normativih ekO' nomsko rentabilno odpreti vsaj še sledeče storitvene obratovalnice. 1. Šivilstvo 2. Žensko krojaštvo 3. Moško krojaštvo 4. Popravilo gospodinjskih aparatov 5. Keramičarstvo, polaganje talnih oblog 6. Soboslikarstvo 7. Čevljarstvo M. Kemična pralnica in čistilnica '). Elektro servis-popravilo aparatov lo.Urarstvo Dolgoročno do leta 2ooo pa še: 1. Pridobivanje peska 2. Steklarstvo 3. Tapetništvo 4. Inštalir.toplovod.naprav b. Pečarstvo 6. Krovstvo 7- Parketarstvo 8. Dekoraterstvo 9. Popravilo gospod.strojev 10. Finomehanika 11. Vulkanizacija 12. Avtopralnica in čiščenje vozil 13-Poprav.kmetijske mehanizacije 14.Kozmetičarstyo IG.Pletiljstvo lb.Fotograf KVARTARNI SEKTOR v kvartarni sektor uvrščamo vzgojo in izobraževanje, socialno varstvo in zdravstvo, javne službe, kulturo, dejavnosti prostega časa, bport in rekreacijo. Glede na število zaposlenih lahko sklepamo na šibko zastopanost tega sektorja, glede na velik delež dejavnosti, ki so opravljajo amatersko, Pa na veliko racionalnost delovanja družbenih deJavnosti v KS. V projekcijo bodočega razvoja te8a sektorja je treba bolj kot karkoli vključevati Dodoči demografski pa tudi tehnološki ln gospodarski razvoj, predvsem pa nove družbe-no-ekonomske odnose, grajene na svobodni menja-Vi dela in samoupravnih pravicah delovnih Ljudi. 6. Analiza stanovanj v gS Ziri_ banovanje predstavlja temeljni element življe-nske ravni prebivalstva, zaradi česar ima stanovanjska, politika v okviru družbenega planiranja - še posebej prostorskega vidika izjemno Pomembno mesto. Vr>ekakor je za potrebe prostorskega vidika najpomembnejša ugotovitev potrebnih površin za stanovanjsko gradnjo v bodočnosti, zato ima tudi naJpomembnejše mesto v analizi. iŽHOjOIŠČA /.A STANOVANJSKO GRADNJO °tanovanjsko politiko in politiko opremljanja e,nljisč s komunalnimi napravami oblikovati v g ki aa-U z načeli varstva človekovega okolja ter Policentričnim razvojem in urbanim sistemom močnim družbenim instrumentom za realiza-lJO njunih zasnov. jišča, določena za gradnjo stanovanj, pred-°dno pripraviti in opremiti s komunalnimi napravami , vzporedno z gradnjo stanovanj pa za-oviti omrežje izobraževalnih, socialno zdrav-Venih, kulturnih in drugih spremljajočih ob-tov, potrebnih za oskrbovanje stanovanjskega aunJo stanovanj v mestih usmerjati, upoštevaje Ohomske in sociološke kriterije ter zahteve umanega okolja v strnjena gradbišča in racio-noine oblike gostejše zazidave, gradnjo posa-nih objektov pa dovoljevati praviloma samo ju strnjenin naselij. v območ Pri rekonstrukciji mest ohraniti čimvečji stav- ru tako, da bo čas potovanja med njimi čim krajši in da bodo zagotovi jeni,, higijenski bivalni pogoji. STANOVANJSKI SKLAD V KS ŽIRI __- TABELA XII. Rast števila stanovanj v KS in samih Žireh °ni c -ond in ohranjati oz. vzpostaviti potrebna izmeri o ... ». ^ '■ja med stanovanjskimi in javnimi povrsma- ter onemogočiti rušenje in graditev stavb brez -A.loKe DOli-tike: ta mora imeti socialne, oko- nottiske +• u j * , ' tehnične in kulturne komponente. ^J_n°vanja ln delovna mesta razporejati v prosto- Leto 1971 1981 naselje St. m2 stan. P.st. stan. m2 St. me na stan. st. povpr. m2 št.st/ na stan. st. 69918 4,o 16,9 lJ4b 94465 3,3 21,5 Žiri (združene) lo23 71775 3,2 21,9 Iz tabele je razvidno, da je bilo 1971 poprečno število stanovalcev na stanovanje (4,o) precej slabše od republiškega ::(3,4) in tudi občinskega povprečja (3,9). Na 1 stanovalca je odpadlo v letu .1971 povprečno 16,9 m2, kar je ugodneje od republike (15,8 m2) in slabše od občine (18,o m2). Razmerje med individualnimi in družbenimi stanovanji je v letu 1981 znašalo: 148 družbenih proti 1198 individualnih stanovanj ali 11% družbenih proti 89% individualnih stanovanj . Poprečna velikost družbenih stanovanj znaša 55,7 m2, poprečna velikost individualnih pa 72,2 m2 (republika družbena 52,2 m2, individualna 93,4 m2) Občine Š.Loka 49,8 m2 v družbeni gradnji. KVALITETA IN STAROST STANOV.SKLADA Starost TABELA XIII. Starost stanov.sklada v KS Žiri STAROST ŠT. DELEŽ 81 ŠT-. 71 DELEŽ nad 64 let 339 25,2 423 41,2 37 do 64 149 11,1 14o 13,6 22 do 37 248 18,4 197 19,2 12 do 22 221 16,4 256 25,o 7 do 12 17o 12,6 - do 7 let 182 13,5 Tudi v KS Žiri je opaziti sorazmerno velik delež nad 64 let starih stanovanj, t.j. takih, ki bodo v tem (dolgoročnem) planskem obdobju dosegla starost 80 in več let. Navedeno opozarja, da bo treba več načrtne skrbi posvetiti asana-cijam starih naselitvenih jeder, čeprav je očitno iz primerjave med številom nad 64 let starih stanovanj leta 1971 in 1981, da se to število relativno hitro zmanjšuje in da je proces asa- nacije v KG Žiri že močno prisoten. TABELA XIII. Kvaliteta stanovanj OPREMLJENOST ŠTEV. DEI ,EŽ Vodovod + kanalizacija +• elektrika 12o8 89, 7 Vodovod + elektrika 88 6, r: J Samo vodovod 1 Samo električna napeljava 5, 1 Brez napeljave 5 0, 4 Kopalnica 988 73, 4 Stranišče z izpiranjem Io37 77, 0 Stranišče brez izpiranja 134 _. lo, 0 STANOVANJSKI PRIMANJKLJAJ Stanovanjski primanjkljaj je zelo majben ter znaša komaj 13 stanovanj, v bodočnosti bo treba torej potrebo po novih stanovanjih naslanjati predvsem na: 1) Rast števila prebivalstva in v tem okviru prirast gospodinjstev 2) Izboljšanje stanovanjskega standarda in nadomestne gradnje. 7. Projekcije kot osnove za ugotovitev ključnih problemov ter izdvojitev ciljev in smernic prostorskega razvoja KS_ D EMOG RA FSK E PRO J EKCIJ E_____ Napovedi prebivalstva za tako majhne populacije, kot je žirovsko prebivalstvo, so na splošno močno tvegane. Zato je v nadaljevanju podana napoved, izračunana z različnimi metodami, treba jo je jemati z določeno rezervo. Planska prognoza iz prostorskega vidika družbenega plana občine Škofja Loka OBMOČJE 1( sto 1961 1971 1985 2ooo 1. KG Žiri 3665 4o56 4714 5368 2. Združene Žiri (mesto) 2683 3222 3731 4726 Ta napoved upošteva posledice previđenih planskih ukrepov na področju skladnega občinskega razvoja, kadrovske politike, standardov za zaposlovanje, investicij in odpiranja novih delovnih mest, razvoja kmetijstva in druge planske dokumente. Seveda je glede na navedeno kot plaJ>' ska varianta najprimernejša. Svetovni proces razvoja prebivalstva gre v sme' ri hitrih starostnih sprememb, predvsem je opazno naraščanje deleža starega prebivalstva in zmanjševanje deleža mladega. Kakšna bo starostna struktura KS Žiri leta 1991 in 2ooo lahko ugotovimo s pomočjo dejanskih in teoretičnih koeficientov preživetja, ki nam pokažejo, koliko ljudi se je v dosedanjem obdobju iz posameznih starostnih grup preselilo in odselilo ter predpostavljamo, da bo tako tudi v bodoče. TABELA XV. STAROSTNA M 0 Š K I SKUPINA TEORET. DEJANSKI INDEKS 0-14 o,99o5 l,olo l,o2 15-19 o,9836 o,995 1,61 2o-24 o,98o5 1,147 117 25-29 o,9759 l,2o7 123 30-34 0,9694 4,2o7 I07 35-39 0,9584 0,612 63 4o-44 0,9424 1,299 38 35-54 o,91o7 1,298 143 55-59 o,8552 l,95o 228 60-64 o,7733 o,547 71 65-69 o,6645 o,547 lo2 STAROSTNA Ž E N S K E SKUPINA TEORET. DEJANSKI INDEKS 0-14 o,995o o,989 99 15-19 o,9935 1,211 122 2o-24 o,9921 l,o42 105 25-29 o,9893 1,169 118 30-34 0,9849 l,o64 I08 35-39 o,9776 o,7H 72 4o-44 o,9661 0,866 9o 35-54 o,9222 l,o93 118 55-59 o,8675 1,442 166 6o-64 o,7652 0.781 lo2 65-69 o,3872 0,849 218 Glede na različne metode torej dobimo 3 variah1 razvoja prebivalstva do leta 2ooo in sicer: 1985 1991 2ooo Planska varianta 4714 4838 5368 Linearni trend 4767 5114 Spolno-starostne . skupine 4844 5696 1 Glede na dejstvo, da ima KS Žiri presežek delov' nih mest glede na prebivalstvo ter da ima gosp0' darsko strukturo, ki je sposobna pospešenega razvoja (ovira je prav prebivalstvo) predlagat0' da z li.N. zagotavljamo prostorske možnosti razvoja prebivalstvu do leta 2ooo po max.varianti, fc«j. kot da bo živelo v Ko Žiri takrat cca 57oo Prebivalcev (kar je za Joo več od planske, sicer realnejše variante). plani D.O. v KS Žiri glede povečanja števila zaposlenih. Glede na ankete, ki smo jih izvedli po()ZD v KS Žiri, bo rast zaposlenosti oz. delov.mest v KS 3ledeča: lgJSl_1985 2ooo a) rast delov.mest 2ol3 225o 2856 b) zaposlenost 2133 236o 295o c) stopnja zaposlenosti (po max.varianti)o,483 o,bob o,bbo (Planska varianta) 0,483 o,bol o,bi« Primerjava s planiranim razvojem delov.mest po °2D, kaže na večje potrebe združenega dela od d-elovne sile, ki bo resnično na razpolago tudi P° maksimal.varianti (glede na potrebe OZD je Primernejša max.varianta rasti. S*OjgKClJE POVEČANJA STANOVANJSKEGA SKLADA_ Na Podlagi ekstrapolacije trenda iz zadnjih deset let dobimo sledeče število stanovanj: 1981 1991 2ooo a) linearni trend 1346 b) potrebe po stanov. n>ax.varianta rasti Prebivalstva Planska varianta 1766 2316 161 b 1964 (1661) (2o43) 1646 1851 (1692) (193o) K navedeni rasti prebivalstva je treba prišteti Be Primanjkljaj iz prejšnjih let in izboljšave stanovanjskega standarda (stanovanja, stara nad let bodo v cca 2o'/o zahtevala asanacije s Pridobitvijo novih stanovanj). :~£s&iiŠ.ki pri ni g___ azvojno projektivni center Idrija, TOZD atelje Projektiranje, enota Ajdovščina, je za izde-avo Urbanističnega načrta Žirov izdelal študijo ^ naslovom Socio - demografske in ekonomske n°ve za U. N. Žirovske kotline z analizo sta-°Vanj in prognozami dolgoročnega razvoja. No-c naloge je bil tov. Peter Velikonja. Stu-"a ni zanimiva samo za tiste, ki se poklicno (j " "° z dolgoročnim planiranjem, ampak ePne zanimati tudi druge. Prav zato je smiselno J v ' Qa del študije objavimo tudi v Z. O. Zaradi jenosti s prostorom, smo prisiljeni objaviti amo del £e g^udije, čeprav bi bilo zaradi ce-1 ovit A • i-osti obravnavane problematike bolje objaviti ' celo študijo. Upamo pa, da bo tudi samo ^e studije osvetlil problematiko dolgoročne- ga razvoja na tem področju. Pri izdelavi U.N., katerega sestavni del je tudi ta študija, se kot ena najpomembnejših stvari kaže prav predvidevanje razvoja prebivalstva v določenem prostoru v naslednjih 20 in več letih. Ta in vsa spremljajoča problematika je v tej študiji tudi obdelana. Napovedi rasti prebivalstva za tako majhne po-nulacije kot je naša, so precej tvegane. So pa izrednega pomena za planiranje dolgoročnega razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Planska prognoza iz prostorskega vidika družbenega plana občine škofja Loka predvideva, da bo leta 2000 v Žireh 5368 prebivalcev. Ta številka naj bi bila dosežena ob realiziranih olanskih ukrepih. V študiji sta prikazani še dve varianti in sicer: varianta linearnega trenda, ki predvideva leta ?000 5114 prebivalcev in varianta spolno-starostnih skupin, ki predvideva 5696 prebivalcev. Za ilustracijo naj navedem, da je bilo v Žireh konec leta 1982 4476 prebivalcev in da je to 38 več, kot jih je bilo konec leta 1981. Iz ankete, ki so jo izoolnine delovne organizacije v KS Ziri, glede bodočega razvoja in potreb no prostoru, je opaziti, da delovne organizacije predvidevajo precejšnje povečanje števila zaposlenih do leta 2000, medtem ko ne predvidevajo bistvenih sprememb proizvodnega programa. Ta oredvidevanja niso novsem v skladu s predvidenim demografskim razvojem. Prav zato je upati, da bo ta študija koristila tudi planerjem v delovnih organizacijah in KS. Saj je prav demografski razvoj in z njim močno povezana kadrovska politika eden najpomembnejših elementov dolgoročnega planiranja. S tem, da je demografski razvoj vezan na nrostor, pa se nostavlja kot močan omejitveni faktor. In to velja tudi zamiri. TA BELA I. LETO 1869 188o 19oo 191o 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1\ 1 -________19 KS ŽIRI 3594 2758 2866 2994 5422 3535 5515 57o7 4118 44o2 lj 1. BREKOVICE_34_72 65_67 I o3__3_82_73 141 59 1 2. BREZNICA PRI _ŽIREH_lo6_124_95_9_6_85_62_64_61_5_1_4o j 3. dobračeva_535 365 4o2 442 555 514 581 629 77o 787 J 4. goropek I',_71_TJ_72_79_66_63_L£l_58_65 51 J 5- IZGORJ E_73_53_52_54_41_36_37_52_23 26 J 6. JARČJA DOLINA lo4 115 116 112 116 lio loo_96_85 88 J' 7. LEDINICA_61_b7_6o_66_9__79_7_9_77_77 8o 11 8. mrzli vrh_36_41 ■ 58_4o_48_5_2_49_42_4o 57 j 9. NOVA VAS PRI ŽIREHX_229 266 251 5ob 545 355 321 545 42o 44o lj 10. opale_86_64_81_77_7_o_5/2_61_54_57 38 j! "11. osojni ca_37_5__42_55 5o__1_41_41_54 55 l| 12. podklanec_26_3p__28_24_45;_42_42_2o_14_8 J I />. RAC K V A_141 128 .159 141 161 158 166 l?o 164 147 J L4. RAVNE PRI Ž. _69_64_ 48_25__31_52_24 25 jj 15. sili .0_lo4 122 146 114 15b 136 1.59 198 2o9 212 lj 16. SOVRA_271_42_5«_26_54_55__3__9_2o 16 J 17. stara vas_195 182 265 274 547 41.1 5oo 6__ lo52 1468 3ji 18. ZABREŽN I X_45__45_44 46_55_3__37__1_29 28 J3 19. ŽlR:ix(r;arne)_55o 387 455 492 bo3 596 65J. 667 627 576 .Ji 20.. ŽIROVSKI VRH 41.2 4o9 376 575 587 389 542 5o4 258 241 ji Ži RI (mesto) llo5 12oo 1555 1514 183o 1658 2o55 2515 2849 5271 l| Naselja, ki sestavljajo združene žiri (mesta) TABELA II. STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA PO NASELJIH LETA 1981 NASELJE 0-6 let 7-14 15-20 2.1-25 26-64 nad 64 1. BREKOVICE 10 11 3 5 26 5 2. BREZNICA PRI i . 3 5 4 4 16 7 . ?■ DOBRAČEVA 56 112 85 65 399 89 4. GOROPEKE '\ 4 5 21 lo 5 ■ IZGORJE 5 b 1 1 9 4 6. JARČJA DOLINA 8 11 5 7 3b 17 7. LEDINICA lo lo 6 6 45 9 8. MRZLI VRH 4 8 5 12 8 9. NOVA VAS PRI 'i • 55 61 5^ 45 199 55 10. OPALE 5 b 2 6 15 5 1 1.. OSOJNICA 5 5 p 16 4 12. PODKLANEC - - - - 5 2 13. RAČEVA 12 19 11 17 bo 22 14. RAVNE PRI Ž. 5 2 _ 3 9 6 15 ■ SELO 19 2b 22 14 96 32 16. SOVRA 1 2 - 9 4 17. STARA VAS 172 21.2 166 125 695 92 1.8. ZABREŽNIK p 6 5 1 lo 3 19- ŽIRI 42 75 60 5o 257 97 20. ŽIROVSKI VRH 18 76 33 27 93 38 KS ŽIRI(SKUPA, ') 413 653 469 379 2o23 5o7 inovacije v ziheh Miha Bogataj Kaven industrijske razvitosti naše družbe merimo in ocenjujemo z zelo različnimi merili. st, pa gotovo najmanj primerljiv podatek je nacionalni dohodek, ki ga industrija, kot pano-8a gospodarstva, prinaša. Vendar je težava v tem, da je rezultat industrijske proizvodnje Preveč odvisen od ostalih činiteljev, da bi lahko govorili, o primernem merilu industrijske razvitosti. Prav gotovo so ostali činitelji, nPr. investicijo, pomembnejši člen v višini do- a industrijske proizvodnje. hodk ^rugi avtorji navajajo primerljivost števila tehnično izobraženih in seveda tehnično aktiv- ln strokovnjakov, študentov in institucij. Verjetno obstoja določena soodvisnost teh po-datkov z rezultati. Ker pa so efekti posameznika v različnih pogojih nedvomno zelo različni, t ud Več i i ta podatek ni najbolj točen. ečina jemlje za osnovo število patentov, ki v Posamezni državi registrirajo Ln ker so, teoretično seveda, možnosti povsod enake, naj °i bilo število patentov najprimernejše merilo. ezava je v tem, da praktične možnosti le niso Povsod enake. Gre za odnos posamezne družbe in 'Jenih institucij do izumiteljstva in izumi-'eljev in prav Jugoslavija lahko služi za pri-tner> kako nc bi smeli delati. Ni čudno, da smo a 6VroPSkem repu in da je stanje v naši in-^striji takšno kot je. Velik del proizvodnje ^etnelji na starih, preživelih in neekonomičnih oencah, ki poleg tega običajno ne dovoljuje-»prememb in s tem tudi. tehničnih izboljšav fie, Pu. licence so praviloma zastarele že ob naku- ^dajšnje težave v industriji in gospodarst- Vu nasploh sO prav gotovo pogojene tudi z minulim aj.. . . ........ tim kr odnosom do inovacij, lastnega znanja in starel atkoročnim gledanjem pri nakupu licenc. Z za- -limj licenčnimi proizvodi in tehnologijo Prav gotovo težko, če že ne nemogoče, iskati tržisx k B°e prav tam, kjer so licenco pred leti Zastarelo prodali. Geveda so tudi redke izjeme fri ■ w j i "ljub temu pa ostaja v vsakem trenutku od- vprasanje ekonomske konkurenčnosti izdel-' ki je nastal kot rezultat licenčnih tehno- ka lo Sij. J torej storiti? Zamujenega prav gotovo ni m°Goče nadomestiti , poskrbeti je potrebno za Prihodnost. Naša družba je že pred leti ugoto-"xla nesmiselnost starih ravnanj in pomembnost domačega znanja. Ugotovitve v praksi žal niso zaživele in šele v novejšem času srečujemo, tudi praktično, ugodnejšo klimo za inovatorstvo, skratka potrebo in nujnost po uporabi domačega znanja. Širša družbena akcija, ki pa je žal ne spremlja ustrezna sprememba v ravnanju državnih institucij (Patentni zavod npr.), je pokazala, da je pri nas ljudi, ko so,za inovatorstvo sposobni, dovolj in da je problem le v vrednotenju in realizaciji njihovih zamisli. Inovacija je v osnovi sestavljena iz šestih faz (glej ŽO 3, M.Kopač: Inovacije) in ena od njih je ekonomska upravičenost uporabe. Malo ali nič ni koristi od izuma, ki obleži le na papirju. No, izum bo mogoče koristil v drugačnih pogojih. Popolnoma drugače pa je z inovacijo, ki zaradi napačnega tehničnega pristopa ali njenega samega bistva ne prinaša ekonomskih efektov. Tukaj gre za zgrešeno inovacijo in čeprav v (svojem) bistvu gre za inovacijo, je to korak nazaj. Gre torej za raven, ki jo je tehnični razvoj že presegel po drugi poti in z drugo rešitvijo. In kdo se vse ukvarja z inovacijami? Na višjem nivoju, ko gre predvsem za raziskovalno dejavnost, so to inštituti, raziskovalne organizacije, univerze itd., ki (torej) delujejo profesionalno. Vse večji poudarek pa je na množični inovaciji, torej tisti, ki se poraja pri posameznikih ali skupinah v neposrednem delovnem procesu. Ni nujno, da gre za neposredno proizvodnjo, saj tudi ostali delovni procesi nudijo možnosti in so potrebni sprememb in inovacij. Čeprav se sliši kot parola "vsak delavec inovator" in kot taka prenapeta, je praksa drugačna. Če le malo natančneje pomislimo, bomo prišli do ugotovitve, da si delo vsakdo priredi na (njemu) svojstven način. Cilj je, da bi laže delal, čeprav ne vedno tudi, da bi več naredil. V svojem bistvu pa gre za določeno izboljšavo. Res o izumu ne moremo govoriti, najmanj o racionalizaciji pa lahko. Tisoč takih, na videz skromnih idej, pa bi lahko dalo rezultate, ki bi se lahko kosali z marsikaterim izumom. Prav to naj bi bil cilj množične inovacije. Zaradi tega se v OZD sprejemajo pravilniki o inovacijah, izbirajo komisije in določajo sredstva za denarna nadomestila. Kako je torej s tem pri nas? Omenjeno je bilo, da po primerljivih kriterijih držimo rep tabele v Evropi. Kje so vzroki? Znano je, da ima Jugoslavija šolanega kadra več kot drugi, da res večina ne deluje na področju svoje stroke, pa vendar glede tega tudi drugi niso izjema. Razširila se je teorija o tem, da smo kot naro- d i slovanskega porekla s svojstveno zgodovino tudi miselno malce zaostali za drugimi. Vendar je naša ekonomska emigracija izredno hitro in učinkovito razbila teorije o "neumnem" narodu. Večina naših strokovnjakov, pa tudi ostalih, si razmeroma enostavno, predvsem pa učinkovito najde mesto med tehnično "pametnejšim" narodom. Tukaj torej ne gre iskati vzroka. Trdim, da inovacij pri nas ni malo, še več, zdi se, da jih mora biti zelo veliko. Res je, da uradno niso registrirane, kar pa je razlog v že povedanem. Uo pred kratkim popolna izoliranost raziskovalnih organizacij, birokratske ovire, ne-voščljivost, slabo stimuliranje in-odklanjanje zaradi domnevne službene dolžnosti - to so poglavitni razlogi, da v evropskem prostoru tabelarično izpademo mentalno zavrti. Zakaj je takšna trditev možna? V Kladivarju se ukvarjamo z izdelavo elementov za avtomatizacijo. Približno tretjina proizvodnega programa, kar pomeni v letu 1982 okrog 6 starin milijard, gre v namen investicij. Gre torej za komponente, ki se uporabijo za avtomatizacijo proizvodnih zmogljivosti in se ne vgrajujejo v neke končne proizvode. Med temi elementi je približno 5oo inovacijskih dodaja1 ni kov. Vsaka vgradnja dodajalnika odpravi ročno delo, olajša delo, poveča zmogljivosti ali celo odpravi potrebe po človeškem delu. Gre za odpravo najbolj monotonega in utrujajočega dela, ki zanteva stalno ponavljanje enakih gibov. Uvedba dodajalnika zanesljivo pomeni inovacijo, pa čeprav po svoji vsebini sodi le v rang koristnega predloga ali racionalizacije. Pridobitve n stališča humanizacije dela, kar je osnovni cilj naše družbe, v tem primeru niti ne obravnavamo. Kolikor je znano, niti lo% teh izboljšav ni tretiranih kot inovacija. Zakaj? Odgovor je bi i predhodno že nakazan. Če podobno kot z inovatorji računamo z elementi pnevmatike, elektronike, hidravljike itd., potem oi prišli do presenetljivih številk, ki bi naš položaj na mednarodni lestvici bistveno popravile. Pa ne gre za to. Gre za vprašanje, zakaj vse to delo ostaja anonimno, nepomembno in ostaja le zadovoljstvo ozkih skupin, ki se s tem delom ukvarjajo. Običajno za take skupinice ali posameznike niti nimamo prav pohvalnih nazivov, radi jim pripišemo kakšno pomensko ime. bidini možni odgovor na vprašanje je, da družba kot celota domače pameti ne ceni dovolj. Gicer pa je to enostavno preveriti. Pomislimo na svoje delovno okolje,-kjer se pojavi nevoščlji-vost že, če ima sodelavec več idej kot drugi. Že zato (torej), ker je pripravljen misliti, je sposobnejši, skratka pametnejši. Da bi mu za to dali priznanje ali celo denarno nagrado - ne, to pa ne. Pomembno je, da imata oba enako izobrazbo, enaka delovna opravila, enake osebne dohodke in da oba prebijeta 8 ur na delovnem mestu. Rezult* ti dela, posebno tisti, izven redne delovne dolžf sti, so od vsega naštetega najmanj pomembni. Ta* je pač, žal. so rezultati takšni, kot so in so že večkrat omenjeni. Zanimivo je, da se v Kladivarju pojavljajo v vlogi kupca skoraj vedno iste osebe. To so v glavnem strokovnjaki, ki so si v svojih DO že ustvarili določen ugled in po bolj ali manj slučajni poti prišli do takšnega položaja, ki jim daje možnost ustvarjanja in tudi možnost, da včasih tudi ne uspejo. Mladi prihajajo redke' je, stalni obiskovalci pa so mladi zelo redki. Tudi to je signal, da delo na tem področju ni hvaležno. Običajno se, če sploh dobijo priložnost, zanteva uspeh v prvem, tu običajno edinem poizkusu. Poleg tega se vedno pojavlja podobna napaka. Ponudi ali izbere se problem, ki predstavlja najtežjo in najmanj verjetno možnost uspešne rešitve. Torej največji in najtežji pro' blem v proizvodnem procesu, neuspeh, ki pogosto sledi, je vzrok, da na inovatorja (po službeni dolžnosti ali kar tako), zaman čaka loo in več manjših pa prav tako pomembnih problemov. Ino-vatorski procesi so na ta način grobo in nasilno zaustavljeni in običajno jih ni mogoče obnoviti, dokler ne pridejo novi ustvarjalni ljudje1 Žal. 3e postopek kar prepogosto ponovi. Vse omenjeno vpliva tudi na inovatorstvo v Žireh, morda celo bolj kot v delovnih okoljih, kjer se ljudje slabo poznajo med seboj. V majhnem okolju pa so čustvene vezi dosti močnejše ■ - res je več prijateljev, neprimerno več pa je tudi nevoščljivosti, kritizerstva in podobnih, za uničevanje ustvarjalnosti kot naročenih medsebojnih odnosov. Takšna je pač usoda majhnih delovnih okolij. Kasneje bomo ugotovili, da so lahko tudi prijetne izjeme. Žal v Žireh ni tako-Poglejmo nekaj podatkov, ki so bili dostopni. Kladivar ima glede na proizvodni program na inO" vacijskem področju zanesljivo največ možnosti in tudi rezultatov. Kompletni proizvodni prograH je konstruiran ali dodelan v domačih konstrukcijah in tehnologiji. Gre za več kot 8oo različ' nih izdelkov in med njimi je zanesljivo nekaj izvirnih rešitev, ki pa se jemljejo kot same po sebi umevne. Vse delo sodi v okvir službene dol' žnosti, ob tem pa je vsak hidravljični sistem, montažni stroj itd. unikat in obenem novost. Takšno je stanje pri prodajnih izdelkih. Kako pa je v proizvodnji? Do pred kratkim bi bil pre' govor, da je kovačeva kobila vedno bosa, kar pri' meren. Zadnja leta se zadeve premikajo na bolje. še vedno pa je prisotna določena nelogičnost -več pozornosti in znanja je namenjenega kupcu kot pa domači proizvodnji.Vendar tudi posegi v domače področje vodijo k službeni dolžnosti, st>j Kl adi var kot edina OZD v kraju nima Pravilnika o inovacijah in vsega ostalega, kar je z njim v zvezi. Presenetljivo sicer, pa vendar je tako. Po številu zaposlenih bi sodili, da je v Alpi-ni obilo možnosti za inovacije, saj je prav velikoserijska proizvodnja najugodnejša za tovrstne delovanje. Tudi praktično se to v Alpini Potrjuje z največjim številom inovacij v kraju, saJ jih je bilo v zadnjih b letih realiziranih r-o« Vrednost prihrankov je blizu 3oo starih milijonov, nadomestil ap 7,7 milijona starih dinarjev. Račun kaže, da so izplačila vzela % Prihranjene vrednosti. 95# je torej ostalo DO, torej vsem ostalim delavcem, ki pamet uporabljalo v druge namene, nekateri celo za to, da so nevoščljivi tistim, ki so jim tako mimogrede Prihranili 29o milijonov din. Tako je tudi drugod. V Etiketi se ubadajo s Problemom službene dolžnosti, v Poliksu so za inovacije še kako zainteresirani. Nov proizvodni program je zahteven in brez inovacijske aktivnosti verjetno ne bo šlo ali pa bo težav neprimerno več. Kako pa je drugod v občini? V Poljanski dolini Je podobno kot v Žireh. Izjema bo mogoče Rudnik nrana, kjer pa je dejavnost prezgodaj ocenjeva-ti« Na področju Škofje Loke je tradicija daljša ln tudi rezultati so boljši. Pomembni so dosežki v LTH in Jelovici, vendar z rezultati niso zadovoljni. Presenetljivo je stanje v Železnikih. Čeprav je Podobno okolje, kot je v Žireh, ima samo Iskra Prek 2o realiziranih inovacij letno. Prihranki Gredo v milijarde din, izplačila v višini 3 sta- ih milijonov^nadomestil, saj bi visoke številke sprožile reakcije, ki so v Žireh običajne pri l8tveno manjših številkah. Vsekakor pa je zanimivo ri '» Qa imajo tudi ostale DO na področju Zelez-/kov podobno dobre rezultate. y Povzamemo povedano, možnosti, v žirovskih DO zdaleč niso izkoriščene. Prav v vseh DO trdijo je eden od glavnih vzrokov nevošcljivost. °o sicer težko napraviti konec, saj je najteže m kjer je Sedej na izjemen način izkoristil slikovne fakture preslikane kompozicije svetlem prostoru v ozadju. Mrtvec ni pasivni Jekt, ampak glavni akter. Umrl je z zadovoljnim i» srečnim smehljajem na ustnicah - zanj 6 konec poti. Kar pa je najpomembnejše - mrtvec Se ^ e sreče zaveda! Zaveda pa se tudi posledic. Seb°j je pustil žalost in še nekaj - obe žen-liguri, ki mrtveca čuvata kot v prastarem °Srebnem ritualu in ne izražata več presunlji-6 b°iečine kot v parafrazi Polaganja v grob, raPak žalost mešano z nedvoumnim očitkom. V rtvečeSi izrazu pa ni le miru in spokojnosti "'Pak tudi malce zlobnega veselja, da jo je po 0e zagodel žalujočim ostalim, ki bodo po kon-^anih slovesnostih vnovič zaživeli drug mimo ^ Bega v dekorativni negibnosti. tej sliki jih nastane še več - vendar precej casa r> ■ ni vec sledu o direktni podobi smrti. Slike sn « usmerjene v meditacijo, v tkanje tankih me-anholičnih občutkov in v svojevrstno eksperiment ■' "Tanje. Nastajajo klasične kompozicije Ribi-hin ^6ne na obali'MelanfloliJa» množica figural-kompozicij, ki so vse variacija na staro em° družine - občestva, ki pa ne bo nikoli več ako v kot v času pred letom petdeset. Odtujenost se do atopnjuje, umetnik se je dokončno vdal v uso-' ta vdanost pa se na najbolj otipljiv način lZraža v slikah. V šestdesetih letih obnavlja nekatere elemente iz zgodnejšega obdobja, pred-Vsem tako, da opušča geometrijsko formulacijo ploskev in se vrača h klasični modelaciji. Nastane pa tudi nekaj slik, kjer mu gre za svoj-sko stopnjevanje načinov.-Morda je najzanimivejša figuralna skupina, ki v elegantni krivulji poteka od realistično formulirane otroške figure v prvem planu, preko vedno bolj "deformiranih" postav v ozadju, ki izzvenijo v izrazito "modernistično" formuliranem jezdecu, ki se kot vrh piramide dviga nad skupino. Slika, ki je nastala leta 1971, je po tej, formalni plati, sinteza, ki si jo je ostareli mojster privoščil v obliki navidezne edicije. Enako krivuljo je oblikoval tudi v vsebinskem pogledu. Med otrokom z deformirano ročico v ospredju in žensko figuro, ki ga nežno drži za ramena, so še jasni sledovi globokega čustvenega odnosa kot v slikah iz srečnega obdobja. Proti ozadju pa se odnosi vedno bolj krhajo, dokler ne izzvenijo v figuri jezdeca in v grozlivi konjski glavi, kot krik osamelega poedinca, ki se ne bo nikoli več ujel s soljudmi. Mimo teh eksperimentov, ki imajo v nekaterih primerih tudi pomen virtuoznih barvnih in kompozicijskih odnosov, pa se vnovič nakazuje problem Mrtvega harlekina, umetnika, ki ni v družbi le osamljen, ampak tudi osovražen. Gre za problem intelektualca, ki je sumljiv sebi in drugim, ki koplje za zadnjim smislom življenja in ga na presenetljiv način najde v smrti. Motiv mrtvega harlekina se spremeni - ekspresivne poteze, ki jih v sliki iz leta 1956 šele slutimo, tu prebijejo elegantni sedejevski lošč in njegovo plemenito (polnokrvno) sivino. Prvič se na njegovih slikah pojavijo izrazito risarske poteze, načete barvne ploskve in celo mesta, ki niso pokrita z barvo in kar je najvažnejše - prvič srečamo tudi črno barvo, brez dodatkov in brez tistih lazur, ki spreminjajo najtemnejše ploskve v zamolklo "galerijsko" rjavino. Tako je padlo dvoje slikarskih, konvencionalnih tabujev. Slikar svojega funkcionalnega esteticizma ni stopnjeval, kot bi bilo (navidez) logično, ampak je segel v zakladnico tistih rodov, ki jih je njegova generacija s svojim delom zanikala - v ekspresionizem, celo v karikaturo in brutalno poudarjen izraz. Poteze s čopičem so nervozne in jasno razvidne - ne zanimajo ga več poltoni in prefinjena govorica tonskih prehodov, prav tako ne preštudirani odnosi med komplementarnimi barvami, zastrtimi s srebrnkasto sivo meglico. "Tanko" slikanje, ki ga kot temeljno metodo izpopolnjuje v vseh obdobjih pa pritira že do absurda, saj je mnogo potez tako tankih, da so finejše kot lazura in jih kot tonsko vrednost opredeljuje malenkostna količina pigmenta v razredčilu. Spremenila se je tudi značilna renesančna kompozicija. V Pogrebu iz leta 197o se uveljavi arogantna diagonala, ki je le nekoliko zastrta s piramidno gradnjo. Nekoč diskretni barvni poudarki, ki so uravnavali kompozicijo in jo umirjali, se spremene v strupeno rdeče in zelene lise. Kot obolos svojemu zgodnjemu obdobju in usmeritvi (ki so ji botrovali Zemlja, Kathe Kollwitz in Frana Maesareel), pa uvede karikirane, ekspresivno poudarjene obraze - od dvojnega avto—portreta (v krsti in kot žalujočega z vencem, ki podpira črno vdovo), do groteskne plehmuzike, kjer so godci neverjetno podobni nekdanjim simboličnim karikaturam nosilcev predvojnega establishementa. Umetnikov pogreb je tako izrazito simbolična podoba - umetnik je pokopal svoj pravi, umetniški jaz. Divja godba in veselje, ker je nehal vznemirjati ta lepi čudoviti svet, pa kljub temu ne mine. V grotesknem kontrapunktu se mešata tragedija, žalost in obup ter podoba radostne drhali, ki je iz smrti umetnika in umetnosti naredila cirkus in priložnost za narodno slavje. Gre seveda tudi za Sedejev odnos do teorije o smrti umetnosti, ki jo pojmuje drugače kot osebno tragedijo in kot osebni problem. V to, da bi lahko umetnost, kot jo je poznal in cenil, umrla, pa ni verjel nikoli. To je dokazal tudi z izjemno intenzivnostjo in močjo, ki ju je vdahnil v dela, s katerimi se je poslavljal od umetnosti in življenja. Smrt je bila v tem hipu dvojna smrt - poudarek pa je bil na smrti umetniškega jaza, za katerim ostaja lupina, ki pa še vedno čuti in doživlja. Kot v začetku je postala smrt vnovič družbeno vprašanje, vendar z mnogo več plastmi iz zrele perspektive človeka, ki se smrti in niča zaveda, vendar tudi z rahlo prešernovsko noto, ki pojmuje fizično prenehanje osebka kot odrešitev. Smrt poteka v družbi in ima tudi posledice v okolju, zato Sedejeva slika pomeni tudi neke vrste oporoko in provokacijo. Simbolično vrednost ima tudi zaradi novih tehničnih slikarskih postopkov. Umetnik je zavrgel esteticistični sistem, ki ga je gradil štiri desetletja in v hipu odkril novega - sistem, ki je neodvisen od želja publike, sistem, ki pomeni radikaliza-cijo vsebinskih vprašanj in povratek k slikarstvu misli, ideje in angažiranosti. Tako kot mnogi umetniki pred njim, se je ob koncu življenja (ki ga je slutil), navidezno povrnil v "stilne" okvire, ki so pomenili v njegovi mladosti že rahlo zastarel, predvsem pa neaktualen način likovnega izraza. Kot eno zadnjih velikih slik, ki je zopet na po- menljiv način posvečena smrti, je ustvaril leta 1971. Umetnikova smrt je tako rekoč pred vrati. Po več infarktih in po mučnem ležanju v bolnicab se je posvetil razmišljanju. Sicer je še govoril o velikih, sončnih renesančnih kompozicijah, ki; bi jih rad naslikal, vendar so vse slike in ski* ce dobivale grozeč črn nadih. V portretu hčerke (1973), ki je nakazan skicozno in s krepkimi risarskimi potezami, z velikimi praznimi po-! vršinami, kjer barvo nadomešča ton podsnove, je z "grafično" črnino spletel venec. Med radostne tone pa je vtkal divje, spet črne sence - kot bi se trudil, da bi razbil nežno srebrn-kasto sivino, (ki pa je vendar žarela v vseh barvah), vendar pa zvenijo srebrnkasti toni na arabesknem ozadju in v posameznih fragmentih kot neuresničljivi del njegove specifične ba-ravne skale, nosilke prefinjenih kolorističnih vrednot in zniansiranega psihološkega opredeljevanja. Zadnja verzija Mrtvega harlekina je tudi obraČU* z lastnim slikarstvom in s svetom - na koncu koncev je svet pojmoval kot velikansko sliko, n vsebinski ravni še vedno prevladuje izrazito ekspresivna nota, svojo funkcijo imajo tudi še črne površine - le da na nov način. V nasprotju s pogrebom je na tej sliki strnil v novo sin' tezo in v novi izraz ekstremne pole svoje umetnosti. Sliko je kljub turobnim črnim partijam i" risarskim potezam prežaril z enotnim srebrnka-stim tonom. Globoko nasičenost, ki jo je nekoč dosegal z uporabo široke palete, je sedaj uresničil drugače - s silno skopo izrabo barv. Učinek pa gradi na igri črnih lis, na turobni in obenem nežni modrini ter na komaj nakazanih vi" oletih, ki so kot dih. Kompozicija je spet dobi* la nekdanjo "renesančno" uravnovešenost tako V razporeditvi slikovnega prostora, kot v horizon' tali ležeče figure. Če je bil mrtvec na lesorez' ni podobi (Predmestje) iz začetka njegove umetni' ške kariere v kompozicijskem pogledu naslonjen na način izpolnjevanja prostora, kot ga je uved' lo 17.stoletje (zelo blizu mu je Gladičeva podo' ba), ima figura na zadnji sliki mnogo skupnega z motivom božjega groba, kot ga poznamo iz zgod' nje italijanske renesanse. Seveda s to razliko, da je Sedej namenoma zanemaril vsa zanj nebistv«' na vprašanja telesnosti, proporcev in perspektive in skoncentriral vso "pripoved" v hladno razporeditev barv. Možni nemir, ki bi ga lahko v kompozicijo vnesel nakazani "odprti" prostor, je umetnik paraliziral in uravnal z malenkostno poudarjeno modelacijo glave. Kljub temu pa je vsaka podrobnost na sliki pretehtana v grozljivem asketizmu. Smrt je postala konec indivi- Maksim Sedej (1909-1974") Kiparski portret Maksima Sedeja (Avtor: Zdenko Kalin) Deček z maskami, 1950 (olje, platno, 91,5 x 73 cm, signature ni) Tihožitje s tičnico, 1951 (olje, platno, 92,5 x 73 cm) Pogreb harlekina, 1965 - 1966 (olje, plstao, 138 x 90 cm) dualne usode, ki je v svoji grozljivosti in u"iirjenem hladu pretresljivo lepa.Umetnik je °stal dokončno sam v svetu barv, ki počasi ugašajo. Problematika, ki smo se je zgolj dotaknili, bi naJbrž zahtevala dosti bolj poglobljeno študijo, vendar nam je šlo za odpiranje nekaterih vPrašanj, ki nakazujejo izredno globoko zvezo nied slikarstvom in sočasno filozofijo, hkrati Pa odpirajo tudi nove poglede na Sedejevo umetnost in v mnogih pogledih tudi na umetnost neka-erih njegovih sodobnikov, kjer se podobna in ista problematika odigrava na nekoliko drugačni ravni in z drugačnimi likovnimi sredstvi (Marij Pre8elj). Potemtakem nakazujemo tudi možnost drugačnega načina branja in vrednotenja njegove umetnosti. ed-eJ je imel namreč "smolo", da so njegove slikarske in izpovedne kvalitete enačili predvsem intenziteto melaholičnega miru in družinske reče, ki je odsevala iz njegovih podob pred om 195o. Ko je sicer na enak in v nekaterih Primerih na bolj intenzivni način izrazil ■Toplem odtujenosti in grozo nad življenjem, njegovih delih še vedno iskali izpoved, ki Je bili vajeni, to pa pomeni, da so podobe z kasnejših faz vedno znova konfrontirali s asom m osebne umetnikove sreče. Ob tem kopitu je seved n ua nova izpoved o novih pogledih na svet °stala nerazuiffljena. Ivan Sedej 2Pomb_e (i)7 '■—'—■-~ ^ zanimiva je predvsem kratka opredelitev ejse) Sedejeve umetnosti v Steletovi Umetnosti i v Primorju, kjer je poudaril predvsem de-ivne sestavine njegovega slikarstva, ki a i 01 prerasle tisto izpovedno plast, ki je bi- 2anj značilna v predvojnem slikarstvu. Primer-; a- P«Štele: Umetnost v Primorju, Ljubljana, °> stran 189-19o. Nekoliko drugače je ocenil sede i ^ oev opus po letu 1952, ko uvede v svoje sli- izrazitejše geometrijsko formulirane barvne -vsKve (ki so nakazovale pot v strožjo abstrak- ijo) CM. / >^ane Mikuž v uvodu v katalog retrospekti- razstave. Po Mikuževem mnenju je ooetični J ostal enako intenziven kot v starejših fa-n, i e da je smer sporočila drugačna. Avtor kot b.0^"'"v'1'eto Poudarja intenzivno poetično in melan- a . no vzdušje. Primerjaj: S.Mikuž: Maksim de i D ^. ' Retrospektivna razstava, Moderna gale-(3^a» Ljubljana 1966. ki b^VSZe ^edejeve umetnosti z velikimi vzornikih treba še PoseDeJ raziskati. V neka-iazah se je zelo približal likovnim rešit- vam kot jih je uveljavil v modri in roža periodi Pablo Picasso. V samem začetku pa zasledimo dvoje pomembnih vplivov - v slikarstvu gre v začetku za vpliv akademskega učitelja Beciča, v grafiki pa za odmeve socialne grafike Maesere-elovih map in lesorezov ter risb Kathe Kolwitz. Študiral in občudoval jih je predvsem kot vzornike Hegedušičeve Zemlje. V svojem opusu je sicer ohranjal izrazito stilno noto, ki zelo natanko opredeljuje tako njegova zgodnja kot kasnejša in tudi zadnja dela, vendar so naglasi v vsakem obdobju drugačni. V umirjeni fazi "magičnega realizma", ki doživi svoj vrh in tudi izzveni v že kar nadrealističnih kompozicijah (Kletka, Deček z maskami),čutimo približevanje nekaterim Degasovskim barvnim rešitvam in predvsem sorodnost z modernim italijanskim slikarstvom, ki pa v mnogih pogledih izhaja iz Sedejeve duhovne pripadnosti "mediteranskemu krogu" (izjava za Steletovo Umetnost v Primorju - glej o.c.stran 19o). (3) Primerjaj opredelitev S. Mikuža v o.o. stran 5. Uredniški nripis Z objavo te razorave, ki jo je avtor napisal t>0-sebej za ŽO in je hkrati "poglavje iz nenapisane monografije", želimo v našem prostoru in tudi sicer noglobiti in razširiti vednost o slikarj\i Maksimu Sedeju. Maksim Sedej se je rodil ?6. maja 19°9 na Dobračevi 62 mlekarju Maksu in klekljarici Magdaleni /roj. Erznožnik/ ob pomoči babice Katarine Grego-rač. Naslednjega dne ga je krstil /v tej številki ŽO dosti omenjali kaplan Pavel Perko/, čemur sta botrovala nosestnik Janez Jež in samska polpo-sestnica Francka Troin /vir:RMC Žiri/. - Da je M.S. našega rodu, ve v Žireh skoraj vsakdo, kaj več na malokdo. Tudi njegovih del je tu presenetljivo malo. Pričujoča razprava, slikovne priloge iz arhiva Moderne galerije v Ljubljani in še naslednji članek izpod peresa dr. Staneta Mikuža naj torej pripomorejo k vzpostavitvi bolj temeljitega odnosa do slikarja in njegovega dela. Hkrati naj bo vse to nekakšna "duhovna priprava" na postavitev spomenika temu velikemu umetniku, ki je kmalu no ljudski šoli /1915-23/ odšel v svet in v njem dosegel od vseh žirovcev največ. Odkritje spomenika na Dobračevi naj bi bilo po možnosti že letos, ob priliki in v počastitev 40-letnice osvoboditve Žirov in ustanovitve prvega N00 na Gorenjskem in v takratnem nemškem rajhu, bronasto noprsje zanj pa bo izdelal slikarjev prijatelj, akademski kipar Zdenko Kalin. 0 MAKSIMU SEDEju dr. Stane Mikuž Vstopimo v imaginarno galerijo portretov naših sodobnih likovnih umetnikov! Ustavimo se pred znano podobo slikarja Naksima Sedeja in pokra-mljajmo na kratko o njegovem življenju ter o njegovih "vzorih in bojih" na področju likovnega ustvarjanja. Čeprav ga že dolgo poznamo, bomo vendar še kaj novega odkrili - vsekakor pa nas bo srečanje z njegovo umetnostjo utrdilo v veri, da še plapola ogenj na žrtveniku Lepote in da zlepa še ne namerava ugasniti. Da ne izgubimo zlate niti, moramo začeti z življenjepisom. N.Sedej je bil rojen v Dobračevi pri Žireh dne 26.maja 19o9 leta. Zgodnjo mladost je preživel v West.faliji, kjer je bil njegov oče zaposlen kot rudar. L.1915 se je družina vrnila v domovino, ker je moral oče k vojakom. Življenje Sedejevih ni bilo lahko, tudi potem ne, ko je bila svetovna vojna končana. Oče se je ukvarjal s čevljarstvom, mati pa ob prostem času s čipkarstvom. Pobudo za slikarski poklic je dal malemu Maksu - oče. Nekoč je prinesel domov staro revijo in je pokazal sinu neko Raffaelovo podobo. Slika je Maksa tako prevzela, da jo je skušal posneti in ko se mu je to posrečilo, je začel iskati vedno nove umetniške predloge. Tedaj je sklenil, da se bo posvetil umetnosti. V letih 1925/2S je študiral na Srednje tehnični šoli v Ljubljani kiparstvo (Fr.Kralj, A.Repič), nato pa je slikal doma v maniri Fr.Kralja, L. 1928/52 je prebil v Zagrebu na slikarski Akademiji, kjer sta ga v glavnem poučevala prof. Becič in Tartaglia. Po končani Akademiji se je Sedej sti.no naselil v Ljubljani ter je tu dolga leta marljivo slikal in ilustriral. Sed'ftj je profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Tak bi bil v zelo grobih potezah narisani življenjepis našega slikarja. Vse stradanje in pomanjkanje na zagrebški Akademiji pa sem lepo izpustil, ker se tega noče spominjati niti slikar sam, kajti vse tegobe je prekril spomin na mladost s svojimi žlahtnimi perutnicami. Kako pa je s Sedejevo umetnostjo, kakšne so njene oblike in odlike in katerih polj se je dotaknila s svojimi nežnimi prsti? L.1935 je mladi slikar izdal svoj prvi grafični ciklus "Predmestje". Kakor v vsaki umetnini tako je tudi v tej zbirki kos slikarja samega. Mladi slikar je med študijem na Akademiji, sam stanoval v predmestju. Tu je srečeval brezposelne delavce, spoznal je revščino prepr' tih ljudi, njihovo trpljenje in žalostno smrt. Čevljarjev sin je takoj stopil na njihovo str«1 ter s temi lepimi listi podprl glasove mnogih plemenitih ljudi,ki so se upirali socialnim krJ vicam. Topel odnos do sočloveka, ki veje iz t« zgodnje grafične zbirke, je značilen za vse S«' dejavo slikarstvo in bo ostal močan tudi pote* ko bo slikar izpremenil slikarsko temo. L.1935 je nastala podoba "Dvojica" (lastna podoba z Ž' no). Slika nam še kaže sledove zagrebške šole, je pa po snovi in razpoloženju že čisto sedej«1' ska - ter predhodnica obširne zbirke slik na *' mo "Družxna".Slikar si je namreč izbral nehot« (ali hote) "vodilni motiv" v svojem slikarstvu in kakor je rastla Sedejeva družina, tako so S( na njegovih platnih množili "domači" modeli z redkimi izjemami najbližjih prijateljev, kraji* skih prizorov in podobnega. Sedej je v pravem smislu besede družinski slikar, njegov reperto' ar je omejen na malo število zvestih in ob nj^ je nato slikar pričel korakati v čarobni svet slikarske umetnosti. Seveda je treba te ugotoV'1 tve o Sedejevem tematskem svetu jemati globalu" Kajti poleg "doma" pozna slikar tudi "tujino" - čeprav je tudi ta, kar se tiče modelov poneS*' na - prenesena je v znano in zaupljivo okolje. Tujina je Sedeju obogatila slikarsko znanje, ven pa mu je odprla pogled v nov svet, ki je d'' loma pravijično-idiličnega, deloma pa čisto *w malnega" značaja (prim. "Akrobati"). Vendar j« treba poudariti, da je Sedejeva "močna" stran j domače okolje, ki je v vrsti lepih podob dozo**' lo v umetnini iz 1938.leta ("Družina pri mizi"'' Ta slika pomeni v določeni fazi Sedejevega sl^1 stva prav gotovo višek, tako po svoji formalni kakor tudi po razpoloženjski plati. Ob njej ep"' znamo v najbolj čistih oblikah značaj SedejeveČ1 slikarstva. Dasi opisuje slikar prizor, ki se dogaja v domačem okolju, ga nehote vzdigne iznad vsakodnevne slučajnosti. Nič grobega in vulgarnega 3e ne dogaja v tem prostoru, vse je poveličano in odmaknjeno od dnevnega hrupa. Tiha svetloba lije skozi okno, njeno srebro se vtke v okenske zavese, tipa po stenah in mirno pada na mizo. Tudi ljudje niso pojmovani tako, kakor jih dohiti slučajno dogajanje. Mirni so, tihi in vase zamišljeni -življenje se je ustavilo - ves prizor je ugla' šen na trajnost in statično razmišljanje. Od tod prihaja v Sedejevo umetnost neki čar, ki je lasten samo njegovim delom in ki je nedvomno rezultat umetnikove osebnosti. Sedejevo slikarstvo ni dinamično, razgibano in vzvihra' no, temveč statično, umirjeno, uglašeno na otojno premišljanje. !n vendar se slikar ne ponavlja, kar bi bilo spričo enotnosti motivov in določenega registra čustvovanja pričakovati. Sedej je preveč subtilen in preveč razgledan, da bi obstal kdaj v slepi, ulici slikarstva. Slikar neprestano išče. Okrog 195-0. leta ga je zajel nemir zadnjih časov in v njegove kompozicije se je Pričela naseljevati abstraktna nota. Toda ta ePizoda je bila razmeroma kratka in njegove zadnje slike že kažejo vrnitev k starim, bolj realističnim slikarskim principom. Nas ogled v imaginarni galeriji portretov je končan. Življenje nas sili, da nadaljuje-m° drugo delo in da popotujemo k cilju, ki nam Je vsem skupen. Toda zakaj naj bi bila naša brez Lepote? Zato si dobro zapomnimo slikarsko delo umetnika Maksima Sedeja. (Ob zornik 1959, str. 75-76) Pavel perko kontra valentin poljanšek (besedni spoprijem) Rekonstruiral "ina Faglič nega društva! Ali se spodobi potemtakem, da mi obiskujemo veselice, ki jih prirejajo Sokoli, in jih sploh podpiramo? Ti ljudje so polni pro-tikrščanske politike, pa bi radi svojo politiko zanesli tudi v naša društva, ki morajo biti strogo nepolitična! Proč od njih! Takim nobene podpore! - Občinske volitve se bližajo. Sokoli (med njimi v prvi vrsti jurist g.Kavčič, ki mesto da bi študiral v Pragi, doma politiko uganja) agiti.rai.na vso moč, da bi spravili v odbor, oziroma ohranili v odboru tiste, ki so jim sorodni po mišljenju. Ker se je teh ljudi zlasti v ravnini zelo veliko zaleglo, se je izdala za te občinske volitve parola: Hribovci skupaj! S take vrste ljudmi je treba pomesti iz občinskega zastopa. Mi, kar nas je v dolini pravega mišljenja, nismo sicer vezani, da bi volili po tem pravilu,kot se je izdalo. A četudi bomo volili v dolini, moramo imeti za strogo dolžnost, da volimo tudi iz doline le take može, ki gredo pri državnozborski volitvi in deželnozbor-ski skupaj s S.L.S. Kdor bo drugače volil, ta je zatajil načela Slovenske Ljudske Stranke. .Pogum velja. Res, da jih je v dolini veliko, ki so nasprotni načelom S.L.S., toda zavedajmo se, da je to stranka, h kateri pripada ogromna večina slovenskega ljudstva. To nam mora dati pogum, da se ne. damo ostrašiti od svojih nasprotnikov, četudi bi jih bilo slučajno več, kakor nas! (Domoljub, 12/o3-19o8) žžjjpbračeva pri Žireh Tudi ijine družbe Marija Mlinar iz Sela. Družbeni-ii zapele na grobu lepo pesem v slovo. Pri nas se gibljemo. Imeli smo pred kratkim 4va društvena pogreba. Umrla je mlada deklica iz Mari; ce sc Un,rl je tudi Ivan Cankar, ki je bil član gasil-neKa društva na Dobračevi. Gasilno društvo se Je udeležilo pogreba polnoštevilno. Tudi nad loo ^ianic gasil.društva žilo pogreba. tva se je v trobojnicah udele-Podporne članice gasilnega drus-3o priredile 16.febr. veselico v gostilni e. se rana blažiča na Dobračevi. Ob tej priliki je pokazala izobrazba našega takozvanega "S°kolskega društva". Ker niti podporne članico niti udje gasilnega društva ne marajo za Sokole ln Sokoliče, rujejo ti kar mogoče zoper gasil-no društvo Slanic< nemir delat. Prišlo je tako daleč, da se bodo m°rali zagovarjati pred sodiščem. To je torej tiota izobrazba, o kateri se toliko hvalijo. Tudi svoje sokoliće so dobro izučili. Le tako naPrej, vas bomo tem bolj spoznali. Udje gasil- in se norčujejo iz njega članov in Tudi na to veselico jih je prišlo nekaj Iz Dobračevo_ Pri nas v Žireh se veselo gibljemo. Imeli smo občinske volitve, ki so izpadle povsem ugodno; zmagali so z veliko večino napredni kmetski kandidatje, ki so vneti za občni blagor in pov-zdigo kmetskega stanu. Vsa čast gre v tem oziru vrlim Ledincem in Sernečanom, ki so odločno naprednega mišljenja in tudi vzorni gospodarji ter vneti pristaši kmetske (agrarne) stranke. Ti so nam omogočili še častnejšo zmago s svojim možatim nastopom. Ves silni napor in vsa strastno neumna agitacija od strani klerikalcev ni nič ' pomagala. Klerikalci so padli neusmiljeno z obema kaplanoma vred, kakor ščurki v lonec. Ko so klerikalci videli, da s poštenim bojem ne zmagajo, skušali so napraviti razdor v naših vrstah. V tem oziru so se posebno odlikovali neki junaki, ki slišijo na ime dolgouhe in skokonoge živali. Le-ti posestniki, preveč razsvetljenih mož-gan, so pridobili par marijonet brez lastne misli, in ž njimi ustvarili strančico (11 po številu), ki služi v zabavo vsem inteligentnim Žirove cm in se imenuje: Zajčje-klerikalna stran- ka. Ki smo pomeril i vso to klerikalno revščino med smetje, zmaRali smo v III.razredu s skoro sto glasovi večine. Kavno l.ako smo tudi v 11.razredu častno dvignili svoj prapor ter pokazali na-zadnjakom, da v Žireh prehaja čas zanje. - Na Dobračevi smo z navdušenjem ustanovili "Kmetsko hranilnico in posojilnico", ki se pridruži k "Zvezi slovenskih Zadrug" v Ljubljani. V tem oziru vsa čast industrijskemu notarju g.A.Pegan-u, ki je prišel v Žiri in vse podpise poveril popolnoma brezplačno. Hranilnico in posojilnico je poklical v življenje vrli neš budi tel j jurist g. Ivan Kavčič, ki med nami deluje in nas spodbuja z vso svojo eneržijo k osamosvojen ju in pravemu napredku. Ako bi bilo povsod posejanih nekaj takih mož, kakor je on, potem bi bilo kraalo s kle-'rikali zrnom ob tla. Klada generacija je pri nas že itak popolnoma antiklerikalnega mišljenja. To pa seveda jezi in peče srborite rimske sužnje in one duševne pokveke, ki prejemajo vsakdanjo krmo iz "Domoljuba", "Bogoljuba" in "Slovenca" in koji najvišjo svetlost in modrost, prinašajo "od. dr. Aleša Usehičnika" filozofičnih člankov v "Rimskem katoliškem obzorniku." Naj uganjajo klerikalci, kar se jim poljubi, kolo časa se vrti naprej in ne ustavi ga nobena sila. "Mi vstajamo ponosno in samozavestno", klerikalizmu pa pada moč, nič ne pomaga vpitje petelinčkov, ki med nami sejejo prepir, razdvajajo naše ljudstvo in ga tlačijo v duševno temo. Tudi. danes 25. sušca je vpil kaplan iz prižnice, toda njegovo bevskanje je tolklo njega samega po zobeh nazaj, mi. se na to več ne oziramo« Še celo všeč nam je. rti. se pa združimo v krepko bojno falango in čvrsto v boj za duševno in gospodarsko osamosvojitev kmetskega stanu, premisijujmo, berimo učimo se. Pokažimo hrbet hinavskim in kričavim ljudskim sleparjem. Le v samopomoči je rešitev. Živel gospodarski napredek in misel svobodna! (Notranjec, 28/03-19o8. (Hej še ŽO '4-, s t.'/'t-rtl ) Dr. TAVČAR lil ŽIROVCI_ Včasih so bili dr. Tavčar in Žirovci zelo veliki prijatelji. Mislili so Žirovci onstran vode, da jim bode dr.Tavčar vse izposloval. Sejmišče in drugo je bilo sporna točka - po Tavčarju, so govorili zagrizenci, da bodo vse dosegli. Sedaj je vse določeno glede sejmišč - dr. Tavčar pa menda zahteva od Žirovoev '/00 K - dobro, - plačajo jih pa naj samo njegovi, prijatelji - nikakor pa ne, da bi se ti stroški plačevali iz občinske blagajne. (Domoljub, ll/d6-19o8) I Z Zl ROV Stavba nove cerkve dobro napreduje. Pred kratki* je zaplapolala z vrh zida slovenska zastava v znamenje, da je zidovje dospelo do vrha. Zdaj s* bo začelo staviti podstrešje in upamo, da bosta do zime pod streho oba zvonika in cerkev. - Pre cesija sv. Rešnjega Telesa dan je bila lepa. L* to nam je v oči padlo, da se je.niso udeležila tukajšnja gasilna društva in pa gg. orožniki. Zakaj neki ne? Ako se po mestih celo uradništvo udeleži te procesije in ako se drugod tudi gasi' na društva udeleže, bi pričakovali tega tudi v Žireh. - O železnici se mnogo govori. Žirovci. želimo, da se našega kraja ne ogne, ker tako 0» .1.juden kraj kakor Žiri, pa tako daleč od prome' ta, se malokje dobi. Zanesemo se na pomoč naši*1 poslancev, ki nas bodo podpirali v tem oziru. (Domoljub, 2V06-19o8) NOVA CERKEV V ŽIREH__ Upati je, da bode po dolgih prepirih dobila leP* in dobra župnija Žiii tudi krasno novo cerkev. Na stresj u že stoji sedaj zastava. Z božjo pofl0' čjo bode gotovo tudi nadaljno delo se moglo do' vršiti. (Domoljub, 16/0»-19o8) IZ DOBRAČHIVK PRI ŽIREH_ Pri nas smo napredni! Vse napreduje, a napredu' je tudi. posurovelost mladine. Od Stare Vasi do Sela skozi Dobračevo je skoraj ni sobote ali ne' del je, da bi pošteni ljudje mogli mirno spati ponoči.. Kaljenje nočnega miru je na dnevnem (oziroma na nočnem) redu. V noči od 11. na 12» julija so ponočnjaki tako rogovilili, da bode stvar prišla pred c.kr. okrajno glavarstvo. Prl poročamo merodajnim oblastem, da naj nemirneže eksemplarično kaznujejo, ker se babajo: Saj 19* ko delamo, kar hočemo, saj nam nihče nič ne na' redi. Med razgrajači je bil tudi eden, ki je vojak in so ga od vojakov poslali na dopust; ra* košnje. Lepa "košnja" to! Vojaška oblast želi ustreči, kmetu, ki delavcev potrebuje; vojaki P8 nam bodo to prostost zlorabili v nadlegovanje mirnih ljudi? Orožništvo ga je naznanilo na r«| giment. Pri dohodu ga čaka kazen. Mi pa pričali' jemo rai.ru in ako ga ne bo, zagotavljamo, da n0 bomo molčali! (Domoljub, 23/07-1908) IZ ŽIROV________s Pred dobrim letom se je ustanovil v Žireh "SoK"' Vkljub nasprotstvom in ugovarjanjem od. strani nazadnjakov, je "Sokol" mirno in počasi, stopal korak za korakom naprej, delal si. pot v bodoč- i °st. Spomlad i leta 19o8 si je postavil temelj za Vo0 dom in sedaj se že dviga ponosna stavba "Okolskega doma", ki bode ena najlepših v naši Olini. "Sokolski dom" v /ireh je ponos vsem lovencem, ponos največ nam Žirovcem. "Sokolski je jasna priča, da v Žireh ni še prevladal Un nazadnjoštva, da so Žiri še napredne in da °e je prav zdaj začelo svitati, da žari, da se J&sni. "Sokol" v Žireh vaoi vas, bratska društva ' cenjene prijatelje, zavedne narodnjake: pri-itite k otvoritvi prvega "Sokolskoga doma" na oJ-ovonskera dne Jo. avgusta v Žiri, da povečate 8 avnost, da pokažete, da imate simpatije tudi 0 Priprostega naroda, do naprednih Žirovcev! "a zdar; •^-J2£il_iki otvoritve "Sokolskega doma" v Žireh Priredi Sokol tamkaj veliko sokolsko slavnost dne oq in 3o. avgusta. V soboto zvečer je slav-n°stna predstava in sicer vprizori dramatično društvo brat", del v Idriji narodno igro s petjem "Deseti Po igri komerz v "Sokolskem domu". V ne- Sokolskem Ob lo. jo sprejem gostov, ob Jo zjutraj je sestanek ob 8.uri. v 0rnu", odkoder se napravijo mali izleti po ži-r°Vski dolini l,ri slavnostna otvoritev "Sokolskega doma", otvoritvi skupni obed v "Sokolskem domu", P°lu 3. uri popoldne skušnja za proste vaje, Poln 4, popoldne telovadba, ki bo obsezala sledeč let ob izva ece točke: a) proste vaje za izlet prihodnjo o v Belgradu, b) vaje s praporci izvajajo oddelki, c) orodna telovadba vzornih vrst, Proste vaje naraščaja, e) skupine na bradlji ženski d) Ja žirovski Sokol. Po telovadbi velika narod- na vsakem da veselioa na prostem. Slavnost se vrši ob vremenu in se bratska društva prosijo, vpoštevajo slavnost v Žireh pri določanju v°jih Priredi). ^eean, ve sokolski dom" v Žireh so darovali: g.Alojzi j notar v Idriji, iz neke kazenske noravna-2o K; g.V.Paleček, trgovec v Gorenji vasi 11 K? gdč. Juli Kopač, daroval ob priliki zleta kranjskih sokolskih društev nač. Julij Novak 0 K» ta stari "Modrijan" 4 K; gdč. Nožika Na-Pjlic 1 K; Vsern darovalcem prisrčna hvala! Dobi- "inogo posnemalcev! (N°tranjec, 01/08-19o8) IZ ■iaa zadnji dopis v "Domoljubu" je občutno zbodel * 9re tistih ponočnih nemirncžev, katere smo ■ zadnjič vzeli na piko. Mi pa pravimo: Po-6ho v. °e sadržite, kakor se pravim fantom spodo- hoči aP°Jte, ako hočete: zavoljo tega vas ne bo Preganjal. Toda mirne ljudi, ki. vam nič n°bed en e,)0» P1'! miru pustite in potem vas bomo tudi mi v miru pustili. Mi znamo potrpeti, toda tudi našega potrpljenja je enkrat konec! Zato, ako bo treba, bomo v prihodnje take rogovileže s polnimi imeni v časopisu razglasili v sramoto njim in pa dotičnim vsem, kjer so doma. Za danes omenimo samo to, da sta dva izmed tistih prišla dno 31. j ulja ob 5. uri zjutraj v neko hišo in na način, ki je omikanega človeka nevreden, dajala duška svoji jezi zavo Ijo zadnjega dopisa. To sta bila fanta F.R. in A.B. Za danes jih imenujemo samo z začetnimi, črkami. Omenjeno bodi tudi, da verno, kaj je eden izmed teh "dveh nedavno pretil ... Da bi ga torej, ker imamo priče za to, lahko tožili zavoljo nevarnega pre-tenja. Toda za danes naj zadostuje samo to. Mi nočemo nikogar izzivati, toda proti krivici se bomo vsekakor odločno branili. (Domoljub, 06/08-19o8) NOVA OllRKl.CV V ŽIREH__ Ker je najmanjša povodenj pridrla v staro župno cerkev v Žireh, odločili so se za novo zgradbo, ki je skoraj dozidana do strehe. Darovani denar pa je pošel, in nevarnost je bila, da se ustavi nadaljno delo. Je pa stara, bogata ustanova domačina Selaka, namenjena za šolo in cerkev na Ledinici pri Žireh. Vsled opetovanih prošenj je sedaj dovolilo ministrstvo za uk in bogočas-tje, da se iz te ustanove za novo župno cerkev porabi 60.000 kron. (Domoljub, 27/06-19o8) Zagotovljena je Žirovcem nova cerkev. Denar, ki. so ga dala dobra srca, je pošel, ko se je cerkev dozidala še le do strehe. Bali so se,da se ustavi nadaljne delo. A na prizivanje naših vrlih poslancev je gosp.župnik dosegel, da je ministrstvo dovolilo poravnati 60.000 K od. ustanove Selakove za zidavo nove cerkve v Žireh. (Domoljub, 03/09-19o8) IZ ŽIROV__ Na angelsko nedeljo so tukajšnji "Sokoli" in njih somišljeniki obhajali otvoritveno veselico svojega "Sokolskega doma." Zirovska občina se hvali, da je napredna, a žalibog napredna v slabem« Že pri otvoritvi "Sokolskega doma" se je pokazalo, kaj imamo pričakovati dobrega od te vrste ljudi. Ko so se ljudje zbirali k sv. maši, tedaj je sokolske gospode mrgolelo po cestah, da človek skoraj skozi ni mogel. Radoveden je pra-šal eden ali drugi: "Kje bodo ti ljudje danes pri maši?" - No, pa tem ljudem o maši govoriti se ne izplača: saj vemo, kje smo in koliko je ura odbila! In otvoritev sama? Kakih jedrnatih govorov, kot so pri naši stranki ob podobnih prilikah v navadi, tukaj nisi čul. Glavna stvar je bil plen in pa komedije, ki so privabile obilno ljudstva. Na plesu je bilo baje kakor v peklu! Okrog "Sokolskega doma" - to bi vedeli povedati tisti, ki so tam blizu doma in so bili hočeš-no-češ priča prizorov, ki se spodobnemu človeku gabijo. Čudimo se dekletom, ki so nastopale pri telovadbi v hlačah. In to navadna kmečka dekleta. K taki telovadi)! puščajo starši svoje hčere - dorasle in nedorasle - in se potem še hudu-jejo, ako jih kdo zavrne, češ da nimajo pravega verskega čuta! In taki telovadbi in takim "Sokolom" na čast je viselo samo v "klerikalni" vasi Žiri trinajst zastav! 'Po je torej tisti hvali sani "klerikalizem" ki je dozdaj igral v Žireh tako hinavsko vlogo! Hvala bogu, da se jo začelo daniti. Zdaj lahko vsak; trezen človek napravi jasen račun. Mi kličemo: "Kar je se dobrega v naši občini - skupaj! Kar nas je vnetih za pravo Slovensko Ljudsko s trapko, podajmo si prijateljsko roko preko vode in bodimo eno z svojimi somišljeniki na Dobračevski strani! V slogi je moč! Naši nasprotniki se združujejo in ne pre-šajo, ali je kdo doma tukaj ali tamkaj. Vsak jim je dobrodošel, samo da je njihov. Ali bomo mi delali drugače? Tu ne velja več: držati z vasjo, ampak držati z našo vrlo Slovensko Ljudsko Stranko na Kranjskem. In ta S.L.S. ima še dovolj svojih pristašev tostran in onstran vode. (Domoljub, 10/O9-I908) IZ ŽIROV___ Sami odlični gostje nar- obiskujejo v Žireh. V sredo, dne 16. t.m. je prišel gosp. deželni odbornik, dr. Evgen Lampe v spremstvu gosp.nadinže-nirja in državnih poslancev dr. Žitnika in Gosti-nčarja ter deželnega poslanca gospoda Lavrenčiča ogledat si projecirani vodovod na Dobračevi ter izpeljavo ceste skozi Goro po Brekovcah. V gostilni na Dobračevi se je zbralo lepo število naših mož, ki so gg, poslancem povedali svoje želje in težnje. Dobračevski vodovod je zagotovljen in cesta skozi Soro se bo pričela v najkrajšem času graditi. Tako delajo naši poslanci, ki za ljudstvo nimajo samo besed, ampak tudi delavne roke. (Domoljub, 01/lO-19o8) IZ ŽIROV__ GG. profesorji iz Idrije 00 začeli hoditi v naš Sokolski dom predavat ob nedeljah popoldne. Res nam sicer manjka enega gospoda kapelana, toda takih profesorjev, ki ob 2. popoludne, ko je v cerkvi krščanski nauk, v Sokolskem domu svoje "nauke" oznanjajo - za take profesorje se zahvaljujemo in naj si bodo tudi doktorji ali kar no- čejo. Seveda je poslušavcev malo in še ti samo tisti, ki so zagrizeni pristaši "svobodomisels*' va". Po zadnjem predavanju g. prof. Bevka se je govorilo: "Ne, k taki pridigi pa ne pojdem veči potem niti h Kamšku niti k Bohaču več ne smem"-Gospod profesor je namreč govoril zoper - alko-" hol. Mi priznamo, da bodo gg. profesorji povedi li marsikaj koristnega (saj kaj takega se l8' hko tudi po knjigah bere); vemo pa tudi, da bod' včasih po mrvicah, včasih po velikih kosih dro"' li svojim poslušavcem in poslušavkam hrano bre&' verstva. Zato se razume, da kar je trezno misl6' čega pri nas, ne hodi in ne bo hodilo zajemat svojo modrost v naš Sokolski "pekel". Kako pa ima naš občinski sluga pravico ob nedeljah, ko stoji kot uradna oseba pred ljudstvom, vabiti in priporočati obilno udeležbo k torn predavanji - o tem bo sodilo si. c. kr. okrajno glavarstvo' kateremu smo zadevo pojasnili. (Domoljub, 29/lo-19o8) IZ ŽIROV__M V nedeljo dne 8.novembra bo predaval v Sokolskem domu g. profesor Matija Pire o temi "SolD* čni sistem". Predavanje bo jako zanimivo in p°' učno za vsakogar, želeti je, da se ga vdeležij" vsi samostojno misleči in napredni Žirovci. Kle' rikalce pred vsem kaplane ta predavanja silno jezijo. Njih jezo je lahko umljiva. Klerikalci od prvega do zadnjega se nobene reči tako ne bojijo, kakor prave nepristranske ljudske izobrazbe. Oni vedo predobro, da je ravno ljudska nevednost njih prvi in edini pogoj za obstanek-Kadar se ljudstvo zave, da prične temeljito mi' sliti ter z lastno glavo soditi, potem je z njih vlado pri kraju. Samostojen in zaveden človek se ne pusti od ni' kogar voditi za nos, on presodi in pretehta vsako stvar sam, ter ne veruje in ne zaupa kar na slepo nikomur. In takih ljudi se oni bojijc' kakor bosonog pastir modrasa. Kdo bi jim zame--ril, če bi vodili pošten in odkritosrčen boj 2 nasprotniki. Toda njih orožje je laž, zavijanj61 denuncijacije in škodoželjnost. Odkritega boja se ogibljejo, kakor malopridni paglavec šolskeS8 pouka. Ako je kdo klerikalec, potem sme stori^1 vse prestopke nravnosti in poštenosti, pa je ™| dar vzor človek in dober katoličan. Vsakega na' sprotnika, tudi najboljšega in najplemenitejše^ človeka pa skušajo oškodovati ter ugonobiti. $| tus je učil ljubiti tudi svojega sovražnika, ofl1 pa hočejo z bojem, z ognjem in mečem pobiti na' sprotnike. Znani dopisnik "Domoljuba" skuša šk0' dovati občinskemu slugi, ki opravlja svojo slu*' bo jako vestno in korektno, ter je sploh vse- stransko dober in napreden človek. Ker je mož Pošten, /,ato mu tudi sikanje klerikalnih gadov ne more škodovati. Zaganja se "Domoljubov" dopi-Sun tudi v g. ravnatelja dr. 3evka, ki je toliko Požrtvovalen, da pride v žiri brezplačno predaval;, dočim ne stori nizkotni dopisun niti za dobro Plačo kaj koristnega. Zaletava se v predavanja sploh. Mi pa tukaj kličemo ter vabimo javno te-Sa agitatorčka, da naj pride sam k predavanju 111 naj stvarno polemizira, ako pa tega ne upa, Pa naJ to duševno revše molči. Travi da se kaj tudi vi j Te ki Ga dobi tudi v knjigah. Ho cerkveni nauki so v knjigah (in s temi knjigami je vse popla- foda n.j l.no). Cemu pa potem on vabi ljudi v cerkev? vredno z njim se prek!jati, kajti človek, eli škodovati bližnjemu, je nizek. On tro-v 'Domoljubu", da imajo ta predavanja namen, bi , kos za kosom vero iz src. slušateljev. To Prosimo vas, kakšno vero pa imate vi? le la?, Ako je kdo antikrist (nasprotnik Kristusa) ste to Gotovo vi klerikalci, ni jih na svetu, ki bi Kristusovim naukom toliko nasprotovali, kakor Vi. Nasprotniki ste vsakega napredka, nasprotniki izobrazbe. Lani 0 kmetijstvu, in ravno kaplan Perko je bil tis-t:L' ki ga je preprečil. Tak prijatelj je on kmeta! Tistega kmeta, ki klerikalce doji in go-Ji kakor; Siti mi je imel tukaj biti poučen tečaj gada na prsi!). Tudi letos skuša prepre-, , Plavanje, pa ga ne bo! Mi hočemo luči, ?ani, zaveže si oči," - pravi, pesnik ' stol. oči 1! i esnico ljubi, ušes jej ne maši! Kdor pa rani, zaveže i otnega spanja odpiramo in odpremo tudi mi (N°tran, Jer;, 07/11-1908) ZIKI Klerikalni agitator pred sodiščem. Martin Šub.ic, po domače "Žvižga", je jako vnet in odločen mož "katoliškega" naziranja. Po vna-njosti kakor po delih nas skoro spominja "višjega, pastirja" Antona Bonaventure. Mož se ne boji tudi javno izraziti svojega "prepričanja", meni še celo, da stori dobro delo, ako nesramno in brezmiselno kriči proti naprednjakom; zasra-muje Sokole itd. Na ta način je blatil dve naj-odličnejši, odločni in pogumni sokolići v Žireh, vpil je po javnih potih in shodih, da so sokoli in sokolstvo največje pohujšanje, da se sokoliće nespodobno vedejo itd. tako dolgo, da so postavili tega klerikalnega moralista pred sodni-jo. Tožnici je zastopal gospod notar A. Pegan. Toženec je skušal dolgo časa dognati resnico govoričenja, ker pa mu končno tega ni bilo mogoče, ker je bilo vse skupaj budalasta hudobna izmišljotina, je bil konečno obsojen, da mora povrniti vse pravne stroške (ki bodo za njega ogromni), dati preklicati v časopise, ter plačati za Sokolski dom 8o kron. Tako je postal zagrizen nasprotnik podpornik sokolstva. Omejenemu in nevednemu "žvižgu" ni zameriti, ako je klobasal take oslarije. Delal, je po svojih nazorih in postal, žrtev razmer. Zakrivila je to klerikalna vzgoja, oni duh, ki vlada med klerikalci, ki navaja svoje pristaše v blatno temo nizkotnega življenja. Moža je poučeval in dražil kaplan Perko in mu s tem nakopal večjih stroškov. Mi želimo mnogo tako vzornih klerikalnih nasprotnikov. Mož je baje tudi član "Kat. slov. izobraževalnega (pravilno poneumnevalnega) društva", kaplanu in. klerikalcem pa čestitamo. -Do brač e v ski vodn jaki so vsi suhi, treba je tudi sedaj v mrazu dovažati vodo v sodih, in to trpi že celo leto. Potreba vodovoda je velika, kakor le malokje. Poslanci in drugi odločujoči faktorji naj bi se vendar ozirali na resnično potrebo, ter naklonili podporo tam, kjer jo je treba. - Volitve so pred durmi. Kmalu bo treba stopiti na volišče in pokazati svojo barvo. Videlo se bo znova, koliko je razumnih ljudi in koliko brezmiselnih šlev. Kdor bo volil na komando iz farovžev, je neveden ali omejen, ali pa hinavec. Vsak kdor ljubi svoj stan ter je samozavesten človek, bo volil može sebi podobnega, ki pozna težnje in potrebe kmetskega stanu, ter bo znal tudi iste zastopati. - Domačo "vzajemno zavarovalno družbo" snujejo v Žireh. Sprevideli smo, da ravno pri zavarovanju gre dokaj tisočakov v kremplje tujih kapitalistov, ki so za nas popolnoma zgubljeni. Doma pa primanjkuje denarja za vsakovrstne koristne naprave. V nedeljo, dne 22.novembra 19o8 bo ustanovni občni zbor, kjer ce pregledajo ter prirede pravila, de se potem predlože vladi. V sosednih Rov-tan imajo podobno družbo že nekaj let, ter so z uspehom jako zadovoljni« Zato smo se tudi mi odločili, da jo ustanovimo. Želeti je le, da se, kadar zadobirno postavno dovoljenje, zavarujejo vsi posestniki doma in prenehajo podpirati tuje dobičkarske zavarovalne družbe, ki se okoriščajo z našo nevednostjo. Sploh bi se bilo treba tudi kmetom povsod, in vselej postaviti na lastne noge, položaj kmeta je težak in brezupen v sedanjih razmerah. In od nikogar drugod ni pričakovati odrešenje, kakor od samega sebe. Izobraževati ne je treba gospodarsko in politično, pomagati vzajemno zadružnim potom do boljših razmer. V neumornej agilnej in providnoj delavnosti in vzajemnosti je pomoč. Korak za korakom je treba stopati naprej k popolnosti in samoosvoj itvi kmetskega stanu. Proč z lenobo in nevednostjo. Skušajmo dobro delati, modro gospodariti in drug drugemu pomagati in dosegli bomo ,;otovo nekaj. (Notranjec, 21/ll-19o8) IZ ŽIROV_ Somišljeniki tukajšnjega sokolskega društva so zopet lahko ponosni na neki "junaški" čin, s katerim so se znosili nad enim izmed naših. .Ove "Sokolići" sta tožili Martina Gubica iz Žirovskega vrha radi razžal.jenja časti, ker je - govoreč za drugimi ljudmi - trdil, da. sta ne pri telovadni oonašale na nespodoben način. Obsojen je bil na 245 kron globe, ker svoje trditve ni mogel dokazati. Hi ,ja ne zagovarjamo, ker, kakor se je izpričalo, dejanje ni bilo resnično - in na dobrem imenu po krivici škodovati se ne sme niti svojemu nasprotniku. Vendar trdimo to-le (in toga prepričanja je z nami vred ogromna večina naše občine): že samo to dejstvo, da sta obe tožite-ljici izmed najbolj strastnih "Sokolio", jih postavlja v očeh ljudstva v neprijetno luč. In to, da jima ni bilo dosti, da je obtoženec v listih preklical svojo trditev, ampak d.a sta nav-zic temu hotele strogo uveljavo zakona, nad njim: to dejanje se nam ne zdi posebno "sokolsko". Ako mi občinskemu slugu, ki o"ojo uradno službo izrablja v agilatorične namene, nekoliko stopimo na prste, že kriči vse sokolstvo o denunciranju, čoš, da ga hočemo spraviti, ob kruh. Ako pa njihovi pristaši, našega moža, ki z revno hišico in z malo poljem visoko v hribih komaj preživi sebe in svojo družino, takorekoč do kosti objedo: to je pa vse prav in dobro, kaj neV Zato pa -"Sokoli" in "Sokoliće" - smo vam že klicali in vam še kličemo: Vaše društvo nima podlage med našim ljudstvom in je tudi ne bo dobilo. Prevelik "Sokolski dom" ste si sezidali. Samo enkrat je bil poln, pa menda nikoli več ne bo. Ob veselicah in prireditvah gledate vedno ene in iS«! obraze pred seboj in še teh ni veliko. Pa če boste delali tako, bo tudi takih vedno manj. D°' za katerega ste delali tlako ob nedeljah, ne W imel sroče, ampak, bo prej ali slej prešel v tujo last in služil drugim namenom. Naše mlado ijl izobraževalno društvo na Dobračevi pa se krepk" razvija in to vas bode v oči, da stresate svojo jezo, kjer morete. A prepričani bodite, d-8 ga ne boste zatrli. Društvo bo delalo prej ko slej dosledno po svojem programu: mirno, a odl°' no in vztrajno. Iz žirov. Znani notranjski listič se z dne 7« novembra zaletava v nekem dopisu v nas, češ da se ne bojimo nobene stvari bolj nego nepristran' ske izobrazbe. Toda boji se najbolj "Notranj-čev" dopisunček. Revče nima miru, odkar smo si ustanovili katoliško izobraževalno društvo. Zakaj se bojite društva in ne pustite, da se izobrazimo. Zakaj se strašite vsakega shoda naše stranke, katerega bi najraje razbili in zborov«' ce pregnali. Bojite se, da dalje ne bi ljudstvi spoznalo resnice in bi ga vi še dalje farbali) kakor doslej. O veri. in Kristusu pišite, o tem pa kar molčite. Poznamo vas in vaše pristaše ter dobro vemo, koliko vere imate. Pustite nas pri miru, raje živimo še dalje v temi, kak"' da bi gledali vašo brljavo luč. (Domoljub, o3/12.19o8) IZ ŽIROV____/ "Domoljubov" dopisnik se zaganja znova v Sokol6' Na vsak način bi Sokole rad naučil krščanske ljubezni, katere klerikalci niti od daleč ne P0' znajo ali se vsaj po njej ne ravnajo. Prijazni prijatelj, kaj ne, to bi bila lepa, da bi sok°^' stvo podpiralo Vaše nevedne pristaše? Vsak oS^ bi potem obrekoval in blatil nasprotnike, ako 51 mu le ta potem še za to nagrado dajal. Toda 8°1 koli niso tako neumni. Ako se vam radi obrekoV«' nja oškodovani "žvižga" smili, pomagajte mu mi, saj je vas pristaš. Vasa logika je res o* na. Ako bi sokoli klerikalnim osmukancem podpore dajali, kakor Vi želite, potem bi. se km&l1' izpolnila Vaša želja,da bi "Sokolski dom" proP"' del. Za zdaj pa Vas prav nic ne skrbi, kaj bo njega, ker niste zanj nič prispevali. Pravite, da je "Sokolski dom" prevelik, in da ga sokol1 ii ne morejo napolniti. Kar preglejte svoje "čuke kterih ni vseh skupaj toliko, da bi napolnili eno Zajčevo sobico. Kar se izobrazbe tiče, Va* bodi povedano, da se je klerikalci bojite bolO kot miši mačke. Vi izobražujete svoje člane V •umnosti in brezmiselnosti. In se to delate ° ritp, dostojne polemike se bojite, bojite -°sne sodbe. Sokoli pa nastopajo javno, njih Pred. žira avanja so javna. Vsak lahko pri njih polemi in se prosto razpravlja o vsakem predmetu ln tja se Vi ne upate. V cerkvi, kjer ščitijo zakoni in v zaprti sobi. se lahko farbajo dušev-ni revčki.; Vaj ne do? Misleči ljudje se pa ne dajo. Tudi v Žireh se siri. in nastopa zmago-noano res Vsa Vaša ako more niča in"misel svobodna". In zaman je jeza, in Vi opravljate Sisifovo delo, Mislite, da jo boste iztrebili. Mihce ne vdahniti življenja in mladosti umirajočemu truplu, vse kar je preživelo, propade ter iz-Sihja. Na izpraznjeno mesto pa prihaja novo buihejše življenje. Tudi slovenski kmet bo nekoč spregledal kljub svoji konservativnosti. In takrat bo zapodil klerikalce. (Notranjec, l2.12.19o8) v našem mladem izobraževalnem društvu na acevi smo ustanovili telovadni odsek! Kdo bi il mi «i • ASU» da je kaj takega mogoče v Žireh, ki Po svetu znane kot liberalno in brezverskc. Naše »it* urtistvo, ki dobiva ' šezdaljo več somišlje-k°v in prijateljev, je priča, do svet po kri-. s°di o Žireh tako slabo. Ravno nasprotno peo t ,r v ' nasi občini ima dobra stvar ogromno ve- °iho Za aed.el va z, seboj. Dokaz temu je to, da je zadnjo JO občinski slugo kljub prepovedi, glavarst- zopet oklica! pred cerkvijo prodavanje v tio- °lskpm a„ ■ .... oomu i,n se sam iz svoje .iniciativo ^a,r ajbolj toplo priporočil obilno udeležbo. m davat Sa Kr?; z i vel .i "» zanj dovolj velika kazen Ux niti o ' 1 kaJ mislite, koliko jih je prišlo? 11 prejem vred. jih je bilo - osem! Mi bi slu-'isnlko še enkrat tožili, na glavarstvo; ne bo|no ga, ker je blamaža, katero je do- izku; niti Prepričani smo, tvno županstvo ne oo več po- alo na ta način metati svojo veljavo ob a srno °okolstvu nasprotni, zato ker vidi- *,hsi Sokoli ne delujejo po načrtu, po katerem - 1 o j. moralo delovati pravo Gokolstvo. Vsi lamreč, da je našemu Gok.ol.stvu poglavitni 1'ei °vadbE Lzruvati ljudstvu katoliško vero iz srca. Ju v0: hočete )a in izobrazba sta jim le pripomočka, Poslužujejo, da bi nezavedne ljudi spra-na svoj lim. Zato se bomo s tem društ-Vedno kosali v poštenem boju. Sokoli, ako ki biti res izobraženi, pel. ji to zoper nas Ali je pa to pošten boj, ako naše ko mirno iz cerkve gredo po javni "čuki" in drugimi lepimi pr: P0š^n b0.j, ^denisV ' cSst. •-» nehrulite ■""ki? c so bo eden izmed, teh moral jati pred. sodiščem: zakaj, ako mirnim potom ne bomo dobili ini.ru, ga bomo Iskali pred sodiščem. Nič ne bi zamerili tem ljudem, ako bi lepo ponižno spoznali, da so v grozni, manjšini in se lepo tiho pripravljali na to, da morda kdaj večino dobe. Toda, da se teh par oseb, ki se prištevajo k Gokolstvu,repenči po .(.'ari, kakor da bi bila vso dolina njihova, - to so nam že ne zdi več smešno, ampak predrzno. Bodite vendar tiho in pri miru ko vidite, da kar je poštenega ljudstva v fari, vas ne mara. Ako bi mi imeli tako velik del ljudstva zoper sebe, kakor ga imate vi, bi pač z vsemi močmi delali za svojo stvar, a bi moško nastopali še-le potem, ko bi si večino priborili. Ljudje so že siti vašega vsiljevanja in splošna sodba je, da na svetu ni tako vsiljivih ljudi, ki bi svoje Sokolstvo tako ponujali ljudem kot žirovski Sokoli, Bodite torej lepo mirno v svojem domu, ki ste si ga sezidali, po fari pa nikar ne rogovilite preveč, ker s tem škodujete svoji lastni stvari. To so naši nasveti, ki smo vam jih dali. .Dali smo vam jih pa zato, ker vemo, da se ne boste po njih ravnali. Kajti ko bi vi mirno, tiho, a odločno delali za svojo stvar, bi vaš vpliv rastel med ljudstvom - in to bi bila naša škoda. Zato pa rajši vidimo, da kažete svojo "laži-izobrazbo" na fantalinovski način, ker s tem odbijate ljudi od sebe in pripomorete k naši stvari več, kakor bi zamogle naše še tako lepe besede in vabila. (Domoljub, 17.12.19o8) ŽIRI______ Nov odsek. - Na delo! Novembra meseca se je tudi v Žireh ustanovil telovadni odsek "Katoliškega izobraževalnega društva". Pri ustanovnem občnem zboru je predaval brat kaplan Perko o organizaciji katoliških mla-deničev, nakar se je izvolil, odbor, ki je sledeče sestavljen: Josip Vončina, predsednik, Matija Cankar, podpredsednik, Matevž Malovrh, blagajnik, Matija Erznožnik, tajnik, Alojzij Peternel in France Erznožnik, odbornika, V vaditeljs-ki zbor so izvolili: Matija Cankarja za načelnika in Josipa Vončino za podnačelnika. Telovadcev je dozdaj 18. Kajneda, gospod urednik, da Vas bo ta vest morebiti bolj kakor marsikatera druga razveselila? Žiri smatrajo za trdnjavo liberalizma, kajti semkaj se je zaneslo strupeno seme brezboštva v jako obilni meri. Skrajni čas je bil, da so se tudi na Žirih ojunačili pošteni fantje, ki se ne dajo od sirovega liberalizma terorizirati in so trdno sklenili storiti vse, da se ideja združevanja krščanskih sil tudi pri nas ukorenini. Roji nos no plašijo, saj vemo, kako je bilo dru- god, pa so se vendar liberalne postojanke podrle, tako dn zdaj dan za dnevom padajo pred ogromno čelo zavednega ljudstva« Dal Bog, da tudi mi prospevamo in z orožjem izobrazbe ter fantovske poštenosti preženemo megle in temo bogapozabljenosti! Na zdar! (Mladost, 19.12.19o8) IZ ŽIROV_ Visoki kurs izobrazbe srno dosegli v Žireh, odkar imamo "Katoliško izobraževalno društvo" na Dobračevi. Le naj se skrijejo pred nami vsi učenjaki, doktorji in profesorji. Čujte in strmite! Člani našega izobraževalnega društva dobivajo poročila iz samih nebes. Tam nekje, baje v Ho-tederšici, živi živa svetnica, ki se vsaki dan zamakne v nebo, ter prinaša poročilo z nebeškega dvora. In dični član katoliškega izobraževalnega društva I.Zajec je bil tam, ter je sam na lastna ušesa slišal poročila iz nebeškega kraljestva in on to oznanja in predava to članom tega idealnega društva. In o blagor ubogim na duhu! Ti člani bodo srečni, če na tej, koliko bolj pa še na onej zemlji, pardon v "raju". Da, v resnici, je imelo čudovito hiter uspeh novo društvo. Mi. že poprej nismo imeli teh ljudi za posebno razumne. Da pa so zmožni takih budalosti, tega pa nismo mislili. Žalostno pa vendar resnično. Ako živi bolohavo babše v Hotederšici in fantazira vsled duševne pohabijenosti venske blodnje, ni to nič posebnega. Do pa se dobijo ljudje, ki take izbruhe bolne domišljije imajo za sveto resnico, ter isto se celo drugim oznanjujejo in to ljudje, ki stojijo no čelu "kat.slo v.izobraževalnega društva", je to vendar naj jasneji dokaz, da je to v istini pone-umnevalno društvo, kajti takih ljudij ne moremo več prištevati normalnim. Kaplanu Perku pa čestitamo na uspenih. Le brez skrbi bodite Perko, pravi poklic ste si iznrnli. Pri tako neumnih ljudeh so Vam bo še vedno dobro godilo. Slovenci pa le hitro vsi v taka društva, pa molimo in se pripravljajmo na nebesa, kajti na zemlji kmalu ne 00 več prostora za nas, ker nas bodo spod-rinili drugi naprednejši, razumnejši narodi, ki niso tako dostopni verskim blaznostim, kakor smo mi Slovenci! (Kotranjec, 24.12.19o8) IZ ŽIROV_ Pet naših Sokolov, ki so izzivali, oziroma dejansko napadli naše mladeniče, je že dobilo svojo kazen, jiiien bo sedel tri dni, eden je dobil zapora en teden z enim postom in trdim ležiščem, eden 2'\ ur zapora in lo K kazni, eden ravnota- ko, eden 48 ur zapora. Kar ste torej storili Martinu Šubicu, to se vam bridko otepa. Omenjam' stvar zato, da svet izve, koliko je vredna tis' ta "izobrazba", na katero hočejo biti zlasti žirovski Sokoli tako ponosni. Izobrazba brez verskega temelja vzgaja suroveže. Dokaz za to 2l dejstvo, ki smo ga navedli. Sokole je zagovarja' notar Pegan iz Idrije. Ze sedaj g.notarja prija' teljsko opozorimo, da naj on, kadar stoji kot zagovornik pred sodiščem, zagovarja stvarno ter naj njemu neljubih oseb ne vlači v razpravo, i*1 dobro premisli, kaj govori. Kaplan Perko mu je sicer zelo neljuba oseba, toda notar Pegan naj ve, da tudi on - dasi notar - stoji pod paragra' fom. S tem mu bodi povedamo za enkrat dovolj. - Žalostno je, da mora sodišče učiti olike tis-te, ki se na vsa usta hvalijo, da se prava olika nahaja le pri njih. Žalostno, toda potrebno.' S tem naj so vstvari pri. nas potreben mir, da bomo vsak po svojih močeh, kot svobodni avstril' ski državljani, razvijali in hodili dalje po P0' ti pravegs napredka. (Domoljub, 24.12.19o8) Leto 1909_j IZ ŽIROV_ boj na vseh črti napovedujejo klerikalci vsem, kteri se brezpogojno no klanjamo njim. Ni jim dosti, da snujejo politične organizacije, v koje lovijo ljudi brez svoje sodbe, od kojih so prvaki tako izobraženi, da nosijo svoje težK0 prislužene kronce v dar "zamaknjeni svetnici v lotedršici", od koje potem pripovedujejo s solzami v očeh svete historije (neumnost teh ljudi je sploh brezmejna). Ni dosti, da organizirajo te revčke na zunaj, treba jih napraviti vsestransko fanatične tudi na znotraj. Zato izrabljajo do skrajnosti lečo, spovednico in šolo. Ker je kaplan Perko že izbruhal iz sebe vse izrodke svoje plitve domišljije, zato je p0' vabil na pomoč nekega bradača "kozla" iz Škofjeloškega samostana, ki govori in napada poštene ljudi v cerkvi tako kakor pijane barabe v zakotni gostilni. Zvit je seveda toliko, da ne omenja z besedami oseb, samo opisuje tako, da vsi vedo na koga meri. Hinavsko lažnjivo podlo to človeče se boji imenovati, ker ve, da bi ga potem dotičniki tirali pred sodni jo, ter mu ji*1 dali po lažnjivem klepetcu, sploh ta družba ne upa nikjer odkrito nastopati, kakor sploh člove^' ki ima slabo vest ter se boji resnice in pravice bolj kot majev sneg solnca. No mi smo tem fa' rovškim kozličkom in petelinčkom vsekakor hvaležni, da delajo reklamo za nas. To je pokazala veselica na sv. Štefana večer v "Sok.domu", pri koji je bilo toliko občinstva, da se je vse tr" lo> dasi ,je dvorana prostorna kot nobena druga v Zireh. Veselica je tako vsestransko ugodno UsPela, da ,je nas vse presenetila. Bilo je najjasnejši protest proti napadom od strani nasprotnikov. Gosp.jurist Kavčič je v krepkih besedah orisal položaj boja med napredno idejo in temnim nazadnjaštvom v cerkvi, kjer bi se imela oznanjati ljubezen, se neti razdor in prepir, ta-k° da se mora to gnjusiti vsakemu poštenemu člo-Veku, najboljši odgovor na vse te napade bo, da se Vsi razumni občani združimo v boj proti tej 3v°jati na ta način, da delamo krepko in vztrajno za duševno in gospodarsko povzdigo nas vseh knl'iR. poslužujmo se toraj pridno časnikov in G, vdelezujmo se predavanj,,katera se vrtijo v l|„ , pok. domu" vsako nedeljo popoldne, sploh ^aStopajmo povsod samozavestno in samostojno vzorni ljudje in kmalu bo zmanjkalo prosto- ra za Dvornik cukavstvo. V tej smeri je govorilo še več tov, občinstvo je z burnim aplavzom pozdravljalo vse te govornike. - le vdarimo sc pr Jatelji, boj je potreben, iz boja izhaja vedno n°vo krepkejše življenje, kdor se boja boji in v nJem podleže zahteva "10]?a imeti kaj vspeha. Kjer ni boja, tam je mrt Vi3-0 in le veselo znamenje je to, da se bijemo B8a sabo. čuje se, da se priredi budi kmetijski poučen tečaj" 06 le W najobilnejse udeležbe; kmetsko-stro- ni vreden, da živi, tako nekako Jo večni zakoni, tudi trenje našega boja sa pouka sn še ni določen, želeti tle ž 1)0; kun ;ez vse potrebni. (N°tran Kmet. ioo, 02/01-19o9. Glej še ŽO 4, str.81-85). Kakt na JO -izobrazba naših sokolov. - brez strahu! lovadni odsek zelo lepo napreduje. To pa ooli liberalce sUno ti sv0 samo je ki mislijo, tla je Bog /lizanje ustvaril, do ondi razširjajo luč ae srno - in bomo delali na to, da postavimo izobrazbe. Ampak so se zmotili. Mi Pobudili aol^nSk0 °"]iko nasproti liberalni neoli kanosti. prosvete mora zatem- •'■'•hce u--nif Il;'canske in ljud "beralne leščerbe. 'i ko n aPfa o liberalci vpili, kaj so vse v Žireh •'uri avili; Slovenci so res že mislili, da so najbol. b,-, ^ n°oemo zdaj nekoliko to žalostno sve ti o-Opisn i--; , ° 1! Nedavno so našo telovad ce ob be- n dnevi, i - „< , D>fi u> -ko so se vračali nasi od krscanske- Paukr, 2i, » napadli. Začeli oo nas psovati in iz- dati, ni * asi so jim odgovorili, naj bodo dostoj- toH„ -. . . bu i- X1beralni kulturonosci so začeli se Jse r-iui-- dr,„ „ tjuoi. ^er ob belem dnevu niso mogli nič )o pa nek sokol mlajšega'. našega brata isto nedeljo zvečer ponoči napadel. Za te psovke in napade smo si iskali zadoščenja pri sodni ji in glej, izmed sokolov je eden, ki je bil najbolj zgovoren, prejel en teden strogega zapora s postom in trdim ležiščem, drugi 3 dni zapora, tretji 4-8 ur, četrti 24 ur in lo K globe, ostali pa nekoliko manj. Iz tega se pač jasno razvidi, kako visoka je tista izobrazba, s katero so nas osrečili žirski sokoli! Pa tudi arost in post nista liberalnim sokolom nič pomagala, kajti kmalu potem so napadli ponoči naš naraščaj, ko se je vračal od polnoč-nice. To dokazuje, da sokolom sploh ni več moč pomagati in je najboljše, če v lastni sirovosti in zatelebanosti poginejo. Zdaj pridno mažejo v "Notranjca". Da bi jim teknilo! Mi se zanje seveda ne brigamo in nas veseli, če se jeze. Skrajni čas je bil, da so se krščanski mladeniči združili. Vse pošteno ljudstvo je z nami, zato bodo sokoli ob svojem času že izgubili svoje peroti! Le počasi, pa vztrajno naprej po začrtani poti! Na zdar! (Mladost, 16.01.19o9) IZ DOBii/VČGVG PRI ŽIREH_ Prostovoljno gasilno društvo je imelo dne 6.t. m. svojo veselico na Dobračevi. Pri tej veselici je nastopil s predstavo tudi telovadni odsek izobraževalnega društva, kar nekaterim prenape-težem ni bilo všeč. No, treba se bo tudi temu privaditi. Privajajo se celo " Sokoli", ki sedaj napenjajo druge strune: namreč s prijaznostjo in sladkostjo hočejo fante zvabiti od našega društva k seoi. No, pa smo trdno prepričani, da so naši i'antje značajni mladeniči, ki dobro vedo, odkod prihaja ta sladkost! (Domoljub, 21/ol-19o9) Katoliški. Izobraževalci na delu. Napredujemo! Z vsem občudovanjem vredno naglico. Vedno bolj se uresničujejo Perkove besede: "Kdo bi bil poprej mislil, cia je v Žireh kaj takega mogoče" "Danes pa nas svet občuduje". To se je znova pokazalo v nedeljo 17. do 18. januarja 19o9. "Klerikalno bralno društvo" je priredilo veselico, na kojo so se zbrali vsi "odlični" pristaši klerikalcev cele občine, da razveselijo sami sebe ter se tako ojačijo aa nadaljni boj. To bi bilo vse lepo. Toda ko je vže popolnoči prispelo na to veselico nekaj fantov, ki niso bili njih "duha", je vzkipelo v "katoliškem" mravljišču. K fantom, ki so čisto mirno sedli krog mizo in naročili vina, pride nek "korajžen" fant v osebi kaplana P.Perka, ter zahteva, da naj plačajo vstopnino; fantje odgovore opravičeno, da se popolnoči vendar ne pobira vstopnina, ko je vse vspored veselice popolnoma izčrpan, v gostilno pa je prost vhod. Ker kaplan ni dosegel svoje neopravičene zahteve, pozval je svoje ljudi, naj udarijo po novih gostih. Nato pa vsi veseličarji kakor hipnotizirani, planejo po nedolžnih žrtvah. To vam je bil prizor klerikalne krščanske ljubezni do bližnjega. "Čuki", "orli", "sove", tretjeredniki sv. Frančiška, prepasani z vrvjo in škapulirjem, trci-jalke moško in ženske, z svetim duhom razsvetljeni, možje in njih žene, "zajci" in sploh vso zverine iz svetega brloga so se spustili kakor divji v svetem navdušenju po truplih nasprotnikov, odprli so ti ljudje, patentirani katoličani nože, pograbili polena, steklenice in sploh vse, kar je bilo pri rokah in pričeli mesariti ter pobijati nasprotnike, dvema so zadali s m rt n one vame rane, druge so lahko poškodovali. Mekteri so odbežali tem novodobnim križai"jem, ker drugače bi jih bili ubili. Gela stvar je v rokah sodni je in bodemo se poročali. Paktum je, da so klerikalci pokazali svojo izobrazbo v polni meri, kajti načel oval je tej bandi kaplan Perko in on je krivec vsem činom svojih junakov. Mi prosimo "Slovenca", da zopet ponatisne naš dopis, kajti tudi ta je pisan v "nizkem in surovem tonu". Iz bacilov, koje omenja, se je res razvila pri. nas prava črna kolera, ki preti pokončati vse, vse kar je bilo kedaj lepega in dobrega v Žirehj ker po je naše telo še toliko zdravo in trdno, da bo to bolezen prebolelo in i zmetalo iz sebe nevarne glivice, kojih največja je kaplan Perko. Zato se nam ni bati. Ljudje, ki hodijo v "Žiberše" k "zamaknjeni babi" nebesa kupovat in napadajo z noži svoje nasprotnike, so res strašansko s svetim dunoin razsvetljeni, in vzvišeni in ako mi o tem ljudeh pišemo resnico, prizna sam dopis "Glovenca", da je to "nizki in surovi ton". Kaplan Perko blati in laže o njemu neljubih osebah na vse mogoče načine na prižnici . Tudi o sicilJanskeir, potresu je pridigoval, da je očitna kazen božja. Tudi jasen dokaz "brihtne glave", ki je tako razsvetljena, da jej je natariKO znnno, iz kakega vzroka Bog kaj naredi. Sploh ti ljudjo menijo, da je Bopj njih igrača, njih najponižnejši sluga, da more vse, kar oni počnejo, če tudi največje lopovščine, ne vzeti, za dobro, vse drugo, pa kar njim ne ugaja, za "greh". Ako nasprotniku pogine kokoš, je to "kazen božja", ako si pa klerikalec nogo zlomi, pa pravijo, da tepe tistega, kterega ljubi, iti pa pravimo, da jih ni večjih antikristov in brezvercev, kot so kleri' kalci, kajti vsa njihova dejanja so v popolnem nasprotstvu s Kristusovimi nauki in sploh nra* neinu čustvovanju plemeniteva človeka. In vodi*1 in biti boj proti klerikalizmu je največje dob' ro delo za narod in za splošnost. Kdo dela ra&' dor v narodu? Kdo je vzrok, da smo Slovenci kulturno zaostali revni narod, da moramo iskat' kruha med drugimi srečnejšimi narodi? Klerikal' na vzgoja našega naroda! Skozi sto in stoletja nas je tlačil k tlom rimski klerikalizem in p0, bil med nami vsak svoboden pojav, vsako strem* ljenje po samosvoj i tvi. Duhovniki in graščaki so bili med nami. gospodarji skozi stoletja in bič je pel po hrbtiščih naših kmetov v tisti dobi, ko so se zidali po naših hribih gradovi in cerkvice. S solzami v očeh in stisnjeno pes' jo v žepu jo jedel takrat naš praded borni oV' seni kruh, ko sta vladala nad njim talar in fel ta. Revščina in nevednost se je razprostirala kot črna noč nad nami. Prijatelji, ako želimo nazaj teh časov, postanimo precej vsi kle' rikalci. (Notranjec, 23«ol.l9o9) Opazovale5 IZ ŽIROV____^> Kaplan Perko skuša delati reklamo za svojo os^ bo; v "Slovenca" je pisal dopis, v kojega je dobesedno prestavil nas dopis iz 52.štev. "NO* tranjca" 1. 19o8. Očividno je, da se hoče s te' proglasiti kot strasten bojevnik klerikalizad' je ter pridobiti ugled pri škofu, ki v svoji slepi fanatični strasti take srborite demagogi kot je on, postavlja na prvo mesto. Mi mu pri' voščimo lavorike, ker smo mnenja, da je tako ravnanje duhovščine za nas čisto dobro. Kajti ' tem, da duhovniki napadajo tako strastno 3VOJe nasprotnike, mesto da bi oznanjali vzvišene n*' uke Kristusove, odbijajo ljudi od sebe ter ji11 navajajo na to, da pričnejo misliti samostojn6' je in se počasi zavedati, da so ljudje, kakor duhovniki in vsi drugi stanovi. Večina pristal' "Slov. ljudsko stranke" pa je duševno tako zaostalih in zaslepljenih, da menijo, da je jedi' no le to resnica in pravica, kar pravijo "gospod", do je "dobro"; kar pa ni duhovnom \'šeč, to je vse "greh". In če te vrste ljudem kdo desetkrat dokaže, da je 2x2 ■ 4, oni bodo trdili da jo 6, ako to pravi gospod. Kmetje, imejmo druge za vzgled. Znanje je moč, nevedno8' pa je najdražja stvar na svetu. Ta dva reka s« uresničujeta vsepovsod. Od nekdaj je že tako, ^ je močnejši vladal nad slabejšim. Močnejši pa so tisti, ki znajo svojo moč tako združiti in M rabiti, da z njo prevladujejo svojega nasprotni' a* In takt v]adati od se je dogajalo i da se večina pusti 12 ZIROli 'Sati kapitalisti in gotovi visoki birokratje Uradniki) vladajo danes svet, večina izmed njih Uprav nepotrebnih trotov v ljudski družbi. f!»jone ljudi v pridnih in pošteniji kine hov in delavnih LJ Pa je brez pravoga glasu in Zastopstva '. °rih. In pijavke delajo notem take oostave '^akoršne so Stva vlad, i ravno po godu. širše mase Ijud-ijo in duševno vodijo duhovniki. Duhov- ih druge vladujoče osebe pa so v tesni, z e tako zgodi, 1 višje stoječim" ,i. ji, počasi naprej. Tuintam kdo spregleda duhovni- ni med seboj in tako se vse tako zgodi, kakor se ravno poljubi gotovim "vi::je stoječim" ljuden Razvoj ,.;ro ln se predrami, toda duševni voditelji. hitro zamorijo vsak svoboden pojav in prekolne-1° vsakega, kdor ni z njimi. In ako se kdaj žarek koprnenja po svobodi in pravici razžari in v demonstracijah in revolucijah, tedaj n svin.čen-o pravico. In tako se tudi godi, da v "e Pojavi kličejo mlade vojake, ki z bajoneti J delajo ravno nasprotno, poplačilo išče-a fcej zemlji s svetim blagom. Predlanskim so SeSli pr Jo do ^stu.io. hO drž vladi boljšo plače, pa to jim ne z; zahtevajo tudi na Vseh krajih neomeje- Svobodo. avl.ir Sicer so že itak najsvobodnejši ■>oč Ljani, toda oni. hočejo popolnoma zadušiti °°odo družin, da bi bili potem sami. neomejeni ..v arJi nad vsem družin-, kakor so že bili nebi srednjega vekn (o tem, kako je takrat "no se pisali). Da imajo ti gospodje pri- 'ivljenje, kakor vsak kmet, o tem se 0 vsak prepriča in vendar hočejo biti dol ,!etnej P*S lahk sako delo, kakor maše, pogrebe, poroke itd. Posebej dobro placani. D ~eni ai dvoma. In kmet, ki tako zvesto posluša ^°8.P0da, ga ne posnema tam, kjer ni bilo fcre- *• da bi se tako izborno znal združevati in si ^boriti Sebi, svojemu stanu jednako udobno ljenje, kot ga imajo gospodje. Torej kmetje, Posnetnajm0 druge, zlasti duhovnike. Zdruzujmo ®6' ^čimo se> otresimo se vseh voditeljev in srih kmetG,'ih Prijateljev, potem šele bomo do-eGli uspehov. i pri hojajo na fa-1;/'° boljša jedila kakor na kmetsko, o (N ot ran Kmet i ec. 3o/ol-19o9) V nedeljo, dne 17.prosinca, se je vršila v Žireh "pri Petronu" veselica žirovskega bralnega društva, Ivi se je postavilo na popolnoma pravo podlago in obeta delovati v smislu, kakor izobraževalno društvo na Dobračevi. Žirovska takozvana "narodna godba" pa je priredila koncert s plesom prav v bližini iz očitega namena, da hoče nasprotovati ter odbijati ljudi od naše veselice. Seveda je bila udeležba pri koncertu slaba, pri. nas pa sijajna. To je jezilo par Sokolov, da so prišli izzivat na našo veselico in so se dokaj predrzno obnašali. Jeza ljudstva je zavrela, ko niso Sokoli hoteli plačati vstopnine, in. ljudstvo - moški kakor ženske - so jih izrinili skozi vrata. Spodaj v veži je prišlo Sokolom nekaj tovarišev na pomoč in to je dalo povod k spopadu, v katerem je bilo nekaj Sokolov in nekaj naših lahko poškodovanih. To je dejstvo, ki ga bodo hoteli Sokoli seveda po svoje zaviti ter našim ljudem očitati pomanjkanje izobrazbe. Mi pa prašamo: Komu bolj manjka izobrazbe: tistemu, ki se na pošteni veselici med svojimi pošteno veseli, ali pa tistemu, ki ga pride motit in izzivat. Naš g. dacar, ki je vodja godlje, je pokazal s tem tistega duha, katerega je. Ljudstvo si ga je zapomnilo. Obžalujemo tudi obe gospodični učiteljici, ki se dasta izvabiti, na tako izzivajočo veselico ter kot članice Sokolskega društva moralno podpirate to najslabšo stvar v naši občini. Ljudstvo bi ju spoštovalo, icor se jima v privatnem življenju ne more očitati nič slabega. Toda, kdor pri nas s Sokoli drži, ta je v očeh ljudstva že sojen, pa naj bo Peter ali Pavel. (Domoljub, 0V02-19o9) Z DOBRAĆEVE_ Dopisnik Slovenca in Domoljuba ima premeteno glavo, pomaga si iz zadrege kakor konj,ki ne more naprej, pa sili nazaj ali v stran. Glede izobrazbe izjavlja, da živijo klerikalci raje v temi, kakor da bi gledali našo brljavo luč. Zdaj vemo, kam pes taco moli - dopisnik želi, da bi ostalo ljudstvo nevedno"v temi". Predbaciva nam, da imamo brljavo luč - dobro! Očistili jo bomo in ji dali potrebnega goriva, da bomo lahko delali. V svojih govorih vedno povdarjate, da imate edino vi luč pravega spoznanja in nezmotljivost. Napaka je le, da morete vedno paziti na pravo luč, da bi je ne videli vaši ljudje. Zaradi tega recepta pazite na ljudi in jim pod grehom prepovedujte brati razne časnike in knjige. V tej zadevi smo mi nasprotnega mnenja. Sposoben za enako volilno pravico je le tisti, ki je politično toliko izobražen, da mu ni treba poli- tičnega jeroba. Kdor spada iz kateregakoli vzroka pod jerobstvo, nima volilne pravice -čudno je zato, da jo imajo vaši ljudje. Vsak razumen človek sme brati kar hoče, da se izobrazi in si razširi obzorje, vi pa ste prisiljeni, da stojite pred lučjo, da pade vaša črna senca na ljudi. Slovenec omenja tudi naš surovi "ton". Priliznjeno besedo sovražimo - to izjavljamo. Vprašamo pa, ali še ni bilo nikoli resnično surove besede slušati s prižnice? Surovo je, da napadate mirne ljudi z batinami in noži! Kat. izobr. društvo bo začelo preganjati okuženje. Zdravniška veda uči, da prehajajo strupene glivice iz kraja v kraj - zato pozor! Stari ljudje trdijo, da je črna kuga najhujša. Storimo kaj v obrambo črne kuge, da bo vzklila prava zadovolj-nost, da bo izginilo sovraštvo, katero netijo prenapeti klerikalci, da bo izginila nevednost, ki obvladuje naš razum in revščina, ki nas tlači . (Notranjec, 13/02-19o9) IZ ŽIROV______ Hranilnica in posojilnica na Dobračevi nad vse pričakovanje krepko uspeva. Do novega leta je imela že blizu 4oo tisoč kron prometa, po novem letu pa ga ima že nad 14o tisoč kron. Vendar je še dokaj mož, ki se prištevajo zavedenim, pa nalagajo novce drugim zavodom, ki so manj sigurni in nam nasprotni. To ni lepo od njih. Vsak bi moral gledati na to, da prospevajo domači zavodi ter ostaja dobiček doma, ker smo potrebni vsakovrstnih občekoristnih naprav. Svoji k svojim, bi moralo biti geslo tudi tukaj. Ako združimo svoje moči, bo to naš ponos ter bomo premagali vse ovire, ki se stavijo nam od strani nasprotnikov. Imejmo te za zgled, kako delajo za svojo stvar, ki je slaba sama na sebi. Vsako sredstvo jim je dobro, samo da dosežejo svoj namen, povsod vtikajo jezik in nos, kjer ni potreba; za resno delo, ki bi imelo res kaj pomena, pa ni nobenega. Sicer se ti ljudje obsojajo sami po sebi, toda, ker je ves čas dosti neumnih ljudi, zato bodo imeli še dolgo dobo dosti pristašev. Ker so zamaknjeno žensko v Žiberšah baje pripeljali v norišnico, jim svetujemo, da naj vsi člani "Slov.izobraževalnega društva" gredo k njej s kaplanom Perkom vred in naj toliko časa pri njej ostanejo, da jih bo pamet srečala. Kaplan Perko se vtika povsod. Zadnji čas se je vpisal tudi v "Kmet. društvo" radi tega, ker je v njem uslužben neki fant kot trgovski pomočnik, ki je jako spreten, agilen in za svoj posel tudi strokovno izobražen in pri vseh priljubljen. Ker pa v prostem času noče zatajiti naprednega naziranja, sikajo klerikalne pošasti nanj strupi želeč mu škodovati in ga odstraniti ter udinjati kot uslužbence same farovske podrepnike, ki bi potem prodajali škatlico pobožnosti za pet krajcarjev, za dva groša tristo dni odpustkov. Da bi žive čudeže (lurške) vode ne bilo izključeno, se umeje. - In "nota bene", ker so m ši izobraževalci tako razsvetljeni, osobito odkar so se iz Žiberš povrnili, bi bile gotovo tU' di največje skrivnosti na razpolago za par kro»i bi se morda dalo dognati, kdo bo svetnik in kdo pogubljen. Toda, ker je večina podobnih društev na Kranjskem, ktere so vodile pobožne dušice, bilo pogubljenih, so že premnogi preklinjali "farovške dobrotnike". Zato se sme pričakov«' ti, da bo tudi Perkov nastop v tem društvu imel podobne "vspehe", ako društveniki sami poprej spregledajo. Naše mlekarne za letošnje leto pr°' ducirajo skoro preveč blaga; trg je z maslom prenapolnjen, zato je cena maslu padla. In tak" je kmet primoran najboljše blago, meso in masi" po nizki ceni prodajati, dočim se sam skoro boji pošteno žgance zabeliti. Zopet jasen dokaz, da ni. nihče tako potreben stanovske zavednost1 in organizacije, kakor kmet. Danes je kmet tla' čan drugim stanovom in je upravičen rek: "Vsak zase, kmet pa za vse." Ako pa bi bili kmetje zavedni in složni, bi bilo nasprotno. Morali bl imeti kmetje prvo besedo! Zato pa le združimo se!! X. (Notranjec, 1.5/02-19o9) Domoljubov dopisnik iz Žirov_—M, mora biti zvit tiček, ker ni hotel resnice zap1 sati, pripoveduje namreč, da so sokoli prišli izzivat na klerikalno veselico 17.t.m. ter da je bila udeležba pri koncertu, kojega je godba v bližini iste veselice napravila, slaba; to J, nesramna laž, kajti udeležba pri koncertu je m pač taka, da so bili vsi veliki prostori tako natlačeni, da jih skoraj polovica ni imela ka* sesti, radi tega so tudi nekateri sokoli šli *. drugo gostilno, ampak ne izzivat, marveč caso na popit in pa, da se morejo vsaj vsesti, ker | bilo tam prostora dovolj. Seveda, tega niso d"' segli,marveč dosegli so surovosti z noži, kol11 itd. od. ljudi, kojim stoji sam Kristov namesti na čelu, akoravno niso nikomur nič zalega reklJI • i> tem manje storili. Domoljubov dopisnik naj bi 5' je pisal takole: "Naši veseličarji so venomer dili na koncert izzivat in proklinjat, ali on1 ljudje, ki so bili. na koncertu, tvorijo žirovi inteligenco in radi tega so naše izzivanje Pr8' zirali, obenem gre čast tudi dotičnemu krčmarj11 in krčmarici, koja sta naše izzivače mirnim P° torti odstranjevala iz gostilne". Dopisniku "Domoljuba" pa je resnica deveta briga. Pa še nekaj jezi g.dopisnika, namreč to, da nimajo niti ene inteligentne osebe v svoji sredi, radi tega tudi napada vrle učiteljice. Gospod dopisnik poročajte raje, kako dela Vaš general s šolsko mladino, saj ste gotovo že slišali, kako je krvavel deček po imenu JGeo Mlinar, pa niti sodnija ne bo zvedela, kajti posvečencu se ne sme las skriviti. Mi bi priporočali Žirovcem, spametujte se vendar enkrat ter se ne pustite od ene same osebe za nos voditi, saj bi vendar mogli Videti, kam vas vodi. Koliko prepirov, sovraštva in sodnijskih obravnav je nastalo, odkar je začel Perko rogoviliti; izdajte raje geslo: "■^oč s tem kaplanom, potem nastane zopet ljubezen in mir v naši krasni dolini". Antiklerikalec. (Notranjec, 13/o2-19o9) ILŽIROV Nastopil je čas molitve in pokore. Tudi v Žireh Je bilo želeti, da bi se nekoliko več molilo, Pa manj politikovalo, ali kakor se čuje, baje 111 zadovoljen vrhovni poveljnik klerikalne voj- ske mirovati, marveč obljubuje, da bo še bolj Srraelo proti onim, koji ne trobijo v njegov rog. l^ipoznati se mu res mora neumorna delavnost v zdražbi, povsod vtakne svoj posvečeni nos, ne vPrašajoč ali je opravičeno ali ne. V zadnjem Casu je ta duhoviti Perko izumel nov čin človekoljubnosti, ne pusti namreč več ob nedeljah Marijinim hčeram natakovati, češ, da na ta način b°do gostilničarji od njega odvisni. 0 Perko, Vi Se Jako motite. Torej bi Vam priporočal ta sveti cas upoštevati ter da ne bodete dajali prilike kritiki, ako pa bodete sejali veter, bodite prepričani, da bodete želi vihar, gradiva imamo do-volj. (Notranjec, 2?/o2-19o9) ^-tJiTROV Antiklerikalec. "slovenec" poživlja "katoliške vrle fante" naj šarijo po nasprotnikih. Res vzvišen žurnal, ta ki uči svoje pristaše,naj pobijejo in napadejo Po barabsko svoje nasprotnike. Živela klerikalna morala! Le udarite, mi smo na razpolago! (Notranjec, 27/o2-19o9) AggKg (IZ ŽIROV) Uvajaj0 katoliški izobraževalci v Žireh. Na Dob račevi zapisal M.Zajec, uglasbil M.Lubič; aPel-mojster kap.P.Perko. Katoliški telovadci smo, krščansko telovadimo; katolsški smo izobraževalci, znanja, vede zatiralci. Pravični smo edini mi, vsi drugi so hudobneži. Mi vero hočemo oteti, drugo pa vse zatreti. V levici križ, v desnici nož, nosi naš odlični mož. Mi delamo junaške čine, ki bodo dike zgodovine. Kadar pa zmanjka nam modrosti, in kreposti, učenosti, gremo k babi v Žiberše, ona razloži nam vse. Ona nam v vsem pomore; ker spe vsak dan v nebeške dvore. Mi kronce v dar jej nosimo, in za pomoč jo prosimo. II. Dični naš kaplan uči nas vsaki dan, kako da bomo vse razbili, kako sokole zadušili. Za resno delo ni nam mar, ker je naš voditelj far. Mi smemo brez skrbi grešiti, vse nasprotnike pobiti. Saj v nebesa smo zapisani. Ker smo edini mi pravi kristjani. S prižnic se klic glasi: K čukom pristopite vsi. Kdor v nebesa hoče priti, mora v naših vrstah biti. Naš nasprotnik pa vsak, zvrnil se bo v peklo znak. Iz farovža že trobi rog: Kdor ni z nami, bo ubog. Mi ga bomo nahrulili, z noži, s koli ga pobili. Mi, ki živi smo svetniki, za sveto vero bojevniki. Boben bobna bam-br-bam, bedaki, norci le vsi k nam, kaplan bo modri nas učil, z nebes potice nam delil. Tralalila, tralala! čukarija ta velja. Mi le pravi smo ljudje, drugi pa so šeme vse. Holarira, holara! čukarija ta velja. Vsi neumni buteljčki naši so privrženci. Oj , mi smo izobraženci, tercijalke, zajci, zagrčki. Mi že vemo, za kaj se gre, ker svetnica nam pove, kdo da bo v nebesa šel, kdo se volil v pekel. III. Sokolski dom, peklensko žrelo, oj , da bi nebo grmelo, ognjene strele vanj metalo, do tal vsega razdejalo! To molitvice so naše, toda Bog nas ne popraša, prošnje ne usliši naše, kaplanu ne pomaga maša. Sokolski dom krepko stoji, nam revnim čukom se smeji. Če je kruta zima dimnik snela, stoji še vedno streha cela. In glej hudiče, glej, glej, glej! kaj neki bode še naprej? Kako ljudje že vanj gredo, kak kron*ce vragom v dar neso. Mi mislili poprej smo že, da pohrustali bomo vse; kar ne z besedo obrnili, pa s poleni namlatili. Marijne naše hčerice pa bodo /se obrcale. Toda imejmo pogum, kjer omaga naš slabi razum. Zamorjena pomaga nam vest in pa poleno in pest! (Notranjec, 27/o2-19o9) IZ ŽIROV_ Ljubezen do ljudstva nam sili pero v roke. Je namreč en del ljudstva v naši fari, ki je še dober, a nepodučen in gre vedno bolj na liman-ce našim Sokolom. Priznamo, da tudi nekateri tistih, ki so vpisani v sokolsko društvo, ne vedo, kaj to društvo hoče. Zato se nam ti ljudje smilijo, ker so v nevarnosti, da bodo vedno bolj oslepeli ter šli čez drn in strn za nekaterimi izmed naših Sokolov. Kdor naše Sokole (govorimo namreč o žirovskih, ker drugih ne poznamo toliko, da bi mogli soditi o njih), kdor naše Sokole pozna od blizu, ta ve, da znajo biti nekateri izmed njih ob svojem času silno surovi. Surovost pa je zoprna. In Sokoli dobro vedo, da ako bodo surovi v svojem obnašanju,ljudstva ne bodo dobili na svojo stran.JDozdaj je že v več slučajih, ko je surovo njihovo obnašanje ljudstvo videlo, se v velikem številu odvrnilo od njih. Zato so sklenili: "Obnašati se moramo mirno in dostojno, da zopet pridobimo ljudstvo". In res se ti ljudje znajo premagati, kadar jim kaže. Prirede veselico v "Sokolskem domu"; na tej veselici se nič ne stepo (naši jih namreč ne pridejo izzivat); drugi dan se pa hvalijo: Lepa veselica je bila; ni bilo ne šundra, ne pretepa! - Gredo na svatbo v Goropeke. Nič ne kolnejo na svatbi; nič se ne prepirajo, vedo se spodobno (ker tako so se poprej dogovorili); in drugi dan se hvalijo: Ni bilo ne prepira, ne pretepa; vse je bilo prijazno in veselo. Celo godci niso napravili nO' bene zgage, kakor je navada pri godcih! Tako se hvalijo. Po pravici sicer, zakaj res so se spodobno obnašali. Toda, Goropečani, ali pa tudi veste zakaj? Vaše prijateljstvo si hočejo pri' dobiti; zato se premagajo in se ne pokažejo v pravi luči. Toda ako hočete spoznati, zakaj mi nastopamo proti Sokolom, premislite ta-le dejstva: Otvoritvena slavnost "Sokolskega doma" se je vršila brez cerkvenega blagoslova. Pa saj ni dolžnost, da bi morali dati hišo blagosloviti! Res, da ni! Toda, ali niso s tem vsaj nekoliko pokazali, kakšnega perja da bodo! 2. Tlako za svoj "dom" so delali v nedeljo. Opomnilo se jib je iz prižnice, da je to zoper cerkveno in božjo postavo. Imamo pa prič, ki so slišale, kako so trdili, da to ni nič hudega in da če se za cerkev sme delati tlaka, se sme tudi za sokolski dom. Pozneje so vsled pritiska vernega ljudstva odnehali. 3« Pri javni telovadbi so nastopila odraščena dekleta v moški obleki. To ni v duhu krščanskih načel in bi mi morali grajati, če bi se to zgodilo pri kateremkoli društvu. 4. Lani sv. Štefana dan so napravili pri Kamšku veselico s plesom. Opomnilo se jih je raz prižnico, da je to cerkveno prepovedan dan za veselice s plesom. Dve dekleti iz Marijine družbe sta bili izključeni samo radi tega, ker sta se ta dan veselice udeležile. Letos - kljub opominu in svarilu s prižnice - so napravili v "Sokolskem domu" veselico s plesom ravno ta dan. Ali se n« reče to cerkvene zapovedi v blato gaziti? In če se sedaj cerkvene zapovedi raz prižnico razlagajo in branijo in se ljudi opozarja na cerkveno prepovedane čase - pa pravijo, da duhovnik politiko vlači na prižnico. Razumi jih, kd°' jih more I Potem se pa hvalijo, saj smo mi tudi kristjani in tožijo, da se jih raz prižnice P1"6' ganja. 0 ubogi preganjanci, kako ste nedolžni! Jurist Kavčič je pri slavnostnem govoru pozval svoje verne poslušavce, rekoč: "Kedaj se je v našem društvu komu branilo v cerkev hoditi"! Dragi gospod jurist Kavcic: saj se dela v pro^* P-hnsMff 1 Pavel Perko s starši in bratom 2,3 "Katoliški dom" na Dobračevi (zgrajen v letih 1°/09~10, danes nova hiša na Dobračevski ulici 7) <*1 (?q *J"1" z razvitja prapora žirovskega Sokola 1 tr " 1914, na dan sarajevskega atentata): ai Kum, praporščak in družice ob praporu ?,3 Na slavnostni tribuni pred Sokolskim domom govori pisatelj Engelbert Gangl, starosta Idrijske sokolske župe. Še nekaj prizorov z dne 28. 6. 1914: 5 Javna telovadba (proste vaje Sokolio) na 1 Slavnostni sprevod pred Bahačevo gostilno travniku za Sokolskim domom 2 Slavnostni sprevod pred Sokolskim domom Cerkvenem smislu, in to je več, kot da bi se go-l0^il0! Rad° Se P°vdarja: Saj v sokolskih pravi-ni nič zoper vero; to je nestrankarsko društ- 01 °» °emu ga preganjate? Odgovor: Vsako društvo ^ tako, kakršni so njegovi ljudje ali člani. Papirju je društvo lahko nepolitično; v resni-^ Pa sedaj ne dobite skoro nobenega društva Z barve, zakaj vsak član mora nekaj biti: ali tO ali 0110• Zdaj pa poglejmo, kakšni so člani ^° olskega društva. Poteh bomo sodili društvo. . hodijo redno v cerkev? Nekateri pač, koliko Jih pa nn? ? . -. - 10--Ali gredo k procesiji? Naši fantje - . _0Vadci bodo šli stopoma in z zastavo s proce- lV°> ko si jo bodo omislili! Kaj pa Sokoli? Drug sel» sel« tveno ne! Kaj ti ljudje bero? "Svobodno Milil to celo dekleta-sokolice. "Svobodna Mise norčuje iz Kristusa-Boga, čudežev, iz e 6 cerkve itd. Ali ne bo ta list izruval mla-**** fantu la iz srca vso vero, ki mu jo je zasadi- v SI,ce njegova mati? Ali bo tak fant krščansko ž i Ali oi - »ivel in ubogal svoje starše? Torej Sokoli! ni dolžnost duhovnikova, da tudi na prižni- !jtis^Vari pred nevarnostjo? Zdaj se hvalijo, smo 1 veselico in ni bilo pretepa. Smo bili na Syatbi • • . i je bilo vse lepo in mirno! Prašamo, ali to Vqq-> v ■ t6 J pa vase razmerje do vere m sve- plig^erk:ve'!> Prašamo dalje: ali bi bil pri Petronu bbaČ6P' bl Vl nS bili prišli izzivat? Na Do-Hir VaS n:"" bil° in vsa naša veselica se je siuč1"3 ln Prijaznim P°tom izvršila ! Zdaj ste se ajno na eni svatbi dostojno vedli, pa delate b tem dl>ugi, ki ste jih samo pri tej svatbi videli, obrhit ■ske reklamo zase. To je hinavsko! Goropečani kolo 6 Se d° lJudi> ki prebivajo v bližini So- ; Sa doma, po Dobračevi in po Selu. Ti ljud-jih j Poznajo, ker jih vidijo vedno pred seboj. boa-° vedeli povedati o Sokolskih manirah. aSeita j - 8q V sodišče v Idriji, ki jih je moralo, dasi imel-i r, fi i zagovornika notarja Pegana, obsoditi pet 1U vrs °bhašs vrsti A> in to zavo_ljo žaljivega, nedostojnega 'ant.i iQnja nasproti našim fantom. Kdaj so naši Pg^06 izzivali in pretep povzročili? Da pa pri W U mn°žice naših ljudi petim Sokolom niso *eie v,j j. . jg ^ 1X1 za klado, po kateri bi razbijali, to 28or ■UmeVn°* Petronova gostilna je spodaj, ne bil i_' Kd°r Je hotel Piti, je lahko spodaj do- in Jih nio zalega se mu ni zgodilo! - Sicer pa, »"i UJ|| ha,, preSanjamo zaradi njih proticerkvenega du-"flom0T.b°m0 vedno njihove nakane osvetljevali in , jub" bo vedno klical svojim čitateljem: družil., ^iti 86 z nJimi> ne podpirati jih, ne ho- Pak ^ n^ih veselice"? Sovražimo jih ne, am-luj6Vai,Ujemo se^ jih. Ker pa vemo, da kdor sode-b6ft nJimi, je kriv g njimi, zato ž njimi no- " "• razun kar je neobhodno potrebno. Res, da je po večletnem vplivu slabega časopisja prišlo v faro mnogo gnilobe; vendar je v fari še veliko dobrega in zdravega, in to dobro in zdravo se bo ohranilo le tedaj, ako ne pride v dotiko s slabim. Ločitev duhov je potrebna in se mora izvršiti! Kadar bomo videli pri Sokolih dostojno obnašanje, bomo to priznali in odobrili. Toda dokler bo društvo delalo tako, kakor smo zgoraj omenili, bomo njihovo delovanje osvitljevali kot proticerkveno in svarili pred njimi. Kdor ni slep, lahko vidi. Kdor pa še noče videti, tega ne sovražimo, ampak prav iz srca pomilujemo. (Domoljub, 04/03-19o9) IZ ŽIROV_ Domoljubov dopisnik je izjavil glede Sokola,da smo Sokoli že sojeni v očeh ljudstva. Vprašamo: Ali ti sodniki izvršujejo preiskavo na političnem polju nepristransko? Povedali smo že v Notranjcu, da se človek izobražuje politično s tem, da čita to, kar sam hoče, da ne prezira knjig in časopisov, najsi bodo tega ali onega političnega naziranja. Na ta način se izobrazi politično z razumnim razmotrivanjem, tudi oni, kdor ni raztrgal na šolskih klopeh dveh ducatov hlač. Časa ima vsak dovolj, če ga zna prav uporabljati, z branjem in razmišljevanjem pomirimo svoj od klerikalizma zapeljani, razvne-ti duh. Človek pride na podlagi verske fantazije v zadrego, zakaj kadar stopi v spovednico, takoj vpraša župnik po "novem" grehu: "Ali čitaš morebiti list, ki ni klerikalen?" Hudobija, smrten greh je, ako čitaš iz drugih častnikov. To sme kvečjemu prebrisan klerikalec brez greha storiti, zato da po dolgem iskanju najde v njem stavek, katerega bi bilo mogoče zaviti in porabiti pri klerikalni agitaciji med nevednim ljudstvom. Kajne da, vi prepovedujete knjige zato,ker resnica v oči kolje? Bolje je "nevarne" časnike in knjige odstraniti in prokleti, kakor teme vajene oči s svetlobo kvariti, kaj ne? Klerikalci so le tisti, ki imajo kaj dobička od klerikalizma in oni, ki jim slepo, brez prevdar-ka sledijo kakor ovce ovnu. Ti ljudje niso zmožni, da bi sodili nasprotnike in vendar se raz-koračijo in razsojujejo v Domoljubu, da je strah, podobni so judovskemu ljudstvu, ki je brez prev-darka vpilo: Križaj ga, križaj ga! Iz škofovega, pastirskega lista smo slušali, da temelji cerkev na resnici in da Sv.Oče nima miljonov. Ne dvomimo, da bi papež imel rad še več premoženja kakor doslej. Za danes hočemo navesti le račun sv.cerkve v Avstriji iz uradnih izkazov. Leta 1894 je imel verski zaklad 664 miljonov kron, leta 19oo pa 813 milijonov. Leon XIII. je imel naložene miljone v Rotšildovi banki in vendar so nabirali zanj vsako leto mile darove od resnično ubogih Slovencev! Koliko milijonov plačujemo avstrijski davkoplačevalci vsako leto za duhovne! Vendarle delajo na političnem polju kot mešetarji proti nam. Ni dolgo, kar smo brali, da znaša vknjiženi kmečki dolg v Avstriji nad 62 tisoč milijonov kron, koliko ga imamo kmetje pa še na poroštvo! Čudno pa je, da zlagajo ljudje v Žireh tisočake za novo cerkev! Ali ni tako, da ovce nimajo uma - da skočijo v brezno za ovnom? - Isto velja za klerikalno ljudstvo, ki samo ne misli in ki slepo sledi onim, ki cede sline po srednjeveških časih, ko je bil kmet še večji trpin kot je zdaj. (Notranjec, 07/O?-19o9) ŽIRI _, Predpust. - Fantovski sestanki. - Orodje. -Nasprotniki. Predpustom smo se ravnali čisto v zmislu sklepa Z.T.O. Priredili smo veselico, ki je prav dobro uspela, četudi ni bilo plesa. Na pustni torek smo pa priredili prvi fantovski sestanek. Predaval je brat kaplan Perko in nam pokazal razliko med resnico in frazo. Resnica je naša, fraze pustimo nasprotnikom. Marsikaj poučnega smo se naučili na tem sestanku in le želeti bi bilo, da bi bili bolj pogosti. Naš odsek si omisli zastavo, za katero smo že nabrali okrog 35o kron prostovoljnih prispevkov. Iz Prage smo dobili težko pričakovano orodje, bradljo in drog. Sedaj zaradi premajhnega prostora na drogu še ne bomo mogli telovaditi. Telovadimo v prostoru, ki ga nam brezplačno prepušča vrli brat Ivan Zaje. Liberalci prav pridno pišejo o nas v "Notranjca", kažoč s tem, kako silno se nas boje. Noben liberalec v Žireh še ne zaspi, da ne bi se prej našega odseka spomnil. Mi pa seveda nanje nič ne damo, kajti kar v "Notranjca" zmažejo, je že tako smrdljivo, da je celo brati nevarno, da se ne bi okužil. Zlasti brat kaplan Perko jih podnevi in ponoči preganja, vidijo ga celo v sanjah v podobi li beralce hrustajočega zmaja. Mi jim ta strah privoščimo in se bomo gotovo zelo potrudili, da jih ne bo nikoli minul. Z izobrazbo in telovadbo bomo svojega duha vadili v znanju, voljo pa v disciplini, naši liberalci pa so nam toliko mar, kakor žabe regljavke v luži. Na zdar! « (Mladost,13/03-19o9) IZ ZIROV Dandanes klerikalci veliko debatirajo poleg pi jače v gostilni. Vspeh je sovraštvo. Dokaz temu je tudi 4. številka Domoljuba, ki kramlja kot stara ženska. Klerikalec ve, da ima duševnih zmožnosti le tisti, ki je prejel "navdihnje-nje" od zgoraj v "skrivnem razodetju". V "Rimskem katoliku" pa je neki toliko poučnega, da postane oni, ki ga bere bolj učen kot vsak profesor modroslovja. Izza decemberskih volitev s" prejeli naši klerikalci na klerikalnem zaupnem shodu "šarže",vsak po svoji zmožnosti. Ponosno so sedeli v hotelu Union pri kosilu držeč nož in vilice češ: "Že imamo v rokah krmilo deželo6 vlade." Prišedši domov, poskusijo svojo srečo. Kralja žirovskega vrha se je polotila prevzetnost, da ni zadovoljen,želel je postati "cesar"' Takozvani "zajci" študirajo, da bi se proglasili "generalom", zloglasni Arhar je avanz_ral 28 majorja. Končno je ljudstvo zapazilo njih visoke nosove, njih smešno prešernost. Zdaj pa t1 "vladarji" niso zmožni drugega dela kot obdelovati drugače mislečega človeka, češ: "Nam se je voz polomil, pazimo, da sovražniki ne pripeljejo blaga na glavno cesto." Želimo tem možem, ker se je tako močno razvil njih vladajoči duh, naj skrbe, da ne bodo nosile njih soproge hlač. Kaplan Perko pa močno nadkriljuje polovične učenjake. Ker je bil duševni siromak, j° je popihal v lemenat, tam se je tako izobrazil' da mu je mogoče vleči nevedne za nos. Uči, da 2e treba vse zatreti, kar ne leze in gre po klerikalno. Ogibati se je treba neklerikalca. Rekli ste, da zato, ker se mora gnilo odstraniti od zdravega. Odgovorimo vam: Mi smo tako zdravi, da se vaša gniloba nas ne prime - a vi ste bo-lehni, ker se bojite - in prav je tako. Po suhoparnih dnevih je ostrejši veter potreben, da postane zrak čist! Drevje se mora očistiti uničujočega mrčesa. (Notranjec, 2o/o3-19o9) IZ NOVE VASI PRI ŽIREH Kaplan P.Perko se stresa na prižnici in se zagovarja v "Domoljubu" proti Notranjčevemu dopisniku. Ker ne ve ničesar nasprotnega navestit še manj dokazati, zato laže, zavija in kliče, fej! Kar je njemu neljubega, je vse gorostasna laž. Od nas zahteva, da bi se podpisovali, z pa se ne Domoljubov dopisnik? Kakor boste dela li,tako Vas bomo sodili, nikar ne mislite, da bi brcanje mirno prenesli. Imate preveč masla dobr«' zakaj glavi, delate v občini zgago in prepir, -ga pa nič. Otroke pretepate v šoli,in tako vz*>u jate v nežnih, mladih srcih srd do sebe in do kal in dar sv°jih naukov. Ako slučajno ni otrok od kleri-staršev, ga mučite na vse načine v šoli, Potem se še bahate,da ste izobraženi, ko ven-vsa dela pričajo o izprijenosti srca. Delate Protipostavno, mi bi vas že dostikrat lahko postavili pred sodišče, pa smo prizanesli. Zana-preJ Vam ne bomo več, ker živite od nas, pa pre-zite kakor zvit detektiv na vsakogar in ga ovadi- te Pismo Živi i ako le mogoče. Kavno sedaj kroži po vaseh Povzeto iz resničnih dogodkov iz Vašega Jenja; spisala ga je iz osvete neka znanka, -travi rio ■ > ua ima se dokaj zanimivega gradiva na raz- , "Laso *z Vašega življenja, s kojimi Vam bo pokadil - ' AJ-a, airo treba. tran0'ec, 2?/o3-19o9) VSI PRI ŽIREH ki =uke ^•marca smo imeli prvič priliko opazovati v kroju", šli so v paradi k spovedi, voja- ^ Puhlih glav. Včasih je bilo greh, nositi e kravate in hoditi v maskah. Danes so pa ^ "-ecoiicani rdeče maskirane šeme. 0 moral- vrednosti žirovskih čukov, ktere je kaplan stavn ** za zgled, bi se dalo marsikaj povedati. Ve^anes omenimo samo toliko, da so čuki od spo- , grede kleli in vriskali, in ko so se od "ha i j i Q ^ ona grede v gostilni napili, so se potem kako Ak0 cest 1 grede grdo pridušali in tako pokazali, Pisali 0 izobraženi ti žirovski vzor-katoličani. Morajo duhovniki ravno z rdečimi srajcami ohraniti, potem ta vera prav slabo stoji, smo že o izobraženosti in veri starejših izobraJo-,, bo^ <°evalcev in kaplanu Perku, ako bo treba, 1 o teh. Največji vzor je seveda tisti, so prošli teden popraševali orožniki. tudi 2& kojim ^°lik (Not ° masla na -lavi? Sodrug. ranjec, o3/Vt~19o9) pv Vftn v dopisnik obsoja Notranjceve dopise. asamo i• . , • pp< : ' dil moremo na dejanja, kakorsna vidimo kle da rikalcih, drugače odgovoriti, kakor tako, fabii nekoliko ožigosamo. Kaplan Perko je upo-ovč- VSS sredstva hujskanja. Vedoč, da zbegane °Pdst - J0 zavetja, potresuje jim sol po žrelo°Senem pašniku, da gredo nevede volku v Se -u' talca so temeljna sredstva klerikalcev. Pa vstanovilo katol. izobraž.društvo, ki.de- Oe Vni! Po' ti bratu, oče proti sinu, žena proti možu itd« Kaj ne da to so izobraženi tisti, ki znajo taK" vleči za nos nekatere ljudi? "Domoljub" pred-baciva Sokolom, da se poslužujejo laži kot sr^ stva za obstoj. Pometajte pred svojim pragom! Vsa "rezerva" križarske vojske kot patrulja išče, kje je kakšen uniformiran nasprotnik, P8 zoper njega v potu obraza lažete, obrekujete, sploh porabljate najnesramnejša sredstva laži hudobne namene. V gostilni za litrom sedeč s*e boljši govorniki v zabavljanju in neslanih šalah kot strgan doktor zoper tiste, ki jih ni zraven, da ne slišijo. Kaj pa zapovedi božje, če ste tako poučeni, zato vam kličemo krepek "Fej"! Ako bi Kristus hodil zdaj po svetu in prišel med vas, gotovo bi ne bil zadovoljen i" vesel. Poveljnik križarjev P.Perko izobražuj6 svoje ljudi v kakem zakotju, kjer nima samosf' jnih ljudi pred sabo, o delovanju proti nam, na prižnici pove, kar se mu zljubi, ker ga šc1 tijo paragrafi, ker v cerkvi sploh nihče ugov^ jati ne sme. Izobrazba klerikalcev je taka, d* jim služi kakor mesarju praktično orodje, da potegne bika v mesnico vkljub moči premaga Ži| val, in ji zaveže oči. Želimo križarjem, da glede izobrazbe domače živali prekosili! (Notranjec, 17/o4-19o9) ŽIRI____^ Tolovajski napadi. - Naš napredek. - Okrožna slavnost. Naši Sokoli se morejo menda pred vsemi drugi*? najbolj ponašati s svojo oliko, kajti, kar 8° žirski sokolčki na Vstajenja večer vprizoril1' tega pač niso nikjer drugod vstanu.Mladeniče« ki so čakali Sv.Rešnjega Telesa, so hoteli -<*f iz vrste vun vleči in so vmes preklinjali te? kričali, da ni moč opisati. Posebno so se v ^ odlikovali nekateri bivši Sokoli, vojaki na dopustu. Ko ni hotelo tega rjovenja biti kone<" so naši ljudje te fantiče, nevredne cesarske suknje, odstranili. Zato so pa svojo srečo gi večer poizkusili. Vrgli so se kraj pota v 0 m čakali na našega načelnika, ki se je druSim bratom vračal iz društva. K sreči sta nasa brat vsled a zapazila Indijance, čepeče v zasedi, °esar se je napad ponesrečil. Pa kaj bi se ne jezili sokoliči! Njih je vedno nas pa vedno več. K sirovinam nobeden ""ara, ugled Orlov pa raste, ker se za Žirov-svobodomislece" ne zmenijo. Na Vstajenja nanj, ne ske Večer smo se udeležili kot četa procesije in je Pil tudi naraščaj pod vodstvom dveh bratov ni^nif0rmah' Zgradili si bomo tudi lastno telovad-n ne potrebujemo prostora v novi mežnari- _ i _- * ^ ' Oer smo izpočetka mislili, da dobimo telo-, več' C°' PS slavni člani cerkvenega odbora - po-lni "Sokoli" - niso dovolili. maja se slavnostno blagoslovi naša zastava. "sPored- i 30 _ » „„ • i» cc. maja, na predvečer, predstava: Za. ic-ni - ■ sriž xn svo_odoiir 2. 23. maja ob pol 5« zju-Pozd. bUdnica' svira godba z Rovt. 3. Ob pol 8. kan '^ e°stov* ^' ob 80 slavnostni govor (g.de-Sv 2 "'"^riJ6)* 5. Blagoslovljenje zastave. 6. •ma&a. ip< slcupno kosilo. 8. Sv.litanije; nato racevem veselica. Vabljeni so vsi naši priletel ii -ja, v prvi vrsti seveda naše okrožje. ,a zda-; (Ml. ad°st, OI/05-1909) hišnik slovi "Notranjca" zopet nekaj rogovili. Zale-a se v Ms kot arijino družbo in klepeče o "blagovnih" Marijinih hčerah. Poznamo dopisnika Javnega lažnika. Zadnjič smo mu ponudili lov °n' ak° dolcaže svojo laž glede naših "Or- loo 2o0 Jihe Ni kron. so mu dišale kronice! Danes mu obetamo ki mu jih bo izplačala blagajna Mari- riji dl>UZbe' ako dokaže svojo trditev glede Maje do^ hŽera! ToreJ P° kronice! - Sploh pa, ako Pisnik Sokol (in o tem ne dvomimo), mu sve-U3t»o. da ob drus- narašcaJ pri Marijini družbi, v Sokolskem kar en ■ • 26 lmaJ°* Sami sebe SleJ'te' saJ Hlega odpade iz Marijine družbe, kaj ra-sprei ke uv. 0Ulete v svoje vrste in pa svoje elane oli-dobu'61 ~ naJ posveti v Sokolske vrste. (Domol jub pa "Orlom" očita, na to bo pa Čet«".26 primeren odgovor v "Mladosti". Ako ho-1 mir, morate najprej sami mirovati! 1 27/0!-19o9) SLOVj četo SSL ZASTAVE ORLA V ŽTREH___ Ponosnega Orla je zbral 23. majnik v naši ig . Pi žirovski dolini. K blagoslovitvi no-Zastav Sv°jih knc Idr e so prihitela naslednja društva po zastopnikih: Ljubljana, Škofja Loka, Cer-1Ja in Sp. Idrija. Uniformiranih Orlov je bilo okrog 80. Okrog pete ure zjutraj nas je dramila vesela budnica rovtarskega go dbene-ga društva. Zastave so veselo vihrale v zraku in lep dan se je obetal. Pol osmih je imel predsednik žirovskega Orla, br.Vončina lep nagovor na vrtu g.Blažiča. Od tu so odkorakala društva v farno cerkev, kjer je sledilo po nagovoru g.dekana Arkota blagoslovljenje. Med sveto mašo je pel moški zbor iz Idrije. Popoldne po litanijah je bila veselica in prosta zabava na Dobravi. Le prehitro je minil lepi dan in prisrčna slovesnost. Žirovci živimo v znamenju bojev in nasprotovanja. To je pokazala tudi ta naša prireditev. Požarno društvo na Ledinah je priredilo (menda ravno iz nasprotovanja) blagoslovitev nove brizgalne na to nedeljo. Naši Sokoli pa - nekaj radi nasprotovanja, nekaj radi tega, da bi jih naše rdeče srajce preveč ne bodle v oči, so se podali, 22 po številu, na Ledine z svojo navzočnostjo počastit tamošnje "blagoslovljenje". Kje so dobili kakih pet ali šest članov, ne vemo, ker kakor znano, njihovo društvo ne šteje 22 telovadcev. Spremila jih je dacar-Spreitzerjeva godba, ki jim je v mišljenju sorodnica. Da bi bila "manifestacija" tem večja, pridružilo se jim je kakih 2o ognjegascev, ki so jih Sokoli v zadnji uri nalovili od vseh strani. Ako so znanega "Ribničana" čez katerega je nedavno udrihal "Notranjec" - tega "mladega boga" priklopili v svoje vrste, jim le čestitamo. "Mladi bog" jih bo že potegnil v nebesa; saj blagoslov jih ne bo, ker ga ni bilo. No in tako je šlo iz Žirov vse, kar "napredno" misli in gre in mi smo ostali sami med seboj ter se v miru in ob zvokih rovtarske godbe in idrijskega pevskega zbora lepo zabavali. Sokoli in drugo. Žirovskim godcem bodi povedano, da mi godbe kot take ne preganjamo; pač pa - dokler to godbo vodi odločni nasprotnik Spreitzer - te godbe ne moremo vabiti na naše prireditve. Fantje - godci oprostite se dacarja, pa smo prijatelji. Sploh pa mislimo, da je dacar-Spreitzerjev liberalni duh že tako poniknil v srca godcev, da bodo dacarjevo "vižo" še vedno naprej godli. Prav; toda nam je ne boste, kvečjemu Sokolom. Sokoli, kolikor smo jih srečali, so se vedli še precej dostojno. Vsaj izzivali niso; in to je pri naših Sokolih že veliko. Vemo pa, ia jih te olike in dostojnosti ni izučilo društvo, ampak paragraf. Tudi dobro, da je le mir. Mir hočemo mi imeti. Ne moremo pa zamolčati obnašanja žene strojarja Dolenca, ki je - v družbi nekaj žensk - se hihitala in smejala pri pogledu na naše goste, da smo mislili, da se bo izsmejala. Sploh pa je bil to samo obupen smeh, ki je značil, kako hudo ji je pri srcu ob pogledu na naše čete krepkih naših fantov-telovadcev. Govor Ivana Podlesnika. Izmed popoldanske zabave omenimo pozdrav seje gorskega okrožja, ki smo ga telegrafično dobili in pa govora g. kaplana Perka in br. Ivana Podlesnika. Br.Iv.Podlesnik se je v svojem govoru dotaknil tudi razkrinkanega Hribarja, o čegar slavnem podpisu je takratni "Slovenec" prinašal uvodni članek. "Ako bi kdo naših somišljenikov - tako je povdarjal brat Podlesnik - "udinil kaj takega, bi mu mi sami strgali rdečo srajco raz telo; in to po pravici. Toda Hribar bo pri svojih somišljenikih ostal še vedno "veliki Slovan ." Slovensko Sokolstvo, o katerem je naša dolžnost, da odpremo oči našemu ljudstvu in mu pojasnimo, kaj vse se skriva za njim, pa bo ostalo mirno in še naprej povdarjalo svoje narodno stališče, liberalni učitelji pa bodo trobili, da je le v Sokolstvu rešitev slovenskega naroda." Zastava. Pod novo zastavo, ki smo jo blagoslovili, se morajo zbirati res pravi značaji. Lepa zastava, - delo gdčne Sattnerjeve, - ki ima na eni strani podobo sv. Mihaela na drugi pa znak Orlov, ta nas bo vodila po začrtanem potu naprej do zmage. Zastavo srno si torej omislili. Zdaj pa naše želje hite do telovadnice. Za množice ljudstva, ki se zbirajo za nami, ne najdemo več v naši fari zadostnega prostora. V Sokolski dom ne gremo, drugje je prostor premajhen, - ne kaže torej drugega, kakor da dovršimo kar smo začeli, telovadnico. Ako Bog da in sreča junaška, jeseni moramo biti pod svojo streho. Tedaj pa na svidenje bratje Orli iz vseh slovenskih pokrajin! Žalosni Sokolski dom. Bratje Orli so videli ta dan tudi sokolski dom žirovskega Sokola. Ta dom otvarjat je prišla lansko leto vsa liberalna garda. Dne 23«t.m. pa je stal ta dom zapuščen in prazen. Podira se dimnik na njem, omet odpada in skoro bo pokopan pod bremenom obilnih dolgov in postal razvalina - pribežališče - sov in čukov! (Slovenec, 28/o5-19o9) IZ ŽIROV_ V nedeljo dne 23.maja so naši "Orli" blagoslovili zastavo. Pri tej priliki so povabili s cele Slovenske sorodna društva, in se skrbno pripravljali. Udeležbe vzpričo velikih priprav in reklame ni bilo dosti, gotovo so pričakovali ne- kaj več. Za nas so zanimivi govori. Kaplan Per* ko je ostal to pot še precej zmeren. Povdarjal je samo, da morajo biti katoliški izobraževalci za zgled drugim. Dosedaj so res pokazali "lepe vzglede", ljudje iz kojih vrst izhajajo tatovii pretepači, preklinjevalci, nečistniki, lažnjiv ci, hinavci itd., so res vzor (morda po klerikalni morali, po naši pa ne). Glede izobrazbe so tudi visoko, (a le babe v Žibršeh). Drugi govornik je nastopil v imenu Z.T.O. Ta možic je strastno napadel naprednjake in povzdigoval klerikalizem. Povdarjal je gorostasno laž, da 8' se slovenski Sokoli zadnji čas zvezali z našim1 največjimi sovragi - z Nemci, ni pa povedal ke' daj, kako, na kakšen način? No klerikalci itak ne rabijo dokazov ker jim je laž in brezsmisel' nost temelj in podlaga. Nadalje je povdarjal, ■ hočejo liberalci in socijalni demokratje iztrg8 ti iz src Slovencev najdražji zaklad - vero, i" je klical na vse grlo v boj proti njim, v boj za klerikalizem! Toda dobri katoličani naj veli' dar pomislijo, kdo pa je vodil in zastopal ves čas slovenski narod, mar ne klerikalci? In kam so ga privedli? Tako visoko, da smo dobri za sužnje v Ameriki in Nemškem v rudokopih, da so nam te službe vzor. Ali nismo eden najrevn^J ših narodov? Koliko dobrega so že napravili ČU' ki? Prepir in sovraštvo sejejo, hinavci prve vrste so, njih vera je vera sovraštva, slepa vB ra; nevedne ljudi hočejo napraviti fanatično "s umne! Zabavljal je tudi čez profesorje in M kolski dom, prerokoval pogin nasprotnikom in zmago njim. No, da pri nevednih ljudeh dobijo večino, ni nič čudnega. In soditi po razmerah' bodo tudi še dolgo imeli večino. Toda večna *u' di njih vlada ne bo, prišel bo čas ko bodo lju' dje spregledali in sodili drugače, kakor sodiJ" danes, in takrat bodo ž njimi pomedli. Bodite zdravi in vodite svoj boj za najsvitlejše "vZ°' re in izdelke" dalje. Morda pridemo skupaj. Iz Žirov. Kaplana jezi, ker "Notranjec" piše resnico o njegovih gojencih "Mar. hčerah" in "Orlih". Toda mi ne moremo kaj; so pač taki ti otroci, da radi segajo po prepovedanem sadu in tujem blagu. Ako tudi hodijo v uniformah k procesijam in v cerkev, jim to več škoduje nego koristi. Glave nosijo po konci in so ponosni (kakor sploh puhoglavci) nevedni so in skušajo se napraviti stalno neumne, zveste faroV-ške podrepnike in klerikalne kulije. Mar bi s« brigali za gospodarski napredek in pravo izobrazbo, mesto, da se navajajo k topoglavosti i" so še ponosni na to. (Notranjec, 29A>5-19o9) ŽIRI p°d zastavo sv.Mihaela. 23-maj je bil za našega Orla eden izmed najlepših njegovih dnevov. Ta dan se je namreč blagoslovila zastava našega Orla. K tej slavnosti so Prihiteli bratje Orli iz Ljubljane, Idrije, Škofje Loke, Spodnje Idrije in Cerkna. Z.T.O. sta zastopala br.Jeločnik in Podlesnik. zJutraj ob pol 5.uri je bila budnica. Svirala je Sodba iz Hovt. Prijatelji Orla so okrasili svoje hiše z zastavami. Bilo jih je mnogo. Niti la-ni> ko se je otvoril nesrečni Sokolski dom, ni bilo toliko zastav. Jasen dokaz, da je laž in Prazna baharija, ako kdo trobi okoli, da so Žin v svobodomiselnem taboru. Okrog 7-ure so začeli Prihajati bratje od vseh strani. Pozdravil jih je brat Vončina. Nato smo odkorakali v farno °erkev, kjer je imel slavnostni govor gospod dekan Arko, nato pa blagoslovil zastavo, kateri je kumovala gospodična Nežika Erznožnik. Zasta-Vo nosi brat Prane Kristan. Pri sveti maši sta stregla dva brata v uniformah. Po maši smo odkorakali na Dobračevo. Ob cesti je stala v špa-iirju ogromna množica ljudstva. Nato se je vrsi-la seja okrožja. Popoldne se je vršila veselica, borila sta brata kaplan Perko in J.Podlesnik. je bil njegov govor, v katerem je ozigo- Gov Krasen sal Početje Sokolov, ki hočejo biti narodni, nji-hovi voditelji pa se zavežejo s pogodbami Nem-l^- Zvečer smo se od bratov Orlov poslovili z želJo, da se jeseni zopet vidimo ob blagoslov-ijenju nove telovadnice. istemu pisunu pa, ki je v obilnem potu svojega 0bličja skoval dopis za »Notranjca", ne odgo-varjamo. Saj bo "Notranjec" kmalu zmrznil in potem revež ne bo mogel odgovarjati, če ga zdaj skrtačimo. Na zdar! (Mladost, oVo6-19o9) iLi_LRov___-- "Ako klerikalec dvakrat spregovori, se trikrat 2laže". To resnico nam je potrdil zadnji "Domoljub" in »siovenec" od petka. Same laži in je-2Uvitsko nesramna zavijanja. Nismo prijatelji 0sebnih napadov, toda če nas kdo tako nesramno l22iva, kakor lažnivi kljukec v "Domoljubu", Jih l°***o nekaj omeniti, da mu zavežemo lažnjivi KlePetec. o "Marijinih hčerah" obstanemo, kar smo iine devi- Pisali. Ali ne poznate male Marij čice* ves čas je nosila svetinjico in bila odlic na ^rijina družbarca. In sedaj v 28.letu svo-06 dobe, ko je v prehodnem stanju; oho, zdaj se Je sramujete, hinavci! »Nebeškarjeva" iz M.vrha, 1 se Je zagledala v "Ribničane Urbane" je bila ° za Pa če me tudi vsi preklinjate." Za vraga, Je že skoraj junaštvo. Še večina razumnih, ti tak to °8atih ljudi se potopi v mlakuži splošnosti in ffiesto da bi korakali naprej in dajali pogum in v°ljo drugim, postanejo velike ničle ali še celo °°klje napredku. In kaj naj potem še store ubo-8i ' Sospodarsko odvisni in duševno zasužnjeni Pr°sijaki? Da klerik iz Žirov kliče na ločitev d-Uhnv uv, ima prav. Ta ločitev se sedaj tudi izvrsu- ,)e Polagoma. Da so mnogi v prehodnem stanju, 2Potraj naprednjak!, zunaj klerikalci, je umlji- i ako se upoštevajo razmere. Dopisnik se spod- a nad onimi, ki so protiklerikalci, pa hodijo erkev in darujejo zanjo; nad Sokolicami, ki v "acah telovadijo in hodijo k "ofru". Tudi mi odobravamo takega ravnanja, toda ako vpošte-^arno r> razmere, se temu ne čudimo. Dopisniku v tolažbo Da pa bodi povedano (kar mu je itak znano): P° farovžih večkrat moške in ženske osebe sku-^aj telovadijo; takih "duhovnih vaj" se je baje opisnik že udeleževal. - Resnim naprednja-Pa kličemo: Bodite vsaj toliko napredni, da. tbdi d tom vsaj popi ne bodo izzivali, in vam po pravi-. 0citali nedoslednosti, slovenski dom, 16/lo-19o9) aedelj0 31.oktobra smo imeli zanimiv in poučen shod ' na katerem je poročal, deželni poslanec g. ngl o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Po-va-Lec je v daljšem govoru z navduševalnimi. 8a Sedami slušateljem podal jasno sliko politične- Položaja v deželi. Živo je orisal klerikalno strank K0i kako ljudstvo, osobito kmete slepar!, dožim i lovi vselej in povsod samo svoje strankarske krv-' risti. Vse mogoče so obetali svojim volil- le ljudje: podpore za vodovode, ceste, ze- Pice, električne naprave in tako dalje; se-aj lr ' Ko je čas dajati, pa ni nič. V stiskah, ^ ln stiskah so za denar; upali so, da jih PociPirala država. Toda vlada, proti kateri so Vodili . i obstrukcijo na Dunaju, jim je pokazala ■'■ige ,,, Pop ' ^aloi 80 dobili dolg nos, mesto pod- Podo kmetom naložili večje davke. Za 5o$ Se Zvig val šukl Jih aJo deželne doklade, kar je gotovo jako poslancev za kmete! Opiso- Iellka "Pridobitev" Je govornik, kako klerikalci, osobito pl. Jei kršijo postave: noben zakon in paragraf nic ne moti, kadar se gre za njih strankar-s^a^°risti. Vse nujne predloge naprednih popi" rt SV S° odl°žili in pokopali. Ko je govornik *^ Eal splošno enako direktno in tajno volil- no pravico za deželni zbor, ni noben klerikalen poslanec hotel z njim nastopiti, in ko je pozneje isto predlagal za občinske zastope, so se istotako uprli temu klerikalci, ki imajo tudi v svojem programu splošno in enako volilno pravico in predlog je bil pokopan. Ko je predlagal reformo učiteljskih plač, zgodilo se je isto. Razumljivo, klerikalci, prijatelji ljudske nevednosti, imajo pač v tem svoj interes, da je ljudstvo nevedno in zabito, pripravno za njih sebične namene. Torej šole in učitelje le potlačiti in poklerikaliti, potem bo dobro za nje! Opisal je, kako se volijo šolski nadzorniki in kakšni ljudje ta posel opravljajo; to je žalostno, in človek ne bi verjel, da je v današnji dobi kaj takega še mogoče. Dočim druge napredne države, ki stojijo na napredku kulture in omike, pred vsem Francija in tudi Nemčija, žrtvujejo za šolstvo ogromne svote, pa da naša klerikalna država skoraj nič, pač pa dovoljuje vse za militarizem in skrbi tudi za to, da so duhovniki dobro plačani. In potem ni čuda, da ugled države na znotraj in zunaj peša. Prva in edina podlaga vsakemu pravemu napredku in blagostanju je izobrazba in ta se pričenja z ljudsko šolo, zato bi morala država, ako bi hotela prav razumeti svoj namen, tudi skrbeti, da se ljudsko šolstvo povzdigne, da se šola osvobodi vseh tujih vplivov, da se da učiteljem boljšo eksistenco in več svobode, kakor tudi, da se učitelji res strokovno izobrazijo za svoj poklic. Otroci, mladina naša, so vendar naš najdražji zaklad, in ako je večina od nas revnih, da svojih otrok ne moremo drugače preskrbeti, kakor če jih primerno izobrazimo, bi morala vendar država gledati na to, da svoje državljane duševno dvigne. Toda klerikalni postavodajalci tega nočejo uvideti in hočejo, da bi bile šole in učitelji le ponižni farovški sluge, ljudstvo pa ponižno, nevedno in otopelo, ljudstvo, ki mu je zaprta pot do boljšega kruha in svobodnejšega življenja. Človek se mora vzgajati samostalen, slnozavesten, ki veruje in zaupa v svojo moč in moč svojih sobratov. Ne človek, ki zatira in tlači s svojo močjo slabejšega, ampak človek, ki mu želi dobro in ga skuša dvigniti, ta je pravi človek. Klerikalna morala sicer tudi uči, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, toda ni jih večjih hinavcev pod solncem kot so klerikalci: oni vidijo vsepovsod le sebe, svoje koristi, vse drugo bi najraje požrli. Kaj bodo še storili v deželnem zboru, se ne ve, za ljudstvo gotovo nič dobrega. Gledali bodo samo, da uničijo ter oslabijo napredno zastopstvo. Z naprednjaki bodo postopali tako kot postopa žirovski katehet P.P.v šoli z otroci. Govornik je prerešetal sploh vse, o čemur se je razpravljalo v deželnem zboru, kakor saniranje deželnih financ, preuredba lovskega zakona itd. Vsi navzoči so mu sledili z vidnim zanimanjem, na vse so napravile iz srca govorjene besede mogočen utisk. Shod se je vršil povsem *~ mirno, ker klerikalcev ni bilo blizu. Želimo le, da bi se še večkrat priredil kak podoben shod, ki bi odpiral ljudem oči, da bi spoznali svoje duševne slepitelje in hinavske politične kolovodje v pravi luči. Kaplan Perko v Žirih, ki pretepa in trapi šolsko mladino, ki hodi v "Sokolski dom", naj bi se vendar potrudil poučiti svoje "čuke" katoliških manir. Mladi čuki ne zahajajo ob nedeljah v cerkev, marveč se potikajo po gostilnah, popivajo in obirajo ljudi. Ko je šel kaplan Perko k prvi obravnavi v Idrijo radi pretepanja mladine v šoli, spremljala ga je kakor zvesti psiček neka odlična članica Marijine družbe, ki se večkrat mudi pri njem. Ljudje so zbijali dovtipe o otožnem možu in zvesti ljubici. Perko govori z lece, da bo mučenik, svojega poklica, ako bo obsojen radi svoje surovosti in bo zaprt v čast in slavo božjo. Po tej logiki naj on kar prične streljati in pobijati vse svoje nasprotnike, potem bo pa kar hitro svetnik - mučenik. (Slovenski dom, ob/ll-19o9) IZ ŽIROV_______ Nek liberalni zakotni list poroča ošabno: "Zdaj smo ga pa prijeli kaplana in ga tirali pred sodišče. 0 izidu obravnave bomo še poročali." Torej, Valentin Poljanšek iz Dobračeve: zdaj pa le poročajte o izidu. Dvakrat ste ga gnali kaplana, pa obakrat niste nič opravili, ampak sami sebe ste osramotili. Ako ste pravični, pa zapišite k svojemu poročilu še tc-le besede: Umazana je bila žirovska fara, pa še bolj bo umazana, ako boste svoje duhovnike vlačili pred sodišče. Jeza poštenega ljudstva vam ne odide. Tisti, ki ste prizadeti, ali kaj veste tisto povest od okovanih škarpetov? Dobro bodo nakovani, pa ne s cvikelni, ampak z removci. (Domoljub, 11/11-1909) IZ ŽIROV_ Naš kaplan P.Perko je v krščanskem nauku sila izveden človek. Poslušajte! Nedavno je bil tožen pred sodiščem radi surovosti napram učenki v III. razredu. Pri obravnavi se je razpravljalo, zakaj jo je pretepaval. Priče so izpovedale, da ji takrat ni stavil nikakega vprašanja, marveč da je učenko napadel zgolj radi tega, ker hodi v "Sokolski dom" k telovadbi. Seveda je bil riioŽ obsojen. Morda ga bo to poučilo, da ne bo več pretepaval otrok radi tega, ako hodijo telovadit v "Sokolski dom". (Slovenski dom, 13.11.19o9) NOVICE IZ ŽIROV_ Jm Kaplan se hvali po otročje v "Domoljubu", da ni bil kaznovan zaradi surovosti v šoli. Fant naj se nikar preveč ne hvali, ako ni bil ravno stre go kaznovan, pa je vendar sprejel ukor in zve-, del take, da ga bo minilo veselje pretepati ml8' dino. Sploh pa je nam znano, kako se godi popom pred oblastjo. - Mi sodimo človeka po tem, kaj dela, ne le po tem, kako je bil kaznovan. Od okovanih "škerpetov" piše kaplan v "Domoljubu". Ako on ne nosi okovanih čevljev, pa 30 te* bolj "okovana" njegova dela. Sadovi tega dela se kažejo pri njegovih gojencih. On ni oborožen samo z removci, ampak tudi z lažnjivim jezikoffl' Škof nas obišče tekom tega tedna. Občani delaj" že sedaj opoprane šale na škofov račun o njegovi knjižici. Med razsodnim ljudstvom vlada spi"' šno tole mnenje: Škof Jeglič in naš kaplan PerK° sta do blaznosti fanatična duhovnika, najbolje bi bilo, ako bi oba poslali v samostan. Naše mlekarne kaj slabo producirajo v letošnje«1 letu; mleka se donaša izredno malo, nekaj radi slabe letine za krmo, nekaj radi brezbrižnosti za skupno zadružno gospodarstvo. Želeti je, da se stvar obrne na bolje in da bi se gospodarji začeli bolj zanimati za zadružništvo, ker le v medsebojni združitvi je moč in se da kaj doseči' kar posamezniku ni mogoče. Veliko jabolk, so izpeljali letos iz naše občine za precej nizko ceno. Morda bi bilo bolje, da bi se gospodarji ali posamezna društva združil1 in napravili skupno "moštarno", da bi na ta način pripravili domačo dobro in ceneno pijačo, ki bi bila v mnogih ozirih boljša, kot za drage denarje kupljene pijače, ki so radi tega, ker se v preobilni meri uživajo, nad vse škodljive* Jeza poštenega ljudstva vam ne odide, ako boste svoje duhovnike vlačili pred sodnijo, pravi moljub". Vemo, da jezi to kaplana in njegove tercijalke, da se mu ne pustimo strahovati. Toda taki jezici se mi smejemo, ker nas veseli, ^ dražimo prešerne peteline. Jeza razumnega ljudstva nam ne odide, naj bi sebi zapeli fanatiki' Koder ljudstvo spregleda in vas spozna, bo tud1 z vami obračunilo. Pokažite sedaj uspehe! Ko so bile deželnozbor-ske volitve, je kaplan širokoustno po shodih o"8 tal dobrote, ki jih bomo uživali, ako volimo klerikalce: ustanavljale se bodo "kmečke zveze^ kJer se bo "učilo" in "delalo" vse lepo in dob- ■ iza pope), dajale se bodo podpore itd. Pokajte vendar sedaj vsaj nekaj uspehov, saj so vasi ako (SI Poslanci v večini in so lahko kaj naredili, so hoteli. Ali ste res samo sleparili? ovenski dom, 27/ll-19o9) SSIiOiLilžiRov Tel ta gvadiio društvo "Sokol" priredi na novega le-zvečer igro"Revček Andrejček", ki bo, kakor e kaze po predpripravi, jako fino naštudirana o nudila našemu občinstvu izreden vžitek. teleti a , Jo kar najobilnejse vdeležbe, da tako obč -instvo poplača obilen trud, ki ga imajo igra-« Predno naštudirajo tako težke uloge. G. Pilip Gantar priredi za ta večer kavarno v "Sokolskem domu". litijska podružnica je imela v nedeljo 12.t.m. Sv°0 redni občni zbor. Udeležilo se ga je le Polovica članov. V načelstvo so bili izvoljeni Po večjem vsi stari člani. Kakor kaže, se udje ne zmenijo dosti za podružnico; radi tega tudi ni tistih uspehov, kakor bi morali biti. Dre-Vesnico, ki jo oskrbuje g.Ivan Kafcič št. 6, ki je dovršil t ure udi kmetijsko šolo na Grmu, je ledena in vestno oskrbovana; ker obstoji le Par let, zato se iz nje ne more oddati toli-o-revesc, kolikor bi jih udje želeli. Tudi je Po se ko a Pašo obširno občino premajhna. Ker pa ima Podruž Paenk si del znica še nad 8oo K dolga, se no more kar ^at razviti, upati je vendar, da se poča- razvije. Ako bi se kmetovalci z veseljem opri- . Juruzmce, bi lahko marsikaj koristnega na- avili. Pridelke in potrebščine bi skupno pro-aiai -; Al in kupovali, prirejali bi gospodarska ^Svetovanja in poučna predavanja, pri katerih ^ <>e skupno gospodarsko-stfokovno izobraževali vspodbujali drug drugega k umnejšemu gospodarstvu. Lahko bi si potem omislili tudi razne tori Pik: !stne naprave in stroje, katerih si posamezne morejo nabaviti. No, pa pravijo, "da tudi počasi daleč pride", skokov ne moremo H*^**^' očasom bo že kaj bolje. —Ž^jZgv večer so priredili v "Sokolskem domu" Veliko radost mladine kakor tudi odraslih, so ki mi neb, ha da Se prav od srca zabavali, zroč pred sabo naraščaj, kako prosi, se boji in raduje ha dar°v, ki so jih delila tri "nadnarav- na", Miklavž, angelj in hudič. Umij ivo je, tudi P-. ki P*ete to ni ugajalo našemu mladinoljubu Pavlu Je potem radi tega podil otroke iz šole. Pavati se jih boji, ker je baje imel tudi ~ zelno šodnijo opraviti radi njih. ^~~-J£_iče pokopavati ne sme, kdor ni klerika-' tak sistem je vpeljal Perko. Nedavno je bil ^ dež za pogrebca nek "novovaški" socialist, ki se noče klanjati poveljem s prižnice. Ko ga je kaplan opazil, je zaklical v "sveti jezi": Ako bo on zraven, pa jaz ne bom opravil "molitvic". Na prigovarjanje drugih ljudi je omenjeni mož odstopil, da je kaplan opravil svoj "dominus vobiskum". Praktični so res duhovniki: Kadar se pobira bera, takrat so dobri vsi naprednjaki, socijalisti, anarhisti, brezverci in framazoni, po načelu "človek mi smrdi, pa groš mi diši". Drugače pa smrtno sovražijo vse, kar ni z njimi. Splošno je znano, kako skoro vsi duhovniki pri štolnini prekoračijo postavno določene mero, da_si so za vsako neznatno opravilo dvojno in trojno plačani. Ljudje naj bi vendar v praksi posnemali te veroučitelje, kako se znajo boriti za svoj lastni blagor. Iz Žirov nam piše somišljenik, ki je bil te dni slučajno tamkaj: Te dni sem bil v Žireh. Stopil sem v neko gostilno in slišal razgovor par možakov o žirovski šoli. Pravili so, da kaplan Perko otroke v šoli pretepava in celo iz šole podi domov. Mislil sem, da so v Žireh otroci tako poredni, a izvedel sem, da le radi tega jih kaplan pretepava, ker so otroci s starši šli na Miklavžev večer v "Sokolski dom". Izvedel sem tudi, da Perko hodi v šolo podučevat vero-nauk večinoma le po kaki sokolski veselici, da zamore potem kaznovati tiste, ki so se udeležili, četudi s starši te prireditve. Drugače se veliko ne zmeni za veronauk. Nekega dne je baje celo namesto veronauka razkladal v šoli o nekem paru v Trstu. Vprašamo: Kaj naj očetje pričakujejo od svojih otrok, ako se jih tako vzgojuje in poučuje! (Slovenski dom, 18/12-19o9) ŽIRI___ V nedeljo, dne 28.novembra je imel tukajšnji telovadni odsek svoj letni zbor v prostorih novo-sezidanega društvenega doma. Predsednikom je bil izvoljen dosedanji častni predsednik brat Perko, ki je na podlagi dveh izbornih člankov zadnje "Zore" razvil program za bodoče leto, ki naj obstoji v krepki samovzgoji volje in značaja. Telovaditi se zadnje čase ni moglo veliko, ker nismo imeli prostorov. Tekom enega tedna bo dodelana tudi velika dvorana in tedaj se prične redno društveno življenje in telovadba. Začeli bodemo sprejemati tudi ženske članice k izobraževalnemu društvu. Na otvoritveno veselico, ki jo bomo priredili na Silvestrov večer, se skrbno pripravljamo. Dom je vseskozi delo domačih moči in tako praktično urejen, da nam od več strani prihajajo prošnje, naj pošljemo načrt ON« 108 stavbe. Dom bo imel dve dvorani, klet, stalen oder in galerijo. Drugo poletje, ko bo dom tudi zunaj dodelan, ga bomo blagoslovili. To zimo se nam obeta v novih prostorih kaj živahno življenje. Na zdar! (Mladost, 18/12-19o9) IZ ŽIROV_ _ Kako zvijačno hočejo naši Sokoli vloviti kaj novih pristašev v svoje vrste, nam priča dogodek zadnjih dni, ko so na Miklavžev večer napravili Miklavževo veselico v "Sokolskem domu". Vabili so okrog družin, ki še niso bile popolnoma njihove, a so se že nagibale na njihovo stran, in rekli: "Le pridite v Sokolski dom, saj to bo nedolžna veselica; samo za otroke. Gosp. katehet in učiteljice nimajo nič zoper to, ako svoje otroke pripeljete" itd. In tako jim je nekaj nerazsodnih starišev šlo na limanice s svojimi otroki, ki jih sicer ne vidimo v "Sokolskem domu". Kar je pa bolj zavednih, so pa tudi ob tej veselici vedeli, da je zamorec črn, četudi se skriva pod Miklavžev plašč. In še nekaj novega! Čujte in strmite! Naši Sokoli baje to leto na sv.Štefana dan ne bodo napravili veselice s plesom, kakor so to delali druga leta. Ali mislite, da zato ne, ker je to cerkveno prepovedan dan za take veselice? E, kaj še! Saj je bil lani in predlanskem ravno tako prepovedan, kakor letos. Nekaj druzega je! Javnega mnenja so se ustrašili; ljudstva se boje, ker so lani bili naleteli na hud odpor pri ljudstvu radi tega. Zdaj pa pravijo: "Saj smo tudi mi kristjani in spoštujemo cerkveno zapoved!" 0 ja, če bi mi ne vedeli zakaj! Ne boste nas preslepili ne! Mi bomo še vedno klicali: Ljudstvo, boj se jih in strani od njih, četudi se bodo ponašali s "krščanskim" prepričanjem! Popolna ločitev! Komur je mar lastni blagor, ta ne imej ž njimi toliko skupaj, kolikor je za nohtom črnega. Neka dekle, ki je bila svoj čas vneta Sokolića, pa jih je pozneje spoznala te tiče-sokoliče, je baje pri odhodu v Ameriko naročila svojim starišem: "Mojih mlajših bratcev in sestric ne puščajte v to druščino!" Prav je imela! (Domoljub, 23/12-19o9) Leto 1910 NOVICE IZ ZIROV Čuki se bojijo.Na Silvestrov večer so čuki priredili veselico v svojem novo sezidanem "Društvenem domu". Na vabila so dali natisniti, da se vstop ne dovoli otrokom do 14.leta in člano* sokolskega društva. Morajo se pač jako nespodo"' no obnašati, da se bojijo pohujšanja in še boli) kritike. V večjo varnost so naročili tudi oroZ' niško patruljo. Prokleto so strahopetni in neui" ni, ako menijo, da jih bo kdo napadel. Človek rad po sebi sodi druge; tako tudi naši "izobraženci", ker so sami surovine, menijo da so vsi taki. Kaplan Perko je baje imel v Goropekah neki sestanek svojih ljudi, na katerem je govoril in kvasil take, kakršne prihajajo iz ust tolovaje*' propalic in največjih surovin. Splošna sodba 0 kaplanu je ta: naš kaplan ni normalen človek, njemu precej primanjkuje. 0 njegovi rodovini pa pravijo bolje informirani: "Saj je skoro vS8 rodovina taka". Krasen večer nam je priredilo naše vrlo "Sokolsko društvo" na novega leta zvečer. Vspeh veselice je bil popolen, kakor ga ni pričakoval ni"' če. Prostorna dvorana "Sokolskega doma" je bil3 polna, da se je kar trlo občinstva. Materijeie" uspeh veselice je za društvo jako povoljen, še večji pa je moralni in umetniški. Opazovalo se je z veseljem, da prihajajo vedno nove trume v "Sokolski dom", da ljudstvo spoznava vedno boji in bolj, da se je treba osamosvojiti izpod pa-ševanja črnih ljudskih izsesovalcev, ki se bojijo odkrite besede in sodbe, bojijo napredne misli in jezno zametujejo sploh vse, kar vodi * spoznavanju in resnici. Netopirji ljubijo tem" in mrak, klerikalci pa nevednost. Prav je imel br.tajnik Novak iz Idrije, ko je rekel v svoje"1 govoru, da je kaplan igro izgubil (pa so res njegova obrekovanje naš blagoslov). Nič ne po1"8' ga. Napredek zmaguje, vse gre naprej, če tudi včasih navidez nazadnjaštvo zmaguje, končno z** ga vendarle napredek. Novak je v živih, iz src8 govorjenih besedah vspodbujal ljudi, naj vztrajajo krepko v boju dobre napredne stvari, ki bo končno pomagala, ker drugače ni mogoče. Ig1*1 ci so izvedli vsak svojo vlogo z največjo pozornostjo. Vsak se je umel vtopiti v svoj položaj tako, da so nam vstajale žive slike iz življenja pred oči. Občinstvo pa je tudi znalo ceniti izredni vžitek in je bilo hvaležn" zanj, za vžitek, ki so mu ga bili s svojo požrtvovalno marljivostjo preskrbeli igralci di16' tantje. - Vlogo Revčka Andrejčka je igral br»* . ^•Bizjak tako izborno, kakor bi jo ne igral nih-Ce drugi. Živo in v srce segajoče je nam predstavil ubogega siromaka, od celega sveta pozabljenega ±a preziranega, starega in onemoglega, Pa vendar tako blagočutečega, razumnega in glo-bc*omisiecega moža, da bi takega jako teško na-Med takoimenovano "inteligenco". Občinstvo sel je tudi ztao i znalo ceniti njegov trud in njegove 'znosti in mu je med igro kakor tudi po igri Prirejalo burne ovacije. '---ano žirovskemu dopisniku "Domoljuba". Nedavne Pisal v "Domoljubu" neki občeznani laž- ^iyi hujskač, da je rekla neka bivša članica enskega telovadnega odseka žirovskega "Sokola", 0 Je odhajala v Ameriko, da naj se mladina nikar spušča v "Sokolski dom", češ, da se tam izpridi, t, ' *er razen moje hčerke še nobena žirovska ^okolica" ni odšla v Ameriko, zato ne more biti ZVen moje hčere nobena druga osumljena, da je teko govorila. Da moja hčer ni nikdar tako govorila > na,) potrjuje dejstvo, da je bila do odho-v Ameriko vedno članica in še celo blagajničar-okolskega društva in da se tudi sedaj še ved- ka s n° zanima za društvo in v vsakem pismu povprašu-Je< kako vspeva. Sploh je še vedno taka, kakor k °ila za društvo navdušena. Ako pisec dotične n°tice v "Domoljubu" resnice svoje trditve ne ^kaže, Ga smatram za najpodlejšega lažnivca. -Marida Žakelj, žena posestnika in čevljarskega °dsti_ na Dobračevi. slovenski dom, o8/ol-191o) PriT7~--■- ^ nas je vse mogoče. Pa reci kdo, da v Žireh 0 'napredni". Imeli smo civilni pogreb. Si-Kavčič, po domače Trohov Simon, umrl je v Ani, sedeč za mizo. Bil je v življenju "bet "c, svobodomislec". Se par ur pred smrtjo je Srdo ~. Govoril zoper Boga, cerkev in duhovnike. kQ^VoJem življenju je večkrat pravil: "Kadar hib. ' bo^era iffleti pogreb z godbo, če duhov-8Te zraven, ali ne." K maši in k spovedi ni m ' Zato mu je odrekel cekrven pokop. Na vaškem odru je prvi dan ležal z doli polože-11 rokami- drugi dan so mu dali v roko - križ, ']Slu neki? No, pa saj so svobodomisleci svobodni v nedoslednosti... K pogrebu ga je 'Nemila, dacarjeva godba, ki je topot po sodbi Sn ljudi zelo slabo igrala. Za sprevodom je S Val : 1. . - . . ____,___i—{.Ta. Velika množica demokratov in svobodomisle- ŠI I -11 so pokriti, pogovarjali se med potjo svet,i i UAJ-i s svečami. Kakšen pomen so neki ime-SVece v njih rokah? Morda: "Večna luč naj sveti? p, 0 komedi cev in le Uboga nedoslednost! L.judje, ki so °6lo u . . t • iijo od strani gledali, niso vedeli, ali bi se zgražali ali smejali. Mrliča so položili v mrtvašnico, kjer je imel čakati komisije. Pred mrtvašnico je "pridigoval" sodrug Valentin Poljanšek nekako tako-le: "Ta je prvi, ki ga bomo pokopali brez kadila in kropila. Hvala vam na obilni udeležbi. Mislim, da si marsikdo želi izmed vas takega pogreba. (Klic izmed občinstva: "Če si ga ti želiš!") Drugič, kadar bo zopet tak pogreb, pridite zopet mnogoštevilno." - Pokopali so ga šele drugi dan zvečer. Ves dan je ležal v mrtvašnici "brez kadila in kropila". Na krsti je bil križ - čemu neki?! Potom županstva so hoteli prisiliti cerkveno oblast, da bi mu bila dala zvoniti. Tega seveda niso dosegli, ker na Francoskem še nismo. Zagrebli so ga drugi večer na neblagoslovljeni zemlji ob silno pičli udeležbi. Zagrebli so ga tačas, ko je (sv.Treh kraljev večer) zvonilo k rožnim vencem in tako so ga pokopali vendarle med "zvonenjem". Valentin Poljanšek je pobožno molil štiri očenaše za drugimi. Ali je molil za njegovo dušo, ali za izpreobrnjenje "klerikalcev", še ni dognano. Ko se je na koncu četrtega očenaša Val.Poljanšek pobožno prekrižal, je bila demokraška komedija končana. Svetih Treh kraljev dan je bila po sejmišču in po gostilnah samo ena govorica: "Dolgočasen je tak pogreb. Živinče mi pogine, ga zagrebem brez zvonila; človek bi moral biti nekaj več kakor govedo!" Mi pa pravimo: Godci bodo zahtevali 2o kron za godbo. Vi pa vpijete o 1'arški bisagi. In vendar so "klerikalni" pogrebi cenejši kot civilni! (Domoljub, 12/ol-191o) NOVICE IZ ŽIROV_ Lep pogrebni sprevod brez duhovnika smo imeli prošli teden v Žirih. Umrl je godec in zidar Simon Kavčič. Pokojnik je bil mož samostojnega prepričanja, svobodomislec in jako priljubljen človek. Kaplan Perko je precej odpovedal vdele-žitev pri pogrebu in prepovedal pokojniku zvoniti. Njegova vdova, ki je bila z možem istega mišljenja, je rekla, da je to prav nič ne žali, ker je to pokojnik izrecno želel, da naj se pokoplje brez duhovnika. Napredni in samostojni žirovski občani, ki so položaj spoznali, so se udeležili pogreba polnoštevilno. Pred krsto je igrala domača godba, ki jo vodi vrli g. Spreitzer, za njo so se pomikali skoro vsi boljši in razumnejši občani, tako, da je bil ta sprevod najsijajnejša demonstracija za napredno misel, pa proti klerikalnemu terorizmu. Klerikalci in Marijine device so radovedno leteli z vseh strani skupaj in šepetali o brezverstvu". Vdovi pokojnikovi izrekamo sožalje in jej če- stitamo, ker je tako pogumna in značajna, kakršnih je na Slovenskem le malo. Po pogrebu so se čuli pogovori: Jaz tudi nečem drugačnega pogreba; čemu mi bo še po smrti duhovnik. Tako lepega pogreba še ni bilo v Žireh itd. Mnogi so sklenili, da nočejo pri svojem pogrebu duhovnika. Kaplanu se baje dozdeva, da je z odpovedjo vdeležbe pri pogrebu udaril sam sebe, ker je potem v nedeljo z lece pripovedoval, da je več vredno ako se moli pri pogrebu, en sam zdihljaj, kakor vsa posvetna čast. Bravo, zadel si jo, Pavle! Tvoje molitvice so za te res veliko vredne; saj zastonj prav nič ne moliš. Ako pa bi res verjel v moč molitve, zakaj pa si jo pokojniku odpovedal? He, he, možiček, te že poznamo! Kdor prikrajšat mi hoče mošnjiček, ta moj je edini hudiček. Kritik. Za mizo je umrl v nedeljo zjutraj 2. januarja S.K. V veselem razpoloženju je šel s prijatelji v gostilno in se razgovarjal. Naenkrat je pričel kimati; naslonil se je na mizo, Navzoči so ga pustili v miru, misleč, da spi. Ko so ga po preteku nekaj ur skušali zbuditi, so spoznali, da je mrtev. V vodi vtopljenega so našli pijanca "Dovanka". Vtopljenec je bil pijanec "iz nižin življenja" prve vrste. Spravljal je mrhovino, bil je pri sodnozdravstvenih komisijah, kadar so raziskovali mrliče, bil patentiran berač na vseh veselicah, ženitovanjih in pojedinah. Pil je brez mere, kakor pijavka; ko je bil že poln, da je na vseh krajih letelo od njega, hrepenel je vedno še znova po pijači. Za pijačo je storil vsako uslugo. Bil je človek brez čustva, časti in dostojnosti - moralični nihilist. Včasih so mu pomešali med pijačo tobaka in druge stvari, dajali so mu po več dni staro, v malih posodah stoječe pivo in druge pijače, pa je vse prenesel. Svoj čas je bil kot vojak prostovoljec v Mehiki in v Rimu pri papežu. Bil je brez vzgoje, po rojstvu Tržačan. Tako je životaril "Davenka", nazadnje pa je dal za pijačo, da se je potopil v nji. Za Davenkov pogreb nabira milodarov neka predstojnica Marijine družbe, ki je kaplanu najbližja. Gotovo se je zdel njej in kaplanu * "vzor človek", da se ga še po smrti spominjata. "Glina vkup štriha, naš Pavle jo pa piha." Lepo vreme imamo letošnjo zimo, zato je promet še vedno živahen po naših cestah. Dela se lahko marsikaj na prostem, kar je morda dobro, neveseli pa opažamo, da je najbolj živahen promet v gostilnah in cerkvah. Priporočati bi bilo, da bi ljudje malo bolj trezno mislili in bolj resno živeli. V žirovskem "Sokolskem domu" je 6.t.m. predaval g.prof.M.Stranecki: "o elektriki in magnetizmu"' Predavanja se je udeležilo lepo število naprednih in vedeželjnih občanov. Gospod predavatelj je v lepih in živih besedah orisal in opisal električne in magnetične pojave v vesoljstvu in na zemlji in njihovo razmerje do človeka. Predavanje je bilo jako poučno in lahko razumljivo. Želimo le, da se še večkrat kaj podobne' ga priredi, saj je to pač v največjo čast gg. profesorjem, ako se včasih potrudijo, da tudi onim, ki niso imeli prilike se v šoli izobrazi*1 odprejo vpogled v tajnosti naše stvarnice in g0' jiteljice skupne matere prirode. Živo govorjen* beseda ima tudi večji vpliv in ostane delj časa v spominu kakor tiskana. (Slovenski dom, 15/ol-191o) novici: iz žirov__✓ Krasno uspeli pogrebni sprevod pokojnega Sim. Kavčiča je vznemiril živce, klerikalcem tako, da ga skuša njih zastopnik v "Domoljubu" in "Slovencu" z zavijanjem resnice in lažmi smešiti in očitati svobodomislecem nedoslednost. Plfl| vsem meri najbolj na mojo osebo. Nimam časa in je tudi škoda prostora, da bi mu na vsako laž P sebej odgovarjal. Kdor je bil priča sprevodu, itak ve kako "vestno in resnično" ga je opisal" Kako pa bodo sodili o sprevodu in o meni "njeg0' vi zvesti pristaši", mi je popolnoma vseeno. D« je laž in zavijanje resnice, klerikalcem podlaga in najmočnejše orožje, je itak znano. Ako se mene osebno napade, me to docela nič ne žali in tudi ne moti pri mojem delu. Vedno sem delal in živel tako, kakor so mi velevali razum, sr"8 in vest. Ni ga pa živega človeka, ki se zanima za javno življenje in v njem sodeluje, da bi Se mogel vsem ljudem prilagoditi, vsem ustreči. Ljudje smo različni, kakor vse druge stvari. ^ enega razveseli, to drugega ožalosti, tretjega razrdaži itd. Popolnoma nesmiselno in nemogoče bi torej bilo, ako bi se skušal prilagoditi vS«' ljudem, edino umestno je torej pridruževati se tistim, ki so nam po nazorih bližnji in sorodn1' in z njimi sodelovati. In nekako tako sem po svojih neznatnih močeh delal tudi jaz. V koli1'0 je bilo moje delovanje dobro ali slabo, prepuščam sodbo drugim. Ne dam pa nič za to, da se name iz nasprotnega tabora strelja, kajti, ako nasprotnik napada, pomeni včasih prav toliko, kakor bi te somišljeniki hvalil. Jaz sem torej odločno za to, da se bijemo med seboj, saj je življenje samo neprestani boj za obstanek. Vsei vse, kar zremo krog sebe, se bojuje za svoj biv ali ne biti. Boj jači moči, čisti nazore, sprav' C« lja na površje in vstvarja nove sile. Vsak boj Potreben, tako i političen, tako tudi boj med ki erikalizmom in svobodno mislijo, med starim "ovim naziranjem. Vsak kompromis je znamenje slabosti ene ali druge strani. Boj je življenje, lvljenje pa boj. Zato pa le krepko vihtimo "meče" . , arugace pa smo lahko prijatelji med sabo. og" te torej živi, dopisnik "Domoljuba" in Slovenca". - Valentin Poljanšek, posestnik na Mačevi št. 15 ~-aže_jtelovadno društvo "Sokol" je imelo v ne-^eljo 16.t.m. svoj III.redni občni zbor, ki je ^l^dobro obiskan in se je sploh pokazalo, da stvo kakor njegovi člani vsestransko napre-ujejo. Društveni dolg se pridno plačuje in upade, da se društvo čez nedolgo dobo dolga po-°lhoma osvobodi. "Sokolski dom" vsebuje najprostornejšo in najlepšo dvorano v Žireh, ki je Pripravna za razne predstave, shode in drugo. ^Bloh je -ta ^om nekaka centrala napredne mladine • ..' v njem se pridno telovadi in tudi izobrazu-Je" Na polju izobrazbe je želeti, da bi se več D°lj marljivo čitalo, da bi se večkrat pri-. ilo kako predavanje in pametni razgovori, Jer bi 3g uriie mlade moči. - Upati je, da se 00 ti,rt • *-uai v tem oziru šlo naprej. Marljiv in vnet zlasti tajnik Fran Bizjak, ki je vspodbujal brat e v tem oziru in jim priporočal, da naj se Poprime jo samovzgoje in samoizobrazbe, ker le ta Jih dvigne v življenju na višjo duševno stopio in s tem tudi do boljšeg razmer. slovenski dom, 22/ol-191o) kruha in lepših ižJLlfiOV ^ Zl°u smo imeli povodenj in povsod dosti vode, 0 da je v njo zašel neki občinski revež in pa ^ h dobro znani Anton Dovanko, kateri je vodo °d Pamtiveka sovražil in ljubil le alkohol. Ka -i je sedaj gnal v smrt. Dne 2.januarja je pa ma umrla Franca Novak, po domače Jurječev- ' v 38.letu svoje dobe in najboljša podpornica > wv- ln ravno ta dan dopoldne pa Simon Kav-1Ć hi n P° domaoe Trohov Simon. Ta je kar v gostil-v pri Katri"pri mizi sedeč preminul in navzo-so misliii, da le spi. Bil je tudi pristaš Sv°boaom (D islecev. 0nioljub, 26/ol-191o) ><±5E. 12_ ŽIROV Lh še več. Poštni promet je bil za vec ■~^iP__zveze. Snega imamo po ravnem en meter, 50 hrlbiT" dni Ustavljen radi slabih prometnih zvez. V ta-Slučajih se najbolj pokaže nujna potreba že-" 2Pice v naše kraje, ko nas skoro vsak večji sneg loči za nekaj dni od ostalega sveta. Malo-kje po deželi se domača industrija tako lepo razvija, kakor v Žireh. Čevljarstvo in čipkar-stvo kraj lepo povzdiguje in povzročuje, da se Žiri lepo razvijajo. Zato se pa tako živo, kakor nikjer drugod čuti potreba po zboljšanju prometnih sredstev. Cestne zveze z Rovtami nam že desetletja obetajo tako, da že danes skoro nihče več ne verjame, da se bo sploh kdaj gradila. Največja želja vseh občanov je pač ta, da bi se gradila skozi našo lepo in procvitajočo občino železnica. Nobena stvar bi nam toliko ne koristila, kakor železnica. - Dne 24. januarja smo bili povabljeni na razgovor o novih kranjskih železnicah, pa se tega sestanka radi padlega snega nismo mogli udeležiti. Zato se obračamo tem potom javno do naših zastopnikov in sploh vseh odlučujočih faktorjev s prošnjo, da zastavijo v to svrho vse svoje moči, da se zgradi kaka bodoča železniška zveza bodi že od koderkoli skozi Žiri. Obljubovali ste nam jo že dostikrat, zlasti pa ob volitvah. Prosimo, da svoje obljube tudi izpolnite. To je vsesplošna želja skoro brez izjeme vseh občanov. Kaplan Perko je v nedeljski pridigi razlagal, da bi moral vsak brezverec, ako bi bil dosleden, napraviti samomor, ker življenje ni toliko vredno, da bi se splačalo živeti radi njega samega. Nekoliko filozofije za tercijalke, kaj ne da. Nam pa se dozdeva, da je največ brezverstva v vrstah pobožnjakov in takoimenovani brezverci imajo stokrat lepše verske nazore kot hinavski tercijali. Ljudski rek pravi: "Bolj če je pobožen, bolj se ga boj", in resnica je, da nikjer ni večje in zopernejše hinavščine kakor med novodobnimi kristijani. Kako pa izpolnjujejo ti ljubezen do bližnjega, ve vsak. Nasprotnika hočejo pobiti, uničiti, ga prezirajo in zasra-mujejo, nasproti so vsemu, kar ne služi njih samoljubju. Stokrat bližje Kristusovim naukom so pravi svobodomisleci. In ker imajo popolnejše nazore o življenju, imajo tudi večjo ljubezen do njega. In če bi pravi brezverci pričeli končevati življenje, bi se gotovo najbolj praznile vrste klerikalcev, ki imajo največjo vero v "zlato tele", v posvetno moč in v uživanje. Vero pa samo izrabljajo v to, da lažje dosežejo svoj namen. Največji brezverci in najslabši ljudje so klerikalci. Za pouk in kratek čas. Večja družba ljudi gre mimo "Štrikarice". Ozirajo se novo eternitovo streho in prenovljeno hišico. A. pripomni: "Tukaj se lahko vsak nevernež prepriča, da molitev pomaga. Druge čipkarice služijo komaj za vsakdanji kruh, dočim "pobožna" in lahkokrila "Fran- ca", ki zavzema v Marijini družbi odlično mesto in je celo gospodu kaplanu tako všeč, da jo večkrat k sebi povabi, elegantno preobrazuje svojo bajto in Leta sem in tje tako kakor svobodne "vile". Ako ni tukaj očiten vspeh molitve in božjega blagoslova, potem ga sploh ne vem kje iskati." B.c. in d.: odgovorijo soglasno: "Ej, molitev, molitev, ta pomaga, osobito ona združena, kipeča "molitev", ki prihaja iz dveh enako gorečih src!" (Slovenski dom, o5/o2-191o) NOVICE IZ ŽIROV_ Bivši Sokoli so poslali iz Amerike 125 K za "Sokolski dom", in sicer Vinko Kavčič, Fran Gosti-ša, Tomaž Žakelj, Kajetan in Mici Erznožnik, Valentin Zaje in Neimenovani. Zraven so pisali to - le navdušujoče pismo: "Iz tujine vam kličemo krepki Na zdar! bivši bratje Sokoli. Spodob-ro v tej svobodni deželi. Spominjamo se še vedno vas, ali žal, da ne moremo priti k vam v družbo. Srčno pa nas veseli, da krepko napredujete. Le pogumno naprej, da vas ne zakrije nazadnjaška črna tema! Vemo, da se trudite za napredek bednega ljudstva in da imate mnogo sovražnikov, ki jih nadkriljuje še črna tema nezavednosti. Toda na njih število ne glejte! Mi čutimo z vami, čeravno daleč od vas in vam pošiljamo nekaj prispevkov. Živili napredni Žirovci!"- Zavednim in požrtvovalnim bratom v Ameriki izrekamo tem potom naji skrenejšo zahvalo in jim kličemo: Na zdar! - Telovadno društvo "Sokol" v Žireh. Čuki ne marajo več biti "Čuki". Prošli teden so tožili nekega rnoža poštenjaka, ker jim je rekel, da so "Čuki". Pred sodnijo so dobili samo dolg nos. Ako so se že naveličali svojega starega imena, jim iz prijaznosti tudi mi lahko navedemo malo zbirko zanje jako primernih in dos-tojnih imen. Ali hočete? Na pustno nedeljo je kaplan z lece svaril pred nekim listom, ki se vsiljuje in pošilja brezplačno; imenovati ga ni hotel, zato ne vemo, na kateri list je mislil, morda na "Domoljuba", "Sa-lezijanska poročila" ali kaj? Ali pa morda na "Slovenski Dom"? Rekel je, da se naj ga nikar ne čita, ampak kar pošlje nazaj. Da, da, Perko, ti se pa res bojiš, da ne zvemo kaj novega. Hudomušneži še celo trdijo, da so ti jako neljube "novice" o tebi in neki - - no, že veš, kaj bi pravil o neki znanki! Drugi pa zopet zatrjujejo, da ti naša pohvala v "Slovenskem Domu" prokleto prav pride: boš poprej za J'ajmoštra. Ali res? Da, da, veš prijatelj, beremo pa Žirovci prav radi, kar je tudi prav. Kdor se hoče o resnici prepričati, mora pogledati tudi na drugi kraj tiste stene, ki se zove naziranj6 in po vaše še celo "prepričanje". Mi se prav nič ne bojimo ogledati in prerešetati vaše nazore in nauke, vaše časopise in knjige. A vi P8 se naših bojite! Vi ste torej podobni kupcu, prekanjencu, ki prodaja mačka v žaklju; hvali in hvali, pokazati žival pa se boji, ker ve, °8 kadar bodo njegovi kupci spregledali, ga bodo hitro ostavili. In tako bi morda napravili tudi z vami vsi razumnejši vaši pristaši, ako bi se jim pojasnile stvari. (Slovenski dom, 12/o2-191o) IZ ŽIROV__M Frencinov Pavle kaznuje vsakega otroka, ki le prestopi prag "Sokolskega doma" v Žireh; krščafl' ski nauk uči le malo, pač pa se norčuje in sr8*" ti otroke, ki hodijo v "Sokolski dom". Čuki .s«"8' jo vse početi v šoli in zunaj nje, njim se nio ne zgodi. Pavle pravi, da sokolske srajce ne ®° re videti, a ravno Sokol Tavčar ga je spravil toliko naprej, da dela sedaj prepir in sovraš*' vo v Žireh, drugače bi krave pasel, ali pa sV' jernu staremu očetu pomagal poljansko pošto sa-motež voziti v Loko. "Sokol Tavčar te je podpiral, ko si gimnazijo študiral, zato Sokole zdaj črtiš, propasti, smrti jim želiš". Tudi se pred otroki norčuje iz smrti pokojneS8 Dovanka in Trohovga Simona. Zakaj pa o Bolanta' ču molčiš; saj je naglo nepreviden na tleh v ve' ži umrl. Zakaj ne govoriš o tem, kako je osem dni proklinjal svojo lastno mater, da so se vS1 ljudje po Dobračevi zgražali nad njegovim govorenjem. O njem seveda molčiš zato, ker je bi'| "Čuk". Povedal bi tudi o svojem stricu in birmanskem botru "Šurku", kako je obiskoval vse hiše žirovske in kako so ga nekega jutra dobil1 na neki njivi na koncu Poljan mrtvega. Tako je Perko, ti pusti nas in naše otroke pri miru, saj ne boš nič opravil. Naši otroci so in bodo hodili v "Sokolski dom", pa če si vsi čukovski voditelji: Štrikar, Zajčk, Žunar in Sladka si1' na razbijete ob njihovem zidovju svoje butice-(Slovenski dom, 19/o2-191o) NOVICE IZ ŽIROV _^ Kaplan Perko našemu uredništvu. Kaplan Perko ^ je poslal to-le pismo, ki ga ponatiskujemo v celoti čitateljem v zabavo: "Slavno uredništvo "Slovenski Dom", Ljubljana! Na tako odurno pisavo, kot jo je začel prinašati "Slovenski Do"1 v svojih novicah iz Žirov, nisem navajen reag1' , i, rati na jednak način. Pač pa svarim si. uredni tvoi naj bo v bodoče previdno, kadar sprejema doPise iz Žirov, ki se tičejo moje osebe. Svojo °sebno čast sem še vedno branil z vspehom pred s°diščem in tako - upam - jo bom tudi poslej. Stvarne polemike se ne bojim in jo rad sprejmem, stvareh, ki se tičejo moje osebe, bom pa brez-jno zahteval od uredništva, da mi pove ime Pogo dopi bo snika. Ako pa uredništvo tega ne bo storilo, ono doka bi imelo priliko pred porotnim sodiščem zovati resnico dopisove vsebine. Toliko v agohotno svarilo, ker mi je ljubši mir nego Pravda. - žiri, dne 2o.feb.191o. - Pavel Perko, kaPlan." _ častivredni gospod Perko se moti, ako misli, da nas bo s takimi pismi ostrašil. aj bo miren in spodoben, naj oznanja mir in zen, mesto da neti sovraštvo in seje raz- 1 Oube do? Iz ' Pa bo imel mir. i___v nam pišejo. Tukaj vlada splošna zadovoljnost radi regulacije naše vode. Eni Pravi ii\ k ■L«J°» da nimajo od regulacije nobene koristi, m°rajo plačevati, dočim se je prej obljubo-da bosta prispevala k stroškom dežela in valo. drža izava, zdaj pa vidimo, da mora vse plačati re-Vez t, • brugi se zopet jeze, ker morajo ne le plačevati b marveč se jim je odvzelo tudi precej s Ve t a a« Ce bi bili naprednjaki tako obljubovali, r so klerikalci, zlasti Lengar in Peternel, 0 hi k * t bil zdaj krik in vik v klerikalnem taboru. Naše im uPanje pa je, da tistih, ki niso podpisa-1 ne more nihče siliti, da bi plačevali. Mar-J bi bilo lahko pri nas drugače, da bi ime-°bčina več dohodkov, a klerikalci ovirajo k napredek. Tako bi lahko imeli enonadstrop- n0 občinsko hišo, pa tudi sejmi so napačno ure- Oeni v . ' c-------°------ r-------- ■• vsied neumnih klerikalcev moramo plačeva Cl Vi X j _ . . vi i z prevideli, da je klerikalec samo za a>)e doklade! Upajmo, da bodo vendar že vsi '8k°do ne (31 a svetu. 0venski dom, 26/o2-19lo) -žigov tako iz Ži odurnem tonu, kot piše neki znani dopisnik nava sk0. r°v svoje novice v "Slovenski Dom", nisem Jen odgovarjati. Zato bodi zadnjemu rovtar- neot dr, ro Tavč esanemu dopisu iz Žirov ta-le odgovor: Jak rae je v mojih dijaških letih podpiral car, tega ne tajim. Toda, ko me je on kot med rojaka podpiral, ni bila nikdar sklenjena nama Pogodba, da moram biti v javnosti istih ^orov v i sp0gt ' aKor on' Zato njega kot osebo vedno Z t Ujerai dasi njegovih nazorov biti ne morem, sto Čar Pravico kot dopisnik trdi, da je Tav-Oa P°dpiral mene, trdim jaz, da sta dr.Tavčar-turif°C^:ra''"a strica duhovnika in bi brez njih _dr.Tavčar danes "krave pasel". 2. Krivo je mnenje, da mora moj stari oče vsled revšine hoditi v loko. Res pa je, da na naši hiši ni nobenega dolga in da svoje starše gmotno podpiram ter jim ničesar ne manjka. Ako oče hodi v Loko, hodi, ker sam hoče in ker se je tega iz mladega navadil. 3- Bolant ača nikdar nisem brezpogojno hvalil; in ravno tako ne svojega birmanskega botra.4. Sram me je, da živi v žirovski fari surovina, kateri je zmožen le še za osebno polemiko in se iz strahu za svojo osebo skriva za uredništvo "Slovenskega Doma". - Žiri, dne 2o.februarj a 191o - Pavel Perko, kaplan. (Domoljub, o3/o3-191o) ŽIRI _ Naš Orel dela, kakor je njegova dolžnost, marljivo dalje. Zadnjič se je vršil občni zbor, ki je pokazal, da ne spimo. Omeniti moram, da ima naše izobraževalno društvo ženski odsek, ki šteje nad loo članic. Pristopijo naj kolikor mogoče vse k Orlu za podporne članice, kjer so za našo stvar vneta, podpirajo tri vogale v krščanskem društvenem življenju! V našem novem "Domu" telovadimo trikrat na teden, vsako nedeljo popoldne se vrši šola za računstvo in pisanje, kar je velike važnosti za naše fante, zlasti rokodelske pomočnike, vsakih štirinajst dni pa imamo fantovske sestanke, pri katerih nastopajo fantje sami kot predavatelji. Poseča in vodi jih vedno naš vrli brat kaplan Perko. Zahvaliti se moramo tudi našim podpornikom, zlasti ugledni rodovini Lengerjevi, ki nas požrtvovalno podpira, dočim se nekateri, ki se prištevajo k našim, radi skrivajo, kadar je treba javno pokazati, da so na naši strani. Izvolili smo na občnem zboru sledeči odbor: G.kaplan Perko, predsednik; Cankar, podpredsednik; Erznožnik, tajnik; Seljak namestnik; Malovrh, blagajnik; Kokelj, namestnik; Arbič in Šifler, odbornika. Vaditeljski zbor: Cankar, načelnik; Erznožnik Franc, podna-čelnik. Zdaj pa, bratje, gotovo vprašate, kaj je s tako-zvanimi Sokoli, ki so kakor znano, v Žireh zelo hude sorte in radi ljudi popadejo? No, gibljejo se živahno, celo preveč, ker mora marsikate-ti brat Sokol nemalokrat v Idriji presedeti v "kejhi", da se pokori za svojo preveliko navdušenost za "napredno misel". Mi se zanje veliko ne zmenimo, ker naša misel vedno bolj prodira sama po svoji moči, tako da bodo naši žirovski "svobodomisleci" kmalu sami s svojo neumno mislijo. Da pa ne bodo preveč predrzni v svojem čenčavem "Slovenskem Domu", jih na to-le opomnimo: Laž je, da bi mi pri zadnji sodnijski obravnavi v Idriji ne bili nič opravili: res pa je, mm da je bil pošteni mož Lovro Šubic iz Rakolka zaradi besede čuki itd. obsojen na štirinajst dni zapora! To je dokaz za "resnicoljubnost" tistih, ki dopisujejo v Slovenski Dom. Kdo je tisti dopisnik, vemo. Nekateri mislijo, da vse dopise v "Slov.Dom" piše Valentin Poljanšek. Mi pa poznamo slog m pisavo in vemo, da kadar pridejo najbolj odurni dopisi v to cunjo, pridejo iz drugega peresa. Dotični naj se varuje, da ga enkrat tudi mi praz dobro ne zgrabimo s peresom. Imamo pa tudi nekega, ki je zelo odvisen od občine, pa v Žireh z vso strastjo širi sokolsko ne-idejo po občini. Mož je pa zelo občutljiv in ko ga je pred letom "Domoljub" nekoliko okrcal, je njegova žena prišla k nekemu našemu somišljeniku in ga prosila, naj njenega slugo pri miru pustimo. Mi ga pa ne bomo pri miru pustili, ampak zna priti čas, ko bo mladina v naši občini povzdignila svoj glas in javno vprašala na višjih mestih; ali je pravično, da širitelj so-kolstva občinski kruh je v naši občini, ki je v ogromni večini nasprotna Sokolom? Mož, drži se svojih opravkov ali si pa išči kruha med svojimi somišljeniki. Najmanj kar zahtevamo, je pa to, da prešteješ v vrstah svojih somišljenikov Liste, ki so bili radi pretepov ali radi razžaljen ja časti kaznovani pred sodiščem v Idriji! Zdaj pa: Na zdar! (Mladost, ob/o3-191o) ŽTROVSKE NOVICE_ Tukajšnji pismonoša, ki raznaša pisma po okolici, je še mlad fant in vnet pristaš Sokolov. Na. svojih uradnih potih agitira za ničvredni list "Slovenski dom". Za danes zamolčimo njegovo ime, ker mu ne maramo odjedati kruha. Za naprej naj ve, da je njegovo opravilo razna-šanje pisem, ne pa agitiranje za liberalno časopisje. - Sokoli našim Orlom pošiljajo vabila na njihove veselice. Presneto so na slabem, da se morajo v naše vrste zatekati po pomoč. Mi jih odganjamo od svojih veselic, ker jih ne potrebujemo; oni pa nas vendarle snubijo. Pa iz te snunitve ne bo poroke. - V nedeljo so imeli Sokoli veselico. Veste,koliko je bilo ude-ležnikov? Celih 53- Dober tek! Trgovec Primožič, po domače Tone s pošte, je daroval poleg vstopnine še cekm povrhu. Naša dekleta, ki nosite čipke prodajat v Žiri, pazite, da se iz vaših čipk ne bodo kovali cekini za "Sokolski dom". (Domoljub, io/o3-191o) NOVICE IZ ŽIROV_ Podružnico družbe sv.Cirila in Metoda smo ustanovili dne 19.marca v "Sokolski, dvorani", in si- cer za Žiri in okolico. Posetil nas je potoval* ni učitelj gosp.Ante Beg, ki nam je razložil namen in pomen družbe. Takoj je pristopilo let' nih, kakor tudi podpornih članov precejšnje S**' vilo. Upati je, da se v kratkem to število še pomnoži. Vsak bi se naj zavedal, da je tudi z malimi prispevki dobrodošel podpornik družbi' V 10. številki "Domoljuba" se zopet zaganja žirovski klerikalni gad v osebe, ki niso kleri' kalne marijonete. Še celo v osebi pismonoše j6 našel "nevarnega agitatorja", pravi, da je zamolčal njegovo ime, ker mu ne mara škodovati, e vraga, saj mu ne moreš, ker ni ničesar zakri' vil. Fant je pošten in opravlja svojo službo vestno. Seveda bi "Domoljubov" dopisnik na nj0' govem mestu rad videl kakega "Čuka", ki bi agi' tiral za "Domoljuba", "Mladost" in druge kleri' kalne cunje, potem pa bi bil vzor. - Dalje P1' še, da "Sokoli" pošiljajo "Orlom" vabila na ve' selice. Ako je včasih dobil kak "Orel" vabilo na sokolsko priredbo, je to samo znamenje, da J1 sokolsko delo pošteno, da se njim ni treba ni^ gar bati in sramovati svojih priredb, dočim 3e klerikalci skrivajo, kakor rokovnjači in drugi sumljivi ljudje, ki snujejo svoje naklepe, kako bi komu škodovalo. - Dalje je moral pošte-njakovič napisati še par popolnih laži, kar je pač njih navada, saj ko bi se klerikalci la' žem odpovedali, bi ne vedeli, kaj pisati in g0' voriti. "Sokoli." sploh omenjeno nedeljo niso priredili nobene veselice, ampak samo ponovil1 so igro "Revček Andrejček", in to na željo nefcr terih, ki so želeli igro videti. Prodalo se j6 kljub neugodnemu vremenu 98 vstopnic. Bilo je 1 igralcev in 8 godcev. "Domoljubov" lažnivec P8 je naštel vseh skupaj 5J. - Zaganja se tudi v gosp.trgovca A.Primožiča, da je daroval 10 K« Zopet čista laž! Primožič pravi, da daruje on«" mu, ki mu dokaže, da je daroval to pot 10 kro*1' 20 K nagrade. Drugače pa bo lahko dal še kdaj tudi še kaj več kot 10 K. - Razume se, da mor8 tudi tej laži slediti grd osebni napad, ČeŠ, dekleta, glejte, da ne podpirate neklerikalcev'( Klerikalcem pa je seveda všeč denar od "Sokol"* in drugih, še celo glavni agitator kaplan gre povsod po biro. P.B. Na velikonočni ponedeljek priredi naše vrlo s° kolsko društvo krasno igro s petjem "Divji 1°' vec", ki bo nudila našim ljudem izreden želeti je, da se te predstave, ki bo stala iS*1* ce mnogo truda in napora, udeleži kar največ mogoče naprednih Žirovcev in tudi drugih gos*0 iz sosednjih občin. Saj je pač le občudovati S1 .0' ^ in požrtvovalnost naših diletantov, ki se ne gasijo tako teških nalog. Zato že zahteva pošteni čut, da se vsaj z obilno udeležbo popla-Ca nekoliko njih požrtvovalnost, ^gno zagrinjalo za "Sokolski dom" je naslikal naš domači akademični slikar B'r.Kopač iz N0ve vasi pri žireh. V krasnih barvah je naslikal pre-leP° zanosito umetniško sliko, ki predstavlja slovanske narode pod pokroviteljstvom skupne maj-ke Slave. Na sliki je videti Ljubljano in Pra-E°iPreko katerih mest razprostira svoji vilin-ski roki bujna in krasna "majka Slava", ob vznož-Ju Pa se ji klanjajo narodi in boginje umetno-sti. Neki umetniško zanositi poetični sij od-Seva z obličij vseh obrazov na sliki, tako da * »isli splavajo izven tega nizkega in tesnosr- Cnega sveta v deželo večne mladosti hi. in ljubez- ni ov enski dom, 26/o3-191o) ~~~~—-_Pl___ pod vplivom Perka so jako veliki v azovanju ljubezni do bližnjega. Vsak čas se ^Postavljajo, da bi koga vjeli in ga tožili, vek češ za take malenkosti, za katere bi se drug člo- hlti ne zmenil. Tako so vjeli nekega moža, ' > da se je o enem izmed čukov izrazil tako, ob kradel. Tožili so ga in on je bil °Jen, ker sodnik ni poznal razmer, ko se je Pozneje pritožil na deželno sodišče, ga je ie to So da oprostilo, in na čukovskega poštenjaka Padli pravdni stroški, ker se je dokazalo, je Qa je 80 ka; svoj čas tako postopal s tujim blagom, Prišel pod kuratelo in bi bil tudi stro- znovan, da bi mu ne bile stranke (in to so bi i s *ai naprednjaki) prizanesle. Dotični "Orel" Pa> ki ■ ^ Je svojcas s tujim blagom zlobno ravnal, onemu sam poprej očital tatvino neke "laj-6" dal ' moz> ki Je naprednjak, mu je spregle-žUk Zl°bno Podtikanje. Ko pa je istemu L.Š.neki znova očital tatvino neke "lajšte", bil je e ta bil prisilJen tožiti ga, in kričavi J.Kr. je obsojen na denarno globo, dasirano mu je Jednjak L.š. milostno dovolil, da sta se P^ed ,M . . °uunijo poravnala in se mu je kazen zmanj-' Razvidno je iz teg si i da so "čuki" najslab- 3hdjf lj0_ - -Jei ki ne prizaneso prav ničesar, vsa-Potlačijo, kolikor največ morejo. Čudna 0t,ala in " za +■„ tem 3e kr, krščansko" tako naziranje, ki stremi > kako bi svojega bližnjega vničila. £a_j__"Sokolskem domu" dne 28.marca t.l. asno uspela. Občinstva je bilo toliko, da si več d ni moglo biti v sicer najbolj obsežni O^an-i 1 1J- v Zireh. - Igralci so izvršili svoje na-__ (-astno. tako, da je igra dosegla popoln uspeh. Prazna je torej želja nasprotnikov, da bi zatrli vse, kar ni po njihovem; vedno več je tistih, ki hočejo biti samostojni in se ne ozirajo na vse kletve od strani klerikalcev. Na semnju je bilo precej živine; kupčija pa ni bila posebno živahna. Marsikak živinorejec je upal, da več skupi za svoje blago kakor je v resnici. Kdor pa ima še dosti krme, ta seveda ni hotel vdati se razmeroma nizki ceni. (Slovenski dom, o9/o4-191o) ŽIRI ______ 17. sušca smo pristopili skupno k sv.obhajilu v zmislu naših pravil. Na vstajenje Gospodovo pa smo nastopili pri procesiji kot četa. Na belo nedeljo smo priredili veselico, ki je kljub slabemu vremenu sijajno uspela. Igrali smo igro "Tihotapec" v splošno zadovoljnost našega občinstva. Glede na gmotni uspeh veselice se pa tudi blagajnik ni mogel nič pritožiti, če pomislimo, da znaša čisti prebitek nad 500 K. Da je pa veselica tako sijajno uspela, se moramo zahvaliti v prvi vrsti mladenkam, ki niso štedile ne s časom ne z denarjem. Zlasti moramo omeniti dekleta Amalijo Erznožnik, Nežiko Erznožnik, Ivanko Demšar, izmed igralk pa Mici Kralj in Ivanko Mohorič, ki sta kljub precejšnji oddaljenosti redno hodili k skušnjam. Izmed mož so sodelovali Anton Žakelj ter Ivan in Matija Zajec. Vsem bodi na tem mestu izrečena topla zahvala! Nadalje se je nam zahvaliti pevskemu zboru, ki je pod spretnim vodstvom gosp.kaplana Perkota zapel par lepih pesmi. Ljudstvo je pokazalo, da nam je naklonjeno. Mi moramo pokazati, da smo vredni tolikega zaupanja. S fantovskim sestankom smo zadnji čas nekoliko zaostali. Bomo pa sedaj izku-šali zamujeno dohiteti! (Mladost, 16/o4-191o) NOVICE IZ ŽIROV_ Semenj v Žireh na sredpostno sredo je bil le malo živahen. Živine ni bilo toliko, kakor druga leta, kupčija je bila mrtva. Marsikak posestnik je upal, da bo skupil za svoje živinče nekaj novcev, pa ni mogel prodati radi razmeroma nizkih cen. Upalo se je, da bo spomladi živina dražja kot je bila jeseni, toda cena je še celo padla. Mlekarske zadruge so vsled slabih letin za krmo izredno opešale, komaj da še dihajo. Nekaj vzroka je tudi v tem, da se vedno več svežega mleka proda, ki je cenejši in najboljši živež. Naši obrtniki to uvidevajo in segajo po njem. Čipke, osobito finejše, so se pričele ustavljati, kar je velik udarec za naše čipkarice. Ta obrt se širi, blaga se vedno več izdeluje, odjemalcev pa ni toliko, zato je preveč izdelkov. Ker jih trgovci ne morejo oddati, nastaja kriza. Iz Stare Oselice. Naš župnik, Soukup, je jako srborit mož, ki rad napada s prižnice in se tudi pogostoma pravda. Ker je pri zadnji pravdi pogorel in plačal vse stroške sam, ko je namreč tožil neke povsem poštene fante, ki niso drugega zakrivili, kakor da sO malo zapeli. Župnik jih je radi tega s prižnice uprav po barabsko napadel in jih ošteval z "osli","prašiči" itd. Fantje so šli po tej "lepi in krščanski pridigi" k njemu v župnišče in ga vprašali, da naj pove, kdo je tak, kakor je opisoval v svoji pridigi. On seveda ni vedel nič povedati, ampak se je njim iztrgal in zaklenil. Nato pa je vložil proti njim tožbo radi "napada" na njegovo osebo. Razume se, da je pred sodiščem podlegel, ker je hotel z lažmi, ki izhajajo iz njegovega fanatizma, zmagati. To ga pa grozno jezi in je radi tega iznova napadal z lece Amerikance, češ, da prinesejo iz Amerike nekaj denarja, potem pa pijejo in njega napadajo. Rekel je, da je oče takega, ki tako dela, Judež Iškarjot. No, župnik, te že razumemoi ako bi v Ameriki prislužene novce nosili tebi in polnili tvojo bisago, potem bi bili vzorkristjani. Ker pa svoj denar obračamo po svoji volji, smo pa prokleti. Mi ti svetujemo, da odnehaš od svojih neumnosti;imaš pač toliko masla na glavi, kakor noben drug Osličan, saj si že dostikrat imel priliko, se zagovarjati pred sodnijo. Ali se še spominjaš, kako si nekoč streljal, - kako si se včasih v kuhinji pretepal itd. Ako hočeš, bomo še vse to natančneje opisali in še veliko drugega. Ako hočeš imeti mit, ga moreš v prvi vrsti sam napraviti. Mi smo sicer po večjem pohlevne ovce, toda tako neumni nismo, da bi se tebi dali prostovoljno me-sariti, tako je! Ako si razpoložen, pa še toži, pa ti vse to pred sodiščem dokažemo. - Napreden Amerikanec. Žirovske gasilke ali članice so imele dne 4. aprila neko zborovanje radi veselice, ki bi se naj priredila dne l.maja. No, predsednici, gospe Lenger, ki hoče ter želi društvenice, kakor društvenike gasilnega društva speljati na nov program gospoda Perka, ni sreča mila. Njen načrt je padel v vodo. (Slovenski dom, 16/o4-191o) V žireh no videli llallevev komet. Prikazal se je bil in je od vzhoda proti severu pometal s svojim dolgim repom. Pokazal se je tudi strupa učinek, ki ga ima komet v svojem repu, pa le do gotove vrste ljudi. Ne vemo sicer, kako se strup imenuje, toliko pa je gotovega, da je med njim in čevljarsko smolo neka privlačna moč. Čutili so že pred letom ta strup v Žireh; bil je nekaj čevljarjev vrgel neverjetno daleč, da so šele v daljni Ameriki prileteli na trda tla. Letos pa se je pokazal grozni učinek tega strupa. Smrtonosen je bil, posebno debelim, semintja S8 je kateri z vso težavo obdržal na svojih dolgi'1 nogah. Mogoče v bodoče Bog obvaruje naše šilaf je in kopitarje take nagle in neprevidne smrti' Da so umrli neprevideni, vidi se v tem, ker pZJ vsakem krščanskem pogrebu so duhovni gospodje, pri teh so pa bili cesarski gospodje z visokimi kapami. Ravno oni, kateri so želeli, da bi repatica pomedla iz Žirov naše vrle Orle, so najhujše občutili smrtonosen repov strup. Kakor je pokazal komet, da čim manj repatic bode opletalo po Žireh, tem bolje bode! - Žirov3ki zvezdogledec. (Domoljub, 28/o4-191o) ŽIRI_ Tisti izmed naših mladeničev, ki bi se radi š*e' li olikane,pokažejo včasih prav dobro svojo ol1 ko. Ako kdo naših Orlov pride v gostilno in mi1" no zahteva pijače, ga napadejo s "čuki", odpr° nože in ob belem dnevu z odprtim nožem., dero V° javni cesti za njim. To je torej tista "olika"' katera nujno sledi iz branja "Svobodne Misli" in iz tega, ako kdo skozi leto in dan cerkve znotraj ne vidi. Seveda bo s to stvarjo imela opraviti sodnija. Toda, kadar postane mladina tako podivjana, kakor je pri nas, potem že tud* sodnijska roka omaga in ne pomaga. Kolikokrat so že okušali ričet v Idriji ti naši mladi »0>fj liči in drugi, toda navada postane železna s?™ ca, kajne? Prijatelji Sokolov, poglejte v vrS*8 teh tičev, če ne bo morda tudi v tem slučaju skleda z ričetom postavljena pred koga iz te družbe?! Potem pa še vpijte: "Smo olikani!" (Domoljub, ob/o5-191o) NOVICE IZ ŽIROV___ Pogreb brez duhovnika. Zopet smo imeli pogreb brez duhovnika. Umrl je na Selu pri sekirnem K" vaču, J.Poljanšku, kovaški pomočnik Možina. ?0' kojni 34-letni fant je bil jako vzoren in ves*6' delavec, kakršni so zelo redki. Vedno je bil * čen in vesten pri delu, nikoli ni popival, ni1'' dar ni nikomur kaj zalega storil, ves teden J8 [ pridno delal, v praznik pa je 61tal in se iz0' braževal z raznimi poučnimi knjigami in časop1 si. Vsled svoje varčnosti in točnosti je bil M če priljubljen in je imel tudi precej prihrankov. Ker je bil razumen človek, je bil tudi S*' mostojnih misli, in ker se hi klanjal klerika1^ ui se rnu je tudi odrekel cerkveni pogreb. Pri Pogrebu je igrala godba žalostinke, gosp.pravnik n Kavčič je ob odprti gomili govoril v slovo 0k°jniku lep in ginljiv govor, mnogo oči se je kosilo, ko smo se ločili od telesnih ostankov 5eBa in vzornega pokojnika, ki je prerano moral ostaviti življenje. Bodi mu ohranjen blag sPomin! -•£2v___u listek igra pri duhovski vladi veliko loSo. Ker se sorodniki pokojnega M.niso izkazali s tem listkom, se duhovnik ni udeležil po- Sreba. Tako igra ta listek večjo vlogo kot raz- druge "pravice" kar tudi po smrti prav pride, Sa ni, ni potreba duhovnika plačati, kar je e°oj vredno. Kdor torej želi svojim dedičem dobro ^ "i pa ima spovedni listek,naj ga le sežge, em jim prihrani mnogo stroškov. gola se pripravlja v Žireh, pa določitev °ra dela preglavico našim zastopnikom. Baje določila za obrtno in ponavljalno šolo eba soba, kar je vsekakor napačno štedenje, ^ ee le dru ibrtne učne sobe bi morale biti vendar Sace opremljene, kakor nadaljevalna ljudska s°la • rravilnejše bi morda bilo, štediti dru-8ad k, ' "Oer se včasih denar izmetava za malo ali 0 nepotrebne stvari, ^^^-jo. nedavno tukaj čevljarski mojster in po-nik na Dobračevi,' Josip Žakelj. Pokojnik zapustil svoji družini precejšnje premožeje, bil ■ je vzoren in vesten gospodar in skr- ce. Ko je pričel svojo obrt, ni imel ni-akep-b *y Premoženja, z umnim gospodarstvom in llgj^8 VOn s^ Je opomogel in pridobil med občani lik ' tak° ^a ,je iSral v žirovski javnosti ve- 0 vlogo. Bil je pristaš napredne stranke in ^ njo tudi precej žrtvoval. Bodi mu ohranjen a8 spomin! Z Tj "T" nam pišejo: Ko se je vršil v Žireh j. ° clVilni pogreb, je bil pokojnik doma iz pQ ln' Njegov očim je prosil duhovščino, naj ga Pl svob U de Cerkvenih obredih pokoplje, ali žirovski ka an m bod stkov. Je odrekel cerkveni pogreb, češ, da je mu 0 omisleo in da mu ni izročil spovednih okopali so ga brez duhovnika - nič ne Pri {0er Pogrebu je bilo pa vendar veliko ljudi, le o*, govoril gosp.Ivan Kavčič tako pametno in zan imivo ^ vu> da je vsem bilo milo in da so skoraj Jokali. Po dokončanem pogrebu je šel pokoj- °cim v "farovž", da bi plačal za maše in ?J„ Smi dan, kakor je že navada. Ali kaj se je "e°dilo, °e*kve- • Ledinski župnik ga je vprašal, ali je da se tudi mi po dolgem molčanju zopet Gasimo, sicer bi kdo naše molčanje lahko tolmačil f ^ A tako, da smo zaspali. Toda tega se pri n.i treba bati; smo prav živahni. Odsekov adsednik č.g.kaplan Perko nas je zapustil ter ^Sel kot župnik na Češnjice. Storil je mnogo Versko življenje v Žireh, saj je bil tukaj štiri leta večjidel sam. On je ustanovil lad lovensko katol.društvo in Orla. Deloval je na vs6h - Poljih. Na njegovo mesto smo dobili dva go-^P°da kaplana, in sicer Franca Vrhovec in Janka SgS^ar' Oba delujeta v društvu in Orlu. Dne 11. Hi eiabra smo blagoslovili naš dom; udeležba je Za 8 V*"'"''"lca' dasi nebo ni kazalo veselega obra-Ark N°V0 Zidani dom večina pa ni. Prosimo, povejte to Lh mestih, boste vid se bo stvar hitro zasukala na drugo bralcev, Ljubljani na pristojnih mestih, boste videli, da stranj n °ljubii sem, da bom pomagal, kolikor bo v luo i i v, v 1 moceh. Podprl bom tisto stran, kjer bom g l> da odločajo verski nagibi. tem se je začelo v Žireh novo življenje. Pri prvem sestanku, na katerega so prišli sem prigovarjal ljudem, naj si podajo oke r< k cez Soro in naj složno delajo, če hočejo 0 doseči. Tako bo tudi župnija zopet dobila kje D0 gtaia nova cerkev?" je vprašal nekdo, ><}. . ^ župnik pravi, da na primernem mestu," sem bo 0rH- "Kje pa bo najbolj primerno mesto, đa 0C^0^lla oblast, ki. bo poslala inženirja, b° Pregledal ves kraj." bo ' " Pa že vemo, kje smo! Inženir, ki ga hpnik podkupil. Mi ne damo cerkve Dobra-_ em. Cerkev mora biti na naši strani! Kdor o racevci vleče, ta je sam liberalec. Mož-' Pojdimo!" tuoi mene razglasili za liberalca, ker »et. Priporočal ljudem, naj se ravnajo po pa- i ne po slepi strasti. ^Halu 1»,,^ aato so Dobračevci sklicali sestanek, di t p j sem se udeležil, ker so me povabili. ^ pa je bilo vse bolj veselo in živahno. Lju- Mlo e Prišlo zelo veliko, celo iz Žirov jih je nelcaj. Čutil sem, da so se zbrali pravi ■'■Oud-je " • cerkev, ki se je imela zidati, nas ni azdv; in de a0ala. Govorili so: "Mi smo pripravljeni Zadovoljni, da se cerkev postavi tja, kjer Prostor zanjo najbolj primeren". In ko se d*v ZneJ'e inženir odločil za prostor na lo_<^ BVski strani in je oblast njegovo od- itev potrdila, smo vsi občutili vez, ki je , Uzila ii I160 žuPnijo irovce in Dobračevce v eno. V žirov- je prišla nova pomlad. tSv Sli so budi novi politični viharji, loči- str 4uhov' Ne bom popisoval navdušenja na eni Up ,n Xn sovraštva na drugi. Malone vsak dan je q"i l,azpr1;- Nsr°d očrnil,da sem prinesel Žaie "° v Žiri. In ker so se prav tedaj bli-kalco_>V°li1'Ve v državni zbor, je ves čas vrelo v kotlu. Kako pa je bilo šele takrat, Se pri volitvah združili žirovski in do- so bračevski volivci za od prave strani postavljenega kandidata - takrat ni bilo navdušenja ne konca ne kraja. Kresovi so goreli, topiči so pokali in vse se je čudilo... Pa pustimo to in poglejmo, kako je Diio z novo cerkvijo! Treba je bilo začeti. A kaj so storili Žirovci? Organizirali so se k odporu. Ob stari cerkvi je bila velika apnena jama, polna do vrha. Apno so bili navozili že nekaj let poprej Žirovci in Dobračevci, čeprav še ni bilo določeno,kje bo stala nova cerkev. Zdaj pa, ko je bilo odločeno, da pojde cerkev na drugo stran, so Žirovci rekli: "Apno, kar smo ga mi navozili, je naše. Mi pa smo za to, da se stara cerkev ohrani in popravi. Zato bomo svoje apno vzeli in ga shranili na naši strani, da ga bomo imeli pri rokah, ko se bo popravljala stara cerkev. Dobračevci naj svoje apno kar vzamejo in naj si sezidajo svojo cerkev!" In res! Nekega popoldne pride kakor na povelje polno vprežnih voz, ljudje pa z lopatami, in začno nakladati apno. Župnika pa prav takrat ni bilo doma - to so morali vedeti, zato so prišli. Kaj bo sedaj? Stal sem pri oknu župnišča in gledal vrvenje ljudi. Vmes so bile tudi ženske, ki so držale lopate v rokah in prav pridno pomagale. Novica je hitro prišla tudi na dobračevsko stran, kjer je bil župan. Župan je bil razsoden mož. Pomiril je Dobračevce, ki so hoteli iti branit apno, in telefoniral v Idrijo, kamor je bil odšel župnik. Župnik Vidmar je po telefonu poklical orožniško postajo, naj ne dovolijo odvažati apna, ki je cerkvena last; brez župnikovega dovoljenja se ga ne sme nihče dotakniti! Kmalu nato se pojavijo ob apnišču trije orožniki in komandir zapove, naj se delo ustavi. Nastal je nevaren trenutek, kar videlo se je, kako je zašu-melo in zavalovilo med množico. Po kratkem prerekanju so se ljudje z lopatami in vozmi počasi porazgubili. Le tu in tam se je slišala še kakšna grožnja in kletev. Oddahnil sem se. Stopil sem h komandirju in se mu zahvalil, da je s pravilnim nastopom preprečil nesrečo, ki bi se lahko zgodila. Skrbi pa še ni bilo konec. Ko se je že večerilo, župnika pa še ni bilo iz Idrije, me je začelo skrbeti, da ga ne bi razdraženi in morda nekoliko opiti ljudje kje počakali in se nad njim maščevali. Rečem, da sem bil tisti večer razburjen do skrajnosti. Šele, ko se je pred hišo ustavil voz, s katerega je stopil župnik, se mi je odvalil kamen od srca. Pozneje sem zvedel, da so bili nekateri res za to, da se nad njim znesejo, pa so jih menda ženske pregovorile, naj tega ne delajo. S tem je bil boj za novo cerkev končan. Apno je ostalo in so ga porabili za zidavo nove cerkve - koliko je bilo apna odvzeto, o tem ni nihče po-zvedoval. In potem sem doživel še lepe dneve v Žireh, ko sem videl, kako so vzajemno kopali temelje za novo cerkev: Dobračevci v velikem številu in z veseljem, Žirovci pa v nekoliko manjšem številu in z manjšim veseljem. Po štirih letih pa sem zapustil Žiri, kjer je bilo za duhovnika izredno mnogo društvenega dela. Zato je tudi tukaj moje pero počivalo. Prosil sem za manjšo in odmaknjeno župnijo Češnjice v moravski dekaniji in sem jo tudi dobil. Sele tam sem se oddahnil in se pisanju lahko nemoteno posvetil. (Napisano v marcu 1967) (Iz: Koledar Mohorjeve družbe za navadno leto 1971, str. 127-28). SPOMINI (II) Karel Bernik Res velik vtis na ljudi moje generacije Je v njih spomin zapustila druga svetovna vojna in še dolgo po njenem koncu je po gostilnah prihajalo do resnih prepirov ob razpravah, kdo je več pretrpel. Da se pripravlja nekaj težkega in da se narodu Evrope slabo piše, to so že leta pred izbruhom sovražnosti naznanjali vse bolj grozeči dogodki. Kadar se spomnim tistih let pred začetkom druge svetovne vojne, me še danes prevzame občutek bližajoče se katastrofe, ki ji ni moč uteči. Nekje v globini je sicer še tlela iskrica upanja, da do najhujšega le ne bo prišlo, a že naslednji hip je izginilo vsako upanje pod vplivom vse bolj grozečih dogodkov. Zdelo se mi je, da se znova bližajo časi kot ob preseljevanju narodov, ko se je narodov na vzhodu polastil nemir in ko so azijska prostranstva pričela bruhati divja neznana ljudstva. Kot da se je v ljudeh Evrope zbudil duh Hunov, Obrov in Vandalov, ki jih je neznana sila gnala proti zahodu, uničujoč pred seboj vse, mesta in vasi, ljustva in kulture in ki so se s svojimi grozodejstvi neslavno zapisali v zgodovino človeštva, da njih imena še danes zbujajo v človeku strah in grozo. Zadnji dve leti pred izbruhom druge svetovne vojne sem živel v Brežicah. Po prvi svetovni, vo- jni so redki Nemci ostali v Sloveniji. Držali so se po mestih kot tovarnarji, advokati, veleposestniki, obrtniki in trgovci. Dobro se jim je godilo. Nadeli so si ovčjo kožo in se potuhnili. Pravih Nemcev ni bilo dosti, velik" pa je bilo nemčurjev, ljudi slovenske krvi, ki so se udinjali tujcu in se izkazali za še bolj nevarne in zagrizene od tujcev samih. Poleg O6' lja in Maribora so pred vojno tudi Brežice uži' vale žalosten sloves nemčurske trdnjave in ni se še dobro zaslišal topot marširajočih hiti«1" janskih škornjev, že so se prikazali iz mišji*1 lukenj. Pričeli so se vse bolj javno shajati po nekaterih gostilnah in vedeli smo, da to s^8 janje ne pomeni, nič dobrega. Res se je poznej6 izkazalo, da so že takrat začeli snovati priP1"8 ve za prevzem oblasti in delati spiske Slovencev, ki jih je treba zapreti, izseliti in poslati v uničevalna taborišča. Po kioskih se Se pojavilo vse več nemškega propagandnega časopi ja in revij, kar je sejalo negotovost med Iju**1 .Posebno mi je ostala v spominu revija Signal« Bila je tehnično dovršena in razmeroma poceni' V barvah je kazala nemško moč: nemškega vojak*1 kako ruši meje mirnih sosedov in spet masira po prostranih ravninah Poljske in Flandrije, t tanke in topništvo, pa kamione, polne zeleni" vojakov v šlemih in s puškami med koleni, pa letala, ki v strmoglavem letu z vključeno sireno sejejo preplah in smrt in razdejanje. &e danes mi lebdi pred očmi slika skremženega 0&1*8 za pilota strmoglavca. Iz oči mu sijeta bes ifl sla po uničevanju, ki vodita njega in njegov" letalo proti cilju. Od nekod so se začele med ljudmi pojavljati kratke zgodbice, ki so smešile vse, kar je bilo našega. V kinematografi so vrteli izključno nemške filme, mnoge med njJ mi že z vojno tematiko, pred vsakim filmom P9 dnevnik, kjer je lahko vsakdo na svoje oči v*" -del, kaj ga čaka: ob tuljenju siren ljudje bre> glavo begajo po ulicah in iščejo zavetje. P°d udarci letalskih bomb se rušijo celi mestni predeli, plameni divje švigajo iz porušenih °'j in ližejo gole stene, ki v nemoči vpijejo prot> nebu prekritem z oblaki črnega dima, ob kate-rem se krvavo zrcali odsev požarov. Po cesta" se vijejo dolge kolone ljudi, ki so zapustil1 porušene in goreče domove in zdaj izčrpani, zbegani in preplašeni s konjsko vprego ali Pfl kar na ročnih vozičkih in otovorjeni z bisa#9 mi in otroki bežijo pred strahotami vojne i11 rešujejo življenje in borne ostanke svojega imetja. Zelena vojska pa v šlemih in škornji .ti' masira in masira, ne meneč se za grozote, s1 ko in obup ničesar krivih ljudi. v takem v zd<* '^U Je hitlerjancem rastel pogum- Pojavili so se d Zelenih oblekah, klobučkih in belih volnenih olenkah s podvezami in v solnih. Postajali VSe bolj predrzni in nesramni. Spominjam se ^akega dogodka - leto dni pred začetkom vojne. a Je nedelja, sredi poletja. Bil sem dežur-zdravnik v bolnici, ki se je pripravljala "a delitev kosila. Obiski pri bolnikih so bili J-jeni ob enih, ko je bilo kosilo končano. CJ so bili obiski nezaželeni, ker so moti-i °sebje pri delu, bolnike pa pri jedi.Kar Pokliče sestra. Na vhodu se pojavi mlad človek lr * _ » ki je hotel na. vsak način takoj na obisk. e dokolenke s podvezami in rjavi solni, pa jeva srajca in Iratke hlače, vse to je govo-^ ' « da gre za človeka, ki hoče po vseh sili vsemu našemu redu navkljub prav zdaj k bol- 6ltlu kameradu na obisk. V nemščini mi je izrazil ^ svojo Zahtevo, ki sem jo seveda odklonil. bjegovi nesramnosti mi je zagomazelo po ^Sero telesu in odločno sem mu povedal, da bo slovenski zemlji, kadar ima opravka z menoj, ^ **a v slovenščini, sicer naj ne pričakuje, Ka bom poslušal. Sovražno mu je poblisknilo °Ceh, brez besede se je obrnil in odšel. Po v°jni drU| mi je mati pripovedovala, da me je takoj «i dan po prihodu Nemcev že iskala policija, e spomladi leta 194-3 me je nemški zdravnik uJetništvu vprašal, kakšne sovražnike imam 11 v Brežicah, da se zanimajo zame. Dob- 0 d 1 oa sem bil vojni ujetnik redne nemške vojske, «■! me ni dala iz rok, sicer ne vem, kako bi Za mi ^^llo* Brežiški Nemci so se me dobro bili in iz dobrega namena se ne bi tako ttJ-i zame. Oblast je ob vsem, kar se je dajalo, z očesi. zamižala na eno oko, ob koncu na obe Izb ' re^i"Lo pa Je tud:i- to ni* He v°Jne me je zatekel v Celju v 39.pehot-Polku, kamor sem bil mobiliziran že mesec J« Bil sem bataljonski zdravnik. Bataljon teri • v KQ, ,^al stel 1200 ljudi, dodan pa mu je bil hicarski oddelek z zdravnikom in 25 bolničar-Že t- takoj ob izbruhu vojne je bilo čutiti kol- V°st 1° zmešnjavo v vodstvu. Vseh pet dni, UJeliCOr Je trajalo, dokler se nismo znašli v g0n^istvu, nismo dobili niti enkrat hrane, le H 1 so nas naprej in naprej proti hrvaški tam " ^e"'"e v Lepoglavi smo za silo prespali, nas o belem dnevu in na očeh nemške lacije P do P°ld Jetn° sreo°« ?'e takoj drugi dan vojne po- d ue naložili na vlak in peljali čez Varaž-Ludbrega. Pri vsej zmešnjavi smo imeli atle so nas -zbrali na veliki jasi ob cesti-4v 0 na8 je veliko. Kar se iznenada prikažejo 9 ali trije nemški avioni v nizkem letu, nas obletijo dvakrat ali trikrat, nato pa izginejo, ne da bi padel en sam strel. Še danes mi ni jasno, zakaj nas niso napadli. Skriti se nismo imeli kam in žrtev bi lahko bilo veliko. Drugič smo v Lepoglavi čakali na vlak v majhnem gozdišču blizu postaje. Videli smo, kako so nemška letala nekaj kilometrov od nas proti severu napadla neko vojsko: stmoglavo so se spuščali, streljali in metali bombe, potem pa jih je nekaj preletelo naš gozdiček. Napadli pa nas niso, čeprav je polno konjskih repov gledalo iz gozdička, ki je bil poln naše vojske. Tudi naša vožnja iz Lepoglave preko Varaždina do Ludbrega sredi belega dneva ni bila nič kaj varna. Strojevodji se je poznalo, da "ima ženu i decu". Sporočil nam je, da bo ob bližajočem se napadu letal oddajal zvočne signale in zavrl, potem pa prepustil nam, da bo vsak po svoje reševal kožo, kakor bo kdo vedel in znal. Ni treba, da si velik strokovnjak, pa takoj spoznaš, da vodstvo, ki na tak način brez nujne potrebe sredi belega dne in na očeh sovražnikovih letal zbira vojsko v velike gruče in jo izpostavlja sovražniku na milost, da jo pobije, še preden je sovražnika sploh videl od blizu, ne zasluži nobenega zaupanja. V Ludbregu smo zvedeli, da so nas pripeljali sem zato, ker je ves 35.hrvaški polk dezerti-ral in je tako ostal ves odsek od Ptuja pa do Koprivnice brez obrambe. Vojaki so povedali, da se tudi domačini sovražno vedejo do naše vojske. Zvečer so mi pripeljali ranjenca, da ga obvežem. Bil je v patroli, ki je bila poslana na oglede proti Dravi. Sredi Drave je bil otoček in ko so se previdno ogledovali za sovražnikom, je Nemec 3pustil rafal. Fant je imel srečo: krogla ga je oplazila po ledjih, posnela mu je za dlan kože, mimogrede pa odnesla že precejšen kos mišice. Rana nevarna za življenje res ni bila, potrebna pa je bila kirurška obdelava,zato sem ga le obvezal in poslal v varaždinsko bolnico. Bili smo zbiti,živčni, mnogi tudi lačni in brnelo nam je v glavah. Nastanjeni smo bili v gradu, polegli smo po tleh in v hipu zaspali. Ni pa narn bil namenjen daljši spanec. Ni minila ura, že je nastalo vpitje - alarm in takoj zbor z vso opremo na dvorišču. V naglici je nekdo pograbil moj nahrbtnik in ni mi preostalo drugega, kot da še sam pograbim enega, pač tistega, ki mi je bil najbolj pri roki. Pozneje sem si ogledal njegovo vsebino - bila je siromašna in napravil sem slab kup. V mojem nahrbtniku je bilo čisto perilo, šivalni in čistilni pribor, pa pol hleba kruha in kos slanine, bila je tudi kačja slina, ki pa mi jo je nekdo ponoči sunil že v Lepoglavi. V novem nahrbtniku pa je bil le par neopranih in smrdljivih obujkov, pa velika škatla vojaškega biksa in obrabljena sir-kova krtača - prava vojaška siromašnica. Najbolj mi je bilo žal menažke in žlice. Kdor je bil kdaj vojak, ve kako mi je bilo, ko sem prišel ob menažko in žlico in to se mi je potem še dolgo otepalo. Bila je ena ponoči, vojska se je postrojila v vrsto in oficirji so imeli ognjevite domoljubne govore. Omenili so, da je "dušrnan" napadel "otadžbino", da je v nevarnosti sam kralj, naši domovi, žene in otroci. Sledila je komanda - nož na puško!-in bili 3mo pripravljeni, da sprejmemo sovražnika dostojno, tako kot mu gre. Namesto da se kam premaknemo, pa je sledilo čakanje. V gradu sta bili ves čas osvetljeni dve okni, tam je zasedal štab, tam se je reševala naša usoda. Napetost med vojaki je začela popuščati. Zdaj tu, zdaj tam se je zganil vojak, se prestopil otovorjen, kot je bil, beseda je dala besedo. Tudi med oficirji sta rasla negotovost in nemir. Čez debelo uro je ugasnila luč v gradu in prišlo je povelje za premik. Zavili pa nismo na sever, kjer nas je čakal sovražnik, ampak na jug, v griče, ki se razprostirajo proti jugu,od Ludbrega. Marsikdo si je oddahnil, mislim da jih je bilo rnalo, ki bi se jim dalo umirati tisto jutro za kralja in "otadžbino". Velika večina vojakov je bila rnalih kmetov, bajtarjev, kmečkih delavcev, pravi delavci so bili redki. Če je bil kje kak obrtnik, je bil podoficir. In prav ti sloji prebivalstva so bili v stari Jugoslaviji najbolj izkoriščani od trgovcev, lesnih trgovcev in veleposestnikov. Oblast je stala na strani krvosesov in brezobzirno strahovala ljudi. Marsikdo je bil zagrenjen do te mere, da je bil prepričan, da slabše ne more biti, pa četudi pride sam Nemec ali kdorkoli. Ni bilo slišati, da bi se bil kdaj kralj vsaj zanimal, kaj šele brigal za stiske svojega ljudstva. Njemu je bilo dobro, družil se je le s pokvarjenimi in nepoštenimi politikarji, ki so hiteli z ropanjem državnih denarjev. Taka oblast je predstavljala "otadžbino" in varovali so jo generali, žandarji in policaji, pa Glavnjača in koncentracijska taborišča. Redki so bili oficirji in malone na prste ene roke bi preštel tiste, ki so bili priljubljeni pri vojakih. Če je le mogel, se je vojak oficirju stare vojske na daleč izognil, kajti če je oficir le imel čas, takoj se je začelo zafrkavanje in poniževanje, ki se je po pravilu končalo z raportom in kaznimi. Spomi- njam se takega dogodka s prvih dni služenja vojske kot regrut v Sarajevu. Pravkar sem se vračal z dela na oddelku v vojni bolnici nazaj v kasarno. Bil sem oblečen v čisto novo uniformo s sabljicami na ovratniku in kačo na r»-menih, znaki, ki so poučenemu povedali, da 6r6 za zdravnika na služenju vojaškega roka. Šel sem po bolniškem vrtu, kar zaslišim z zgornja poti, da nekdo kliče: "Redove, redove!" Ozrem se navzgor in zagledam neznanega kapetana II« razreda, ki očitno kliče prav mene. Napotim &e k njemu, ga pozdravim po predpisu in vprašam« kaj želi. Oholo se ozre nekam mimo mene in z najbolj prezirljivim obrazom, ki ga je premogel, mi da par dinarjev z naročilom, naj mu iz trafike, ki je bila oddaljena le nekaj kol*' kov, prinesem cigarete. Obrne mi hrbet in se počasi napoti v nasprotno smer, da sem ga v *9' ku komaj dohitel in mu oddal noročene cigaret6' seveda po predpisanem postopku. Pravilno pozdraviti oficirja v stari jugoslovanski vojs^* nikakor ni bila enostavna stvar, če si se mu moral javiti ali če te je poklical, pa še poSfl no. Če pa bi bil srečal kralja, pa je bil postopek tak, kot da si v ozki ulici srečal ši1,0' tovornjak. Pa kaj bi še govorili! Po petih dt8' vih pešačenja, brez hrane, neprespani in zag*8 njeni pač nismo bili sposobni za nobeno vojn" akcijo in tako ni čudno, da z nami Nemci niso imeli težkega dela. Mnogi so bili celo veseli, da se je zmešnjava končala. Na tihem so računali, da nas bodo Nemci popisali in P0' slali domov, vse dokler volk ni pokazal prav« čudi. Naj povem še, kaj je bilo z bolničarskim O^m, našega bataljona. Ko je vojna izbruhnila, naS je bilo 25 bolničarjev in jaz zdravnik. Že v začetku vojne sem jih na kratkem tečaju pripr8 vil za nuđenje prve pomoči ob vojnih poškodt8"' Sklical sem sestanek in se z njimi pogovoril' Zabičal sem jim, da bolničar in zdravnik os*8' neta na svojem mestu, dokler zadnji vojak nas vojske drži v rokah puško, to je njegova sva*9 vojaška in človeška dolžnost. Fantje so se te' ga držali, med potjo je izginil le eden, dve*9 ali trem se je posrečilo izginiti iz ujetnic' va v Varaždinu, ostale pa so pozno jeseni N6" ci pustili domov na Štajersko; meni pa je bi* usojeno ostati v ujetništvu v Nemčiji vse do konca vojne. KRTAR IN DOLINCI Jože Peternelj An da so doma pacientovi starši, potem, izčrpali ves možen arzenal raznih terapij, PoS( Sli uPan Po edinem sredstvu, ki jim je še vliva-Je: smisel življenja so poskušali fantu v°iti dQs v V Slavo s pomočjo najvišjih in zadnjih ni* Zl?°V marksistične misli- na kar se jaz ne razum to. em pa ni šlo." • kar sem slišal, nisem nič odgovoril, le valii in sem se za informacijo ter odšel v svo- Sob0. 2v«Čer l0nu SVa se z mladincem dobila v hotelskem sa-Bj-1 je tip človeka, za katerega bi lahko brez posebnega razmisleka rekel, da njegova objektivna podoba povsem adekvatno ponazarja kaotično, razklano subjektivno notranjost: bled, koščen obraz, malo moten, resen pogled, svetli, štrleči lasje, nervozne geste in v črno usnje oblečeno suho telo. Potem, ko sva se pozdravila, mi je v zadregi, spričo katere je njegov resen pogled izgubil na intenziteti, povedal, da pozna moje delo ter da bi se rad, ker ga take in podobne stvari zelo zanimajo, "kar tako. malo" pogovoril o mojem filozofskem nauku. To je povedal precej nespretno, tako da sem takoj opazil, kako poskuša pravi namen srečanja z mano vsaj zaenkrat še prikriti. Čeprav sem iz vratarjeve-ga poročanja zanesljivo sklepal, da ne gre pri fantu za shizofrenijo ali kako drugo obliko psihopatije, marveč da opisani simptomi jasno kažejo na heglovsko "nesrečno zavest", kar pomeni, da individuum s takimi problemi, kot jih ima on, ne more imeti drugačne želje, kakor pogovarjati se o dometih moje teorije na področju svobode, sem ga vseeno ironično vprašal: "Praviš, da poznaš moje delo, in če je to res, potem me zanima, zakaj vendar želiš govoriti ravno z mano, ko pa v smislu splošno priznanih ter zgodovinsko uveljavljenih vrednot in bitnosti ne propagiram nič takega, kar bi človeka dvigalo, ampak prej podiralo. V predmetih svojih raziskav namreč odkrivam stvari, katerih resnica je popolno nasprotje tistega, kar se kaže preko tradicije ter ideoloških malverzacij. Torej ti je res jasno, za kaj pri moji filozofiji v bistvu gre. To te tudi vprašam zato, da morda potem, ko bi ti zadeve postale bolj pre-zentne, ne bi bilo kaj narobe." "No, ne čisto popolnoma", je moral priznati Adolf, toda še v isti sapi in s precejšnjo mero prizadetosti je dostavil: "V vaši filozofiji odkrivam nekaj, kar me sicer navdaja z grozo, vendar me na drugi strani neznansko vznemirja. Nekako čutim, da mogoče ravno v njenem pravilnem razumetju leži tista edina vzmet rešitve, ki me bo vrgla iz brezna obupa in eksistencialnih muk v svet zadovoljstva in 'resničnega miru. Bistveni problem pri meni namreč je, če se izdam, globoko razočaranje nad svetom v celoti. Nobenega smisla ni več. Vse se mi jebe. Zato me ni strah radikalnosti, popolnoma vam zaupam, in če je potrebno za moje ljubo zdravje pogledati resnici v oči, naj bo." Fant je pokazal karte. Po tej izjavi, ki je vsebovala besede kot "brezno obupa" ali "resnični mir", ki jih moj slovar ne uporablja več, so se moja predvidevanja empirično verificirala: Imel sem opraviti z nekom, ki je zaradi previsoko razvite moralne zavesti prizadet nad občim raz-človečenjem sodobnega sveta, skratka preobčutljiv za vse, kar se dandanes dogaja. To pa je seveda nedvoumno pomenilo, da živi v njem še neka vera v boljši svet, a mu jo njegov zdajšnji ustroj neusmiljeno tepta v drek. Človek šibkega duha pač. "V redu ... Samo trenutek." Zagledal sem natakarja, ki je ravno brzel mimo najine mize: "Prinesite še dve pivi!" "Še dve?" je neumno vprašal natakar. "Ja," sem mu nejevolno pritrdil ter se obrnil nazaj k Adolfu: "Dobro. Na osnovi tvojega razočaranja nad obstoječim svetom bi torej lahko sklepal, da želiš njegovo spremembo. Ni ti všeč, medtem ko istočasno skrbiš za njegovo usodo. Ali ni res?" "Ja, res, moram priznati, da imam še neko vero v možno spremembo sveta, vero v človeka in posredno v določeni družbeno-politični sistem, ki ga je on sposoben umno ustvariti. Vendar sem se tega zavedel šele nedavno in sedaj vem, da je bil ves moj negativni odnos do objektivne stvarnosti v bistvu vseskozi globoka želja po njeni drugačnosti." "Ja. Tvoj problem je nedvomno v tem - če za izhodiščno premiso izberem resnico, ki je najbolj neposredno evidentna - da nekaj hočeš. Seveda ni hoteti nekaj nič slabega, kajti tudi nič ho-teti je še vedno hoteti, toda tvoja volja je usmerjena k nečemu, ki je v sebi "slabo", nično in brezvredno. Tukaj namreč tiči tvoja temeljna napaka. Če pa se hočeš kdajkoli izvleči iz zo-sa, moraš radikalno spremeniti intelektualni odnos do obstoječega. Najprej moraš dvomiti v vse. Nobene volje do nečesa, nobene vere,nobenega vedenja, samo dvom. To pomeni, apriori se moraš postaviti na stališče totalne skepse v bit in vrednost sveta kot takega. Šele takrat, ko se boš rešil predsodka, da ima nekaj svojo bit in vrednost vnaprej, to se pravi, tako kakor se ti nereflektirano kaže, ali kakor te, če podlegaš njihovi avtoriteti, učijo drugi, si na pravi poti k svobodi. Če namreč gradiš svojo srečo na,kot sam praviš "umno zgrajenem političnem sistemu", morda kakšni sexualni relaciji, kajti mnenja sem, da se za tisto tvojo izgubo smisla življenja skrivajo zelo konkretne, posamične zadeve ..." Na tem mestu me je fant nervozno prekinil. To je bil očiten znak, da sem se približal enemu izmed krajev, kjer je srž njegovih težav, kar je skušal zablefirati z naslednjim ugovorom: "Nekaj težav sem imel s partikularnostmi, toda ob množici drugih, bolj pomembnih vzrokih, to sploh ni bistveno." "Nič, da ni bistveno!" sem mu takoj zaprl usta' "V tvojem primeru vem, da je vse bistveno. Si namreč človek, ki dela posebno logično napako-Akcidentalno spreminjaš v univerzalno. Ne zave' daš se, da je tvoja sodba o zlobnem univerzum^ po sebi zgolj vsota nekega števila posamični" irelevantnih neuspehov in razočaranj, kar je preprosto slaba indukcija. Ali z drugimi besedami: tebe ne fuka Univerzum an sich, ampak ne' kaj konkretnih, otipljivih stvari: produkcij^8 razmerja, ženske, družba, država. Torej, nadaljnje izpeljevanje bo potem, ko se bo pokazal* ontološka slika sveta, dokazalo, da je edino pravilen le skeptičen odnos do njegovih tvorb ter procesov. Vse je negotovo." "Toda mi smo vendar eksistenčno odvisni od vb*' nje stvarnosti. Ta je pogoj našega življenja ' ne glede na to, ali ji priznamo obstoj in vrei' nost, ali ne. Brez nje ne bi mogli niti slabo jesti, kaj se imeti šele dobro. Ravno obratno pa je od našega spoznanja neodvisna objektivi' teta; v tem smislu je transcendens ter je zat° bolj gotova, kot ji gotovosti naša uboga parne* v najbolj idealnih razmerah sploh lahko pripi' še," je protestiral Berlic. "To je res in ne samo to. Določene vrste skep-ticizem je celo protisloven v samem sebi. V lastni Jaz je namreč nemogoče dvomiti. Ko pa govorim o skeptičnem odnosu do sveta, mislim« kajti v kontekstu z vsebino pogovora je smise*' no govoriti edino ,o slednjem, na skeptičen odnos do objektivnega sveta ali materije, pri čemer pojem objektivnega zaobseže tudi tvorbe objektivnega duha, kot so država, pravo,moral8' Možno pa je seveda dokazati določene pomanjkl^1 vosti tudi v misleči substanci, kar bi v kon-. sekvenci pomenilo odločiti se za skeptičen odnos do celote sveta in kar bi z neslutenimi P0' sledicami zapletlo omenjeno veljavnost kontradikcije pri dvomu v ego cogito. Toda spoznavnoteoretski nauk, ki ga zagovarj^' še zdaleč ne trdi, da država, mačka, ženska, tampon, proletarec, kamen, ne obstajajo. To Wj bil nesmisel. Trdim edino to, da za vse našte te stvari, ki jih lahko subsumiram pod sploš-nejsi pojem materije, ni nobenega logično g0" vega in apodiktičnega dokaza niti da eksisti1"9 ti' jo niti da ne eksistirajo. To je aksiom skepv cizma. Predmeti,ki jih na tak ali drugačen n» i jam cin izkusamo, nam svojo predmetnost manifeS^-jo le kot čutne danosti, s čemer pa ni reJen" dasi si med seboj nemalokrat nasprotujejo al1 celo izključujejo - da nas ne morejo nekater8JI bol Sivu Ji druge manj prizadevati. A kljub temu dej-to je bistveno, nam zaradi navedenega ^ Siona, ostaja vedno neznana njihova nasebnost. "—^gnio torej, kaj stvari v resnici so ali če sploh -"- ^*—"-Ji0., pa tudi če ti določena trda, špičasta zasvinjana konstelacija čutnih danosti v °bliki gnojnih vil prebode trebuh." AmPak, kaj na.j, pizda, to filozofiranje pome- Za moje probleme in poskus njihove likvidacije?« "Le n - Počasi, fant!"... Če nam ostaja nasebnost stva-eznana, če ne poznamo "vzroka" čutnih danos- ti stvi dosl kak o naj bi potem bila, če je negotova bit ari, gotova njihova vrednost. Torej če se ledno držiš logike tega nauka, si razvezan sleherne vrednostne odvisnosti od objektivite-te. ^-Spoznanja materije na sebi so v bistvu nič- zPan ■^aj to je grozno! Brez nekega trdnega spo- 1Ja, vedenja .. Ja tebi se zdi grozno, je pa edino resnično P to ^ zaradi enega samega razloga: Zaradi vlada-—^iča v jedru svetovne substance. Tako s° le spoznanja nična, marveč tudi tisto, a ka-n » ar se nanašajo, namreč objektivna stvarnost, ^e nam caiiteta adu i Hi da gre za resnico, ki je možna edino kot ni mogoče, da bi živela v pomanjka-e ena stran, druga pa bi se kopala v izo-Ju- Samo na tej podlagi je možna gnoseologi- i o kateri ti govorim. ToreJ, temeljni zakon moje ontologije je v sub- stanci sveta vsesplošna navzočnost Niča, spričo katere pa ni vse Nič, ampak je svet razdeljen na dva počela: na to Prazno - Nič, in to Polno :-^it- Če bi namreč bilo vse Nič, potem tega Se4aJ ne bi mogel misliti in izreči. Kozmosu Potemtakem kral; Pojavi tako Pik Ljuje dvovladje: tam, kjer se en vodja, je zraven že drugi, toda ne » da bi nepregledna množica njunih podlož-Vgv klečala pred dvema prestoloma, ne, mar-dp 0l3a P°čela sintetično združena (en v je 86v1^' tako da govorimo o Niču kot črvu, ki ^ zazrt v Bit. S tem pa dela Celo Necelo in 'iZlo. °ega Necelega pa izhaja univerzalna brez-SifiSiPie nj-^^~--KiJJ.lnost bivajočega." 3J Učen d to pomeni?" je vedno bolj bled vprašal a se je prek popoldneva že posušila. A zajca se ne ganeta in sta še vedno hudobna, pa trmasto zreta nekam drugam, tja v nedoločeno, v svetu sta, ki ga ne razumejo ne lovci in ne lovski psi. Ne ganeta se zajca in čeprav sta skupaj, ni ga videza, da sta prijatelja ali da bi se vsaj rada imela, zdi se, da ju je le smrt združila v formalnem, (službenem) odnosu in večji zajec ima glavo le zato na belkastem trebuhu manjšega, ker mali zanj ne obstaja in ker ga on ne čuti. A prav tako se zdi, da manjši prenaša večjega le zato, ker je on v drugi noči in ker v drugi smrti živi. Res, v smrti sta vsak sebi, mrtva, sebična in neobčutljiva, le muhe, ki navidezno na stropu spijo, oorezajo in v zajca strme, kajti bolijo jih trebuhi, polni belih jajc, pa bi rade v njuno smrt še par svojih smrti odložile. Neprijeten spomin na poletje /Koza in starka/ to* 'atarkina črna klotasta obleka se ne soncu preJ* in je vroča, neprijetni vonj in starkina zaves* se v vročini izgubita. Koza pa dela vtis, da travo pase in večkrat izpod zvitih rog spečo starko z ostrim pogledom ošine, morda starka ž« globoko spi. Tam ob roku travnika je namreč P° z bujnim grmičevjem obrasel, je hladno tam notr^ v vlažnem svežem mraku, v tisti sobici? hodni2KU' in potem se koza splazi in v rastlinju izgine. Zabrodi v hladno vodo in glavo skloni, pa pije ribe, hladne, spolzke ribe, ki zdrknejo P° grlu in polnijo trebuh s svežo mrzlostjo. Res, ribe kar zdrknejo po grlu in koza jih ne pref?F^ ne, ribe nimajo okusa in ne spuščajo krvi. Koz8 jih silno rada pije in to ji vzbuja čudno, žg^' kljivo fizično zadovoljstvo, vendar se pred B1 gospodarico tega sramuje, nekako tako kot se 4*1 pred svojo materjo sramujejo samozadovoljevanj8' Starki je koza kakor sin in ljubi jo z vso močjo A kasneje, ko že Ave Marija odzvoni in se bli*8 starega, zapuščenega srca. Na nočni omarici zgoraj mrak, kreneta starka in njena koza proti domu. v kamri, kamor koza običajno ne zahaja, hrani starka v plastičen okvirček, v stojnici na sejmu kupljen, vloženo kozino fotografijo. Na sliki so kozine oči velike in vidi se, da je bila v času, ko je bila fotografija posneta, še precej mlajša Lepa je in kar nekam podobna kakšni srni. Sonce je zašlo in hlad noči prihaja, obe pa s' vata vsaka svojo skrivnost, ča čeprav je koza kakor sin. ikJ11' Dolgo sta že skupaj, koza in starka. Mnogo sramot sta skupaj preživeli in se v njih tesno zbližali. Nekoč ju je kmet z vasi zasačil, ko sta zelje kradli z njive in je kričal, grozil, da bo kozo umoril. In nekoč, ko se je starka odločila in je kozo peljala v vas ter plačala kmetu, da je spustil bradatega, pohotljivega kozla v naskok. Debelo je razprla ob kol privezana koza oči, ko je trepetaje zadoščal samec na nji svojo slo in ni in ni dojela, čemu jo je starka v to sramoto pahnila. Tam zraven se je kmet hahljal. Pozneje je starka večkrat, kot da bi se opravičevala, sama vase govorila: "Pa kaže, da ne bo kožic in kozličkov, pa kar nekam kaže, da ne bo kožic in kozličkov ..." In zdaj poleti, kljub vročini,^ečkrat starka s svojo kozo krene na travnik, da se koza naužila sonca in napasla sveže trave. A travnik je v tem času kot kozarec sparjene ozimnice, kot vroča topla greda, zrak trepeta v vročini in vsepovsod nevsiljivo pobrenčavajo cvetlice, pa se zdi, kot da bi daleč za obzorjem, tam na drugi strani stekla tople grede desettisoč čevljarjev ob delu prepsvalo stare obrtniške pesmi. Travnik tako v vročini sonca poležava, Spomin na .jesen Fazan, na mizo vržen, (na njej so kmetje rezali bel kruh), da glavica mu zdrkne niz ostri rob, nogice pa v prosojnem zraku obvisijo, v sivini bakrena prsa zablestijo in so srebrni pereščki na robovih kril. Pod mizo tema vlada in vabi, srka sluzasto kepico fazanovih možgan vase, v svojo nož, pa le še bolj okrog oči krvavo rdeča peresca v modri temi zaživijo, (miza je take barve kot bel kruh). A za ugaslimi okni rdeča jabolka zorijo, vrste jonatan. Pomlad ob Farškem ■Dotoku Tam je drevje, potok in blato. Sonce pa je že malo toplo, ko se v reber upre. Iz potoka gosposki zvončki štrlijo, nekateri %e razcveteli, drugi pa Še ne. In neka sinica vpije neprestano tam zgoraj, ▼ še golih vejah. Voda curlja čez pregrade gnilih vej in črnega . od listja, pa ze spet sinica v vejah. Potem pa se nekod pojavi neka muha ali pa morda čebela, čBrl in verjetno zato tako glasno brenči tam naokfS ker pomlad tega zvoka še ni vajena. (Zdi se, prihod te žuželke in hrup, ki ga spremlja, kar nekam sličen vznemirjenju v mestu ob obisku kak tujega državnika.) Nebo je plavo in se mirno boči tam zgoraj. Včasih se globoko iz grape oglasi motorna žaga» proti poldnevu pa so od Škofje Loke sem pripl*v8 zvonovi. Lubje bukve je sive barve. Pa neka srna pride serje drobne okrogle dreke, ki patem v suhem l*8 tihi, zapuščeni obležijo. da ? Po vodi diši v grapi in po humusu. Proti večeru je rahlo zapihljal veter in vznefl>iri veje, da so zaklatile v mrak, sicer pa je bil 'j april 1976 ob Jarškem potoku miren dan. Življe°^-potekalo nekam tiho, vegetativno in v simbiozi sebojno vsklajeno, zdelo se mi je, kot da bi i bil" grapa tisti dan notranjost stebeljca močvirske Jy slice in da je bilo življenje le pretakanje t** ske tekočine iz celice v celico na principu gorja. Uredni ški urinis Pesnik Blaž Ogorevc je doma t Škofji Loki. Njegova knjiga pesmi z naslovom "Zima na socialističnem kmetijskem posestvu" /Zima na soci-alističeskij seoski imot/ je izšla v Skopju leta 1979. Gre za dvojezično izdajo oz. za pesniško dejanje, ki je v Sloveniji malo znanoj zato smo se skupaj z avtorjem odločili za ponatis. Pripominjamo še, da je bilo delo nagrajeno z nagrado "Mlada struga" za najboljšo zbirko pesmi mladega avtorja na mednarodnem pesniškem srečanju Struški večeri poezije (Soirs poetiques ^striral Stane KosmaS de Stru*a/ 1978- nekaj pesmi Janez Oblak i. Mir drevesom, kroglo oficirju, pustiti mirno iskanje korenin, zavesti se svoje zemlje, praznih rok. Mir gozdovom. Sneg miri in beli brez debla, kjer tal se vrhovi dotikajo. Mir vsem, ki vedo preživeti vejo. Mir iglam in listom, kapljam voda, da se sonce v njih ogleduje. Mir srcu, da ne onemi v tej tretji ledeni dobi. (pomlad 1982) II. Sanjal sem tesnobo tvojo, moja pokrajina. Sanjal sem bolečino, domovina. Sanjal sem prijatelj, da so te udušili. Srečo imam. Le bik si bil v stripu, ki si z belim pogledom motril nebo. Sanjal sem zemlja, da sva se ljubila pred jutrom včeraj, jutri pred mrakom za danes, pred minuto samo. (januar 1981) III. Sirene ušes, rdečica v očeh, kličejo dim in toploto v višje plasti. Skeletina z vijaki ostane ožgana, sesedena na kup in tleča ogreva burjo, ki se sprehaja okrog jezikov svetega duha. Gasilci brez voda, sprevodniki brez potnikov, vojaki brez sovražnikov, psi brez laježa, zeleni psi brez žene, sove z mojimi izkopanimi očmi, vse stoji pod ognjem, ki dogoreva, se dozdeva. IV. Še beseda onemi, omenim ti. Suho besedo v črno sem odel mater in očeta. Sam, bos in .nag po prostranih gozdovih sem iskal semena. Prostrani beli strop sedaj me gleda izmučen kup ležeči. Pod kupom toplota peči, nad glavo v kotu pajek" tam zunaj vrabec, tu tišina ur, tam modra zemlja, nekje zeleno nebo, tu mati vsa bela drži mi roko, da s kredo na črno obleko očeta zapiševa teh nekaj iščočih BESED ostalih otrok, ki vrtajo v duh prsti v razbrazdane roke, v nov rod, na obod dobrega in zlega, BESEDA ONEMI, (september 1979) DUH PO STAREM___ Kako dišiš po zdravilih. Ne, ne po njih, po Redinu resnice, ki redi prašiče in ljudi« Velik del duhovnega življenja, no kar duše, ti je prišel ven in sedaj smrdi, smrdi. Izgled je ta, da je v njej dobršen del smrti, vsebovan je svečni duh kosti in prostor v času je poln krizantem. PA BI ODLETELE NA JUG___. Ptice dolgočasne. Spet jokate. Premalo sem jabolka jedel, pečke pa bi pozobale ve. Ne ščebetajte in ne jezite se. Sušim jih nekaj. Rekel sem, ne bodite jezne, če pa ste, zakaj s severnim vetrom niste na jug odšle. HIŠO ZIDAM IN STANOVANJE NAVDIHOVANJA V NJEJ Neil Young Kot vsako srečanje ki živi na ustvarjalnem področju glasbene poezije in to zelo glasne glasbene poezije ali pa akustično doživetje želja in pa govorjenje glasbila popolno govorjenje že recitiranje v živo tekanje prstov preko elektronske žice s popolno nadvlado njegovega bitja od nog do glave preko lasišča do mene in mojib nog do glave in preko rok v ploskanje živeti s prijateljem biti prijatelj izenačiti se v petju z njim ker petje na vsakdanji dan ali zelo široko odpiranje vrat v prostranstvo daleč naprej kjer je garaško delo in stiskanje pesti želeti nekomu mir za večerni mrak ker danes moj brat je zidava pri kraju in je čas malice in kuhinja na mizi je preprosta in okusna in privlačno je omizje za katerim sedim. Ti, slišiš ti, drevesa govorijo. Pred dežjem bi bil rad doma. Stoletje strahovlad in neumnosti.. Tako neiskrenih in sebičnih še nisem srečal. Ljubezen je dotolčena. Ti, slišiš ti, drevesa govorijo, da jek je velik, večji in še večji. Težak je svinčeni dež. Človeštvo tuje krvi. Janez Bogataj Janez Bogataj se je rodil leta 1961 v Gorenji vasi. Tu se začenja tudi njegova fotografska not, no kateri ga je popeljal njegove prvi me-ntor Vlastja Simončič, ustanovitelj gorenjevaškega foto kluba. Zdaj je že tri leta fotograf pri reviji Mladina in član Potogrupe SOLT. Sedemkrat je že samostojno razstavljal, sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah in ore-jel štirideset nagrad, od katerih mu je najdražja Zlata ptica 1981 za fotografijo. Nekaj njegovih fotografij objavljamo v posebni prilogi, njegova pa je tudi fotografija Žirov na prvi strani (takoj za ovitkom). Vlastna SimoneiS Vlastja Simončič (rojen 1911), mednarodni mojster fotografije, je ime, ki ga v naših krajih ni treba več posebej predstavljati. Pred dobrim desetletjem se je naselil v Gorenji vasi, kmalu ustanovil foto klub in »»' pravil iz tega kraja eno od središč slovene*' fotografske ustvarjalnosti. Pred leti je ko* mentor "prevzel" tudi žirovske fotografe a"18' terje, združene v Potosekciji Planinskega d** štva Žiri. Takisto vodi še fotokluba Iskra * Železnikih in LTH v Škofji L0ki. Je duša f0*"' grafskega udejstvovanja v škofjeloškem proS*0 Tomaž Kržišnik (Foto: Vlastja Simončič) ubiti očeta sPomeaka Hribar Svod 2a Koliko poskusov koliko poti do konca brez konca sem pokopala očeta, torej je čas, da avkar •lučim (zbrišem?) očetomor. ^t:*'' Je Pravzaprav šlo? Ubiti očeta? Ampak, In ■•" °Ce ^e davno mrtev! To 'ta, 'i ce de t Ce mrtev, kako ubiti mrtveča? isto, kar ne vem. vsen a sem na vseh pogrebih očeta. In na 0 Pr°kopavanjih so me vlačili s seboj. Kot ek zgodovine. Nič ne morem za to, da mrtvi vedno nima svojega miru. Nič ne morem za to, uizan Jakob še vedno nima svojega groba. ne SV6tU govorim o drugih mrtvecih! Podijo se po Pred nami in nas vlečejo naprej in naprej. Sftbo \r a^v v galop za njimi! Neulovljivi so kot C1 w- tu. pa Sem tudi zraven, ko so križali Krista. "e morpm H0c 111 0U razločiti, očeta in Križanega. Ne tla-6*5 Umreti! Kako umirata med nami in delita Sp0 *"pno usodo! kako sem nekoč iz kraja brez kri- 0 skupr Ribjem Pbiši o0 ^ v domač kraj. Avtobus je ustavil ravno u 2Jem razpelu, ki je v naravni človeški ve-^°Sti 4. t>0b stalo ob cesti. Otrdela sem od groze. sem toajj "' zavpila> da se Je zdrznil ves avtobus: s0 ' S e01 In ko so ljudje videli, za kaj gre, mi Sbam. Videvali so dan na dan, ljudje, ta Prizanesljivo posmehnili; mamo pa je Še ^ 02abili so nanj. Le kdo od njih je bil ^div ^ tako nebuden, nepripravljen, tako poza-) taJxo nepazljiv, da bi ga križ mogel pre- kop ,l ua bi ga križ mogel tako najti, kade h. mene? Ja, so me potolažili ljudje, da 0 ka Artip ^ r tako, da je lutka gor, na križu. zakaj? četudi lutka - a zakaj? Jaz svoje ^den °6 nisem bila Pribila na križ. Pa tudi ea Ptička še nisem bila zakopala. "iS hi de m°Klo zbrisati te strele božje, ki me Kav. 6la' Nobena tolažba, je v2t* m°Boče hoditi mimo Križanega in ne ati? In ne videti nič? In ne videti svo- jega znamenja? Pravzaprav ne vem, zakaj mora imeti to moje pisanje ravno naslov Ubiti očeta. Navsezadnje očeta nisem ubila. Ali pa je vse skupaj, kar človek počne, pravzaprav eno samo ubijanje očeta? Zato, da končno ugotoviš, da ga ubiti ne moreš - in da za tem tudi hrepenel nisi? Kdo je oče? Ubijamo morda malike. Slutnja, brezno odmeva, ta molk sveta pa ostaja!? Samo včasih se skloni milost do zemlje, jo poljubi s smrtnim poljubom hrepenenja in reče: sem, ki sem! Ampak vse to se že dolgo ni zgodilo. Onstran milosti smo. Onstran milosti ostaja brezno, v katerem ne odmeva nič. Brezno je vse bolj razprto, na dosegu roke je; samo roko bi stegnil Če premislim, bi navsezadnje lahko dala temu pisanju tudi drugačen naslov: Med krivdo in nedolžnostjo; Na dveh prizoriščih; Zdrs; Po očetovi poti; Romanja; Prekopavanja Križanega; Povzpeti se do križa; Življenje mrtvega spomina; Tu in nikjer; Rojevanje boga; Prošnja za hvaležnost itd. Za kaj sploh gre? Za razporeditev vseh teh hkratnosti, ki človeka raznašajo sem in tja? Za odpoved skušnjavi butati z glavo ob zid? Morda za tiho molitev k svoji lastni smrti? Usodi? Morda za večno vprašanje božjega? Za slutnjo, da moraš pustiti, kar si dobil, nerazvezano, da ostane darilo? Zaveza? Morda gre za iskanje ozke brvi? Vztrajanje na njej? Morda za to, da najdem držo na tej ozki vrvi tako, da se žarek, ko te že enkrat najde, ne izgubi iz dlani? Morda gre za držo in vase zazrto pozornost ženske, ki je vzela na svojo glavo vrč in zdaj tu, na enem in istem mestu, pleše svoj edini ples? - In nič ji ne pade z glave. In nič se ne razlije čez. Morda je vse to križev pot? Ne vem. Začetek Vse se začne v začetku. V začetku je bog ustvaril nebo in zemljo. V začetku se razdelita nebo in zemlja. In ko posije sonce, je prepozno, za vedno prepozno, da bi hodil človek okrog kot slepec. Da bi gledal, kot da ne vidi nič. Če zamižim, vidim to prvo rojstvo. Zasnežena jasa. Sonce, drevesa; sliši se studenec. Pride deklica, brezbrižno, igrivo.Še ne vidi nič. Naenkrat zagleda svet. - Kot bi se pravkar vzdignilo nebo nad zemljo? Deklica od začudenja otrpne. Dolgo stoji. Nato pristopi k studencu in si najprej umije roke, nato obraz. Nato se začne nestrpno slačiti, se sleče in umiva. Nato obstane in premišljuje, nakar hlastno plane na prhki sneg in se začne divje drgniti z njim po telesu. ZBOR (moških glasov): Smrti ne spereš s telesa. Deklica se zdrzne in pogleda v nedoločljivo smer, od koder je prišel glas. Ogleduje si telo; vedno manj prepričljivo se drgne s snegom po telesu. ZBOR: Smrt ni umazana. Deklica se strese in s pogledom išče glasove. Nato pogleda sobe in skrije svojo, šele zdaj uvideno, nagoto in oči. Tesnoba prihaja počasi. Kmalu bo tu. Deklica počasi, obotavljivo, natika svojo obleko. Zelo je negotova. - Išče, česa bi se oprijela. V roko vzame ivje z vej in ga ogleduje. Ogleduje, kako se ivje počasi topi v njeni dlani. Roka ostaja prazna. DEKLICA: Bo vse, česar se bom dotaknila, izginilo? Odšlo v nič? (stegne roko proti soncu) (zmagoslavno) Ujela sem ga, sončni žarek! Svet je na moji dlani! ... (dvomeče) če bi sončni žarek ujela, bi ga tudi lahko odpihnila! Torej je sončni žarek ujel mene! Luč in senca se igrata na moji dlani-in če dlan umaknem(umika dlan svetlobi), razbijem to igro ... ZBOR: (vmes, svareče) Ne umakni roke nikdar!! DEKLICA: (prestrašeno) Razbila sem igro ... Stegnila sem roko... ZBOR: Ne stegni roke nikdar ne sezi z roko nikdar nikamor ker ni boga da bi se roka ustavila ker je samota samota brezbrežje roke ne ustavi kar rije naprej brez naprej kar naprej in kar nazaj nazaj pa nikoli roka gre in se ne vrne GLAS MOŠKEGA: Med ničem in vsem ni vse med ničem in vsem so še druge stvari ki jih ni DEKLICA: (prestrašeno) Igrala sem se ... ZBOR: Vse je igra še igra iger je To je vsa meja ki je ko je ni ki je ni ko je Deklica se stisne k hrastovemu deblu; stisne 36 kot bi se stiskala k materi, kot si se stishi18 k očetu. Nazaj bi šla, nazaj! A kam? DEKLICA: Kje je pot? ZBOR: Se vedno je neka pot ki ne pelje nikamor Še vedno je neka sled ki ničemur ne sledi Še vedno je nek krik ki nič ne kriči Še vedno je nek molk ki nič ne molči Se vedno se vse poti vrte v krogu ki ga ni KOh1 Tako se je svet začel. Smreke, ki so preje le, a jih ni bilo, so se zdaj postavile p° med nebo in zemljo, kajti šele sedaj je bil0 visoko. Rečica je tekla v svojo smer, dekli"8 je lahko obesila pogled na njen tek, kajti 1« »U8 sedaj je bilo daleč. Snežinko je mogla spre ti od nikoder pa čisto do tal in šele na tle" se je spet izgubila nikamor. Divja vrtnici P tel* je cvetela včeraj ob vrtni ograji, je cve danes ob vrtni ograji. In imela je svojo r<*e barvo. Celo nek kamen, za katerega je vedel9' da je moral tudi včeraj biti tam, sredi re^1 j je bil danes taminfeiljeinzares je bil. In i"1' je barvo in bil je raskav in bil je nekako P ne samo površina, kakor - morda - včeraj. danes ^ i, " » 0(1 zdajle, ,je sel nazaj v včeraj, vcerai saj In lJ" sploh še ni bilo včeraj! vse Od ]e tako zares bilo. takrat, ko Kdad s vsak To „ Pozabi, a obleži v spominu, ■le zato treba prehoditi - vse poti?! e je svet rodil. e je začel ta začetek? Ne vem. Ne vem. dan. se a pot Je» da se ne ve, kdaj se začetek začne. Nam-aj je to bilo; preje ali pozneje. In kaj je? ln kaj je pozneje? "lorda "drugič" začne začetek tistega smešne-, ko deklica spozna, da zemljo lahko obli- **"*e-* V hlebčke ali v grob. In ko potem še no-t °Pi med nebo in zemljo, je svet že čisto g^^j* ln ko se od tistega dne v viharju pripo-8a Je^0 drevesa' ko listje šumi, se vse to do-' cisto na dnu srca. Le kje je potem pot? In hodilo Vsc je že tu! J^iia zemljo '-seno "lca izkopava se je torej tistega dne, ko je deklica ji ' Un° 'lisi00 je senčni vrtiček. V njem dek- Vlšis ^ide zemljo, oblikuje nekaj___ aena je - zakaj bi bila žalostna? norec in jo nekaj časa molče gleda. *<*ECS >iCA: >IČA: ^ICA: I CA: Kaj pa delaš? Grobek. Kaj ne vidiš? Vidim pa ne vidim. -Kdo je pokopan notri? (obotavljajoče) Nihče. Zakaj pa potem delaš grobek? Delaj raje kaj drugega! Ne; delala bom raje grobek. Mi ne bi povedala, zakaj ravno grobek? Ne boš nikomur povedal? Ne bom! Tudi moji mami ne? i'udi tvoji mami ne! Ne vem, zakaj delam grob. Igram se tako... Hm... to razumem. In? Grob me spominja na grob. Vsak grob spominja na grob. Vsi grobovi so grobovi. Grob je spomin. Na čigav grob te pa spominja grob? Na grob mojega očeta. Je tvoj oče umrl? (zamišljeno) NOREC: Aha ... In misliš, da je tu notri pokopan tvoj oče? DEKLICA: Ne, ne bodi nor! NOREC: No, zakaj pa potem? DEKLICA: Tu notri je pokopan ptiček. Mačka ga je ... Bil je skoraj mrtev, pa sem ga pokopala. Tule za hišo mi bo pri roki, ko mu bom nosila cvetje. NOREC: Aha, to razumem; mrlič mora biti. Ptiček je mrliček. Če ni mrliča, tudi groba ni; in tudi spomenika ne moreš postaviti. Ampak, ti pa še križa nimaš! Naredil ti ga bom. In rdeče pobarval. DEKLICA: Rdeče? Ne črno? NOREC: Ne, črno pomeni smrt. Ampak smrt je umrla. Biti mora rdeč ... Ti pojdi po rože, jaz ti bom v tem času naredil križ! DEKLICA: Hvala! Dober si. Pa je mama rekla, da si nor! NOREC: Nor sem, kadar hočem biti. Ampak jaz nikoli nočem biti. (pleše in prepeva) nič ne vem o ničemer moja vrata navzven so odprta navznoter so odprta prehoda ni poti so sem in tja vmes je morda bolečina - - a kaj bi to! Človek je ptica s strto perutjo ki je nikoli ni imel - Vidiš, zato je razumljivo, da si pokopala ptička! (Norec ves čas išče primeren les za križ, ko ga najde, križ naredi, iz žepa potegne rdečo kredo in ga barva) DEKLICA: Nisem razumela vsega, kar si rekel, ampak ti si razumel mene. Samo ti me razumeš! - Kajne, da moram imeti mrlička, če se hočem igrati smrt? NOREC: Seveda. - Ampak, zakaj se hočeš igrati smrt ? DEKLICA: Ne vem. Veš, ne vem, kaj je smrt. Pa - saj se vsi igrajo smrt, mar ne? DEKLICA: NOREC: DEKLICA: NOREC: DEKLICA: NOREC: Od kod si pa pravzaprav prišel? Od nikoder ... In kam greš? Nikamor ... No, potem pa imava dosti časa... (plese svoj norčevski p .les) Od tu do tja - ni nikamor sem in tja - ni nikoli tja in nazaj - ni nikjer vse je tu še tu je tu (Deklica hvaležno sprejme leseni križ iz norčev-skih rok. Poljubi ga od veselja, nato pa ga zahode v zemljo, h grobu) Spomin ugasne. Tako se je začela neka resnična zgodba. Ne ve se, kdaj se je pravzaprav začela. Kot da bi začetek imel kakšen datum!- Kot da bi ga mogel vzeti v svoje roke, razpolagati z njim, ga malo pomakniti nazaj, naprej!? Ne, ne, ne ve se, kdaj se začetek začne. Vse zgodbe in dogodki so resnični. Prisežem! Kaj za to, če počivajo le v srcu!? Saj je svet sredi srca! Prav gotovo je tako; če pogledam skozi okno, vidim, da zunaj sneži, jaz pa to čutim tu, TU, sredi srca. Skozi okno vidim zdajle drugi hrast, pa me spominja na tistega, pred davnimi leti - ko se je svet začel - ki je bil tudi posut s snegom in je bil tudi sredi mojega srca. Nikjer drugje. Drugje ni nikjer drugje. - Le kaj veže ta dva hrasta, če ne utripanje srca? Kako naj bi sicer vedela, da gre za isti hrast? Srce je svet, iz katerega vso raste in se vse v njem najde. Drugače ne more biti. Je zato tako zelo važno imeti svoj grob? Svoj grob. Ujeti odmev - začetka? Ujeti začetek sam? Kajti od takrat naprej, ko se svet začne, je vso spomin. Tudi. tisto, kar šele pride. Prizorišče je spomin odmeva. Poglejmo nanj! (MATI in HČ.i sodita pred hišo. MATI razmišlja, nato se odloči govoriti) MATI: Ves čas je na tem, da greva tja in prekopijeva grob. HČI/DEKLICA: Bova res šli? MATI: Bova. Jutri. HČI: Mama, kaj je to pravzaprav, "pokopa- lišče"? MATI: Kakšne neumnosti pa sprašuješ? HČI: MATI: HČI: MATI: HGI : MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI : MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: HČI: MATI: Pokopališče je tam, kjer so pokopan1 mrtvi. v v hI' To se pravi, da ... je pokopališče di tam, kjer je zdaj pokopan oče? Že, no ... samo da to ni žegnana za"1' Ija ... ali partizansko pokopališči ampak ... Ni to isto? Ne, pokopan mora biti v žegnani zeB^1 ali v posvečenem partizanskem grobu-To je drugače. To je častno. Tega pa ne razumem, mama. Ti tega ne moreš razumeti. Premajh»a si še. Bova vzeli lopato s seboj ali pa bo1"8 kar z rokami razkopavali? Ah, ne; za to plačaš ljudi, ki razk"' pijejo grob in vzamejo ven kosti.«* So še kosti v grobu? So. Verjetno ... Kaj pa, če jih ni? Bova rekli groba^ naj poberejo vso zemljo, da bova VZ8^ celega očeta s seboj? Ah, nehaj?! (se prepričuje) Kosti morajo biti! Bo tudi lobanja? Takšna kot v tisti knjigi? Gotovo (obotaljivo); da ... Jo bom lahko prijela? Poljubila? (zgroženo) Kaj pa govoriš? Zakaj ne? Še nikoli se nisem dotakni? svojega očeta! (zgroženo, jezno, onemoglo) Nehaj! To se ne dela! Se ne spodobi' Kaj se ne spodobi? Dotikati se kosti! Kot bi se norca delal! Saj se bodo delavci tudi dotikali * sti, mar ne? Ge so plačani, nič ne vprašajo in ne mislijo. Pa še meni plačaj, pa ne bom nič ga mislila, da bi bilo grdo! Molči, smrkljal Norca se delaš iz te stvari in ... (jo prehiti) ... iz svete stvari? K** je to? Oče in to ... Oče? Ja, kdo pa? Zato ga bova pa prekop8 li... Oče je sveta stvar ... Zato, ker Je mrtev? Ne ... ne zato. Ampak zato, ker je ni« ta*8' hči i mati : HČI:' mati : Hči:' "ati; HČI:" Mati : Hči. Mah. hči. ma-h. hči. hči. Mati - hči. mat1. hči. itn. Hči/ •Ulj. HČj.' mati. HČI: Sčj," Maji; HČJ, umrl za svei.o stvar ... Za sveto stvar? ... Zase torej? Pa si rekla, da je umrl na nas! Za nas, ja. Za sveto stvar... Torej smo vsi svete stvari? ... Kaj je pravzaprav - sveta stvar? Svoboda ... madona, a si težka! (nekaj časa premišljuje) Sem tudi jaz "sveta stvar"? Seveda. Otroci so naša sveta stvar! Bom tudi jaz umrla... za sveto stvar? Mislim... (zgroženo) Kaj govoriš? Saj zdaj ni več te svete stvari... Katere, mama? Očeta ali svobode? Ali nas ni? ovoboda je. Očeta pa ni. To je vendar jasno! (po daljšem premoru) Oče je sveta stvar, zato ga bova prekopali, ne? (razmišljeno) Seveda ... Kaj pa je to - svoboda? To je to, da lahko greš kamorkoli hočeš in delaš, kar hočeš...; na primer, da greš dol in očeta prekopi ješ. .. Torej je svoboda to, da prekopavaš mrliče? Ne, ne to! Ampak to, da ga lahko pre-koplješ v skupni grob. Ali pa posebej. Kakor hočeš. V domačo zemljo... Ampak zakaj ga bova prekopali? (zamišljeno, negotovo) Ne vem... Da bo bliže... Da bo imel lep grob... Da bo doma. Da bova imeli bliže grob... Kako - doma? Kje - doma? Doma je tam, kjer so skupaj živi in mrtvi. Je to važno? Kaj? Da smo doma. Da smo skupaj živi in mrtvi? To je nad vse važno! Ampak, kako "skupaj" živi in mrtvi? Ne vem. Tako je to. (plete misli naprej) Pa lep grob mu lahko napraviš... Je to važno? Da ima lep grob? Seveda je važno, če si mrtev! Pa če nisi mrtev? Ge nisi mrtev? - Potem tudi groba nimaš, "ne? Saj si rekla, "da bova imeli bliže grob"! MATI: Ti si pa res neumna! To bo ja očetov grob! HČI: Saj ga ima tam doli! Če ga bova pre- kopali, ga bova zato, da bova imeli blizu svoj grob! Če ga bova prekopali, ga bova .zase, ne? MATI: Za očeta - za naju ... HČI: Za očeta - za naju ...Potem ga pa pre- kopljiva na vrtu, kjer sem pokopala ptička... MATI: Kakšnega ptička? HČI: Ptička s strto perutjo, ki7je nikoli ni imel... MATI: Kdo ti je to natvezil? Kaj sploh govoriš? HČI: Norec mi je rekel... MATI: Norec? Hvala bogu; norec je mrtev. Pokopan je tam, kjer so samomorilci - kje naj bi sicer bil? Hotel je ubiti očeta... HČI: Da, spominjam se; ampak ga ni, je oče prej njega... (krajši premor) No, mama, kje bova pokopali očeta? Na vrtu? MATI: To se ne dela! Nehaj že! Groza me je, take govoriš...! HČI: (najprej obotavljivo, nato pa vse bolj odločno) Ne bom... šla s tabo! MATI: Kaj? Zakaj ne? HČI: Ne vem. Mama, si imela rada očeta? MATI: Seveda! Kakšno vprašanje!? Zato ga bova pa šli iskat ! HČI: Pa se ne bi rajši midve preselili k njemu? Bliže k njemu? Se ne bojiš, da tisti delavci tam ne bodo vzeli dovolj zemlje ali pa da bodo izgubili kakšno njegovo kost? MATI: Kaj govoriš? Jaz, živa, naj se preselim dol, da' bom bliže njegovemu grobu? - Zakaj, če lahko mrtvega prekoplješ in pokop- Iješ bliže k sebi?? HČI: In če se bova midve preselili kam drugam? Bova vzeli očeta s seboj? MATI: (zbegano) Če bi šli zelo daleč... No, ne vem ... HČI: To se pravi, da mrtve kar s seboj vlačiš... MATI: Kakšna beseda "vlačiš"...!? HČI: No, nosiš pač, prenašaš, prekopavaš... Ampak, zakaj ti mora biti oče - blizu? MATI: No, ker ni mrtev... HČI: (prestrašeno vpade v besedo) Kaj? Ni mrtev? Kako ni mrtev? Saj je mrtev!? Ali ni mrtev? MATI: Ne, ne. To se samo tako reče; naše žrtve bodo večno živele in so svete. Spominjamo se jih, ne? HČI: Aha; če nekoga prekopi ješ, se ga spo- minjaš, ni mrtev... Ga zato prekoplješ? MATI: Ne vem. Da se ga laže spominjaš... HČI: Da se ga laže spominjaš... Tisti mrtvi, ki pa jih ne prekopi jemo, pa niso žrtve? A žrtev pa ni mrtva? MATI: Živi v spominu, zato ga prekoplješ. Če ga pa ne, pa pomeni, da se ga ne spominjaš, da ga zavržeš in da je zato bolj mrtev... HČI: Potem bom pa tudi jaz tebe prekopala... MATI: Kaj? HČI: Najprej te bom zakopala, potem pa prekopala, da mi ne boš ušla iz spomina. Da boš bolj živa kot mrtva. MATI: Ja, kakšne pa klobasaš? Vsi mrtvi so mrtvi. Ko si mrtev, nisi več živ - ja, saj to je ja jasno, ne? HČI: Je, je. Pa ni. Zakaj bova očeta pre- kopali, če je živ... ali kako je že... MATI: Mrtev je, mrtev !Kaj ti res nič ne razumeš? HČI: Pa ga pustiva dol, mama! Saj se ga vseeno spominjava, ne? Mene je strah! MATI: Strah? Česa? HČI: če ga bova kar tako prekopavali, da ne bo več ne živ ne mrtev... MATI: Ah... (Deklica se naprej igra svojo brezskrbno igro s punčko in z majhnim rdečim lesenim križem) ZBOR: Kjer so grobovi tam so domovi Kjer so domovi tam so grobovi Pusti mrtve, ženska! Naj počivajo v miru! Amen. MATI: (prestrašeno, zbegano, roteče) Ampak prepričati se moram, da je ZBOR: mrtev...; prepričati se moram, koliko je se Ž ... v meni... Samo z roko bi se ga dotaknila ••• (stegne roko) Ne stegni roke nikdar ne sezi z roko nikdar nikamor Ker ni boga, da bi se roka ustavil* ker je samota brezbrežje roke ne ustavi Kar rije naprej brez naprej in kar nazaj nazaj pa nikoli roka gre in se ne vrne (Tako je bog umrl). Zaprem oči, prizor ugasne. In tako se je svet začel vrteti. 0, ne, svet se ne vrti kar tako! Najprej se sploh ne vrt1' Namreč najprej. Saj sveta sploh še ni! Kaj °e teče reka in če je kamen sredi nje, če smreK8 raste, če je vrtnica rdeča - ko pa vsega teg8 še ni. Ko pa je vse to še onstran razdalj. ^ ko se svet odpre, ko se spomni sam vase iu 38 naseli tam, od koder pac je, v sredino srca» tem se šele more začeti vrteti. Kako vrteti? Tako; v dogodka. V neverjetnost1' V nekaj takega, čemur potem rečemo: tole Pa ^ se je zgodilo. Ko se začenjajo dogodki nalaS9 drug na drugega. Kakor plasti pozabe. , Morda pa dogodki sploh rastejo iz nekakšne P" be? Iz kakšne pozabe? Smo kaj pozabili? Morda. , Morda tisti trenutek, ki sploh se ni cas; V- , đT*C8 se je vrtnica preselila iz vrta v sredino s* Če ni morda čisto drugače? Da se vrtnica, v tistem trenutku, ki sploh se ni cas, prešel-1 srca na vrt? Morda je pa tako? Morda. Ali je tako ali tako? Ne vem. ti' No, kakorkoli že je - kdo bi to vedel? - v • stem trenutku pač, ki sploh še ni čas, se ro^1 jo razdalje. In čas. V času so zgodbe. Priz° rišča, pač. 1 Že res, da ima vsakdo svojo zgodbo. Čudno j8 f to, da se ena in ista zgodba dogaja na več " ,lh hkrat.i. in da _je vse to res ena in ista zgod-• Recimo, zgodba o deklici in očetu se je ne-one odvijala v neki občinski pisarni; na 116)51 drugi poti. (2i£inska ga pot pisarna, sredi nje je miza - skrinja sžiL2_ krsta iaeto Za mizo sedi ŽUPAN in nekaj P_ioe; premetava neke papirje in. sploh -iS5P-Eo dela. Vmes še telefonira) ŽUpAV, , Tukaj Jože da^občinski predsednik naše občine. - Je tam občinski predsednik druge občine? - Aha, Marjana, daj mi, prosim, Pavleta! Poslušaj, Pavle: speljati moramo referendum! Ce združimo mojo in tvojo občino, bo več denarja za skupne potrebe! Lahko bi zgradili novo tovarno in zaposlili ljudi obeh občin, mar ne? ... Seveda, seveda. Ja, seveda; če bi pa združili mojo občino s tre tjo občino, z Janezovo, bi bilo pa eno sranje ... Saj veš, da so se ta-beli iz moje in Janezove občine vedno dobro razumeli .. da... da... predvsem pa oba farja... Ja. Ja. ... Seveda. ... Moramo jim pokazati, kaj zmoremo! Ja.... ja, imas prav; če se midva združiva, bova imela lepo pod kontrolo tvoje in moje... in seveda še kakšnega omahlji-vca...ja. Ha...ha... saj veš, zmaga ne sme zastarati...če postane nekaj posta-nega...da, da... postane zmaga kot po-stana jed... Da, da... to je pa res; nekaj nam manjka... nekaj udarnega... v tem trenutku. Ljudem se ne da več kaj dosti...se strinjam...nekaj, da bi ljudi opomnili, da smo mi mi in da drugih ni! ... Ja... ja... kje pa naj dobim kaj takega ?.Ka j Primernega? Ja,prav, naredila bova konkreten poli-b i č en pro gram... Prav, jutri ob osmih. Velja! - Zdravo! v (p_ot:rka, nekam plašno vstopi) Dober "dan, tovariš Jože! 0 dober dan, dober dan, Marija! MATI: ŽUPAN: MATI: ZUPANI MATI: ZUPAN: MATI: ŽUPAN: Kaj bo dobrega? Si še zmeraj vdova? Lepa... mlada ... vdova.. . Zapeljiva...osamljena...Aj..aj... Si. še nisi odpovedala svojemu.. .stanu ... ? L j , to ni dobro... ni pametno... Našel bi se, našel bi se kdo, ki bi ti rad krajšal čas in dolge večere... da bi ti kdo veselje delal...in da bi ti komu malce veselja naredila... Jaz bi... Ne,ne... C jo začne užaljeno, nato pa vedno bolj sumničavo ogledovati) Kaj pa je s teboj? Hm...? Kje pa si pravzaprav zadnje čase? Opazil sem, da se ne udeležuješ več redno udarniških... in na sestankih te tudi ni bilo nekajkrat... Ali kaj ...razmišljaš? Nekam si mi sumljiva... Ne, ne.Saj zato sem prišla- neko prošnjo imam. Pravzaprav sem ti prišla povedat, da mislim prekopat svojega moža, ki je padel na Dolenjskem, in ga pokopat tu; doma. Prosila bi te, tovariš Jože - oprosti; tovariš Jakob, ne vem, kako naj te imenujem; s partizanskim ali krstnim imenom? - torej, prosila bi te, če bi, kako naj rečem, če bi lahko pripravili mojemu možu lep pogreb... (ironično) Kako, sem jaz mar pogrebec? (plašno, vprašujoče) Na koga pa naj se obrnem? Rada bi, da bi bil to lep pogreb, z zastavami, z govorom,... godba... Saj veš, Jakob je bil partizan! (se zdrzne iz raztresenosti, Jakob je namreč njegovo rojstno ime) KDO?? Jakob, moj mož. Aha, ... ja... Čakaj! Čakaj! Ja! POGREB! TO JE TISTO! To smo rabili! Samo to je še manjkalo! Velik, krasen pogreb...mnogo ljudi.... zastave... pravi govor... Prekopavamo partizana v domačo zemljo! Obujamo spomin na naše žrtve!... in pokažemo s prstom na krivce...,ki zdaj spet rovari jo... in se nočejo združiti z drugo občino... Da,da... to smo rabili! (govori sam zase, zadovoljno se cereka')... krasen pogreb, skrušena žena, otroci, ki j okaj o... Koliko otrok pa imaš? MATI: (čisto nič ne razume) finega. Hčerko. ŽUPAN: Enega? Samo enega ? Škoda, to je malo za en lajn pogreb. Škoda, da ni vsaj sin... oče in sin... No, ja - nikoli ni nič idealno. Zmeraj kaj sfali. A bolje eden kot nobeden... Bomo pa mi, njegovi soborei, naredili, kar je treba. MATI: Da, da... ŽUPAN: Verjemi, zares bo to en krasen, izvrsten, pretresljiv pogreb! Res si zavedna vdova; to si si izvrstno in ravno o pravem času domislila! MATI: Že ves ta čas, veš, tovariš Jože/?/ me mori misel, da je sam tam doli... tako sam in pozabljen... ŽUPAN: (se razhudi) Kako sam? Kaj bo tam doli sam? Saj smo mi tukaj! Kaj bo pozabljen! Saj mi mislimo nanj ! - lih,ve, ženske, vedno kaj mislite po svo j e. . . Ampak tole, tole si si pa res dobro izmislila! E, ... kdaj naj bi bil pogreb? MATI. : V nedeljo, mislim... ŽUPAN: Ne, v nedeljo ne! V nedeljo bo že re forendum! V soboto torej! To je dobro, da lahko prestaviš... ko je pa tudi zdaj že pokopan... MATI: Ampak... ŽUPAN: Kaj pa je to takega? En dan več ali manj v prvem grobu? MATI: (ne razume, a si ne upa ugovarjati) No, prav. ŽUPAN: No, vidiš. Odlično! Domen jeno! Pogreb je naša stvar in če kaj rabiš, samo povej... MATI: Ja, saj zato sem tudi prišla. Kje bi, prosim, lahko dobila nekaj slovenskih in drugih zastav? ZUPAN: MATI : ŽUPAN: MATI: ŽUPAN: MATI: ŽUPAN: MATI ; ZUPAN: MATI: ŽUPAN: MATI : ŽUPAN: Saj sem rekel, da bomo za vse mi P0' skrbeli... Ja, hvala - kdo mi bo pa dal zastave' Zakaj pa bi kdo tebi dajal zastave.'*" Ja, na krsto bi jo dala... Kaj naj pa dam drugega na krsto? In zakaj bi ti kaj, dajala na krsto? Kaj imaš ti s tem? Saj sem ti rekel, da bomo za vse p0' skrbeli mil Ti boš užaloščena vdova in nič drugega! (zgroženo)Ja, tovariš Jože! KAJ PA GOVORIŠ? Kaj si pa mislila? Da je mrtvec privatna stvar? ln to še borec za NAŠO STVAR! Kaj Pa misliš? MI, njegovi soborci, bomo naredili vse. . . (bolj zase) Saj ga še poznal nisi i bojeval se je na Dolenjskem... Ti pa si od nekod prišel k nam, p° vojni... (grozeče! strogo!) Kaj to! Osebno poznanstvo nima nobene vezji' to iti' Vsi borci smo njegovi tovariši Biti borec, je nadosebno, to je um žalno... seže preko groba... To je prepoznal Glej, grem po cesti in srečam človek in vem: tale je naš... tale tam pa ni - 2etu ju nisem še nikoli videl! No, pa saj ti tega ne razumeš; za je potreben poseben občutek. Političen občutek. E... kaj sem že hotel reči... pojdi zdaj, vse bo v redu. Verjemi Tudi častno stražo mu bomo dali; po štirje naenkrat... Štirje? Ne bo šlo. Kaj ne bo šlo? Mrtvaški oder, pa rože, pa štirje ljudje ob parah...; ne bo šlo v najino spalnico, (zgroženo, sarkastično) Kakšna vaj spalnica? Kaj ima tovariš Jakob z "vajino sP nico"? - Saj to bi bila žalitev za borca! Saj to bi pomenilo, da ga izročam0 privatnost! Da omalovažujemo pomen, ki ga i"18 našo s t; var! ? (deklamira) Posmrtni ostanki našega dragega tovariša Jakoba bodo do pogreba ležali v veliki dvorani družbenopolitičnih organizacij... (Je vedno bolj skrušena; zgroženo zapira bolečino vase. Kot bi se brezno odpiralo pred njo, kot bi Jo požiralo, kot bi jo goltal vrtinec, hlasta za zrakom, za besedo. Končno izdavi) Kaj mi hočeš vzeti moža? (besno) Kdo ti kaj hoče, ženska? Sama si prišla prosit... za lep pogreb! More biti lepši pogreb, kot je ta, da leži sredi velike dvorane, s častno stražo, z govorom: da vse poteka v redu; da ima vse svoje mesto? Smisel. Tudi ti... Kaj še hočeš? Kdo le ti bo vzel moža? In le kako? Jakob je bil slučajno tvoj mož; a to, kar je zares bil, je to, da je bil borec, da je bil naš! - Nič se ti ne da vzeti! To, kar je bilo tvoje, je minljivo... zemsko življenje je minljivo... Cisto nič te ne razumem, ampak boi i me. Žališ me... Nekaj si raztrgal... z roko si segel naravnost... (nestrpno) Ne čenčaj! (zase govori) hotela sem se pravzaprav samo posloviti od NJEGA! Nekako. Da bi bil odnesen čez domači prag... Da bi se v tisti noči, ko bi bil posle-dnjič doma, morda nekako zbližala. Nekako pogovorila. To. Pa da bi potem, ko ga bodo odnesli čez domači prag, ko bi videla, da so ga zakopali, nekako mogla verjeti, da je res umrl. Da me ne bi več mučila nekakšna upanja.. Da ne bi več prisluškovala korakom, če so morda njegovi... Da bi se hrepenenje obrnilo drugam... Da bi potihnilo... ŽUPAN: MATI: ŽUPAN: MATI: ŽUPAN: ŽUPAN: Nič te ne razumem. To so privatne stvari. Pravico imaš do svoje privatne žalosti, - Gem ti to morda branil? Ampak, poslušaj, jaz za vse to nimam časa! Vse moram organizirati; zdaj sem si hudiča nakopal za vrat. Midva sva dogovorjena! MATI: (zmedeno, sama zase) Ne vem, kaj sva se dogovorila. Nekaj je zelo narobe... (razmišlja, se prestopa, nazadnje se neodločno obrne in hoče oditi. Med potjo zamrmra) Še h grobarju stopim... (ostro) H kakšnemu grobarju? (začudeno, neodločno) H grobarju... Da bo skopal grob... Kakšen grob? Samo ploščo odrinemo... Kakšno ploščo? Grob njegovih staršev... se mora izkopati. .. Kaj si... Kaj si rekla? Pokopališče? Si ti zmešana? Poslušaj, ti, a si me prišla zezat, a? MATI: (nemo bulji vanj. Ne zna odgovoriti. Ne razume, za kaj gre) Jaz... prekopala... ŽUPAN: Na, ta je pa dobra! Najprej ti hoče borca posaditi v svojo spalnico, (sarkastično) da ga bo lahko iz nje odnesla čez domači prag... nato pa ga še hoče pokopati na pokopališču. .. na žegnani zemlji, kot se temu reče... Kaj ne veš, kako so tam mrtveci pokopani? Z župnikom! Drugačnega pogreba tam še ni bilo -razen če ni šlo za samomorilce. In ne veš, kdo vse je tam pokopan? Koga so župniki med vojno - takrat, ko je umiral tvoj Jakob! - tam pokopavali? Domobrance! Tako. In ti? - Kaj res nimaš nič razredne zavesti? Nič sramu? MATI: ZUPAN: MATI: MATI : Si sploh pomislila na to, da so pokopališča zaradi pokopavanja belčkov tekorekoč bela pokopališčaV Bele lise sredi zgodovine? Tega nisem vedela. (mrmra sama zase) Tam so pokopani tudi moj oče, pa njegov oče, pa njegova mati. Vsi so bili pokopani z župnikom... bele lise sredi zgodovine... (nestrpno) To je bilo prej. -Zakaj pa, misliš, smo po vojni tam, na hribčku na koncu vasi, postavili partizansko grobnico s spomenikom? Zakaj ? Da ne bodo skupaj! DA SE TO LOČI! Da se jasno vidi, kdaj se je začela nova zgodovina! - Ampak, dobro me poslušaj: tegale, kar sva se zdaj pogovarjala in kar kaže na tvojo slabo razredno zgrajenost; tegale ne bom nikomur povedal... Ampak, če hočeš sebi dobro in svoji hčeri - saj se bo šla učit, ne? -Pusti vse tako, kot da se te nič ne tiče! Ti si samo užaloščena vdova in drugega nič. Druge vloge nimaš! Si razumela? Samo v tem primeru sem pripravljen pozabiti na to, kako dvomljiva in nesigurna oseba si... (ki je ves čas vedela, da je nečesa kriva, da je nekaj narobe, pa ji je zdaj Zupan povedal, česa'je pravzaprav kriva) Da, da -hvala, gospod. Pozabite, pozabite; hvala, hvala, gospod... (se opoteče ven. Potem se stisne v nek kot. Mimo hodijo ljudje, pa je ne vidijo. MATI zdrsne na tla in Ječi) o bog, kaj sem storila -o moj bog, kaj sem storila; vzeli mi ga bodo, vzeli so mi ga, o moj bog, tega nisem hotela -o moj bog, tega nisem hotela... Kaj naj storim - GLAS MOŠKEGA: kaj morem storiti? 0 moj bog, bil je grob, tam, v gozdu. Na Dolenjskem. In zdaj ga ne bo. In zdaj ga več ni... In zdaj ga nikjer ne bo! Kaj naj... (se tolče po glavi kot h££Ž uma) o, preklet naj bo dan, ko sem se rodi" la, prekleta naj bo ura, ko sem bila sp0' četa... Prekleta naj bo želja, ki me je poroi1' la!... 0, prekleta je moja ljubezen, ki te je hotela obuditi! More biti hrepenenje - to prekietstV1 (tj.glas NORCA, tJ.glas KRIŽANEGA) Naj zgine dan, ob katerem sem se r<>" dil, in noč, ko se je reklo: deček Je bil spočet. Tisti dan naj se spremeni v temo i naj ne skrbi zanj Bog od zgoraj, nanj naj ne posije svetloba. Naj se ga polasti„ta tema in smrtna senca, teman oblak se naj nanj pogrezne, naj ga prestrašijo mraki dneva. Tisto noč naj vzame tema, naj se ne pridruži dnevom leta in naj ne pride med število mesecev- Tista noč naj bo nerodovitna, vriskanje naj ne pride vanjo. Naj jo prekolnejo preklinjevalci d.na1' ki so zmožni vzbuditi leviatana. Naj otemne zvezde njenega somraka, zaman naj pričakujejo svetlobe in naj ne vidi trepalnic.jutranje zari n6' Ker ni zaprla pred menoj vrat materi ga telesa in ne prekrila muke pred mojimi oČ-fJ1' (Job, 3) Nihče ni videl, kako je legla krivda na materi' no glavo. In tega se ni dalo več izbrisati. ^a i«1 sprotno! Rastla je! Kmalu je bilo polno srce tudi vrtnica je ovenela. Ostalo je trnje, za terega ni bilo več mogoče reči, od kod je. Krivda? V čem je bila pravzaprav materina krivda? Odg0 K*' He ^ kat ploh ni preprost. cimo takole: mati je sprožila neko dogajanje, Jeregs zdaj še no vemo, kakšno bo. Kot da bi bila od nekod pripeljala nekakšen voz z od-roini na katerem se mora zdaj - če je že oder PriPeljala - odigrati cela igra. bo konca. Po neki nujnosti. - Pravzaprav pa je že mati sama Prva stopila na oder! Kar privleklo jo ji.. Kar tako« ydaj sc mora odigrati vse. Kaj vse? Še le Ka vemo. 3 se bo še dogajalo? In kaj se 2ae nič to in je zgodilo doslej? nkrat kakor da še nič: partizan Jakob še ved- Poč nič iva svoj večni mir nekje na Dolenjskem ne moti njegovega spanja. - Nič? Ppede.n je bil izkopan mrlič, je bil že hrana J-cnim mrhovinarjem, ki so si ga lastili, ga Ce 1 narazen, na vse strani nebe od-Prem okence, vidim (ŽUPNIK nekaj jezno piše. Jedi za mizo, t;cle.l'oni- ^^--EEFJieULva papirje tudi sveto pismo. Nekdo ŽUpNlK: NlK. £cAN topi KAPLAN in več moških, VAŠĆAN0V): Hvaljen Jezus! Hvaljen Jezus! Poklical sem vas, ker sem slišal, da hoče tista vdova, Jakobova, prekopati svojega moža, ki je padel, na Dolenjskem, in ga pokopati na pokopališču.Tu. Na pokopališču? Na našem pokopališču? Ce na pokopališču, potem na našem pokopališču; drugega ni. No, ženska je res zmešana. Ampak, premisliti moramo, kaj bi so dalo narediti iz tegale... Kako to mislite? Menda ja ne boste dovolili, da. bi bil ta-rdcč pokopan na- žegnanem pokopališču? Kaj se jih tudi po smrti ne bomo mogli losat, teh brezvercev? Čakaj, čakaj ... počasi! Razmislimo: morda pa ta (se obrne k enemu od vaščanov, ki rnu je očitno prinesel to novico)- Jakob mu je bilo ime, ne? (nagovorjeni pokima) -morda niti ni bil brezverec? ^e bi se malo pozanimali?... Kolikor vem, so bili njegovi starši verni in bo-gaboječi ljudje? ... in če bi se nam posrečilo prepričati vdovo, da oi ga dala cerkveno pokopat..? Aha, gospod župnik, to bi pa bilo... ŽUPNIK: VASOAN B VAŠCAN A ŽUPNIK: KAPLAN: ŽUPNIK: KAPLAN: ŽUPNIK: VAŠCAN C: ŽUPNIK: VAŠCAN B: ŽUPNIK: VAŠCAN A: ŽUPNIK: KAPLAN: ŽUPNIK: - No, pa četudi ta Jakob ni bil veren, pa bi se dalo prepričati vdovo, da ga da pokopat cerkveno, je potem naš, ne? : Da, da! pa še ljudem bomo lahko namignili, da so tudi rdeči lahko naši, Božji, če hočejo... Če po smrti prestopijo k nam... Da, to bi bilo nekaj. Marsikomu bi se odvalil kamen od srca, ko bi bil rad naš, ali pa/bi rad koga svojih cerkveno pokopal - pa je bil ta rdeč in si zdaj ne upa... In s tem bi, da tako rečem, postali spet potrebni; uradno priznani... Ne bi mogli več brez nas... Pa volitve... (ironično zamahne) Kaj volitve! Oni rabijo volitve! Vem, da se bojijo tega referenduma. Kot da bi bilo važno, s katero občino se združi naša občina! Mi smo združeni v Bogu! - Mnogo več bi pridobili, če bi postali spet potrebni... Spremljevalci pogrebov... Torej ta pogreb mora biti cerkven! Mora biti naš! Če ga bodo pokopali na rdečem pokopališču, je igra izgubljena! Seveda, mi smo mi, drugih pa ni! Ampak, kako prepričati žensko, da ga da cerkveno pokopat? Kolikor vem, hodi na vse tiste sestanke ... v cerkvi je še nisem videl; otrok tudi ne hodi k verouku... Je sploh verna? Kdo bi vedel? Krščansko je vzgojena, (jezno) Da, da; to zdaj nič ne pomeni.. - Kakšna pa sploh je? Mlada, čedna res, no... ampak zelo zadržana... Ah, tako... Kaj pa če bi ji mi kaj pomagali...-? - Saj ima hčer, ne? ... ki se bo šla učit... Kaj takega, da... Morda bi kako preko verouka... Rekli bi njenim sošolcem, da bodo šli za pogrebom njenega očeta; da bodo nosili križ.. .kad».ilo... tega bi bila hči vesela... in potem bi tudi mati težko... KAPLAN: ... da, težko bi odklonila... razumem, razumem. Bom poskusil. Vse bom poskusil! ŽUPNIK: No, prav, o podrobnostih se še pogovorimo. Zdaj moramo vse to pripraviti. Koliko bo dela! Lahko noč, torej, vsem skupaj! Hvaljen Jezus! VAŠČANI: (v zboru) Hvaljen Jezus! (Druščina se počasi, med vnetim pogovorom, raziđe. ŽUPNIK sedi za mizo in tuhta. Potem pokliče nekoga po telefonu) ŽUPNIK: Marjana? Pokliči gospoda župnika k telefonu! Konze, si ti? Poslušaj, imam idejo... Kot nalašč za nas! Veš, tista vdova, Jakobova... (prizor ugasne) (Tako je bog umrl). Rajši, vsaj za nekaj, za nekaj časa, zaprem to okno, to prekleto oko, ki že tako dolgo ne more odvrniti pogleda od teh prizorov! Pa četudi to okno zaprem, stvari se vseeno dogajajo naprej! Župan Jakob-Jože ima toliko dela! Toliko je treba pripraviti! Dvorano, okrasitev; mladenke so hitele vence delat, godba na pihala je vneto vadila skoraj cele dneve. In tako naprej. Otroci so se piflali pesmice kot za kakšno proslavo. Ves kraj se je pripravljal na svoj veliki pogreb. Tudi župnik je skušal prispevati svoje. Tudi okrog cerkve se je nekaj dogajalo. Le da ni prišlo na dan, kaj pravzaprav. Nekako je vse tako potekalo,■kot da tako mora biti. V vsesplošnem hitenju je komajda komu zastal korak... Nesreča, ki jo je započela mati, se je še kar odvijala naprej. Vidim jo, mater, kako sedi v kuhinji na stolu poleg mize in nekaj predeva iz rok v roke. Kakšne slike, papirje, ali kaj? Nekaj takega, da. Hčerka frfota okrog in prinaša neke stvari, kot bi se pripravljala na kakšno pot. Potovalko, malico, ruto. (Nekdo potrka. Vstopi ŽUPNIK) ŽUPNIK: Dober večer, gospa Jakobova! Prišel sem vam izreč'svoje iskreno sožalje! MATI: Gospod župnik? Dober večer! ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI; ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI: ŽUPNIK: MATI: Kakšno sožalje? No, kaj ne greste prekopat svojega moža? Tudi vi. veste? ... Ljudje pa res vs« razneso... Da, prekopat ga grem. Ampak, moj mož je že dolgo mrtev. Prepozni ste! Nikoli ni prepozno za iskreno čustvo. .. Za sočutje... (resignirano, a hvaležno) Hvala, g°s^ župnik! Gaj sem tega res skoraj potrebna.•• Seveda ste tega potrebni; pa tudi pomoči ste potrebni. Prišel sem vam ponudit svojo roko V pomoč... Pomagali bi mi? Kako? No, pokojnega borca, vašega moža, boste pokopali tu, v domačem kraju« mar ne? Da, seveda! No, kje se v domačem kraju pokopavaj" mrtvi? Na pokopališču. V grob očetov! V žegnani zemlji. Cerkveno. Da, že,ampak... Saj je bil vaš pokojni mož vernih 3 šev dobri sin?... Da, že, ampak... Vedel sem, da ste v srcu dobra in P0' stena ženska! ŽUPNIK: Vedel sem, da vas je to motilo, ker ga - bila je vojna, mar ne? - pokopa kar tako... brez vsega... kot žival... Ne? Da, gospod župnik, nekako ne morem verjeti, da je mrtev' Takole... brez vsakega slovesa... nekaj manjka. Nekaj, kakor srečanje - kakor slovo... Seveda, seveda nekaj manjka! Razumem vas - zato sem tu! Pomagal bi vam rad, zares pomagal« •' Kako, le kako, gospod župnik? (zase) Jaz sem nora, nora! Kaj bo pa zdaj? Jakob je mrtev, kaj hočem? Kaj sploh hočem? Človeško življenje na zemlji se mora Mati j ŽUPNlK: Mati. ŽUPNIk. mati. ustrezno končati; zaključiti pač. Obredi ob pokopih to store, da človeško zemsko življenje dobi svoj zaključek. Prišel sem, ponujam vam roko; zastonj bom opravil cerkveni pogreb in vaši starši in vsi pošteni vaščani bodo spoštovali vaš pogum uveljaviti voljo vašega moža, da bi bil dostojno pokopan v grob svojih očetov... Kaj govorite, gospod župnik? Saj ga nimam več, Jakoba; vzeli so mi ga. Saj ga ne bodo pokopali na pokopališču.. (strogo, narejeno) Kdo - pokopali?... Kam - pokopali ...? če ne na pokopališču ...? Njegovi tovariši... tam, v partizansko grobnico___ (ledeno, prezirljivo) A tako. No, mislil sem, da ste zares hoteli pogreb svojemu možu; da bi se oddahnila njegova duša, da bi v miru počivalo njegovo izmučeno telo... Kaj govorite? Zakaj me mučite? Jaz o tem ne morem odločati... Vse bodo naredili... lep pogreb... Tudi jaz bi vse naredil... edinstven pogreb... Zastonj. Samo vi se morate odločiti za to... - Le kdo sme odločati namesto vas? Kdo vam sme vzeti, vašega moža? NIHČE! ON JE BOŽJI! Kdo sme zaseči njegovo truplo? Nihče! Samo vi lahko odločite, ali boste izročili njegove telesne ostanke sveti Cerkvi. .. ali ne...? Moj bog, jaz sem kriva! Kaj sem storila? Kaj se sploh dogaja? (vpade v besedo) Da, kriva si, hčerka moja! Kriva! Samo Cerkev ti lahko pomaga; samo Bog ti lahko odpusti...! Zaupaj mi. vse bo doDro! (pokrovitelj- se mogla izjasniti, če si cerkvenega pogreba sploh želi. Poboža hčerko in odide) (Tako je bog umrl). Ko bi si človek mogel spočiti! Pa stvari gredo dalje in dalje! Materina krivda je potrjena. Ne samo potrjena, razrašča se in zajema vedno več ljudi; kmalu bo zajela vse vaščane. In tebe in mene. Zadnjih obrisov tega, kar se bo dogajalo, mati seveda nima pred očmi ampak, slutnja je tu! Slutnja! Sluti pač, da je s seboj pripeljala neko igro, v kateri je glavni igralec Smrt. Pa vstani! Pa pojdi! Pa reci županu, pa reci župniku, da si si premislila, da tega ne moreš, da tega ne boš; izmisli si kaj! - Ampak, kako, o moj bog, ko pa sta se tako oprijela tega pogreba, kot da bi zanj preje vedela kot ona sama! Kako naj ustavi ta voz, ki drvi vedno globje! Ja, nekako mimo nje. En del nje hoče stran. Drugam! Stran! Pa ne gre. Pa vsaj poskusi preprečiti vse to... Ampak, noge so ohromele, usta so suha. Kolikor je večja slutnja teme, ki prihaja, toliko večji je občutek krivde, ki jo hromi. Kar nikamor ne gre. Kar gleda, kaj se vse dogaja okrog nje. Kar sedi. Kakor steber vsega dogajanja. Kakor ničelna točka vrtinca brezna, ki povzema vase vse. V mrtvaški ples živih in mrtvih. Nezadržen ples blasfemije. Če odprem to prekleto okno spomina, vidim župnika in župana, kako vsak na svojem koncu, zaprta v stekleno kletko telefonske govorilnice, odvijata zgodbo naprej. ZUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: Halo? Ja, tu župan. Kdo? ... 0, tovariš župnik!? Kaj bi se pa midva lahko pogovarjala? Gospod župan, pogovoriti se morava glede Jakobovega pogreba... Kaj? Kaj tudi to že veste? Kaj se pa vas tiče pogreb borca Jakoba? To je naš pogreb! Ni vaš ; je kar naš pogreb! Kaj? Kaj ste rekli? Pokojnikova vdova, spoštovana gospa Jakobova, želi cerkveni pogreb. Kaj? TO NI RES! - Ste znoreli? Borec? Cerkveni pogreb? ŽUPNIK: ZUPAN: ŽUPNIK: ZUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: ŽUPNIK: ZUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: ŽUPNIK: ŽUPAN: ŽUPNIK: Tovari;; /.upnik, kaj vam pa je? Gospod župan, kot rečeno -na prižnici sem že objavil... da bo cerkveni pogreb... cerkveni pevci...; saj veste, če bi moral to preklicati.. da župan ne pusti zaradi politike... Ti prekleta... kakšno nam je skuhala! Zdaj je vse šlo k vragu! Prepovedal bom cerkveni pogreb!!! Ne bi vam svetoval, gospod župan! Premislite... Mnogo je vernih... mnogo je vernih, ki... volijo... Gospod župnik, počakajte! Da? Čakajte... Dogovoriva se... Da, tovariš župan, dogovoriva se... prižnica lahko dela čudeže... referendum sploh ne bo vprašanje... in pogreb je lahko vaš in naš... Da...da...seveda (razmišlja pač) No, vedel sem, da se bova lepo sporazumela. .. Ampak, ne razumem vaše vneme? Čemu ste tako velikodušni? Zakaj vam je toliko do tega pogreba? Za njegovo dušo me skrbi. Za dušo mi gre; nič, nič drugega! No, no. .. Ampak, poslušajte! Kako bomo pa to izvedli? Vi in mi!? Ga,j to je smešno; križ in zastave...?! To je zgolj tehnično vprašanje. Predlagam: najprej vi opravite svoje, potom bomo pa še mi opravili svoje -in tako bo opravljeno vse! Tisti pač, ki se ne bodo želeli udeležiti našega pogreba, bodo lahko odšli____ Tako se bodo razločile ovčice... Med nama rečeno, tovariš župan; če še niste, boste kmalu spoznali: ovca je ovca. Tudi Bog, Jezus Kristus - je Jagnje Božje (Tako je bog umrl.) Za boga, oddahnimo si. malo! Gaj to je strašno! ft jte«1 In, pomislite, kako strašno je šele, če mora človek nositi v svojem srcu vse te spomine! J**1 ne moreš tako enostavno, kot je tule videti, zapreti okno in ne videti nič! Vse je že tu. Vse se pripravlja na to, da izkorenini mrtvec8 ki je na Dolenjskem že pognal svoje korenine« to izkoreninjenje je v svojem srcu započela I"* ti. (Morda že tudi hči? - Kdaj že je zagrebal* ptička v grobu! - In še norec ji je pomagali Kdaj se bo materina krivda dopolnila? Kaj se Jfl. sledi iz tiste njene odločitve, iz prijazne » mislice osamljene vdove, da prekoplje svojeSa moža? T/l Pa je bil to res tak greh? Tak hudičev grob ni morda ta greh nastal nekje med potjo, po pač, ko je izustila županu svojo namero? Pota1"' ko se je prijavilo toliko pogrebcev? Ampak, povod je pa le dala mati! Le kdo bi vedel, kje je nastal "povod"? In kje sploh nastane povod za kaj'. Tisti zaSD" tek. Tista kretnja. Tista mreža. Tista ljube«8 misel, ujeti čas. Obrniti ga malo nazaj. Safl>° malo. Ugnezditi se v iluzijo povratka. Vzeti smrt v svoje roke - je to to? Obuditi spomin zato, da bi ga ugasla za vedno? Da bi lepo raJ mestila življenje in smrt, resnico in iluzij0' preteklost in prihodnost. Najti sedanjost? ' Kaj človeka žene v skušnjavo, da bi razmeščal stvari, ki so že razmeščene, da bi delil stva ri, ki so že razdeljene? In da bi tako zbSgal skupaj vero in upanja. Kam pripelje ta skušnjava, prijeti usodo v Sv je roke, pogledati smrti v obraz? Kakšna Kri* da je to? Kakšen greh? Je greh krivda? Ne-ni. Krivda je nastala takrat, morda, ko je mati s pila do župana in ga prosila, naj organizira pogreb. Greh pa je nastal mnogo prej. del° to' ti Greh je nastal takrat, ko je hrepenenje otP v odločitev, da moža prekoplje. Da ga ne pus tam, kjer in kakor ga je srečala smrt? Ne, ne to. Ampak to, da si ogleda smrt od blizu. K° hotela od mrtveca nekakšno zadoščenje. Oprali01 17 lo. Potrditev. Dokaz. Kdo bi vedel, kaj vse.- ri6' Ampak ta odločitev je nastala v njenem srcu ko sama po sebi! Nehote. Je to greh? Ja. Gre*1 pride čisto po nedolžnem. In na nedolžnega se usede. In s smrtnimi koreninami grabi in sti9 srce. V srcu je divja vrtnica s trnjem, zunaj so smrtne korenine krivde, ki stiskajo vse °° in bolj. Tako pač preživljamo svojo samoto. K8 Prekopavanje, ki se vedno v srcu začne, ki Ž« io korenin, da bi prišlo do neba, je nekaj naj- 3 čudnega. To kar sanio hoče! ne se, kakor začne rasti v materi otrok; naj- Pl,eJ je tiho hrepenenje, komaj vzgib, Svetlej- 8e sonce kakor včeraj. Globlji vdih zraka in ne- ^Umljiva želja leči na zemljo in pokriti se z nJ°- Gkriti se. Biti' v njej. Nekje. Biti v ... ^elo biti. Zjokati se. Od sreče. In ko zdrsne hrepenenje - v maternico, se ujame cas. Je že tu; težko je reči, od kdaj pravzaprav. °trok raste v materi. V začetku mati sploh more verjeti - še več, še sluti, ne - da se v ^e-i kaj dogaja. In ko nekega dne zagleda otroka '% 6retl Prekopavanja nastane na isti način liožem Pot 4o Vse to VSe In ne Pred seboj, ne more verjeti, da vidi, kar VI-o, to je seveda že druga zgodba, ampak stegnem roko...? Kdo sem, da razgrinjam zastor-je spomina? Kdo sem, da stikam po tujih gnezdih? Eh, mati moja, v tem gnezdu sem se zlegla! Ta račun tudi jaz plačujem! Mar misliš, da ni več sodbe? To krivdo jaz plačujem. Dan na dan. Tpbi je bila odpuščena, še preden se je dopolnila v vsej grozovitosti. Morda pa si jo plačala že davno. Še predno je bila sploh narejena. 3 svojo gluho samoto. G prazno posteljo svojega spomina. Gtrta perut je ostala v srcu. Do danes. Do konca. Takrat, ko je bog umrl. samo pojasniti, kako ima zametek krivde ko že enkrat nastane, - kakor hrepenenje korenin do neba - čisto svojo pot. Neukinlji- Nerazumljii 0 se je rodilo tudi materino hrepenenje... S]?ecati moža? srečati smrt? Takrat je bil Jakob !*vi{< v«. ■c odkopan. sic ga je odkopal župan in tretjič župnik. "o svoje potrebo. Za svoje prepričanje. Za sv0 !° klavci zasadili lopate na tisti košček zem- 'To vero. Da se smrt osmisli, ne? ta^o je bil Jakob trikrat odkopan - še preden In (t Pot em, *ikre ko je bil Jakob že trikrat prekopan čkrat!), 'at smo mi videli, morda je bil še ve ^ Pastopil dan, ko je bilo treba iti na Dolenjko njegove smrtne ostanke. Mati in hči sta k,j 1 ha skrivaj, z enim avtobusom prej kot je u° do iti cenjeno. Mati se je bala, da bo hotel 1 kd-o zraven (brez potrebe se je bala, to je Mrlič je bil potreben tu, ne tam!). S°tov0 "o sta prispeli. Kaj vse je bilo med potjo ta Ve- ln kJe Je Dil teaaJ ves °udez sve_ Kj' °e Ba pa ona ni videla - "se tudi ne ve. ^Sria Dolenjska, kako je človek nehvaležen! t '3 hi Pa ■° bi bila pusta in skalnata in mrtva -01 oilo vseeno. Ni te opazila. (Madona, ni- 2da i 56a 0 razkrivati izvirni greh, ko je ze drugega preveč! ) .S^a Prispeli tja, je mati pustila hčerko 6tu, na čigar zemlji je bil pokopan Ja- aJela je delavce in odšli so v gozd. »ti o li ]w Je hotela najprej srečati Jakoba sama. ta°'si Je to zamišljala. A čakaj? Tega odgovo- naši£ 3Č od- io*. -"ia nikoli. Potem, ko se je namreč ila " vsa . da moža prekoplje, je bilo prepozno za spomin? Naj' odprem to okno? Naj Tretja POt (Delavci odkopavajo grob. Toda, ko grob odkoplje-jo, obstanejo in se osuplo spogledujejo) DELAVEC A:Ja, saj sta dva! DELAVEC B:ja! DELAVEC C:Kaj pa zdaj? Kateri je pravi? Kar čuti se, kako lega na vse prisotne, ne krive nedolžne, krivda. Na ves gozd, na vse življenje. Kako se je zgostila, kako je zbita, kot bi je nikoli več ne bilo mogoče razplesti, olajšati, razredčiti, odposlati kam drugam! Obesiti komu za vrat! DELAVEC B: Vprašaj Mrčuna; on ga je zakopal -mislim - on je naredil ta grob leta 19*3. MKČUN: (stopi izza drevesa in nemočno gleda svojo krivdo) DELAVEC A: Mrčun, tu sta dva zakopana! MKČUN: Ja, dva. DELAVEC B: Pa nisi prej povedal!? MKČUN: Nisem. DELAVEC C: Ja, kako da sta iva notri? MRČUN: Oba sem pokopal skupaj; se je mudilo. DELAVEC A: Kako - oba? MRČUN: Jakoba, ki sem ga poznal in tistega belčka - no, saj sta bila oba še fanta... E, tako je bilo: slučajno sta se srečala tu, sredi gozda in od presenečenja in strahu sta se pobila. Sem ju moral hitro pokopati - če ne, bi še moji nastradali... Od enih ali drugih... DELAVEC B: Pa tega nisi prej povedal? MRČUN: Nisem. Si nisem upal. Sem kar odla- šal. Krivda so razrašča kakor tema. Kakor korenine. In napreduje svojo pol,. Ni ji videli konca. Naj ne glodamo več? Naj prenehamo to razgrebanje? Je treba res do dna pogledati v človeško krivdo? Ne hodi dalje, bog te nima rad! Otrpni ta prizor! [JStavi, roka človeška, če moreš! (Tako je bog umrl.) Hčerka, na videz deklica, a v njeno srce se Je DELAVEC A: MRČUN: DELAVEC B: DELAVEC C: Kaj pa zdaj? Kdo je Jakob? Bom morda prepoznal (leseno pristopi k odprtemu grobu) ... Ne vem ... ne vem... Sta oba nekak glih. Bi vprašali njegovo vdovo? Ona naj ga spozna... Ona, ja, naj ga izbore... (MATI pristopi izza drevesa, kakor da bi si ne upala niti ves čas zraven; kakor da bi so bila ves čas pripravljala na to SREČANJ K...Na TISTO srečanje.) MATI DELAVEC B: MATI; ZBOR: MATI: MRČUN: MATI: DELAVEC A: MATI: DELAVEC A: Kaj je? Kaj je to? Dvoje vidim! Ja, prav vidite. Veste, sta bila dva skupaj pokopana. Eden je Jakob... Ne vemo, kateri... (zgroženo, sama zase) O moj bog, kaj mi res ne bo nič pri- zanešeno? Kako naj ločim kosti od kosti? Kako naj ločim, kar je združila zemlja? Kdo sme ločiti mrtvece v njihovem smrtnem objemu? Kdo sme jemati zase, kar je usodil čas? Kaj naj storim? Če ti ne veš, kdo bi vedel? Kaj naj storim? Kaj naj storim? Kaj naj storim? Vse je pripravljeno za pogreb; mora biti... tako je rekel... Kako naj bo pogreb, če..ne bi bilo koga pokopat. Kaj naj storim? Če ne veste, potem se odločite; po občutku ... na videz... (vsa zmešana pokaže na eno lobanjo) Ta. Prav ... in tele kosti spadajo zraven. .. (izbrani skelet položi v krsto, ostale kosti pa dajo nazaj v izkopani grob. Zemljo počasi zasipavajo nazaj. Nato se odstranijo.) že naselila divja vrtnica z vrtne ograje, naj bila ves ta čas prekopavanja pri Mrčunovih. P* tam ne zdrži. Mrčunka jo ^pripelje v gozd, na kraj dogajanja pač, in to potem, ko se je TlS^" že zgodilo. O vsem tistem nič ne ve. - Bi lakfc" rekli, da ji je bilo to prihranjeno? Ali pa al bilo primerneje reči, da je bila postavljenav neko odločitev, v neko določitev, v nek izvi1" ni greh, ki ga ni zakrivila sama, pa jo bo ve11' dar opredeljeval svoj živ dan? Ne da bi vedel*' je padla v neko mrežo, v nek grob, v neko Ink' njo, iz katere se vidi samo čisto določen ček neba bi KOS' bi či o vsem tem nic ne ve. Kako naj vedela, da sta bila v grobu dva, dve žrtvi''1 Kako naj bi vedela, da je TA grob dvojni grob-Da sta bila dva groba v enem? Ja, kako naj 01 vedela, da je■postavljena pred oskrunjenje? K* ko naj bi vedela, da sta bila razdejana bra*^ -v-smrti; da je človeška roka segla onkraj ^ ti same, da je človeška roka segla tja, kamor ne sodi. Če ne prej, sedaj in tu je bog gotovo umrl« Le kako naj bi hčerka vedela za zločin, ki se je ravnokar zgodil? Ne - ne ravnokar; zgodil s je v materinem srcu že zdavnaj prej, takrat, se ji je zahotelo srečati smrt. (Ali ljubezen? Tega se ne da razločiti.) Da, kako naj bi hčerka vedela za zasnutek sv°' je izkoreninjenosti? Kako naj bi vedela za in krivde in izobčenost, ki jo še čaka? Vse to je že bilo odločeno tukaj; še je trepetal3 odločitev v zraku - ona pa ni vedela nič. Prevara, v katero je postavljena in o kateri ne ve nič, je ne opredeljuje zato kot prevara -saj ona o tem nič ne ve! Zanjo je prevara re ca! Edina resnica! Če bi ji kdo vzel to "reS' nico", bi jo šele zares prevaral. Tako sta se spet znova - vedno je vse znova - pomešala reS ca in privid, videz in nič. O, ubogo dekle, brez krivde nedolžno, kdo ve« kaj vse te še čaka? Naj ne raziskuje tako daleč! Naj ne sega tak° globoko! Naj si ne nakoplje te krivde! Naj °e razgali te sramote, te nemoči zemlje, tega cl° veškega sovraštva! Naj ne išče resnice! Nič ne pomaga. i Vse moje želje so zaman. Ne le zato, ker vemi se je zgodilo drugače in da je bila prihodno5* že tu, temveč zato, ker moram popisati vse na tanko tako, kot so se stvari dogajale (če se"1 se pač že podala na to pot!). Videti je, kot ^hko aa amovoljno krojim svojo izmišljeno zgod-Pa ni tako. Nič si ne morem izmisliti. a so je resnično dogajala natančno tako, J° skušam popisati, saj smo jo vsi doživeli Vsak na svoj način. bo _ Zgo kot Uredniški pripis Z objavo uvodnih odlomkov iz drame "Ubiti očeta" najavljamo skorajšnji izid tega dela v knjižni obliki. Knjigo naše rojakinje Spomenke Hribar bo izdala Založba Obzorja v Mariboru v zbirki Znamenja. "In za kaj gre? V prizorih prekopavanja partizana Jakoba in vseh tistih stvari gre, seveda, za razkrinkanje blasfemije, ki jo s smrtjo kot smrtjo počenjajo ideologije vseh vrst. Gre torej za razkrinkavanje latentne državljanske vojne, ki traja pri nas nepretrgano že več kot štirideset let. Latentno, pravim. Nekega dne na se more razolamteti v odkrito in krvavo vojno. Takšna nevarnost bo trajala vse dotlej, dokler ne bomo pokopali svojih mrtvih, vseh, dokler torej ne bomo uvideli v naši preteklosti usodnosti naše zgodovine in je, kot take, vzeli nase. Ko bomo torej prenehali deliti žive in m r t v e na "naše" in "sovražne", na te in one .... Zakaj sektašenje med mrtvimi, nom°ni dejansko sektašenje med živimi: lobanj se še zmeraj drži bolečina... To je seveda le en nivo vsega teksta, tisti nivo, seveda, ki je - na videz- še najbolj razumljiv in ki bo verjetno tudi požel največ ideoloških kritik. Obstaja pa še drugi, bistvenejši nivo, to je nivo iskanja dejanskih možnosti "božjega med nami", to je iskanje pogojev za dejansko dopuščanje ljudi kot ljudi - ne glede na njihove nazore, na njihovo različnost. Gre torej za iskanje tistega "obzorja", v katerem šele je sploh možna ljubezen do bližnjega, žele v tem obzorju se razpre med ljudmi nedotakljivost osebe, svetost življenja kot življenja." Bojimo se, da bodo nekaterim bralcem kruta na-snrotja, ki nas delijo, zakrila pogled na nove možnosti sožitja različnega, zarisane na obzor-, ju tega sveta. Vendar zagotavljamo, da so namere naše strani dobre in kar pričakujemo, je strpnost do naše drugačnosti. Sicer pa je treba najnrej prebrati delo v celoti. /Kogar zanima širše duhovno ozadje teksta "Ubiti očeta", naj prebere še sestavek Spomenke Hribar "Še enkrat na pot", objavljen v Novi reviji 9 na straneh 927-37./ Janez Pipan "Fotografirati sem začel pri približno dvanajstih letih, ko so mi doma na Jesenicah kupili preprosti češki "Pionir". Z njim sem začel "pritiskati" vsevprek, kot sem pač vedel in znal, saj v šoli takrat še nismo imeli fotokrož-ka. Kasneje je zavladalo nekajletno mrtvilo, saj sem imel stalno veliko problemov s pubertetnimi težavami, kasneje pa se je stanje nekoliko normaliziralo in lahko sem si že privoščil boljši fotoaparat, tip lashica 124, na katerega sem še danes kljub tehnični "zastarelosti" tako čustveno kot tehnično zelo navezan. Z zanimanjem sem prebiral gradivo o tehniki snemanja, kasneje pa prav vsako malenkost, ki je le nekoliko "dišala" po fotografiji. Začel sem kot fotoreporter z veliko volje in malo znanja in kljub temu objavljal občasne prispevke v razne revije in časopise. Zaradi specifičnosti delovnega mesta, zaposlen sem kot vodja transporta v LTH Škofja Loka, je bilo veliko člankov prav s tega področja. Z daljšim strokovno obarvanim prispevkom o letalskem prometu v SFRJ in po svetu pa sem dobil povabilo nemške letalske družbe Lufthansa iz Frankfurta, da sodelujem na seminarju o letalskem prometu, seveda kot gost. Prav tu v Frankfurtu sem prvič kupil revijo "Gallerv", ki je v ZDA izredno popularna, saj objavlja samo amaterska prizadevanja fotografov začetnikov na področju erotične in akt fotografije. Tudi modeli, ki so bili objavljeni v tem mesečniku, so bili (prav tako) popolni amaterji. Začel sem iskati dekleta, ki bi bila pripravljena sodelovati v tem projektu in prav presenečen sem bil, da so mi kljub, naši okolici, ki ni najbolj navdušena za te podvige, prve pozirale kolegice oz.znanke. Le tako sem lahko prebrodil začetno krizo, saj je vsako snemanje bilo bolj komedija kakor resno prizadevanje. Toda ta humor in sproščenost sta mi pomagala kasneje pri ostalih modelih, saj smo kmalu premagali začetno nelagodnost in ustvarili sproščeno vzdušje. Pri nekaterih snemanjih je bila prisotna soproga, pri drugih sem fotografiral sam. Ker mi je modelov primanjkovalo, vedno več sem želel eksperimentirati, sem dal občasne oglase v Anteno in Nedeljski dnevnik. Odziv je bil sorazmerno dovolj visok. Z novo "tehnologijo" pa sem začel na veliko pošiljati svoja glamour prizadevanje v revijo START, ki sprva ni takoj reagirala, kasneje pa je le uvedla "kutič" in tako sem bil vedno pogostejši gost v tej reviji. Kasneje sem postal zelo znan prav zaradi tega "kutiča" in kasneje so pripravili daljšo išli reportažo o mojem delu. Sodelovala je tudi ffl ekipa iz Ljubljane in Novega sada. Absolventi ARFT Zagreb pa so se zanimali za snemanje dokumentarnega filma o mojem ustvarjanju. Začel sem sodelovati na različnih raztavah in prip?8 vil tudi dve samostojni,eno v tovarni LTH, na stara leta pa je imel na skrbi hlev. Oe bolj samotarske narave, vendar je uganil 'i sikakšno krepko. Ose so mu bile prijateljice. u*n0 i 0e na senožeti naletel na osje gnezdo, ga je zgrebel in z osirjem tekal za grabljica-*i so bežale na vse strani. Pri vsem tem ga l& redkokdaj pičila kaka osa. Če se mu je to &0ciilo, je bil prav užaljen in več dni ni spre- «4, Je le govoril z nikomer. Nekoč so domači dninarji pravkar pojužinali v prostorni kmečki veži, kjer so še malo posedeli. Francon je po svoji stari navadi čepel na tlaku pred hišo. Ker se mu je zazdelo, da južina traja že predolgo, je stopil v vežo in zaklical: "Zunaj lisica lovi kokoši, vi pa v senčil" Vsi so takoj planili iz hiše, lisice pa nikoder, kokoši so se mirno pasle okoli hleva. Francon je hitel kazati, kje je tekla lisica za tolstim petelinom. Nekdo ga je zavrnil, da si je lisico izmislil, češ da v veži niso ničesar slišali. "Kako bi jo slišali, saj ni bila podkovana", se je odrezal Francon in odšel po svojih poteh. Za srnjaško mlekarno sva se spustila v globoko grapo. Tu so menda še po vojni odkupovali mleko in ga tudi predelovali v maslo. Pred vojno je to delo dolgo vrsto let opravljal Bajt iz Osoj-nice. Takih mlekarn je bilo svoje čase po naših hribih kar precej. Dandanes pa pri vsem pomanjkanju mleka navkljub še tista v Žireh komaj "shaja". V grapi poiščeva skrivno stezico, ki naju vodi povprek proti Breznici. Pod nama zija globoka in razdrapana grapa Letnik. Skoznjo je speljana starodavna steza. To je najbližja pešpot iz Ledin v Žiri. Čeprav je steza že zelo zaraščena, jo še danes marsikdo uporabi, če že mora peš v Žiri. V grapi je bila med vojno v skrivni votlini zasilna bolnišnica. Prav tu so četniki zajeli dva neznana partizana, ki so ju potem ustrelili v Maršaku. Steza naju kmalu pripelje na cesto v bližini "Brdarja". Ta domačija spada že pod Breznico, ki je oddaljena le nekaj minut hoje. Prečkava cesto in jo mimo "Brdarja" usekava na greben. Tega grebena se drživa vse do Mrzlega vrha, ki ga doseževa po slabi uri hoje od "Srnjaka". Mrzli vrh je obsežna hribovska gmota, z najvišjo točko Sivko. Ta doseže loo6 metrov nadmorske višine in je najvišji vrh v hribih, ki obkrožajo Žirovsko kotlino. Z vrha je lep razgled na Kamniške planine, pogled pa seže tudi proti Triglavu. Vidi se ponosni Krn, kralj tolminskih planin in razbita, divja Kaninova skupina. Mrzli vrh ima čisto pravo ime. Tu so zime ostre in dolge. Ko jeseni začne padati sneg, najprej pobeli planjave te hribovske gmote. Spomladi, ko ng Žirovskem že zdavnaj o snegu ni več sledu, se v Erjavčevi in Dovski dolini še lahko smučamo. Tukaj so najlepša smučišča, le žal, da jih Žirovci ne znamo izkoristiti. Hodimo smučat na Krvavec, Vogel, Soriško planino za drag denar, pred nosom pa nam ležijo prelepa smučišča. Seveda je res, da za smučanje ni dovolj samo smučišče, potrebne so še žičnice, lokali ... Mislim, da bi Žirovci s skupnimi močmi zmogli tudi tak zalogaj- Čez Mrzli vrh je pred vojno potekala meja med Italijo in Jugoslavijo. Sledovi te meje so vidni še sedaj. Ob mejni črti so postavljeni kamni. Na zahodni strani imajo kamni napis "192o" na vzhodni pa je črka J. Med vojno so v stometrskem mejnem pasu izsekali drevje in porušili domačije. Tako sta bili porušeni "Loncmanova" in "Belinova" kmetija. Vendar sta bili kmetiji po vojni obnovljeni in danes še živita. Prav na eni izmed najvišjih točk je stala mogočna 1'ašistovska kasarna, prav takšna, kot stoji še dandanes na Vrsniku pri Vidicu. Ta kasarna je vojno preživela v dokaj dobrem stanju, kasneje pa je propadla. Nazadnje so pred leti domačini porušili še preostale zidove, material pa kasneje porabili za gradnjo in posipanje cest. Sedaj so vidni samo še temelji. Mejo so postavili leta 192o, potem pa so zgradili še obmejne utrdbe, bunkerje, dovozne ceste, kaverne ... Naj nam o tistih časih spregovori Vodičar, kmet z Mrzlega vrha, dolgoletni občinski in republiški poslanec, zastopnik kmetov. Danes ga žal ni več med živimi. "Ko je bil po vojni dosežen sporazum, kje naj bi potekala meja med Italijo in novoustanovljeno Jugoslavijo, so Italijani takoj pridrveli v Mrzli vrh in zasegli del naše hiše, kjer so se nastanili. Začeli so postavljati količke, kjer naj bi potekala meja. Po sporazumu bi to moralo biti nekako po grebenu. Lahi pa so silili čez greben na žirovsko stran. Kjer so le mogli, so si prisvojili del ozemlja. Ko so za to izvedeli na jugoslovanski strani, so poslali vojaško patruljo. Lepega dne prijaha sem gor četa Bosancev na konjih. Najprej so poruvali količke, potem pa so prijahali celo na Vodice, torej na italijansko stran. Med Lahi je zavladal preplah, kajti Bosancev so se bali kot tat biriča. Patruljo je vodil mlad, odločen oficir, ki je Italijanom zagrozil, da naj se držijo dogovora, drugače bo ropotalo. Ko je patrulja odšla, se je Lahom pošteno oddahnilo". Ko se je meja ustalila, se je pričel "kontra-bant". Ena važnejših tihotapskih poti je vodila prav čez Mrzli vrh. Kdo bi vedel, koliko blaga se je pretihotapilo čez? Velikopoteznejši tihotapci so blago čez mejo vozili celo z vozovi. Med drugo svetovno vojno je po okoliških vrhovih divjalo precej srditih borb. Starejši ljudje in preživeli borci še danes vedo povedati, kako je bilo med najhujšo prasko v Mrzlem vrhu. Partizani so zasedli vse višje točke. Kdor je imel v rokah te vrhove, je bil gospodar polože" ja. To je vedel tudi sovražnik, ki je pritiskal na vso moč. Že je izgledalo, da bo partizane potisnil s položajev. Tedaj je komandant ukazal harmonikašu, da je v najhujšem bojnem metežu pričel igrati borbene pesmi. To je borce tako podžgalo, da so vzdržali do noči, nato so se umaknili na Cerkljansko. Na nekaterih mestih S° še danes vidni okopi, kjer so bili položaji. Na Mrzli vrh me spominja nešteto mladostnih do* živetij. Še kot smrkavi osnovnošolci smo hodi' li sem gor na potepe. Ni je bilo grape, ki je °e bi prehodili. Pogosto smo preživeli na potepu cel dan brez hrane, le tu in tam smo skrivaj zrU vali na njivi kako repo ali korenje ter ostresi1 zeleno hruško. Prav s teh višin sem prvič videl Triglav in Kamniške planine. Že takrat me je P0' gled na bele skalnate vršace tako prevzel,, da sem sklenil, da jih nekoč osvojim. Kasneje srn" hodili sem gor smučat. Navsezgodaj zjutraj sfflO se podili po belih poljanah cel dan. V tistih časih še nismo poznali žičnic. Tudi sankanja smo se lotili. Kadar je bila lepo zglajena Pot od "Brata" proti Ledinici, tedaj je šlo navzdol kot veter. Spominjam se, da sem nekoč s sankaJ"1 vred priletel pod volovsko vprego. Še dobro, °-8 so bile živali mirne, drugače bi me zgazile. & veda pa se voznikovim brcam le nisem mogel pr8V° časno izmakniti. Po krajšem razgledovanju hitiva čez prostrane planote proti Vodicam. Na grebenu si za hip ogledava zanimivo bukev. S severne strani je P" polnoma gola, vse veje štrlijo proti jugu. T° je posledica neprestanih vetrov, ki pihajo o«* greben. Zapodiva se mimo "Erjavca" in kmalu sV8 pri "Možinatu", ki spada že pod Koprivnik. SP0' daj na desni strani se pričenja Jarčja doli*18' Na začetku te doline je nekdaj stala domačij8 "pri Davčanu". Danes so vidni samo še temelji' Stara legenda pravi, da je nekoč tukaj bila k"' vačija, kjer so kovali celo orožje. Kakih zabe sljivih podatkov o tej kovačiji pa ni na voU0' stvar bi bilo treba raziskati, kolikor se dab" danes še sploh da. Odhitiva mimo "Možinata" po grebenu naprej. ^° naju vodi skozi mogočne gozdove, ki so posebb0 lepi na severni strani, ki pada na sovodenjslc0 stran. Tu prevladuje predvsem jelka. Kmalu s*0'^ piva iz gozda ne lepo jaso, kjer na grebenu ljuje nekdanja "Meteževa" domačija. Domačih di ni več, domačija se bo spremenila v vikend' Spet naju požre gozd. Že se drživa grebena, ** se naenkrat začne.spuščati strmo navzdol. G°z se neha in že stojiva na senožetih.. Pod nama Jarčja dolina (Foto: Fani Peternel) Jarčja dolina (Foto: Fani Peternel) Brekovice (Foto: Marjan Pišijar) Sovra (Foto: Marjan Pišijar) Pođklanec (Foto: Marjan Pišijar) Hlevni vrh (Foto: Franc Temelj) Eačeva (Foto: Jože Šubic) Lavrovec (Foto: Jože Šubic) W kmetija "na Pretovču". Vojna vihra je tudi ^kaj zapustila svoje sledove. Na hiši je vzida-na spominska plošča petim partizanom, ki so jih Nemci zajeli v hiši. Hišo so zažgali, v njej so 2Soreli tudi partizani. S"Pretrovča" naju vodi P°t navzdol mimo "Fortunoa", "Brezarja" in "Križana" v dolino. Blizu "Modrjanovoa" prečkava Soi>o in že stoj iva "pri Genetu" na cesti Žiri ~ Škofja Loka. Štiri ure krepke hoje je za nama! s Sela se napotiva proti Zahrežniku po "Joškovce-vi" grapi. Z desne naju spremlja tih in pohleven P°toček. Tu in tam v njem opaziva celo kako po-stl"v, ki švigne pod skalo. Potok je danes res Pohleven, ob neurju in nalivih pa zna hudirjevo Pokazati rogove. Najbolj se je razjezil seštevaj se tega leta, ko je v svojem spodnjem toku Porušil več hiš, most, odnesel del Sela in popolnoma spremenil podobo tega kraja. Človek si ob Pi Pogledu na nedolžno vodico, ki žubori po gra-> ne more misliti, kakšne orjaške moči skriva sebi. i "Joškovcevi" domačiji je dobre poti konec. Potiva se po grapi navzgor kar po svoje. Ze pre- Na; cel u utrujena dosezeva sleme Žirovskega vrha nekje pri »Hrov-cu". Od tu do Javorča je le korak. J-ovski koci se vrževa na leseno klop, iz na-^rbtnika začnejo romati dobrote: klobasa, sla-^ha, čebula, kruh, sir in kamen. Da kamen! Iz nahrbtnika ga je potegnil Prane. Nosil ga je » Seboj celo z Vrsnika. Seveda sem se takoj zna-ha listi osumljenih. Jaz pa sem premišljeval Sobah in o pregovoru, ki pravi, da je maščeva- ft3e sladko. Po okrepčilu, ki sva ga bila že kar potrebna, ^ zapustila Javore. Javore je priljubljena iz-*etniška točka, ki jo obiskujejo ljudje iz bliž- je Vo in daljne okolice. Izlet v lepem, sončnem užitek. Tu so se med le, posebno Prešernova. evu sem gor je res Jho zadrževale bris I,in>o "Javorčana", kmetije, ki leži tik pod vrhom, Sva jo urezala naprej po slemenu. Malo čez koše- Ce, malo po gozdu in že sva pri "Trohu". V li *sini domačije občudujeva mogočen grm bodeni-Tej bodeči zimzeleni rastlini se pišejo slabi časi. Čeprav je zaščitena, jo ljudje ne- 'iJ-jeno trgajo. Njena rastišča pa so ornega. y naši okolici jo najdemo na Žirovskem vbhu >o in Opalah. Tudi drugod po svetu ni preti -w razšir.iena. Ze *0.Vak in sva pri "Bukovcu". Po rahlem vzponu prideva koče v izgradnji. Gradili so jo mladinci Ži- vega vrha, pa jim je žal zmanjkalo denarja Poleta. Pot nadaljujeva nad "Blaževcem" in že n& Golem vrhu. Ta malo izrazitejša izbokli- na na slemenu ima kar pravo ime. Vsa je pokrita z goljavami. Z nje je lep razgled proti Vrhu in na drugo stran proti Lučinam. Med Blegošem in Pasjo ravnjo vidiva v ozadju ostro konico Lub-nika. Tošč je kot na dlani. Za Polhograjskimi Dolomiti se belijo Kamniške planine. Tu zopet naletiva na markacije Loške poti. Slediva jim do vznožja Lavrovca in potem po rahlem vzponu na njegov vrh. Tik pod vrhom čepi "Lavro-va" kmetija. Z Lavrovca se pot spušča v zaselek 'Smrečje. V tamkajšnji gostilni je kontrolni žig loške poti. Ker nama ni do žigosanja raznih izkaznic, sva se za točilno mizo "žigosala" kar sama. Franc se takemu žigosanju težko odpove, zato sem priganjal naprej. Mimo lepe baročne cerkvice naju vodi pot kar po cesti. Mimo "Stu-marčana", vrhovske šole in "Tončka" kmalu dosezeva Vrh nad Rovtami ali Vrh treh kraljev, ker je cerkev na hribu posvečena tem svetnikom. Pred leti je zvonik te cerkve pogorel, a so ga lepo obnovili. Cerkev stoji na vrhu strmega, koničastega hriba, ob njej mežnarija in farovž. To je izredna razgledna točka, ki jo obiskujejo celo Ljubljančani. Vrh je viden z vseh strani že od daleč. Z Vrha se spuščava po strmi, zaraščeni stezici naravnost navzdol. Greva mimo globokega brezdna, ki so ga vojaki skopali v zemljo kdove zakaj. Obideva "Brnikovo" kmetijo, pod njo pa kar na slepo skozi gozd. Le kdo še ni hodil po planotah in slemenih od Vrha do Goropek? Ta del poti je čudovit. Planinci, ki delajo Loško pot, to radi potrdijo. Hodiva mimo "Sedeja", skozi zaselek na Logu in že sva v Goropekah. Tudi v go-ropeški koči "žigosava", potem jo ubereva na zadnji del poti. Sonce je že utonilo za Mrzlim vrhom, ko jo mahava skozi vas. V daljavi še razločiva ostro konico Triglava. Ne bo minilo pol ure in na zemljo se bo spustila hladna jesenska noč. V vasi zavijeva s ceste na desno in se čez "Pikra j" in "Mršak" spustiva po gozdnih poteh v dolino. Že sva zopet na žirovski cesti, kjer sva zjutraj začela pohod. Sledilo je še zadnje dejanje. V "Katernikovi" gostilni pošteno "za-špiliva klobaso". Lep pohod je bil za nama. Čeprav to ni nikakršna zahtevna planinska tura, se jo splača opraviti. Le kaj bi vedno hodili samo v Kamniške in Julijce,spoznajmo tudi svet okrog sebe-Žirov-sko. Planinsko društvo je v tej smeri že napravilo prve korake. Vsako leto za krajevni praznik organizira pohod okrog Žirov, ki poteka približno po istih poteh, kot sva jih prehodila midva, le da je pohod razdeljen na tri dele. Za starejše ljudi in otroke je celoten krog res malo predolg. Naj končam z mislijo: Tudi v našem nizkem, neuglednem hribovju se skriva marsikatera lepota ali naravna posebnost, le poiskati jo je treba! breznica Ivan Reven Planinski kažipot, ki v naselju Ziri kaže markirano planinsko pot skozi zaselek Tabor na Brez-nico, pove, da potrebuje normalen človek '+0 minut, vendar ljudje z manjšimi telesnimi zmogljivostmi, predvsem pa starejši, potrebujemo in si grizemo kolena navkreber še enkrat toliko časa. Pač nismo vsi sinovi gora s polnimi pljuči in. krepkega srca. Vas Breznica leži na pobočju gorskega slemena na nadmorski višini 755 metrov. Kar 277 m višinske razlike je treba premagati iz Žirov do te vasi. Ni znano, ali je dobila vas svoje ime po lepih belih brezah, ki. obdajajo njeno okolico, ali po mnogih vrtačah.in breznih, ki jih tudi ne manjka v bližini. Po več kot 5 do 6 metrov visokih njivskih terasah sodeč je to že prastaro naselje. Po ustnem izročilu vaščanov bi morali že zdavnaj praznovati tisočletnico obstoja. Menda so bili prvotno upravno pod oblastjo oglejskih patriarhov, po letu lo3o pa jih omenjajo že tudi freisinški oblastniki v Škofji.Loki. Pod vasjo Breznica se še danes imenuje določeno zemljišče Zavod je, kjer je bil še več kot pred. sto leti (obstoja) zaselek lesenih koč, nekakšnih zavetišč. Takrat je v Žirovski kotlini še valovalo jezero. Pod temi nekdanjimi bajtami so še do leta 1926 bile velike obdelane skale z železnimi obroči za privezovanje čolnov. Leta 1926 pa je vodna stihija, ki je bruhnila na dan ob obilnem deževju z vseh bregov, ponesla z zemeljskimi plazovi s seboj v dolino tudi te privezovalne skale. Žirovska kotlina pa se je znova napolnila v jezero z nanosom grušča in kamenja. Vaščane sem povprašal, če se je od ustnega izročila ohranila kakšna vest o mlinu na veter, ki je menda stal na sosednjem Žirku. Tega podatka ni zaslediti v njihovem pripovedovanju. Njihova cerkvica sv.Kancijana je bila zgrajena menda že v 14.stole t ju, cerkev v sosednjih Le- dinah, ki nosi letnico 1666, pa je nekaj sto let mlajša. Pred nekaj leti so še pokazali stara cerkvena vrata z odtisom kopita turškega konja, ki je brcnil vanje, še iz časov, ko so vas obiskali ■ Turki. Zdaj o njih ni več sledu. Cerkev in okolico so zadnja leta obnovili pred razpadanjem, vseh del seveda še niso končali. Žal se novo cerkveno obzidje, ki je iz gladkega betona, ne prilega častitiljivi starosti cerkvenega objekta, čeprav bi mogoče obnova starega kamnitega obzidja terjala več dela in sredstev. Pokojnike so menda vozili, s čolni iz privezo-vališča v Zavodjah po žirovskem jezeru na pokopališče v Hlevnernjvrhu, kjer je bila župna cerkev s pokopališčem. Pred sto leti so se vaščani poslovili od lesenih bajt, saj jim je ogenj često uničeval njihova bivališča. Zadnji veliki požar pa jim je popolnoma uničil s slamo krite hiše. Menda ob kakšni adaptaciji še nalete na očrnele zidove. Podatkov o tem velikem požaru ni. Razen ročno kovanih žebljev in spojk, ki so jih uporabili pri novih hišah, ni ostalo od zaselka Zavodja do danes nikakršnih sledi. Breznica je bila po prvi svetovni vojni z RaPa* sko pogodbo odrezana od svojega naravnega sre"*-dišča v dolini, od Žirov. Pripadala je ItaliJ1 ter se je šele po njeni kapitulaciji leta 19*3 ■ znova vključila v žirovsko skupnost. Vaščani niso bili zadovoljni z italijansko oku pačijo. O dogodku, ki ga bom poskušal opisati« se je leta 1928 precej razpisalo italijansko in slovensko časopisje na obeh straneh meje« Rudolf Istenič, ki je še eden od dveh preživ0" lih pri tem dogodku, je to tudi pripovedoval« Ta dogodek sem namreč do takrat poznal le iz pripovedovanja drugih. Nekega večera okrog pol sedmih so bili vaški fantje zbrani pri sosedu Šemoncu. Od pijace so bili že malo veseli. V hišo je stopila vojaška patrola. Iskali so hišnega gospodarja, ki j9. jat imel menda nekaj zveze s tihotapstvom. Gosp°a se jim je že pred prihodom skril in ga niso dobili doma. Patrola je hotela namesto tega vesti kar fantovsko druščino. Ker se je fant°*^ zamalo storilo, da bi jih gonila taka kalabre-5 svojat, je eden hitro ugasnil petrolejko, a gi najmočnejši pa je že treščil dva italij9110^ sitneža skrati za vrata, da je vse letelo od njiju kot od kokoši, ki jo zgrabi orel. Pri je nastala taka zmešnjava, da so bili itali3aI1 ob vse orožje in pribor, kar se jih je držal0' Končno jim je uspelo ubežati skozi razlomi j01"0 okno, ko so fantje iz zaplenjenih pušk s str6 "-danjem dokazali, naj gredo Italijanski k hudi-Cu- Zunaj so fante še milo prosili, naj jim vPnejo orožje, vendar so jo morali brez tega odbiti. Da bi oprali to sramoto, je drugo jutro Vs& vojaška garnizija iz Idrije obkolila vas, *a bi polovila upornike. Seveda jih ti niso ^akali. Italijani so pri tem premetali vso vas, Vendar so našli le dve puški, eno razlomijeno, *rug0 v gnojnici, tretja pa je s fanti šla čez rneJo in so jo predali na orožniški postaji v '-ireh. Komandir orožnikov Svetličič je obljubil karabinjerjem, da jim bo te upornike vrnil °ez mejo, vendar so jih karabinjerji nekaj dni 2astonj hodili na mejo čakat. Proti taki vrnitvi ctirj csl Je odločno posredoval pri orožniškemu koman-rezervni oficir jugoslovanske vojske uči- 0 Ciril Justin, ki je sovražil Italijane in z ženo že prej pribežala čez mejo izpod ita- lijanske zasedbe. Temu odločnemu nastopu učitelja Cirila Justina je moral komandir Svetličič e Popustiti in je napotil brezniške fante na Sresko glavarstvo v Logatcu, kjer so ostali le nekoj dni. Vseh sedem fantov se je potem zaposlilo po raznih krajih Slovenije. Večinoma So bili čevljarji in so se kmalu vključili v Šibanje za delavske pravice. ' "jihovi odsotnosti jih je italijansKi kralje-sodnijski tribunal obsodil zaradi napada na vi -•tal le ijanske oborožene sile, pretepa, nedovolje- nošnje in uporabe orožja, upora i.t.d. svnim so naložili po več let stroge ječe, ki Pa jih italijanska justicija ni. dosegla. Dva 0(i teh fantov, ki sta danes že krepko v letih, sta še živa, tako da po njunih pripovedovanjih --ahko to verodostojno zapišem, da se ne bo pozabilo, po tem pripovedovanju je bil vodja italijanske patrole klican na odgovornost, ker Je Prekoračil pristojnost patrole, ki jo je vo- in je bil kriv izzivanja z vaškimi fanti, da Je prišlo do incidenta. Zaradi tega bi moral Pl,ed stroge paragrafe vojaškega sodišča, ker Je do s takim ravnanjem povzročil, da je prišlo akcije, v kateri so se močno osramotile ita-xij anske oborožene sile. eir>u se je vodja patrole izognil in si je sam p06nal strel v glavo. Bl>6znica ima danes 13 hišnih številk z 1.1 go-Sp°dinjstvi in 4-1 prebivalci. Pred dvema letoma Slri0 jih našteli še 5o. Malo pred začetkom tega Stoletja je po takratnem popisu vas štela 2p nis s 124 prebivalci. Starejši umirajo, mladi Se Pa izseljujejo. Tudi oče znanega smučarske-6a reprezentanta Borisa Strela je bil doma na Uznici. Za zmanjševanje števila prebivalstva ln zaostajanjem gospodarstva nemalo botruje tu- di neustrezna cestna povezava z dolino, saj za pešačenje v dolino in naporno vračanje nihče ni navdušen. Vseeno mora 17 ljudi, ki so zaposleni v žirovskih podjetjih, prehoditi to pot, saj strma gozdna pot v zimskem času tudi za fičke in terenska vozila ni prevozna. Še slabše se godi 7 šoloobveznim otrokom z Breznice in devetim iz sosednjih Korit, ki že spadajo v idrijsko občino. Tem se v Osojnici pridružijo še štirje. Ti otroci obiskujejo pouk v žirovski osemletki. Zanje ni niti avtobusa niti kombija, ki bi jih spravljal v dolino in jih opoldan vračal kot imajo urejeno druge vasi, kot Ledine, Vrsnik, Govejk ali Jarčja dolina in Zabrežnik ter Vrh in llačeva z okolico. Nihče si ne upa v njihov hudi klanec s kombijem, še posebno pa ne v zadnjih zimah, ko je bil na gozdni cesti sam led. Vprašanje je, če bodo ti šolarčki, ko bodo nekoč odrasli, še hoteli ostati tukaj, 1 kjer so se rodili, na domovanju svojih očetov in davnih prednikov, ali pa jih bo prevzela dolina. Sončne bregove, ki so bili poseljeni že v predslovanski dobi, pa bo preraslo grmovje. Domačin Kavčič je poskušal v šolskem letu 1981 -1982 prevažati svoje otroke in otroke obeh vasi v šolo Žiri, vendar-je za letošnje šolsko leto to opustil. Zaradi hude strmine je obraba avto-gum tri do štirikrat večja kot na voziščih z blagimi vzponi. Nič manj ne trpe tudi ostali zglobi na vozilu. Po drugi strani odgovarja tudi za dvajset mladih življenj, če na ledeni, nezavarovani cesti zgrrai v prepad. Cesta, ki vodi skozi gozd, je celo zimo v senci in poledenela ter na nekaterih mestih presega 2.0% vzpona. 8.februarja 197o so se vaščani Breznice na svojem sestanku odločili, da združijo svoje moči in sredstva za izgradnjo ceste v dolino. Najspre-jemljivejša rešitev se jim je ponujala varianta skozi takoimenovana Brda, kjer bi bil tudi razmeroma najbolj položen dostop do vasi. Ta varianta bi potekala iz naselja Žiri, 23o metrov od križišča ceste za Logatec. Na to cesto bi bil posredno vezan tudi del zaselka Tabor, ki tudi nima ustreznega dostopa za tovorna vozila. Cesta naj bi potekala naprej čez senožeti in travnike, ki ga pa lastniki' zemljišč s starokopitnimi nazori niso bili pripravljeni odstopiti. Višje pa bi cesta potekala tudi skozi gozdno pobočje in skoraj v celoti na prisojni legi, kar je ugodno za cesto. Konfiguracija terena je takšna, da bi bila na nekaterih mestih precejšna dela. Zaradi mehkega terena v spodnjem delu bi tu porabili tudi nekaj več trdega materiala za utrditev vozišča. Ker pa za to varianto Gozdno gospodarstvo Ljubljana ni bilo pripravljeno dati pomoči iz sklada biološke amortizacije, ker ne poteka po izrazito gozdnem področju za potrebe gozdarstva, so se morali odločiti vaščani kljub nasprotovanju mlajših za drugo varianto, to je razširitev obstoječe gozdne kolovozne poti iz Osojnice na Breznico, za katero je bilo Gozdno gospodarstvo Ljubljana pripravljeno prispevati polovico finančnih sredstev. Glavna organizatorja te akcije Stanko Bogataj in Dominik Strel sta to akcijo uspešno izvedla, seveda ni šlo brez prepričevanj in sarno-odpovedi. Povprečno so takrat vaščani prispevali po 4oo.ooo starih dinarjev. To so bili prispevki v denarju, lesu, malicah in tako naprej. Staro kolovozno pot so z miniranjem in buldožerjem usposobili, da so bodočo cesto lahko nasuli z vrhnjim nasutjem, ki ga jim je nekaj čez 600 m metrov brezplačno odstopil Stanko Bogataj, ko so ga nakopali na njegovem zemljišču. Zaradi skalnega terena utrjevalna dela niso bila potrebna. Cesto vaščani sami vzdržujejo in pozimi orjejo, vendar cesta zaradi strmine, ki ponekod celo preseže 2o% vzpona, pozimi ni prevozna za vsa vozila. Krajevna skupnost Žiri odvaja za vzdrževanje te ceste nekaj sredstev, kolikor jih odpade po kilometrski kategorizaciji. Ta sredstva se uporabijo za čiščenje kanalov in zimsko oranje. Gozdno gospodarstvo Ljubljana jim je zadnja leta prispevalo nekaj tisoč dinarjev za prevoz in nakladanje nasut-ja na kamione, ostala dela pa opravijo sami vaščani. Letošnje leto so začeli vaščani zopet z akcijo za zgraditev nove ceste, ki so bi jo bili zamislili pred dvanajstimi leti. Zbrali so nekaj sredstev od raznih prireditev in prispevkov in nabavili načrt. Od trinajstih zemljiških lastnikov jih je enajst podpisalo, da brezplačno odstopijo zemljišče za cesto, dva -Anton Mlakar in Ivana Košir, ki živi v ZDA, kamor je po vojni odšla za možem, ki je ob koncu vojne emigriral, pa tega soglasja nočeta podpisati. Če ne bo šlo drugače, bo morala gospodarska komisija pri krajevni skupnosti Žiri posredovati s prepričevanji ali v skladu z zakonskimi predpisi, če gre za interes splošnega ljudskega pomena. V tem primeru je tu dolgotrajnejši postopek, kjer se mora interes posameznika ukloniti interesom družbene skupnosti. Vas je do nedavnega imela glavni vodni vir iz kapnic, kar pa za današnji tempo življenja ni več primerno. Zato so se leta 137'? lotili vodovoda. Za vodjo te gospodarske akcije so iz- brali Otona Žaklja. Pod vasjo so zgradili zbiralnik za 22.000 litrov vode, od koder jo poganja samodejna električna črpalka navkreber v rezervoar na griču nad vasjo. 12o.ooo litrov, kolikor ima prostornine rezervoar, zadošča za vseh 12 hiš. Pri izkopu za vodovod so nad cevovod položili tudi električni kabel, ki povezuje z elektriko rezervoar na griču in zbiralnik v dolini. S svojo avtomatiko se črpalka v dolini sama vklap-ija in izklaplja, kadar nivo vode v rezervoarju na griču pade ali narase do določene višine« Vendar pri tem niso zanemarili kapnic, ki so jih do tedaj uporabljali. Kapnice 30 še naprej polne, da bi služile v primeru sile, saj s skupno kapaciteto okoli I80.000 litrov še vedno lahko rešijo kakšen kritičen trenutek v primeru požara ali podobno. Vsaka hiša ima svoj vodomer, da pravično poravnajo svojo vodarino« Vendar so imeli pri gradnji rezervoarja težave« Zaradi pomanjkanja cementa in neodgovornosti nekaterih zunaj vasi se je gradnja zavlekla za tri leta. Tako jim je šele predlanskim končno pritekla voda v hiše. Pri gradnji vodovoda jim je pomagala Krajevna skupnost Žiri s 5o.oo° din, tovarna Alpina pa z 2.000 din. Celotna investicija za vodovod je znašala 14o.ooo din« Gasilsko društvo Žiri je nabavilo za požarno varnost hidrant ter jih je tudi v tem pogledu rešilo skrbi. Gasilsko desetino so na Breznici ustanovili i8*" točasno, ko je pritekla prva voda. Zgradili 60 majhno orodjarno v izmeri 3x3 m, kamor so spr8" vili najnujnejšo gasilsko opremo. Vaščani so prispevali les za nabavo orodja, matično gasilsko društvo Žiri pa je prispevalo še vse drug0' Tako imajo motorno brizgalno "Tomos" s kapaciteto 4oo litrov vode na minuto in najpotrebnejšo opremo za požarne akcije. Lansko leto, v dr" gi polovici januarja, je imela desetina svoj ognjeni krst, saj so morali gasiti gozdni požar blizu Breznice. Za učinkovitejšo protipožarno obrambo bodo potrebovali močnejšo motorno brizgalno pa tudi zmogljivejši hidrant. Gasilska desetina dosega na občinskih tekmovanjih prva mesta. Od enajstih gasilcev imajo enega častn1 ka, tri podčastnike in pet izprašanih gasilo®^' Za sabo imajo še nekaj podmladka, ki bo tudi kmalu stopil v gasilske vrste. Za gradnjo vodovoda in gasilske orodjarne 3° vaščani prispevali čez 6.000 prostovoljnih delovnih ur. Tudi Gozdnemu gospodarstvu LjublJ8 na gre zahvala, saj jih je v vseh teh akcij8'1 oprostilo biološkega prispevka za darovan leS' Prav tako se zahvaljujejo Kmetijski zadrugi Žiri, ki jim je brezplačno razžagala les v deske, so jih potrebovali pri teh gradnjah. Pred leti so imeli mladinci na Breznici svoj 'iisco. V nekdanji italijanski vojašnici so ob toPlih sobotnih večerih prirejali zabave. Na te zabave so prihajali tudi mladinci iz doline. Sedaj so ti mladinci stopili v gasilsko deseti- no Od m so že prarasli te zabave. petrolejke so se vaščani poslovili takoj po kaPitulaciji Italije 1943.leta. Okoristili so Se z italijanskim vojaškim telefonom, ki je povezoval obmejne postojanke. Pobrali so izola-°rJe, deloma pa tudi žico in drogove. Posekali ln postavili so električne drogove, prišli še na kakj en drug način do drugega električnega mate- riala in v vasi so zasvetile žarnice. Po vojni s° zamenjali ustrezno električno žico in tudi ekaj izolatorjev, saj telefonski niso bili več strezni. Leta 1957 so seveda morali to električno ko napeljavo temeljito obnoviti. S trifaznim to- n 30 se zavrteli tudi prvi elektromotorji. Tod k: a novi gospodinjski in gospodarski aparati, i so lajšali delo gospodinjam in gospodarjem, s° potrebovali še več toka. Ob večerih so žarni-Ce komaj še rdeče svetile. Predlanskim jih je krajevna skupnost Žiri tudi v tem rešila skrbi, investicija, ki je že skoraj deset let čakala na realizacijo, je končno prišla na vrsto, gradili s0 daljnovod in transformator, ki je rečil vaščane rdečih brlivk in dotrajanih električnih napeljav nizke napetosti iz doline. Vsaka dotrajana hiša je prispevala okrog 80 Prostovoljnih delovnih ur pri izkopu jam za ^Op del tri* Sove visoke napetosti in za druga pomožna a. Hkrati so obnovili tudi vso zunanjo elek- tr- ično napeljavo v vasi. V drugi polovici janu-ja lanskega leta jim je zasvetila tudi javna ^Zsvetljava, čeprav so se ji starejši vaščani hirali. na>) jim sveti v lepšo bodočnost, kakor so jo imeli Vendar so morali popustiti mladim, sami. «ar ■de «°rd Qfon. Od enajstih gospodinjstev so jih je sest prijavilo na razpis za nape]javo, kar na število gospodinjstev in prebivalcev re- v vsej Gorenjski regiji. tem ne bodo ta- Nad 80 Odrezani od sveta. Lažje je zavrteti tele-» kot pa pešačiti v dolino in nazaj. Upajo, 8e jim bo tudi ta želja kmalu uresničila. televizijskim signalom se ne pritožujejo. Q4da na taki višini, da dobro love Krvavec in Z dobro anteno se da dobiti še kakšen drug aljenesi oddajnik, le proti zahodu in nekoliko ■ - u Južneje so v "senci". Kmečki turizem. Janez Kavčič, ki je pri obnovi hiše mislil tudi no kmečki turizem, pravi, da s kmečkim turizmom ne more računati. Poleti, ko bi se turist z motornim vozilom še nekako pripeljal sem gor, zaradi preobilice kmečkega dela ni časa. Ob nedeljah in v deževnih dneh pa se tudi rad kakšno urico oddahneš. Pozimi, ko bi bil čas, pa zaradi neustrezne ceste ne morejo z vozili sem gor. Dokler ne bo urejene ceste na kmečki turizem ni misliti. Smučarskih terenov in svežega zraka tukaj ne manjka, za pešačenje pa smo malo predaleč. Od štirih samostojnih kmetij samo dve sledita toku časa, dve pa zaradi ostarelosti lastnikov brez naslednikov žalostno propadata. Žalostno je kajpak, pogledati, da so enemu od teh velike količine dragocenega, predvsem macesnovega iih lesa, ki je pripravil za obnovo, klavrno segni-le, ker ni bilo nikogar, da bi vse to zavaroval pred propadanjem. Ista usoda je seveda doletela gospodarska poslopja. Ostali vaščani pa so polkmetje, ki imajo glavno zaposlitev v dolini, ali pa so že upokojeni. V zavetni dolini za Breznico si je motokros sekcija Avto-moto društva Žiri uredila progo za treninge in tekmovanja. Mladi motoristi, katere so zaradi hudega hrupa motorjev povsod drugod preganjali, so tu dobili ustrezno progo, kjer ne motijo drugih prebivalcev, ker okoliški bregovi zadušijo hrup. Zemljišče jim je v glavnem odstopil Stane Bogataj, da na 1300 metrov dolgi progi lahko nemoteno trenirajo. Letos so to progo še nekaj podaljšali in izpopolnili. Že lansko meddruštveno tekmovanje v vseh kategorijah je lepo uspelo. Letos je naš domačin zmagal na republiškem tekmovanju v 25occm. Vaščane sicer hrup motorjev ne moti,moti jih pa, da množica motornih vozil, ki se jih ob takih tekmovanjih nabere na Breznici, dodobra razkoplje s svojimi gumami strmo makadamsko cesto, ki jo sami z muko vzdržujejo. Tudi okoliški travniki so dodobra pomendrani, da lahko rečemo brez zamere, da koder motorizirani Hun stopi, dolgo nič ne rase. Kakor vse druge hribovske vasi tako tudi Breznica po številu prebivalstva vsa leta po vojni nazaduje. Tudi vse več neobdelanih kmetijskih površin se kaže. Ne sliši se preveč otroškega vrišča. Vse preveč mladih ljudi je pri najboljših mladostnih močeh zadnja leta odhajalo v dolino in še odhajajo. Jih bo moč zadržati? Da bodo še naprej pešačili v te strme bregove? Bodo še naprej raje vdihavali smrdljivi zrak v industrijskih središčih, kot pa ostajali doma na vasi in si tam zgradili svoja nova domovanja? Prihodnjost bo pokazala svoje, ko bomo ravnino zazidali, gorske vasi pa prepustili svoji usodi! Ali pa jim bomo po svojih močeh pomagali iz njihove zaostalosti, predvsem pa z dobro voljo! Vse hribovske vasi Slovenije, Bosne in cele Jugoslavije ostajajo prazne. Ali bo za vse ljudi v dolini dovolj hrane? Prihodnjost ne prinaša nič obetavnega. /Napisano poleti 198?./ ,1 p m % S CD 3 •O M > H M w s> K eh o M U W > S K o > O O ■A M M (h a i h 1/3 CO i ,-3 ^ UJ w o W |j) 0 03 p * H 3 ij >o * a o ■p M H O M SS On 1/3 H w a p 1 s ? O M M ziri v srednjem veku (doneski) dr. Franc Kos št. I59g. Kazkaz karlovške robotnine ("Carlsfčttisch ^obatgelt"), ktero so morali loški podložniki Plačevati leta 159o. Vsak kmet je moral dati Po 4 kr., vsak kajžar in p;o3tač pa po 12 kr. ^° vsem loškem gospostvu se je nabralo te robotnine rešenega leta 2bb gld. - V razkazu čitamo, da je stanovalo takrat po hlevnovrški županiji 39 kmetov, 14 kajžarjev, 5 gostačev in 5 novinarjev, po žirovski županiji 85 kmetov, loo kajžarjev, 4 gostači in 15 novinarjev, po osli-ski županiji 84 rovtarjev in kajžarjev, 3 gosta-°i in 9 novinarjev, po hotaveljski županiji 77 kmetov, 48 kajžarjev, 1 gostač in 16 novinarjev, Po poljanski županiji 89 kmetov, 89 kajžarjev ln 9 novinarjev, po javorski županiji 65 kme-°v, 35 kajžarjev in 3 gostači, po brodski žu-Paniji (i zvzemši 3 Vidmarje) ^ kmetov, 19 kaj-z&rjev, 4 gostači in 1 novinar, po karnski žu-Paniji 8o kmetov, 3 kajžarji, 1 gostač in 1 no-vinar, po soriški županiji 47 kmetov, 52 kajžarjev, 2 gostača in 6 novinarjev, po rudenski Španiji 62 kmetov, 32 kajžarjev, 2 gostača in * novinarja, po selški županiji 8o kmetov, 81 kajžarjev, 3 gostači in lo novinarjev, po strmci županiji 64 kmetov in lo kajžarjev, po polj-Slski županiji 23 kmetov in 19 kajžarjev, po stirpniški županiji 58 kmetov, 43 kajžarjev, 2 Bbstača in b novinarjev, po gadmarski županiji ^8 kmetov, 24 kajžarjev in 3 gostači, po biten-ski županiji 187 kmetov, 93 kajžarjev, b goslačev in 4 novinarji, po godeški županiji 76 kmetov in 17 kajžarjev ter po dovški županiji ^ kmetov, 61 kajžarjev in 5 gostačev. ^2(225) poglavarju Korbinijanu Ftlernpfeill-u, oa se je pritožil pri njem Jurij Galičič, desetinski zakupnik, proti Juriju Oblaku, podložniku tolminskega gospostva, ker mu je pobral desetino v lazu, Vrešnik imenovanem, akoravno spada ta laz še pod loško gospostvo, ne pa pod tolminsko. Št.3(233)_lb46, dne lo.novembra. Šk.Loka Korbinijan FUernpfeil piše Ivanu Jakobu pl. Wangner8kh-u, glavarju loškega gospostva, ter izreka svoje sočutje zarad škofove/bolezni. Bog naj bi mu dal zopet zdravje in pa odstranil vojskne nevarnosti. Potem piše, da je prejel škofovsko pismo z dne 27.oktobra iz Tittmaninga in da se hoče ravnati po ukazih, ki so navedeni v pismu. Poročila sedaj škofu še ne more poslati deloma zarad slabega vremena in velikih po-vodenj, deloma pa zarad pomanjkanja časa. Dalje govori o raznih zadevah loškega gospostva. Potem pravi v svojem pismu do glavarja, da ga težko pričakuje v Loko. Želel bi, da bi prišel vsaj do 28.decembra, ko bo neka obravnava, kte-ra se nanaša na loško gospostvo. Dobro bi bilo, da bi bil pri njej navzoč. Preteklo soboto dne 3«novembra so postavili za deželnega oskrbnika, za ktero mesto je bilo mnogo kompetentov, deželnega maršala Volfa Engelbrehta grofa Aursperga. Osličanje in posebno njih kolovodja Gregor Sedej so se uprli ter nočejo plačevati mitnine. Spravili so na svojo stran tudi Žirovce in Hlevnovršane. Ftlernpfeil pravi, da je nato proti njim postopal jako strogo ter dal mnogo izmed njih zapreti. To je ostrašilo Žirovce in Hlevnovršane, Osličanje pa se pritožujejo sedaj pri deželni vladi. Čt.4(25o) 1648,dne 7.oktobra. Loški grad. Loški oskrbnik Korbinijan Ftlernpfeil pošilja ukaz deželnih odbornikov, kteri prepovedujejo krošnjarjem prodajanje nezadacanega vina, poljanskemu, žirovskemu in selškemu županu, da ga razglase ljudstvu. 1646, dne lo.avgusta. Žiri. žirovski župan Martin Bogataj naznanja loškemu Št.5(256) 165o,dne 1. marca. Loški grad._ Korbinijan Ftlernpfeil, oskrbnik loškega gospostva, odgovarja na pritožbo, ktero so vložili podložniki iz hlevnovrške, žirovske, hotaveljske in poljanske županije pri kranjskem deželnem glavarstvu zastran odškodnine za oskrbovanje vojakov. Ftlernpfeil piše, da se pritožujejo le nekteri kolovodje po navedenih županijah, kakor Matija Žakelj ali Miklavec, Andrej Trček, Gregor Razvozda in Matija Ažbe, in še ti brez pravega vzroka. Čuditi se mora njihovi predrznos- ti, ko trdijo, da ne izvršuje (Ftlernpfeil) uradnih naredeb in da jim noče poplačati njih stroškov. - Oskrbnik odgovarja na to, da se je takoj, ko je prišel ukaz, napravil z nekterimi županijami račun v navzočnosti Ivana Pečoherja in njegovega brata Marksa, kleri je kot komisar zastopal njega (Ftlernpfeila). Tudi se je vedno prizadeva]., da bi zadovoljil podložnike, ki so prišli k njemu in zahtevali odškodnino za oskrbovanje vojakov. Ako bi bil še kteremu kmetu kaj dolžan, rad mu poplača dotični dolg. Marsikteri podložnik je preošaben, da bi prišel sam po denar; rajši dela gospostvu nadlego s tem, da pošlje vojake v grad. Nekteri posestniki še niso odrajtali gospostvu davkov, kontribucije, desetine, mrtvaščine in drugih jednakih terjatev. Bilo bi neprevidno, ako bi se takoj izplačala takim ljudem odškodnina za vojaštvo. FUernpfeil pravi, da naj da deželni glavar zapreti uporne kolovodje, ako bi še jedenkrat prišli v Ljubljano ter ga tu po krivici dolžili. Potem omenja, da je prišlo iz hlevnovrške županije šest vojakov, ki so naznanili, da je za-povedal zgorej omenjeni Matija Miklavec ali Žakelj gostilničarjem in tistim kmetom, ki ima-■jo vojake, da jim (vojakom) ne smejo dati ničesar. Tistega, kdor bi jim dal kako malenkost,bi ubili. Da je to res, potrdil je tudi tamošnji župan. Kakor ne vidi, nastala je že po hlevno-vrški župani, ji nekaka usta j a. Tudi po soriški županiji in selški dolini se žo nahajajo nekteri uporni ljudje. Zato naj deželni glavar piše komisarju Marksu Pečoherju "zum SchHffart", da skliče uporneže ter jih kaznuje. Vreči jih je treba v ječo ter jim še ra-zun tega naložiti tudi denarne globe. St.6(571) 1653, dne /t-.septembra Loški podložniki po žirovski in hlevnovrški županiji prosijo kranjsko deželno glavarstvo, da bi z ozirom na to, ker ni bila obravnavana za-stran robotnine končana dne 31.avgusta, določilo nov termin obravnavi, ktera bi se vršila med njimi in loškim glavarjem pl.Wangnerekhom. V soji. prošnji navajajo podložniki, da jim ni mogoče dajati po 4 gl.robotnine v novcih nemške veljave, ker je njih zemlja slaba, kamenita in nerodovitna. Prej bi jim kazalo, da bi zapustili svoje kmetije. Deželno glavarstvo je nato določilo, da se bo nadaljevala dotična obravnava dne 22.septembra. Št.7(388) varja pl.Wangnerekha. V svoji pritožbi pravijOi da je naložil loški glavar vsem jednako po 4. gl.robotnine, bodi si posestnikom velikih in m8' lih kmetij, bodi si kajžarjem in rovtarjem, ter tako delal zoper cesarsko resolucijo. Kajžarji in rovtarji ne morejo plačevati toliko davka, kakor posestniki velikih kmetij. Tudi imajo kajžarji in rovtarji svojo zemljo po goratih krajih, posestniki velikih kmetij pa po ravninah, kjer je lažje obdelovati zemljo. Deželni glavar naj dela na to, da se robotnina pravično razdeli z ozirom na večje ali manje imetje kte-regakoli posestnika. Št.8(389) 16^4, dne 23»marca. (1634, pred 23.marcem?) Pritožba žirovskih kajžarjev in rovtarjev do deželnega glavarja kranjskega, zoper loškega gla- Prošnja loškega glavarja pl.Wangnerb'ckha do deželnega glavarja zoper pritožbo žirovskih, hlevnovrških in osliških rovtarjev in kajžarjev, kteri so ga (WangnerBckha) dolžili, da zahteva od njih po 5 gl« in 3o kr., tudi po 4 gl* in 3o kr. in le od nekterih po 3 gl.robotnine. Wangner8ckh omenja v svojem spisu do deželnega glavarja, da mu je žal, ker ga (deželnega glavarja) loški podložniki vsak teden nadlegujejo ter mu naštevajo prestopke, ktere je baje on (Wangner8ckh) učinil, ne izvršujoč cesarskih resolucij in deželnih ukazov. Na pritožbe loških podložnikov odgovarja (Wangner'dckh), da vodi že čez 2o let administracijo loškega gospostva in da je v tem času vedno postopal vestno v uradu in zunaj urada. Robotnine je naloži* raznim podložnikom le toliko, kolikor je je dovolilo deželno glavarstvo, ne pa toliko, kolikor je navajajo tožitelji. Potem prosi deželnega glavarja, da bi ukazal žirovskim, osliškim in hlevnovrškim rovtarjem in kajžarjem, da naj pove vsak natančno, koliko dni mora robotati in koliko robotnine ima plačevati. Te izjave hoče (Wangnerb'ckh) primerjati s svojimi zapiski. Kdor ne bi navedel resnice, naj bi bil kaznovan* Na ta način bodo kmetje kmalu nehali hoditi k njemu (deželnemu glavarju) se pritoževat. Št.9(398) 1654, dne 23.septembra, Loški jga^". Loški glavar pl.Wangnereckh piše freisinškemu škofu ter ga prosi, da bi mu ne jemal v zlo, Kef mu ni poslal zapisnika o hišnem goldinarju ("Hauszgulden-Register") in pa uradnega računa v Freising. Da tega ni storil, vzrok je ta, ker ima mnogo posla s prepisovanjem urbarja, v kterega se beleži tudi robotnina, in z raznimi drugimi pisari jami. Lahko si pomaga (škof) za" stran zapisnika o hišnem goldinarju, ako vzame v roko uradne račune z leta 1651., poleg kte-rih se nahaja tudi zapisnik o hišnem goldinar- ,ju za rečeno leto. Sicer se pa lahko trdi, da Je svota hišnega davka sedaj nekoliko manjša, kakor 1.1651., ker so ljudje od takrat opustili nektere kajže, kar je bilo omenjeno že v uradnem računu za 1.1653. Dalje omenja Wangnereckh v svojem poročilu, da ln>a loško gospostvo sedaj opraviti s šestimi Pravdami. Tožiti se mora: 1) S podložniki loškega gospostva zarad hišne in selske mitnine '("Hausz-vnd Gevmauth").- 2.) S tistimi podložniki, kterim se je naložilo po 5 gl. robotnine} med njimi so tudi rovtarji in kajžarji po hlev-novrški in žirovski županiji. - 3. in 4.) Z loškim mestom ima loško gospostvo dve pravdi,jedno zarad dvorne najemnine ("Hoffzinsz"), drugo Pa zarad neke globe. - 5»)Gospostvo se mora tudi pravdati z bolnišnico v Kranju zarad neke desetine in pa 6.) z Jakobom Sadežem, kteri bi moral gospostvu plačati lo. in 2o. penez. |>t.lo(4o3) 1654, dne 28.novembra.Loški grad. Loški glavar pl„Wangnereckh piše freisinškemu škofu ter mu naznanja, da je prejel njegovo pismo z dne lo.oktobra. Glavar pravi, da naj bi skof dovolil, da bi dobivali žirovski, poljanski in selški logar za svoj trud iz graščinske žitnice na leto vsak po četiri stare ajde in dva stara rži. Ti Logarji so si pridobili za loško gospostvo mnogo zaslug. Tudi zgube sedaj, ko se vPelje robotnina, nekoliko svojih dohodkov. Kar se tiče oproščenja robotnine za oba logarja v Poljšiški županiji, za Lukeža Lebarja in za obe Pintarjevi(V) kmetiji, zgodi naj se tako, kakor de njegova (škofova) volja. St.ll(4oB) 1654, dne 19.decembra. Kreising. Preisinški škof Albreht Sigmund piše loškemu glavarju pl.Wangnereckhu ter mu naznanja, da Je dobil njegovo poročilo, v kterem predlaga, da bi se povečala plača žirovskemu, poljanske-Wu in selškemu logarju, vsakemu za četiri stare ajde in dva stara rži. Škof pravi, da temu ne more pritrditi, ker se logarjem ne dela nikaka krivica zarad vpeljave robotnine, pač pa jih hoče osvoboditi tega davka. Poroča naj mu tudi (glavar), koliko ima vsak logar opraviti z nadzorovanjem graščinskih gozdov in kolikor tedaj vsakteri izmed njih koristi gospostvu. §t__.12(416) 1655,dne 16.maja. Preising._ ^eisinški škof Albreht Sigmund piše glavarju loškega gospostva in mesta Ivanu Jakobu pl. Wangerecku-u ter mu naznanja, da je prejel njegovo poročilo z dne 28.aprila, v kterem mu je Pisal, da je bil priziv v pravdi med loškim go- spostvom na jedni strani ter loškim sodnikom in svetovalstvom na drugi strani zarad zahtevane dvorne najemnine ("Hoffztlnsz) neugodno rešen za gospostvo. Škof pravi, da ni razvidno iz poročila, kako je tekla ta pravda, vendar misli, da je njegova (glavarjeva) malomarnost zakrivila neugodni izid. V izvirnih računih je določno povedano, da se je dvorna najemnina prepustila le iz milosti loškemu mestnemu sodniku in da se mu more vzeti kadar koli. Ako bi se bilo to dovolj poudarjalo prec/ v začetku pravde, ne bilo bi tega nesrečnega izida. Škof veleva potem, da naj glavar prosi na pravem mestu, da se dovolj "restitutio ad appellan-dum". Ni dvomiti, da ne bi imel ponovljeni priziv dobrega vspeha. Kar se tiče Ločanov, bilo bi se spodobilo, da bi se bili nekoliko spomnili dobrot, ktere so dobili od freisinških škofov. Z lepa bi se bila lahko poravnala cela stvar, preden so jo obesili (Ločanje) na veliki zvon. Škof piše, da ima sedaj dovolj vzrokov, da jim odvzame marsikaj, kar jim je bil privolil. Glavar naj jim to tudi pove. Potem izraža škof svoje nezadovoljstvo, ker je zmagalo loško mesto v pravdi z loškim glavarjem zarad kaznovanja petih ženskih oseb, ktere so se pregrešile s prešestvovanjem. Očita mu (glavarju), da ni dovolj točno postopal, ko je vodil preiskavo proti obsojenemu Ivanu Bapti-stiču, ki je grešil z dotičnimi ženskami. V prihodnje mora biti jako previden v takih slučajih, v kterih gre za življenje, čast in imetje kakega človeka. Nato mu škof nalaga, da naj mu naznani pri prvi priložnosti, kako stoje zadeve zastran rovtarjev in njih robotnine. Potem mu škof veleva, da naj mu poroča o pravdnih zadevah med loškim gospostvom na jedni strani, med hlevnovrškimi in karnskimi podložniki na drugi strani zarad žita, ktero bi morali ti dajati gospostvu. Škof pravi, da se je jako čudil, ko je slišal, da je hotel glavar, akoravno mu ni bilo ukazano, prisiliti z zaporom žirovske kaj zarje, da bi delali po šest dni roboto ali pa namesto nje plačevali po jeden tolar. Ti kajžarji so postavili brez vednosti loškega gospostva svoje koče na zemlji rešenega gospostva, akoravno sami trdijo, da so podložniki žirovske cerkve. Ker torej gospostvo ni vedelo za nje, bili so pripisani farni cerkvi. Vendar bi ne bilo prav, da bi gospostvo na ta način zgubilo del svojega zemljišča. Zato naj se dotičnim podložnikom odslej nalože od zemlje, na kteri stanujejo, zemljiška davščina ("Grundt Ztinsz"), kakor tudi druga bremena, kter-a smejo naprtiti zemljiški gospodje svojim podložnikom. Proti koncu zahteva škof od svojega glavarja, da mu poroča o pravdni zadevi s Podlipnik-ovirni dediči zastran mitnine. Št.13(417) 1655, dne b.junija. Loški grad. Loški glavar odgovarja freisinškemu škofu na njegovo pismo z dne 16.maja ter mu med drugimi stvarmi piše o neugodnem izidu prizivne pravde zastran dvorne najemnine, o kterem (izidu) trdi, da ga ni on (glavar) zakrivil. Ko se je dotična pravda pričela z loškim mestom, bival je na njegovem (škofovem) dvoru kot maršal. Dolžnost prejšnjega oskrbnika Korbinijana Fiiernpfeila bi bila, da bi bil srečno izvršil to pravdo. Kar se tiče dvojnega prešestvovanja, kterega je bilo obdolženih pet ženskih oseb, omenja loški glavar, da je obsojeni in usmrtjeni Jernej Baptisbič priznal še prej, preden je bil dejan na tezalnico, in tudi potem, da je grešil z rešenimi osebami. Glavar pravi, da je naznanil njegove (Baptističeve) izjave tudi mestnemu sodniku Juriju Friieperger-ju, ki je potem zališal omenjene ženske, ktere so čez nekaj časa tudi priznale svojo krivdo. Glavar piše, da je nato ukazal sodniku, da mora izročiti te osebe deželni sodniji. Sodnik pa tega ni hotel storiti, pač pa se je vsled tega ukaza pritožil pri deželnem glavarstvu, ktero je potem razsodilo pravdo na. korist loškemu mestu. Da je loško glavar«i,vw zgubilo to pravdo, krivo je to, ker jo je vodil pičenski škof, ne pa deželni glavar. Potem omenja loški glavar, da je bila dne 4. maja komisija zastran robotnine, ktero bi morali dajati kajžarji. Komisarja sta bila pl. Trillenekh in pa mlajši pl.Gallenburg. Glavar pravi, da se je sam udeležil komisije; razun njega pa tudi prejšnji oskrbnik, odvetnik in protipisar. Kajžarji so trdili, da se jim je že leta 163o naložila robotnina in da bi bilo torej krivično, ako bi morali sedaj plačevati po dvojno robotnino. Glavar piše, da se leta lb3o. kajžarjem ni naložila nikakoršna robotnina, ternuč le nekak zemljiški, davek zarad tega, ker so nekoliko razširili svoje zamljišča. Glavar naznanja tudi, da so kajžarji po Bitnem največji ščuvalci. Kar se tiče zamujenega pričanja ("desertirte Weysun.g") v pravdi s hlevnovrškimi in karnski-mi podložniki zastran žita, ktero bi morali dajati loškemu gospostvu, treba je omeniti, da so kmetje po rečenih županijah dolžni odrajtovati vsak po tri vagane ("Mesz") rži in po tri vaga- ne ovsa v loško žitnico ("kaščo"). Ko je gospostvo od njih zahtevalo, da bi dajali žito ali Pe namesto žita plačevali v novcih, pritožili so se pri deželni gosposki. Tu so trdili, da niso dolžni dajati omenjenega žira, in ker loško gospostvo ni moglo hitro dokazati s pričami, da so ga res kdaj odrajtovali, imela je pravda neugoden izid. Potem piše loški glavar, da je ukazal poklicati k sebi tiste žirovske kaj zarje, ki so postavili svoje koče na zemlji loškega gospostva, a so bili pripisani žirovski farni cerkvi. Naznanil jim je, da bodo morali plačevati od zemlje, na kteri stanujejo, zemljiško davščino. Ker so se pa (kajžarji) temu protivili, dal jih je zapreti. Nato so se pritožili pri deželni gosposki, ktera je pravdo rešila neugodno za loško gospostvo. Dr.Markovič trdi, da je treba v tej zadevi napraviti priziv. Na-zadnje se loški glavar opravičuje zarad neugodnega izida v pravdi z dediči Kocijana Pod-lipnika zastran mitnine. Glavar pravi, da se je pričela pravda že takrat, ko je bival v Freisingu. Protipisar, ki jo je bil pričel, moral bi jo tudi izvršiti. Št.l4(5o3) 1678, dne 21.marca Barvarski mojstri, stanujoči po kranjskih mestih in trgih, pritožujejo se pri loškem glavarju zoper barvarje, kteri so na deželi izvrševali svojo obrt. Ti barvarji so bili Jurij Poupe1 v Hotovljah pri Poljanah, Gregor Maček in Ivan Filipič v žirovski županiji, Primož Windischer v hotaveljski županiji ter Urban Potočnik na Luši v stirpniški županiji. Barvarski mojstri omenjajo v svoji pritožbi, da so dobili od cesarja posebne predpravice, vsled kterih ni bar-varjem dovoljeno, da bi se naselili na deželi iel tu postavili kako delalnico. Glavar naj torej rečenim barvarjem prepove izvrševati dosedanjo obrt, njih delalnice pa naj da zapreti. št.15(54,5) 17o3, dne 13.aprij£-- Pismo, s kterim se Elizabeta, hči Boštijana Bogataja, nekdanjega hlevnovrškega župana, odpoV6* duje vsem pravicam do dveh kmetij v žirovski županiji, in sicer zato, ker je dobila od svoj6' ga brata Nikolaja 412 kron, vsaka po lo liber. in četiri molzne krave. - Podpisal in pečatil je pismo Ivan Krištof baron MSndl, glavar loška' ga gospostva in mesta. Št. 16(5^7) 17o5, dne 18.julija. Loški grad^ Vsled patenta deželne gosposke z dne lo.julij* ukazuje loški glavar Marksu Antonu Homanu, me gt- bemu sodniku, da naj razglasi prihodnjo soboto, da se mora preskrbeti s sabljo, puško, stekleni-00 za smodnik in drugimi potrebnostmi ("mit Sabl, Pever RShr, Puluer Glaschen, vnd was darezue Gehb'rig") vsak deseti mož izmed tistih, ki so zaznamovani kot deželni brambovci (vnter den Landt Fahnen begruTfen"), ter se napotiti v Ljubljano ali pa tjekaj, kamor ga pokličejo, da bo branil deželo pred sovražnikom. Ta ukaz je Povzročil naval deset do dvanajst tisoč mož "ločne bavarske vojske na Tirolsko o1-' Jdenak ukaz so dobili tudi žirovski, poljanski ln selški župan. ^•J-7^555) 17_o5_i dne 3.maja. Loški grad._ Loško glavarstvo ukazuje Valentinu Harenku, selškemu županu, da naj javno naznani po svojem lo-Sarju, da mora za leto 17o5. vsak kmet plačati kot mesni krajcar ("Fleisch Khreuczer") po 6 li-Der, vsak rovtar pa 4 libre in vsak kajžar po 2 libri. Jednak ukaz sta tudi dobila žirovski in poljanski župan. §J-^_1S(578)_1723, dne lo.marca. Loški grad. Vsled cesarskega patenta z dne 15.decembra leta 1722. in pa vsled ukaza deželne gosposke z dne 25.februarja leta 1723.veleva loško gospostvo Mihaelu Bogataju, žirovskemu županu, da naj Oavno naznani ljudstvu, da je odslej prepovedan P° vsem Kranjskem beneški bakreni drobiž, kakor Ibattrini, soldi, bezzi in penezi. Zato naj tak denar vsak izda v šestih tednih, ker potem 2Eubi svojo veljavo. Tudi bo pod kaznijo prepo-Vedano tak denar donašati v deželo. Na mejah, Pri mitnicah in v uradih se bo tak denar jemal, kakor kako drugo tihotapsko blago. Jednak ukaz sta dobila tudi poljanski in selški žbpan. §£■19(579) 1724, dne 4.februarja, Loški grad. ^sled cesarskega povelja in vsled naredbe dežel-"■e gosposke ukazuje loško gospostvo loškemu Sodniku Lorencu Feichtinger-ju, da naj nastavi P° mestu razumne ogledovalce, kteri bodo pazili, ^a se ne bo prodajalo ikrasto svinjsko meso. Ako bi se dobilo kaj takega mesa, treba ga je zakopati v globoko jamo ter pokriti z ugašenim vapnom in prstjo. Posebno mnogo ikrastih preši-Cev prihaja z Ogerskega in Hrvaškega. Kdor bi Se ne ravnal po tem ukazu, mora plačati globo, ktera pride v ubožno blagajnice Jednak ukaz so dobili žirovski, poljanski in Salški župan. Čt.2o(5»o) 1724, dne 4.februarja. Loški grad. Vsled cesarskega povelja ukazuje loško gospostvo žirovskemu županu Mihaelu Bogataju, da naj zapove vsem tujim beračem in postopačem, kakor tudi takim ljudem, ki so prišli na zemljo loškega gospostva iskat dela, a ga niso našli, dalje vsem tujim, okoli se potikajočim duhovnikom, samotarjem in romarjem, da morajo zapustiti zemljo loškega gospostva. Ako bi tega ne storili, temuč še dalje beračili po hišah, treba jih je zapreti in kaznovati. A tudi tisti loški podložniki, kteri bi dajali takim ljudem zavetje, hrano itd. zaslužijo kazen. Vsaki taki osebi naj se naloži po 12 državnih tolarjev globe. Jednak ukaz so dobili tudi drugi župani loškega gospostva. Št.21(582) 1724, dne 2.junija. Loški grad. Vsled povelja deželne gosposke z dne 3. aprila leta 1724. ukazuje loško glavarstvo žirovskemu županu Mihaelu Bogataju, da naj naznani vsem prebivalcem po svoji županiji, da ne smejo po-žigati lazov in gozdov, kakor tudi ne goniti tje škodljivih koz. Kdor bi se ne ravnal po tem ukazu, bil bi kaznovan. Jednak ukaz sta dobila tudi poljanski in selški župan. Št.22(628) 1766, dne 9.novembra. Loka. Rubežno pismo, s kterim potrjuje Jurij Anton Radovič, mestni sodnik v Loki, da je hotel vsled povelja loškega glavarja Maksimilijana Antona barona Paumgarttena na javni dražbi prodati kmetijo Jere Jančič-eve, stanujoče v žirovski županiji zarad 73 gl. in 23.kr. deželne veljave, ktere je bila dolžna Lovrencu Mrevlje-tu. Ker pa ni hotel nihče kupiti kmetije, vzel jo je on (Radovič), izplačavši rečeno svoto in sodnje stroške. Pričala sta Matevž Grgole in Anton Dre-mota, oba mestna svetovalca. Št.23(633) 1767, dne 14.maja Ukaz loškega glavarstva z dne 19.avgusta leta 1764., s kterim se zapoveduje loškim podložnikom, da bi odpravili koze (gl.št.622), pošilja se žirovskemu, poljanskemu, selškemu, hotavelj-skemu, davškemu, soriškemu, rudenskemu, stirp-niškemu, strmiškemu, osliškemu in poljšiškemu županu o Št.24(634) 1767, dne 9.avgusta. Loka. Ker se je v Toškem čelu blizu sv.Roka, ktero spada pod deželno sodnijo v Goricah, pokazala goveja kuga, zato ukazuje loško glavarstvo Juriju Kalanu, hievnovrškemu, žirovskemu in karnskemu županu, tla na,j naznani vsem tamošnjim prebivalcem, posebno pa po karnski županiji, ktera leži najbližje okuženemu kraju, da ne sme nobeden v Toškem čelu kupiti ali pa od tam prignali kako živino, ker drugače bi moral plačati globe 24 cekinov v zlatu. Ako bi se zanesla kuga v kak kraj loškega gospostva, treba je to hitro naznaniti deželni sodni ji, bolno živino pa ločiti od drugih ter jo zapreti« Istega dne je glavarstvo poslalo jednak ukaz strmiškemu, poljanskemu in selškemu županu. ;t.25(641) 1768, dne 17.aprila. Loški grad. Vsled povelja okrožnega glavarstva ukazuje loško glavarstvo bitenskemu, godeškemu, gadmarskemu, žirovskemu, poljanskemu in selškemu županu, da naj naznanijo vsem tamošnjim prebivalcem, da morajo ti opustiti streljanje o praznikih in pri drugih slovesnostih. Št.26(665) 1774, dne 17. j an uar j a Dolžno pismo Jere Jančič-eve, kmetice v žirovski županiji, kteri je Ivan Jesenko posodi] Joo oger-skih cekinov« Št.27(673)_1776, dne 2.aprila. Loka._ Loški glavar Ivan Nepomuk grof Edling ukazuje županu Juriju Kalanu, da naj razglasi po vseh vaseh, ktero se nahajajo po župani jah, njemu izročenih (po hlevnovrški,žirovski in karnski), da ne smejo ondotni podložniki dajati prenočišča in hrane sumljivim beračem, maJbarjem, pla -šarjem, rokovnjačem in štekljačem ("Mauchern, Plaishuren. Rackounatschen und Steklatschern"). Tudi ne smejo podložniki njih stvari shranjevati, kupovati ali pa pomagati, da jih lažje pro-dado. Kadar bi taki ljudje prišli blizu, treba jih je s pomočjo sosedov prijeti ter izročiti deželnemu sodišču. Dalje se morajo naznaniti deželnemu sodišču razne tatvine, ropi in drugi zločini. Kdor se ne bo ravnal po tem ukazu, bo kaznovan. Št.28(677) 1776, dne 23.aprila. Loka._ Loški glavar Ivan Nepomuk grof Edling naznanja županu Juriju Kalanu, da se bodeta cesar in cesarica s svojim spremstvom mudilo v Gorici od 9. pa do 29.maja. Da ne bode v tem času v reče-nem mestu nobenega pomanjkanja hrane, naznani naj (župan) podložnikom, da naj prinesejo takrat v Gorico na prodaj masla, kuretine, moke in drugega živeža. Jednak ukaz so dobili poljanski župan Florijan Kržišnik, selški župan Gašper Jelene, strmški župan Lovrenc Dolenec, soriški župan. Jakob Pidler in davški župan Martin Peternel. Št.29(681) 1777, dne 22.februarja. Loka.___- Loški glavar Ivan Nepomuk grof Edling ukazuje županu Juriju Kalanu, da poterja od vsakega kmeta po hlevnovrški, žirovski in karnski županiji po 1 gl. in 8 kr., od vsakega rovtarja pa po 34 kr. Ta denar dobe potem tisti podložniki po gadrnarski, bitenski in godeški županiji, kteri so v dobi od 1.aprila 1774. pa do 1.januarja 1777. prevažali vojake, njih pratež in vojs-kni provijant. Št.3o(688) 1778, dne 11.majaj. Dolžno pisrno Jere Jančič-eve, kmetice v žirovski županiji, kteri je Ivan Jesenko posodil 5o oger-skih cekinov. Št.51(689) 1778, dne 9.junija. Loka. Ukaz loškega glavarstva do vseh podložnih županov, kteri naj naznanijo ljudstvu, da so se odprle v selški, poljanski in žirovski fari ter v loškem mestu trivijalne in glavne šole, kamor vsak lahko pošlje svoje otroke, da se nauče pl' sati, čitati in računati. Žt.32(696) 1782, dne 3.februarja. Žiri.___» Martin Prener,žirovski župnik, ter Matevž Vehar in Štefan Žakelj, ključarja podružnice sv.Jakob9 v žirovski fari, potrjujejo, da je volil rajnki Jakob Prek rečeni cerkvi leta 1767. sto gold. deželne veljave ali pa 8,5 gl. nemške veljave V ta namen, da bi se brali zanj vsako leto v navedeni cerkvi dve sv.maši. Ker je pa bilo treba 1.177o. popravljati podružno cerkev sv.Ane, porabili so pri tej priložnosti imenovano svoto. Našteti možje obljubljajo, da hočejo skrbeti t9' ko dolgo časa, dokler ne povrne cerkev sv.Ane rečene svote, da se bodete v resnici vsako la*0 brali dve sv.maši za rajnkega Preka. Št.35(697) 1782, dne 5.februarja. Žiri. Martin Prener, žirovski župnik, ter Jakob Vehar in Jožef Kavčič, ključarja podružnice sv.Ahaci" ja v žirovski fari, potrjujejo, da je leta l7?6, volil rajnski Matevž Brence cerkvi 2oo gl. de' želne veljave ali 17o gl. nemške veljave v ta namen, da bi se zanj brale vsako leto četiri sv.maše v cerkvi sv.Ahacija. Št.34(696) 1782, dne 5.februarja. Žiri. •** Martin Prener,žirovski župnik, ter Andrej Raz" nožnik in Jurij Polenšek,ključarja farne cerkV6 sv.Martina v Žireh, potrjujejo, da je volil r8->]n.ki Ivan Jesenko leta 1778. cerkvi 2oo gl. deželne veljave ali 17 o gl. nemške veljave v ta namen, da bi se prvič vsako leto jedenkrat zanj "»Sevalo v rečeni cerkvi, drugič da bi se oskrboval tamošnji križev pot, in tretjič, da bi bila po maši vsakikrat pridiga o milostih in °dpustkih križevega pota. Ši.35(7oo) 17.82, dne b.marca. Žiri Martin Premier, žirovski župnik, ter Urban Strel •^n Mihael Eržen,ključarja podružnice sv.Ane v žirovski fari, obljubujejo, da hočejo tistih i°o gl. deželne veljave, ktere je Jakob Prek v°lil podružnici sv.Jakoba in ktere je pozneje nekdanji žirovski župnik Luka Rand porabil za Popravljanje podružnice sv.Ane, z obrestmi vred Povrniti podružnici sv.Jakoba. -fcgldniški prl-njs Sr. Prane Kos (1853 - 1924), eden utemeljiteljev slovenskega znanstvenega zgodovinonisja, je objavil leta 1894- uri "Matici slovenski" knjigo z Naslovom "Doneski k zgodovini Škofje Loke in nje-nega okraja." Gre za kronološko urejen izbor povzetkov starih listin (regestov), iz katerega Povzemamo nekaj tistih, ki se nanašajo na naše kraje. spomini na prvo svetovno vojno Ivan Potočnik ilo je zelo viharno in grdo vreme na dan sv. Ane, dne 26.julija 1.1914. Dežja je bilo toliko, a je nastala povodenj; ljudje, ki so šli ob lo. 1 0 a sv.maši na ledinico, so morali bresti vodo. z sem nesel mleko k g.Burju v Žiri, kateremu Slno ga dajali. Ravno ko pridem tja, prite-Ce iz poštnega urada orožnik blažič. V roki je Pesel brzojavko in klical: "Vojska, mobilizacija!" Jaz sem gledal precej debelo, ker ga nisem Povsem razumel, bil sem star 13 let. To sem si-Cer vedel, da je vojska nekaj hudega, vendar si ^isem mogel ustvariti pravih pojmov. fa novica je udarila med ljudstvo kakor strela z jasnega neba. Zadnji mesec so se sicer slišale ^azne vesti, da ni med našo državo in sosednjo Paljevino Srbijo vse v redu. Povod temu je dal UlIior v Sarajevu, ki je bil izveden pred enim Itl6secem. Pričel se je pritisk od zgoraj, ki je "•Pil na sovraštvo do Srbov, češ "oni so krivi umora in mi ga moramo maščevati." 0 tem umoru prestolonaslednika in soproge nam je šele zdaj, ko smo v svobodni državi, povsem jasno, ni pa moj namen tega opisovati, ker so o njem spisane cele knjige. Povrnimo se k mobilizaciji. Tiste nedelje ne bo noben pozabil, ki jo je doživel. Občinski dom v Žireh je bil kmalu zagrnjen s plakati. Ljudje so trumoma hodili po cesti.Pred vsakim plakatom je stala gruča; brali so od začetka do kraja, pa zopet novo i./t.d. Plakate (pozive) so nosili tudi po hišah, kjer so stanovali vpoklicani. Nikjer nisi slišal drugega kot tarnjanje in modrovanje. Prva beseda, če sta prišli dve ženski skupaj:" ali bo tvoj šel"-"da"-"moj tudi" i.t.d. Zopet drugi so razlagali pomen vojne. Slišal sem fanta, ki je razlagal drugim. Rekel je: "Če bo obstalo pri tem, da bo vojna samo med Avstrijo in Srbijo, bo to narodna vojna in ne bo še posebne sile, nevarnost pa je,da se bodo pričele vmešavati tudi druge države; tedaj lahko nastane evropska vojna; ni pa izključeno, da bi države izven Evrope vse to mirno gledale, in v tem slučaju nam grozi svetovna vojna, ki bi pa bila nekaj strašnega." Te besede sem si dobro zapomnil in žal mi je, da ne vem več, kdo je bil tisti fant, ki je precej uganil prihodnost. (Pripis 1974: Skoraj sigurno je bil Peter Močnik.) Popoldne se je vreme izboljšalo. Na vrtu pri Blažiču (pri "županu") so sedeli možje in pili pivo, govorili so seveda o vojni. Skoro vsi so bili tega mnenja, da bo v kratkem cela stvar končana. V spominu mi je, ko so prišli možje s Sela. Franc Grošelj je zaklical: "Umiramo, pa nič ne jokamo!" Posestnik Seljak, p.d. Maček s Koče, je venomer trdil: "mene ne bo več nazaj." Slutnja se mu je uresničila. Otroci smo se šli popoldne že kopat. Med tem smo se pa tudi prav modro menili o vojni, seveda po svoji pameti. Eden je bil mnenja, da so srečni tisti, ki padejo pri vojakih, ker pridejo vsi v nebesa,jaz sem bil sicer drugih misli, vendar mu nisem ugovarjal. Tako smo se še veliko reči pomenili, kar pa sem že pozabil. Pri nas je služil takrat "Pucarjev Luka", ki se je tudi precej bal vojske. Drugi dan so se vpoklicani poslavljali od dbma. Poslavljanja ni bilo ne konca ne kraja. Ženske so jokale, otroci so gledali debelo, moški pa so vriskali in peli. V Škofjo Loko je vedno vozil avtomobil, ki je služil za zvezo Žiri-Škofja Loka. Bil je vedno preobložen. V spominu mi je, kako je razsajal Vrbančkov Ivan, rekli so mu "Ivančk", bil je za kondukterja pri avtomobilu. ■)2ftBUsW| Bil se je namreč tako upijanil, da je hotel vse razbiti. Le s silo so ga orožniki spravili naprej. Polagoma se je razburjenje (precej) poleglo, le časopisi so vedno prinašali polno novic. Svojci vpoklicanih so začeli dobivati državno podporo, ki je bila prvo leto, ko še ni bi.lo draginje, prav zadostna. Družine, katerih gospodar jo bil pijanec ali sploh zapravijivec, se niso prav nič pritoževale, (da) marsikje se jim je za enkrat boljše godilo. Razni špekulanti so začeli trositi vest, da bodo vse cene padle, posebno živini, da bodo vse rekvirirali in t.d. Posledica tega je bila, da sc kmetje hiteli prodajati živino, kakor hitro je cena nekoliko poskočila. Vsak je mislil, da je napravil dobro kupčijo. Varali pa so prav temeljito, kakor bomo pozneje slišali. Medtem pa se je vojna vedno bolj razvijala. Vedno več držav je bilo v vojni. Nastala je res največja svetovno vojna, kar jih pomni svet. Težko vlogo sta igrali nemška in avstrijska država, ki sta pričeli vojno skoraj proti celemu svetu. Nasproti so se jima postavile države, ki so bile združene v zvezi, ki se je imenovala "Antanta". Ta se je vojskovala proti nam ne le z orožjem, ampak še s hujšim orožjem, hotela nas je izstradati. V ta namen nam je bil zaprt cel svet. Osrednje države so bile glede prehrane navezane le nase. Obrtniki v Žireh so novi položaj kmalu opazili in ga tudi izrabili. V nekaj dneh so bile prazne vse trgovine. Naš kraj je bil že tedaj popolnoma navezan na dovoz, vsak dan se je pripeljalo po več voz živeža iz Škofje Loke. Spominjam se, da smo celo pri nas veliko kupovali. Pri vsaki peki sem šel po moko k "Dekli", prinesel sem jo velik "škrnici", poleg tega smo ob vsaki priliku kupovali tudi kruh. Prosa in ajde nismo nikakor sejali,koruzo pa smo vsako drugo leto. Pri nas smo se preskrbeli s koruzo tisto leto le slučajno. Ata je peljal v Kranj mlade prašičke, na semenj, pa ni mogel nič prodati. Potem si pa misli: "jih bomo pa doma zredili," v ta namen je kupil poln voz koruze in jo je pripeljal domov. Ker je pozneje nastalo pomanjkanje, je bila dobrodošla. Pri nas smo videli prvič žrtve vojne, ko smo dobili 33 beguncev iz Dalmacije, in sicer rodbino Ercegovič iz bližine Kotora. Te srno imeli nastanjene v "Tomincovi hiši", ki je sedaj naša, takrat je bila Cenetova s Sela. Tukaj so bili dve leti. Pomilovali smo sicer njih žalostno usodo, vendar se nam niso preveč prikupili. Bili niso za nobeno delo, zraven pa zelo nesnažni, da ni bilo prijetno iti v njihovo stanovanje. Tukaj se niso imeli preveč slabo, ker je občina dobro skrbela zanje in so znali tudi dobro prositi. V., dveh letih so se že dobro priučili našemu jeziku in tudi mi njihovega. Vojna se je vedno bolj razvijala (vedno hujše). Najhujši boji so bili med Nemci na eni strani ter Francozi, Angleži in Belgijci na drugi strani. Tukaj so uporabili vse najmočnejše iznajdbe, s katerimi naj se bi kolikor mogoče največ ljudi pokončalo. Nič manj strašni boji so bili tudi drugod, zlasti na ruskem in italijanskem bojišču. Na francoskem bojišču so najbolj občutili grozoto vojne. Najlepše industrijske kraje so Nemci popolnoma uničili in cela Belgija je bila zasedena od sovražnika. Nemci so prodrli tako daleCi da so streljali z "dalekonosnimi" topovi v največjo trdnjave sveta, v Pariz. Zaradi teh uspehov je Nemčija hodila precej visoko in - kot sffl° pozneje videli - še bolj globoko padla. Na ruskem bojišču je bila sreča bolj spremenlj1' va. Naši so za enkrat nekoliko napredovali, potem pa so jih Rusi pahnili globoko čez Karpate-Prišli so že na Ogrsko. Naša ofenziva jih je pozneje pahnila daleč nazaj. Centralne države so zasedle že Varšavo, Rigo i.t.d. Spominjam 30.'» ko so naši pognali Ruse iz Karpatov, je prišel ukaz, da se mora po vseh cerkvah potrkavati, *° naj bi vzbudilo pri ljudstvu navdušenje. Popolnoma brez uspeha res .ni ostalo. Po tem smo še potrkovali, ko so naši in Nemci zasedli. Varšavo ter v tretjič ob zavzemu Beograda; tukaj se je pa izkazalo, da je bilo veselje prezgodaj, kaj*1 že drugi dan so Srbi mesto zopet zavzeli in vel1 ko naših je plavalo po Donavi proti Črnemu mor3u' Najhujši boji. z Rusi so bili v Karpatih, tam S° se godile strašne reči, kakor trdijo tisti, ki so bili navzoči. Vladal je grozen mraz. Zmrznil" jih je na tisoče. Pravili so, da so se vojaki li pri ognju in niso niti čutili, ko jim je od- gorel posamezen ud od telesa. Nakaj strašnega so bili tudi boji v Galiciji in ruskih močvirji1' Vojaki so morali čepeti v groznem mrazu v strelskih jarkih, ki so bili napolnjeni z vodo. Večkrat se je slišalo, da so izginili celi oddelki pod led, ki ga je razbila granata. Na italijanskem bojišču pa niso imeli kake pO3®13 ne ovire. Naših vojakov je bilo tam izredno mal° Nasproti tem je stala italijanska armada, ki Je bila v ogromni premoči.. Naša vojska je poleg čutila veliko pomanjkanje. Italijani so napravi lo hud^ih ofenziv - brez uspeha, pri vsaki je padlo veliko italijanskih vojakov, seveda tudi naši niso vsi ostali. Sicer pa je ostal ItaliJ rizori iz prve svetovne vojne: 1 slovenski fantje v Sašu, ko so še služili Cesarju. Z desno roko se naslanja na mizo Ivan ^linar (p.d. Bajtrčkov) iz Žirov. 2,3 Po snemanju zvonov z župne cerkve v Žireh (6. marca 191?) / 1 Pred Županovo žrebčarno so se slikali: ? Žiri pred I. svetovno vojno Mica Blažič /por.Hribernik/, Mica Oblak /Zel- manova/, Julka More, Vika Gantar /Škandrova/, 3 Žiri po I. svetovni vojni Francka Uršič, Ivana Blažič /por.Primožič/ in Melhior Primožič /žrebčar, doma z Gorenjske/. tam, kamor so ga naši vojaki pustili ob začetku v°jske (Precej natančen opis v listu TT leta 1967). Ko Je bila končana lo.laška ofenziva, so se prišle velike priprave na 11.ofenzivo. Vse jo je z napetostjo pričakovalo. O njej se je veliko tu-**■ Pisalo. /Veroplani so krožili po zraku, da je Hlo veselje gledati. Bili so naši, nemški, italijanski, francoski, angleški in pozneje tudi amerikanski. Že prej so hodili metat na Ljubljano bombe, ki pa niso naredile posebne škode. Le-teli so ravno čez našo dolino. Sedaj pa so se sPravili tudi nad Idrijo. Nekega dne okrog 2.ure 2kolsko društvo, pa tudi Katoliško izobraževalno društvo s svojimi odseki, (posebno Orli). ^eselice so se vrstile nedeljo za nedeljo. Občina Žiri je sodila pod okraj Logatec in sod-Qi okraj Idrijo, na katero je bila tudi gospodarsko posebno navezana. V Idrijo se je izvodio iz naše občine zelo veliko "štempelnov", A so jih potrebovali v rudniku. Največ pa se Je speljalo v Idrijo na trg raznega živeža, kake so £°r: krompir, fižol, zelnate glave, mleko, me-> slanina, klobase i.dr. V Idriji smo imeli i sploh največ opravkov. Tukaj je bila sodni-l> notar, zdravnik i.t.d. Tukaj je bil tudi tam, Prid ež okrožja Orlov in mislim, da tudi Sokolov, z sem bil že v otroških letih velikokrat Tud-i ja* 8e Par ker sem hodil z očetom, ki je vozil razne elke na trg. ŽSatcem smo imeli zelo slabo zvezo, do Rovt bila le slaba pot, bolj podobna grapi, temu <1e spomagalo z novo cesto, ki se je zgradila let pred vojno. Vendar do živahnega prometa * Ij°gatcem vseeno ni prišlo. Tembolj živahen pro-St Pa se je odvijal v Škofj o Loko. Od tukaj se h d« dovažal neprestano živež ter razne druge obrt-in trgovske potrebščine. Na kolodvor pa se vedno vozil les, največ "trami". Skozi Skof-Loko smo imeli tudi poštno zvezo. Vozila je akrat na dan do Gorenje vasi in potem druga "aPrej (nekajkrat na teden je vozila pašta z "Ura konjem tudi v Idrijo). met Žiri - Škofja Loka, dobiti pa ni mogla koncesije za poštno vožnjo. V tej družbi so bili 4 podjetniki: moj oče, Valentin Poljanšek, Anton Primožič in Jelovčan iz Gorenje vasi. Ustanovila se je tudi družba, ki je napravila na Dobračevi električno centralo in oskrbela električno razsvetljavo po dolini. Poleg tega so napravili mizarsko delavnico s strojnim obratom, eno žago samico in parno žago z gavtrom na več klin ter cegelnico. Vse to pa je razen elektrike zaspala zaradi vojne in nekoliko tudi zaradi nezmožnosti in nedelavnosti družbe. Ostala je le elektrika, ki nam še sedaj dobro sveti, če ni prevelike suše. S pomočjo nje se omlati skoro vse žito po dolini, se žagajo drva in tudi reže rezanico. Občina Žiri je (sploh) v kratki dobi pred vojno prav zelo napredovala. Dobro sta delovali dve hranilnici, ena v Žireh in ena na Dobračevi(in delujeta še sedaj). V Žireh je bila tudi "čebelica", v katero je mladina znesla veliko kron. Na Dobračevi se je ustanovila čevljarska zadruga. Imela je arečo, da so zgradili veliko poslopje že pred vojno, zdaj se prav dobro razcveta. Ravno pred vojno se je tudi gradila nova farna cerkev. Napravili so tudi dva nova zvonova, enega majhnega in enega velikega. Ta poslednji edini je še ostal od vseh 2o zvonov, ki so jih v vojni rekvirirali. Z novo cerkvijo smo dobili tudi nove orgije, ki so menda ene najboljših v celi bivši Kranjski. Hiše so se sploh gradile pred vojno v Žireh kot gobe po dežju; še mi je v spominu, ko so gradili občinski dom. Začel sem ravno hoditi v šolo. Takrat je bila še.samo trirazredna, v stari šoli v Žireh. Pozneje so ustanovili 7-razredno šolo in dobili nove prostore v novi mežniji in začasno tudi v novi Andrejcevi hiši. Vse to in še mnogo drugega, za kar še jaz vedel nisem, je obstalo v svojem napredku ob izbruhu svetovne vojne. '^Pje leto pred svetovno vojno se je ustanovi-avtomobilna družba, ki je vozila osebni pro- ustanovitev poljanske čete Janko Mrovlje Soomini borcev __ fi i iii ii ii ii Ob podatkih, kje, kdaj in kako je bila ustanovljena Poljanska četa, je potrebno uvodoma na kratko predstaviti zgodovino Komunistične partije v Poljanski dolini, saj so njeni člani z organiziranim, požrtvovalnim in neumornim delovanjem ustvarili pogoje, ki so omogočili ustanovitev čete, o kateri govorimo. Že pred 2.svetovno vojno je bila v Kranju močna partijska organizacija, ki je vplivala na razvoj naprednega gibanja v Poljanski dolini. Član te organizacije je bil Anton Nartnik, po domače Anžonovcev, gradbeni delavec v Kranju, sicer domačin iz Dolgih njiv pri Lučinah. Ta se je povezoval s poljansko in okoliško napredno mladino ter simpatizerji. Za društva kmečkih fantov in deklet je organiziral razna predavanja. Zbirali so se v gostilni pri Anžono-vcu v Srednji vasi in Kisovškem mlinu v Bukovem vrhu, katerega lastnik je bil Pavel Oblak. Slednji je bil med prvimi člani KPJ v dolini, saj je postal njen član že leta 192o. Tesno je bil povezan s komunistom Antonom Nartnikom in Ivanom Tomincem iz Kranja, ki sta ga obiskovala na domu. Poljanska dolina ni bila nepripravljena, ko je vanjo vkorakal nemški okupator. Napredne sile so bile dovolj močne, da so zmogle že v začetku okupacije leta 1941 ustanoviti odbore Osvobodilne fronte v Poljanah, Gorenji vasi in Žireh. Sledila so okupatorjeva nasilja, nacionalno zatiranje, izseljevanje v Srbijo, zaplembe premoženja izseljenih. Odpor je postajal čedalje močnejši. Že junija 1941 je kandidat partije Maks Krmelj vzpostavil zvezo s komunisti na Jeseničan, od koder je 12.junija prišel član vojno revolucionarnega komiteja za Gorenjsko Lojze Kebe-Štefan in ustanovil partijsko organizacijo za Poljansko dolino. Za sekretarja je bil imenovan Maks Krmelj, po domače Krivar, mali kmet v Hotovlji pri Poljanah, člani partijske organizacije pa so bili: Rudolf Robnik, gradbeni delavec, po domače Šiš- karjev iz Žabje vasi pri Poljanah; Pavel Oblak, mlinar, po domače Kisovški mlinar, iz Bukovega vrha pri Poljanah, 7o% invalid, (brez noge), iz prve svetovne vojne; Vinko Oblak, pek in priučeni mesar, po domače Primcov, iz Nove vasi pri Žireh, stanoval pri Mlakarju v Gorenji vasi; Že julija 1941 se je partijska organizacija razširila in sprejela v svoje vrste: Franca Galičiča, ključavničarja, po domače Pre- sečnikovega, iz Hotovlje pri Poljanah; Antona Oblaka, prekupčevalca živine, iz Zadobja nad Gorenjo vasjo, stanoval je pri Lovretu v Gorenji vasi; Valentina Rihtaršiča, bivšega orožnika, po domače Jurčkovega iz Poljan; Maksa Kalana, malega kmeta v Hotovlji, po domače Muhovega. Aktivnost komunistične partije in Osvobodilne fronte se je razmahnila po vsej dolini, saj je bila prisotna v vaseh in zaselkih. Njenih sestati' kov, so se udeleževali znani organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem: Lojze Ke-be, Anton Nartnik, Stane Žagar mlajši in drugi-Slednji je v Poljanah ustanovih Mladinsko organizacijo. Za te mladince je v pozni jeseni 1941 organiziral vzgojno politični tečaj. Zadnje dni julija 1941 je prispel v Poljansko dolino domačin, predvojni komunist in politko-misar Kranjsko-Poljanske četa Anton Nartnik -Černivc,s sedmimi borci, med katerimi so bili: komandir Jože Bitenc, Jože Laharnar, Kocjan Kmetic, Janez Tavčar, Franc Busar z ženo Tilko in Ivana Kobal. Ugotovljeno je,da sta bila Anton Nartnik - Čer-nivc in Janez Tavčar - Sašo prva partizana domačina v Poljanski dolini. V začetku so četo imenovali Nartnikova, pozneje Kranjsko-Poljanska četa. Ta partizanska če-ca je med prebivalstvom Poljanske doline krepila borbeno razpoloženje. V povezavi z aktivisti in komunisti so izvajali sabotažne akcije in tako bodrili prebivalstvo, ki je množično simpatiziralo z Osvobodilno fronto. Ob prihodu v dolino je Nartnikova četa s pomočjo domačih aktivistov OF in komunistov, Rudolf* Robnika, Valentina Rihtaršiča, izpraznila trgovino z mešanim blagom izseljenega trgovca Franca Klobovsa v Poljanah. Skupino aktivistov,ki so bili povezani s partizani, je vodil Rudolf Robnik, pogumen in sposoben organizator. Ta je že pred prihodom Nartm-kove čete junija 1941 organiziral, da so vdrli v skladišče trofejnega orožja v Poljanah, od koder so odnesli nekaj pušk in precej municij6* Prva partizana v Poljanski dolini: 1- Anton Nartnik-Černivc 2- Janez Tavčar-Sašo Prvi komunisti v Poljanski dolini: 3- Maks Krmelj-Branko Hotimir-Matija, sekretar partije, organizator NOB in narodni heroj 4- Rudolf Rohnik, prvi komandir Poljanske čete 5- Pavel Oblak iz Hotovlje 6- Vinko Oblak iz Nove vasi pri Žireh 7- Anton Oblak iz Gorenje vasi 8- Prano Galičič iz Hotovlje 9- Valentih Rihtaršič iz Poljan 10- Maks Kalan-Boštjan iz Hotovlje 11- Hotovlja 6 pri Poljanah, hiša, v kateri j« *: 4. decembra 1941 na partijskem sestanku spreje* sklep o ustanovitvi Poljanske čete. 12- domačija Pavla Kalana, pd. Muha v Vinharjib' kjer so decembra 1941 zaprisegli prvi borci Poljanske čete. Robnik je bil gradbeni delavec, kamnosek in mi-nerec. V noči od 29.na 3o.avgust 1941 je z bor-ci Nartnikove čete zminiral kamniti most na cesti v dolini pri vasi Brode. Uspeh akcije ni bil Popoln, ker del ekrazitnih kock ni eksplodiral. 0 tej akciji je nemška žandarmerija v Škofji Loki telefonsko poročala šefu civilne uprave za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske: "v noči od 29. na 30.8.1941 so komunistični tenoristi razstrelili cestni most poljanske ceste v okolici kraja Brode, občina Zminec. Na levem ""ostnem loku v smeri Poljane,je z razstrelitvijo zastala v premeru 2 m velika luknja v temeljnem 2idu. V cestnih prehodnih lokih je bilo najdenih na °beh. straneh v tako imenovanih luknjah za pro-Pust vode 12 ekrazitnih kock, (ena od teh je bi-ia opremljena z razstrelilno kapico) in lo ekra-zitnih patronov. Ta razstrelilni material se nahaja na gestapu v Škofji Loki. 0 storilcih ■"anjka doslej vsaka sled". ^e isti dan je žandarmerijska postaja že navedenemu naslovu poslala tudi daljše pismeno po-^Čilo. ^eta je pozneje z domačimi aktivisti večkrat Prekinila telefonsko napeljavo ob cesti v dolini- in požagala drogove. Vzporedno s tem je mladinska organizacija trosila letake v Poljanah, P° zidovih hiš pa pisala parole:Smrt Hitlerju Iti risala srp s kladivom. Nartnik se je ob prihodu v Poljansko dolino z b°rci v začetku zadrževal v pečinah Mladega vrha, pozneje pa v okolici Hotovlje, Bukovega vrha, Vinharij in Polhovca. V r, - začetku avgusta se je njegovi četi na tem se- t°rju priključilo pet borcev iz Kranja, ki jih • Vodil Božo Ručigaj. Te borce so z orožjem °Premiii domači aktivisti. rtizani so tedaj pogosto taborili v gozdu ^d Kisovškim mlinom v Bukovem vrhu v Hotovelj- 1 grapi. Hrano jim je nemalokrat kuhala Ivana blak, gospodinja mlina. V tem mlinu je bila di javka za Nartnikovo četo. Od tod in obratio s ^ Oe potekala zveza s Stražiščem in Kranjem. ^ ezo je vzdrževala Tončka Kmetic, žena borca ^tnikove čete, po domače Komarjeva iz Straži-^ea* Njena sestra Tina Volčič je bila neposred-Povezana s kurirko gorenjskega partijskega °dstva Tončko Mokorelovo iz Tržiča, ki je kot ii ^ s6alka stanovala pri komunistu Pfajfarju, °jaču v Škofji Loki. Kasneje je zvezo z Nart-SVi°m vzdrževala predvojna komunistka Pavla ^ Xc» Jakopova iz Volake pod Blegošem, stanova-. J® v Stražišču, kjer je bila tekstilna delav-»-^v tovarn-i sire. Ta je bila tesno povezana_ s predvojnim komunistom Cirilom Dolencem, ki je stanoval v Orehku pri Kranju, rojen pa je bil v Poljanah. Bil je brat gospodinje Kisovškega mlina v Bukovem vrhu. Nemci so Pavli in Cirilu prišli na sled in ju leta 1942 v Mauthausnu ustrelili. Kadar zveza ni delovala, je pogosto odšel na pot v Stražišče in Kranj Pavel Oblak, Kisovški mlinar. Borec Nartnikove čete Jože Laharnar, stanujoč v Kranju, pripoveduje: "Pred vojno in leta 1941 sem stanoval v Stražišču pri Kramarjevi Mici. Prav iz tega stanovanja sem 27.julija 1941 odšel v partizane na Mohor. Pred odhodom v partizane mi je dal puško mavzer Kramarjev Jože, ki jo je bil prinesel iz Bitenj. V partizane sem odšel po zvezi, ki jo je organiziral Lucijan Seljak, aktivist OF v Stražišču. Iz njegovega stanovanja me je odvedel v partizane Jože Bitenc, ki je bil komandir čete. Na Mohorju se nas je zbralo osem borcev, od teh dve tovarišici, in sicer: komandir Jože Bitenc, politkomisar Anton Nartnik, Kocjan Kmetic, Janez Tavčar, Franc Busar z ženo Tilko in Ivana Kobal. V začetku se je četa imenovala Nartnikova, kasneje Kranjsko-Poljanska četa. Zadnje dni julija 1941 smo odšli v Poljansko dolino. Prve dni avgusta smo z domačimi aktivisti izpraznili trgovino v Poljanah. Konec avgusta smo sodelovali pri miniranju mostu v dolini pri vasi Brode. Miniranje je opravil aktivist domačin, njegovega imena se več ne spominjam. V tistem času smo večkrat prekinili telefonsko zvezo in požagali drogove, na katerih je bila napeljava. Ob prihodu v Poljansko dolino smo bili moški oboroženi le s puškami. Kmalu sva z Nartnikom, ki je bil doma iz okolice Lučin, odšla na teren in v bližnjih hribih proti Kovtam dobila dve zbrojevki in precej municije. Spominjam se, da sva z Nartnikom zelo težko prinesla ta tovor orožja v taborišče. Tako je naša četa dobila prvo oborožitev z mitraljezi. Že avgusta se nam je v Poljanski dolini pridružilo več tovarišev iz Kranja, verjetno so bili štirje, vodil jih je Božo Ručigaj. Spominjam se le njega, imena ostalih sem pozabil. Pozneje smo se selili menjaje iz Poljanske v Selško dolino in v okolico Kranja. Naše delo je slonelo na pridobivanju sodelavcev. V oktobru se nas je zbralo na Mohorju in pozneje v Poljanski dolini na Polhovcu okrog 64 borcev. Taborili smo pri baraki, kjer so bila kopišča za pridobivanje oglja. Imenovali smo se Gorenjski bataljon. V tem bataljonu smo bili borci Rašiške, Tržiške, Moravske, Kranjsko- Poljanske in Kamniške čete. Nekako sredi oktobra smo odšli v Polhograjske Dolomite. V Dolomitih smo se urili v ravnanju z orožjem in poslušali predavanja. V začetku novembra smo vsi sodelovali pri napadu na železniški most v Preserju. Po tej akciji smo se razdelili na več skupin in odšli v svoje rodne kraje. Jaz, Primorec, sem bil odrejen za Primorsko, kjer sem pozneje preživel vojno". Osrednja osebnost partijskega delovanja in narodnoosvobodilnega gibanja v Poljanski dolini je bil Maks Krmelj. Oktobra 1941 je bil imenovan za sekretarja škofjeloškega rajona, ki je obsegal Poljansko in Selško dolino ter Škofjo Loko z okolico. Pod.njegovim vodstvom in po navodilih vojno revolucionarnega komiteja za Gorenjsko so bili v Hotovlji razni pomembni sestanki in posvetovanja. Namen teh sestankov je bil okrepiti organizacijo, delovanje komunistov in aktivistov v rajonu. V novembru 1941 je prišel k partizanom Ivo Županec iz Primskovega pri Kranju. Zadrževal se je v Hotovlji in pri okoliških aktivistih. V tem času je puško mavzerico priredil v ostro-strelko. Bil je nenadkriljiv ostrostrelec in se je kot tak pozneje izkazal v bitkah Cankarjevega bataljona v poljanskih hribih. Z izboljšavo te puške se je tedaj ukvarjal tudi mehanik Franc Čadež, po domače Čudetov iz Srednje vasi, stanujoč v Hotovlji. Ta je na pobudo Maksa Krmelja poskušal mavzerici napraviti dušilec zvoka. Kljub številnim poizkusom postopek ni uspel. Tilka Maček se spominjala je odšla k partizanom iz Kranja 22.julija 194.1 skupaj z Ivanko Kobalovo. Odšli sta v Poljansko dolino in prenočili pri nekem trgovcu. Naslednje dni st* dobili zvezo s partizani. Javka za četo je bila v nekem mlinu. Povezani so bili z Maksom Krmeljem in nekim Antonom iz iste vasi. V četi so tedaj bili: komandir Jože Bitenc, po-litkomisar Anton Nartnik, Franc Busar, Jože L»-narnar, Kocjah Krnetič, Božo Ručigaj, Ludvik v'itez, Albina Mikuž, ki pa je kmalu odšla na teren in neki Janez iz Biten j.Razen nje in Ivanke Kobal, ki sta se ukvarjali s kuhanjem, so bili vsi oboroženi. V jeseni so se jim pridružili še borci Rašiške čete, da jih je bilo vseh skupa,) okrog dvajset. Narodni heroj Maks Krmelj-Matija pripoveduje o prvin partizanih v Poljanski dolini: . . "Na sestanku komunistov julija 1941 pri Lenartu v Selški dolini, ki ga je vodil član vojno revolucionarnega komiteja za Gorenjsko Lojze Kebe, smo razpravljali o nadaljnem organiziranju OF in pripravah na obo- ------——■——,—...................■^mm^^mm—......i......................... rožen upor. Sklenili smo, da se ustanovi vojaška enota. V njeno vodstvo je bil imenovan član vojno revolucionarnega komiteja za kranjsko okrožje, Anton Nartnik. Anton Nartnik je prišel v Poljansko dolino zadnje dni julija 1941. Z njim je prišlo sedem tovarišev. Kmalu se jim je pridružilo še pet fantov iz Kranja. Te je vodil Božo Ručigaj iz Kranja, drzen obetajoč borec, ki je 27.decembra 1941 padel na Pasji ravni v Cankarjevem bataljonu. Zadnjih pet se je v Poljansko dolino pripeljalo z rednim potniškim avtobusom, brez prtljage in vojaške opreme. Partijska organizacija v Poljanah je vse oborožila. Že b. avgusta so s komunisti in aktivisti izpraznili trgovski lokal v Poljanah in si tako priskrbeli živež, tekstil in drugo opremo. Najprej so se borci Nartnikove čete zadrževali v Mladem vrhu nad Javorjami, pozneje v okolici Hotovlje in Vinharij. Takrat je imel Nartnik javko v Kisovškem mlinu. Ker smo se bali, da bi za dogajanje v mlinu zvedeli Nemci, smo na jesen sklenili, da se četa ne bo več zadrževala na tem območju. Takrat je bilo v četi lj borcev. Nartnik je imel kurirsko zvezo s Kranjem. Važna obvestila je nosila kurirka gorenjskega pokrajinskega vodstva Tončka Mokorel. Navadno jih j8 prinesla k meni na dom ali v Kisovški mlin. Prve dni decembra 1941, ko se je pripravljala poljanska vstaja, sta se v Hotovlji od pokrajih" skega vodstva Gorenjske zadrževala Lojze Kebe in Franc Vodopivec. Eden od teh ali oba sta bila prisotna na partijskem sestanku, ki je bil 4.decembra pri Muhovem Maksu v Hotovlji. Na sestanku smo sklenili, da se ustanovi vojaška enota Poljanska četa. Za komandirja smo imenovali Rudolfa Robnika. Muhov Maks je bil zadolžen, da opravi kurirsko pot v Ljubljano. Poljansko četo, katere komandir je bil Rudolf Robnik, sem v decembru pred poljansko vstajo zaprisegel na Muhovi kmetiji v Vinharjih." Ivanka Kos, hči Kisovškega mlinarja, stanujoča v Poljanah, o zvezah z Nartnikom in partizani v letu 1941 pripoveduje: "Komunista Anton Nartnik in Ivan. Tominc iz Kranja sta prihajala na dom mojega očeta že pred drugo svetovno vojno. Tominc nam je nekoč poklonil brisačo. Spominjam se, s kakšnim veseljem je pripovedoval, da je bila izdelana v prvi zadružni delavski tovarni' Nartnik in Tominc sta večkrat prihajala tudi v letu .1941. Tominc naju je s sestro Pavlo in Plavijem Šubicem, po domače Marušnikovim, iz Dobja, organiziral v delavno trojko mladinske organizacije. Anton Nartnik se je pri nas večkrat zadrževal s partizani. Poznala sem borca Busarja, domačina Janeza Tavčarja, Ručigaja in 1 borca po imenu Jože. Z njimi je bila partizanka Tilka, ki je nekajkrat pri nas tudi prenočila. Na zvezo je tedaj prihajala k nam Komarjeva lončka iz Stražišča pri Kranju, ker je bil v skupini borcev tudi njen mož z imenom Kocjan. Zvezo je vzdrževala tudi Pavla Frlic, rojena v Volaki pod Blegošem, po domače Jakopova, tekstilna delavka v Kranju. Nemci so gotovo posumili, da sodelujemo s partizani, ker so v oktobru 1941 aretirali očeta ln mojo starejšo sestro Pavlo ter ju odvedli v škofjeloške zapore. Bali smo se, da nas bodo izselili. Zato sva se z materjo dogovorili, da se odselim v Poljane. Vse se je srečno končalo, sestro in očeta so izpustili. Ker sta se bala nemških represalij, sta januarja 1942 odšla v tftko imenovano ljubljansko pokrajino. Tu so Ou aretirali Italijani in očeta odpeljali v taborišče Gonars". Borcev Nartnikove čete v Poljanski dolini v poletju in jeseni 1941 se spominja tudi Tončka ^abjan, po domače Komarjeva, iz Stražišča pri Kranju: "Moj pokojni mož Kocjan Kmetic, po poklicu avtoličar, se je umaknil v ilegalo maja 1941. Poleti 1941 se je pridružil Nartnikovi °eti v Poljanski dolini. Z Nartnikom in možem Sem vzdrževala kurirsko zvezo s Stražiščem. Javka za Nartnikovo četo je bila pri Pavlu Oblaku v Kisovškem milinu v Bukovem vrhu v Hotoveljski Srapi. Na zvezo sem prihajala večkrat. Nartniku Sem prinašala razna obvestila in se istočasno Sestajala z možem. Ob neki priliki sem odšla na zvezo s štiriletno hčerko Darinko in v mlinu tudi prenočila. takrat je bila pri moji sestri Tini Volčič v Stražišču kurirska javka za ilegalce. Njej je Pošto prinašala Tončka Mokorel iz Tržiča. Po Pošto sta prihajala ilegalca komunista Lucjan beljak in Tone Dolinšek-Metod. Zaradi bolezni je moj mož kasneje odšel iz Poljanske doline v Ljubljano. Od takrat nisem VeČ hodila v Kisovški mlin. Kurirske posle je Prevzela tekstilna delavka Pavla Frlic. Stanovala je v Stražišču in imela tesne zveze s komunistom Cirilom Dolencem v Orehku, ki je bil brat gospodinje Kisovškega mlina. Leta 1942 0 jima prišli Nemci na sled in ju ustrelili, se prav spominjam, sem tedaj v Kisovškem 6. m St; Po inu videla šest partizanov. Dobro sem poznala ona Nartnika, Franca Trojarja, ki je bil iz ražišča, in tovariša po imenu Jože." Ustanovitvi Poljanrke čete Maks Kalan-Boštjan, domače Muhov, pripoveduje: "Sklep o ustano- vitvi Poljanske čete je bil sprejet na sestanku komunistov 4.decembra 1941 v moji hiši v Hotovlji št. 6, o čemer priča tudi spominska plošča. Sestanek je vodil Maks Krmelj, po domače Krivar, iz Hotovlje. Sestanku je prisostvoval tudi meni nepoznani organizator partizanskega gibanja na Gorenjskem. Pozneje sem zvedel, da je bil to član vojno revolucionarnega komiteja na Gorenjskem Lojze Kebe. Na sestanku so bili še Rudolf Robnik, po domače Šiškarjev, iz Žabje vasi, Antpn Oblak iz Gorenje vasi in, če se ne motim, Ivo Županec -Brico iz Kranja. Sprejeli smo sklep o takojšnji ustanovitvi vojaške enote in o pozivu komunistom in organiziranim mladincem, da stopijo v oborožen boj. Za komandirja smo imenovali Rudolfa Robnika, vlogo njegovega namestnika naj bi prevzel Pavel Peternel, po domače Brdarjev, iz Vinharij. Za skono-ma smo določili Antona Oblaka iz Gorenje vasi. Lojze Kebe me je na sestanku zadolžil, da naslednji dan odpotujem v Ljubljano. Poslal me je na zvezo v mlekarno na Miklošičevi cesti št.6. Razpoznavni znak je bil listek papirja, obstrižen z oznakami. Že naslednji večer, 5«decembra, sem se pridružil skupini tihotapcev, s katerimi smo nameravali v Črnem vrhu prekoračiti demarkacijsko črto med Italijo in Nemčijo. Tihotapili so maslo in suhe gobe. Podvig ni uspel. Prestregla nas je zaseda nemške carinske straže, ki je v jeklenem tušu smrtno ranila Jožeta Klobovsa, po domače Kamnarjevega iz Poljan. Tri ure kasneje je umrl. Sam sem imel prestreljeno stegno desne noge. Nemci so me odpeljali v bolnico Golnik, kjer sem se dalj časa zdravil. Zajeli so tudi štiri Medvedove fante iz Luše. Od slednjih so zvedeli, da je bil med tihotapci Jože Platiša, po domače Tonclnov iz Hotovlje, kateremu je uspelo pobegniti. Aretirali so ga na njegovem domu in odvedli v škofjeloške zapore. Še isti mesec je iz zapora pobegnil in se vključil v Cankarjev bataljon. Ko sem ležal v bolnici na Golniku, so na zdravljenje pripeljali nemškega carinskega stražnika s Črnega vrha. Obstrelil ga je Janez Šubic, po domače Narigarjev, iz Bukovega vrha. Ranjen je bil v glavo in ramo. Dobro se spominjam prvih partizanov, ki so v poletju 1941 prispeli v Poljansko dolino. Vodil jih je Anton Nartnik. Nartnik in Janez Tavčar, po domače Podrenovcev, iz Gorenje Dobrave, sta z borci večkrat prihajala na moj dom. Zahajali so tudi v Kisovški mlin, ki je bil vseskozi povezan z Nartnikom in borci te čete." Poljanska četa je bila dejansko ustanovljena v decembru 1941, pred poljansko vstajo. Po 6.decembru so se začeli domačini prostovoljci zbirati v Vinharjih na domačiji Pavla Kalana, po domače Muha. Med prvimi borci te čete je bil Slavko Šorli-Slavc, ki se spominja: "Julija 1941 sem bil s svojci iz Gorenje vasi izseljen v Srbijo, prav tako tudi moj prijatelj Albin Mlakar. Z Albinom sva jeseni 1941 pobegnila iz Srbije v Slovenijo. Prvo zatočišče sem ob vrnitvi dobil pri teti Malki Marolt, po domače Mesarjevi v Poljanah, pozneje pri Rudolfu Robniku, po domače Šiškarjevemu, v Žabji vasi, Albin Mlakar pa pri stricu Vinku. Oblaku v Gorenji vasi. Robnik in Oblak sta bila že tedaj člana Komunistične partije in sta organizirano delovala v naroanoosvobodilnem gibanju v Poljanski dolini. Pozneje sva z Albinom Mlakarjem odšla k njegovemu stricu Filipu Mlakarju, po domače Jelovčanu v vas Jelovica v Blegošu. Že ob prihodu na Jelovico sva ugotovila, da sta Filip Mlakar in Lovro Likar, oba kmeta, povezana z Osvobodilno fronto. Ohranjala sva stike z dolino in se pripravljala za odhod k partizanom. Sin kmeta Grogca z Jelovice, ki se je učil za kolarja pri Alojzu Ferlanu v Gorenji vasi, je 11.decembra prinesel obvestilo, da se morava do 19-ure zglasiti pri Tereziji Blažič, po domače Tomažuri v Gorenji vasi. Ker je takrat na Jelovici zapadlo že precej snega, sva prišla na zvezo precej pozno. Po naju je prišel Milan Baje, ki je stanoval pri Boštinovi teti v Gorenji vasi. Odvedel naju je do kmetije pri Barbarču, kjer so nas čakali: Pavel Inglič po domače Barbarčev, Viktor Osredkar po domače Lukov, Vinko Oblak - Primcov iz Nove vasi pri Žireh, stanoval je pri Mlakarju v Gorenji vasi, in neki Franc iz Kranja. Vseh skupaj nas je bilo sedem. Dobili smo vsak svojo puško, Pavel Inglič, ki je orožje skrival, pa puškomitraljez - zbrojevko. Še isti večer smo oboroženi krenili v Žabjo vas in od tam dalje po desni strani reke Sore k Maksu Krmelju v vas Hotovlja. Tam nas je čakal Rudolf Robnik, ki takrat ni šel z nami. Naročil je, naj jih nekaj še isti večer pride k njemu domov po municijo. Od Krme-lja smo odšli v Vinharje na kmetijo Pavla Kalana, po domače pri Muhu. Ob prihodu nas je zaustavila straža. Zbranih je bilo že več domačinov iz Hotovlje, Poljan in okoliških vasi. Na tej kmetiji je bilo takrat zbirališče prvih partizanov domačinov iz Poljan in okolice pred začetkom poljanske vstaje. Do 13.decembra se nas je zbralo okrog 2o. Za komandirja enote je bil imenovan Rudolf Robnik. Enota je bila pod neposrednim političnim vodstvom partijskega sekretarja Maksa Krmelja. Če se prav spominjam, je ta prišel med nas sredi dopoldneva 13.decembra 1941. V Muhovem kozolcu za hišo nas je seznanil s položajem v svetu. Poudaril je, da je napočil čas za oboroženi upor. Razložil nam je pomen narodnoosvobodilnega boja, ki ne pomeni le osvoboditve izpod okupatorjevega jarma, temveč tudi nacionalno in socialno osvoboditev. Nato smo postavljeni v vrsto slovesno zaprisegli. Pri Muhu smo tedaj zaprisegli naslednji: Rudolf Robnik in Anton Dermota iz Žabje vasi, Milan Baje, Pavel Inglič, Viktor Osredkar, Vinko Oblak in Albin Mlakar iz Gorenje vasi, Valentin Rihtaršič iz Poljan, Pavel Rus in Ivan Šubic iz Hotovlje, Ivo Županec iz Kranja, brata Silvester in Dominik Štibelj iz Javorij in tovariš Franc iz Kranja. Že naslednji dan, 14.decembra, smo se vključili v Cankarjev bataljon v 2.četo. V tej četi je Rudolf Robnik bil imenovan za komandirja voda"- Franc Šubic, po domače Narigarjev, iz Bukovega vrha, sedaj stanujoč v Žabji vasi, se prvega stika s partizani na Muhovi domačiji v Viharjib spominja takole: "Desetega decembra 1941 v zgodnjih popoldanskih urah sta prišla k nam domov v Bukov vrh dva nemška carinska stražnika iz postojanke v Črnem vrhu. Hotela sta imeti maslo, ki da ga pri nas hranijo tihotapci. Ko sta se približevala, ju je opazil brat Janez in se skril na podstrešje. Ker je oče tajil, da bi skrival maslo, se je eden od Nemcev odločil za hišno preiskavo. Ker pri preiskavi ni imel uspeha, je pred hišo zasliševal očeta in z njim grobo ravnal. Brat Janez, ki je dogajanje opazoval s podstrešja, ni več vzdržal. Vzel je skrito puško in ustrelil nasilnega Nemca v ramo. Preplašena sta takoj pobegnila. Seveda smo pobegnili tudi vsi, ki smo bili tedaj doma, obe sestri, nečak, oče Tomaž, brat Janez in jaz. Zatekel sem se h kmetu Milanu v Kremenk. Tu sta že gostovala partizana Janez Tavčar, po domače Podrenovcev, iz Gorenje Dobrave in Ivo Županec-Brico iz Kranja. Ko sem jima povedal, kaj se je zgodilo, sta me napotila k Muhu v Vinharje. Tam je bilo že več partizanov.Kmalu sta prišla za menoj tudi oče in Janez, še isto noč smo z nekaj borci odšli na našo domačijo v Bukov vrh. Pobrali smo živež, suho meso in obleko. Pričakovali smo nemško maščevanje. Od Muhe je bila poslana v zasedo patrulja, v kateri so bili: moj brat Janez, Silvo Štibelj i» Janez Tavčar. Nemce so čakali v Bukovem vrhu (bukovem gozdu) nad potjo, ki pelje za Črni vrh. ^ne lj.decembra je prišla s Črnega vrha kolona "emcev z namenom, da zažge našo kmetijo. Na poti s° jo iz zasede demonstrativno napadli že prej 0menjeni borci. Po nekaj strelih in aktivirani ročni bombi so se varno umaknili. Nemci so na napad odgovorili z močnim streljanjem. Brezuspešno so obkoljevali gozd in iskali partizane. Nato so odšli k nam domov, požgali hišo in gospodarska poslopja, živino pa odvedli s seboj. Pozneje smo se vsi iz naše družine priključili Cankarjevemu bataljonu in odšli v Dražgoše." "ako je bila izvedena prva oborožena akcija treh mož v decembru 1941 ustanovljene Poljanske °ete. Janez Šubic, po domače Narigarjev, je bil Prvi, ki je v Poljanski dolini streljal na nemškega finančnega stražnika. 0 dogodkih, o katerih sta pripovedovala Maks Kalan in Franc Šubic, je nemški orožniški komandant polkovnik Rudolf Handl na Bledu 7.januarja 1942 poročal: T°čka lo. - "Dne 5-12. ob 21 uri je naletela patrulja carinske obmejne zaščite v Črnem vrhu (•Poljane) na tihotapsko bando 7 mož. £n tihotapec je bil ubit, druga dva pa ranjena ujeta. T°čka 15. - Dne lo.l2. ob 14.3o uri so banditi v bližini Kremenka težko ranili pomožnega carinika iz oporišča v Črnem vrhu. 1'očka 18. - Dne 13.12. je šla patrulja orožnikov in carinikov na kraj dejanja (glej točko iS), izvršilni organi so bili v bližini tega kraja iz gostega bukovega gozda brezuspešno obstreljevani. Na ogenj so odgovorili z ognjem. *li so za napadalci po sledovih, ki so jih vodili v Črni vrh ter naleteli na neke kolibe, ki so najbrž služile tihotapcem in banditom 2a zatočišče, in so jih zato zažgali. Po detonacijah, ki jih je izzval ogenj, se da sklepati, da je bila v kolibah municija in ročne bombe." knjigi Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945 o Poljanski četi, imenovani tudi Narodna zaščita, piše: "Z vseh strani so začeli prihajati novinci. Poljanska narodna zašči- L. a, ki se je od 6.decembra zbirala v Viharjih ter imela 14 pušk in 2 puškomitraljeza, Je že 14.decembra prišla v tabor k Presečniku. ^"alu so tja prišli se drugi. Bataljon je po-Sial na vse strani patrulje, da zbirajo prosto-V°ljce." Ua: 1janah povedal, da so pred poljansko vstajo v decembru 1941 na Muhovi domačiji v Viharjih na zaprisegi Poljanske čete bili: Rudolf Robnik, po domače Šiškarjev iz Žabje vasi; Pavel Rus, po domače Katrn iz Hotovlje; Ivan Šubic, sin Kočarjeve Marjane iz Hotovlje; Stanko Oman, po domače Mihačev iz Hotovlje; Anton Dermota, po domače Prbičev iz Žabje vasi. Albin Mlakar, po domače Mlakarjev iz Gorenje vasi; / Slavko Šorli, po domače Šorlijev iz Gorenje vasi; Pavel Inglič, po domače Barbarčev iz Gorenje vasi; Vinko Oblak, po domače Primcov iz Nove vasi pri Žireh,stanoval pri Mlakarju v Gorenji vasi; Pavel Inglič, po domače Jakucev iz Srednje vasi; Viktor Osredkar, po domače Lukov iz Gorenje vasi; Ljubo Marinovič, stanoval v Gorenji vasi; Jakob Flego, stanoval v Gorenji vasi; Milan Baje iz Vipave, stanoval pri Boštinu v Gorenji vasi; Valentin Rihtaršič, po domače Jurčkov iz Poljan; Ivo Županec, iz Primskovega pri Kranju; Janez Peternel, po domače Remcev iz Delnic pri Poljanah ter brata Dominik in Silvester Štibelj, po domače Dermotova iz Javorij. Borci so se pozneje vključili v Cankarjev bataljon in sodelovali v bojih z Nemci v Poljanski dolini in Dražgošah. Od teh borcev, ki so zaprisegli na Muhovi domačiji v Vinharjih, so vojno preživeli Slavko Šorli, Viktor Osredkar, Maks Krmelj, Silvester Štibelj in Valentin Rihtaršič . V nadaljevanju predstavljam s kratkimi življenjepisi šest padlih prvoborcev, organizatorjev partizanskega gibanja v Poljanski dolini. rodni heroj in organizator narodnoosvobodilne-boja v Poljanski dolini Maks Krmelj-Matija Pa proslavi štiridesete obletnice poljanske ^taje 13.septembra 1981 v svojem govoru v Po- Kratki življenjepisi Pavel Oblak, po domače Kisovški mlinar, se je rodil 19. januarja 1894 v Bukovem vrhu št. 4, nazadnje je stanoval v Bukovem vrhu št.3. Bil je sin večjega kmeta. Preživljal se je s podedovanim mlinom. V prvi svetovni vojni je na fronti izgubil levo nogo in postal 7o# invalid. Že pred 2.svetovno vojno je bil politično napredno usmerjen. Član Komunistične partije je postal leta 192o. Povezan je bil z naprednimi delavci v Kranju in komunistoma Antonom Nartnikom in Ivanom Tominoern. Bil je velik ljubitelj knjig in jih kot samouk tudi vezal. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, v juniju istega leta je bil kot kandidat sprejet v Komunistično partijo. Od tedaj je imel zvezo s prvimi partizani Kranjsko-Poljanske čete, ki jo je vodil Anton Nartnik. Pri njem je bila tudi kurirska javka za prve partizane v dolini. Decembra 1941 je sodeloval pri poljanski vstaji. Januarja 1942 se je pred Nemci umaknil v Polhograjske Dolomite, kjer so ga zajeli Italijani in internirali v Gonars. Po razpadu Italije se je vrnil domov in aktivno deloval kot partijski sekretar v Hotovlji. V zadnji nemški ofenzivi 25.marca 1945 se je umaknil v Podvrh, kjer so ga Nemci zajeli in zverinsko ubili. Janez Tavčar-Sašo, po domače Podrenovcev, se je rpdil 24. junija 191o v Kremeniku št.5 pri Poljanah; nazadnje je stanoval v Stražišču pri Kranju. Pred odhodom v Kranj je stanoval pri svojih starših v Gorenji Dobravi št.18 pri Gorenji vasi. Njegov oče je bil kočar in delavec. Janez je po osnovni šoli delal kot gradbeni delavec. Kasneje je sam izdeloval cementne izdelke. Leta 1936 se je zaposlil v tekstilni tovarni Ju-gobruna v Kranju in se takoj vključil v napredno sindikalno gioanje. Ob prihodu okupatorja se je takoj organizirano povezal z Osvobodilno fronto. V tovarni je delal zadnjič 25- julija 1941, ko ga je iskala nemška policija-gestapo. Pred gestapom se je umaknil v partizane na Mohor in se vključil v Nartnikovo četo, ki se je tedaj ustanavljala. Kasneje je bil borec Cankarjevega bataljona, sodeloval pri poljanski vstaji in bitki v Draž-gošah. Po vrnitvi iz Dražgoš v Poljansko dolino je odšel na Primorsko in 13.februarja 1943 padel v boju z Italijani v Ladri pri Kobaridu. Anton Nartnik-Černivc,po domače Anžonovcev, se je rodil 8.maja 19o3 v Dolgih njivah št.6 pri Lučinah, nazadnje je stanoval v Laborah pri Kranju. Rojen je bil na majhni kmetiji. Po končani osnovni šoli se je preživljal z delom na večjih kmetijah, kasneje je odšel v Kranj in se zaposlil kot gradbeni delavec. V Kranju se je vključil v napredno sindikalno gibanje. Od leta 1937 je bil član Komunistične partije. Ob okupatorjevem prihodu se je organizirano vključil v narodno osvobodilno gibanje. Od maja 1941 je bil član vojno revolucionarnega komite- ja kranjskega okrožja. Julija 1941 je bil imenovan v vodstvo Kranjske čete, ki se je zadrževala na območju Poljanske in Selške doline. Decembra 194.I se je vključil v Cankarjev bataljon in se udeležil bitke v Dražgošah. Po vrnitvi iz Dražgoš se je zadrževal v selški skupini partizanov, ki so pomladi 1942 ustanovili Selško četo. V četi je imel politično funkcijo. Kasneje je odšel v Kranj kot okrožni partijski sekretar, organiziral rajonske odbore OF in partijske komiteje. Leta 1944 je odšel v partijsko šolo v bazo 2o. Po vrnitvi na Gorenjsko je 18.julija 1944 padel v spopadu z belogardisti v Metnaju pri Stični. Na Pristavi pri Stični kjer je padel, so njemu in dvema tovarišema postavili spomenik. Franc Galičič, po domače Presečnikov, se je rodil lo.oktobra 1914 v Hotovlji št.13 pri Poljanah. Bil je kmečki sin. Po osnovni šoli se je izučii za ključavničarja in leta 194o dobil zaposlitev v železarni Jesenice. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto in bil sprejet v Komunistično partijo. V decembru 1941 je stopil v Cankarjev bataljon, se udeležil poljanske vstaje in bojev v poljanskih hribih. Z bataljonom je odšel v Dražgoše, odkoder so ga s skupino borcev poslali po municij0. Boji v Dražgošah so jim preprečili, vrnitev v enoto. Leta 1942 je bil politdelegat Poljanske čete 2.bataljona 1.grupe odredov. Julija 1942 je bil v bojih z Nemci hudo ranjen. Življenje mu je rešila hitra in učinkovita zdravniška pomoč. Novembra 1942 so ga poslali kot partijskega aktivista v Selško dolino. Nemci in raztrgane! so ga 29.novembra ujeli pri Balantincu v Krivem brdu. Odpeljali so ga v škofjeloške in begunjske zapore, nato pa v taborišče Mauthau-sen-Gussen, kjer je 6.aprila 1943 umrl. Rudolf Robnik, po domače Šiškarjev, se je rodil 24.marca 1918 v Žabji vasi št.13 pri Poljanah. Osnovno šolo je obiskoval v Poljanah, pozneje je delal kot gradbeni delavec. Pred vojno se je aktivno udejstvoval pri Sokolu in bil leta 1941 zadnji načelnik tega društva v Gorenji vasi. Bil je aktiven športnik, telovadec in planinec. Vojsko je služil pri planincih ter dobil čin narednika. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, junija 1941 je bil sprejet v Komunistično partijo. Pred vstopom k partizanom je kot aktivist in sposoben organizator zbiral orožje in s skupinami narodne zaščite izvrševal razne sabotažne akcije. Kot komunist in sposoben organizator se je leta 1941 udeležil več pomembnih sestankov in posvetovanj. Ob prihodu prvih Partizanov v Poljansko dolino je bil že nepo-redno povezan z Antonom Nartnikom, s katerim sta pozneje pripravljala razne sabotažne akcije. Na partijskem sestanku 4.decembra 1941 je bil imenovan za prvega komandirja Poljanske čete. Kmalu so se borci njegove čete zbrali v Viharjih in zaprisegli. Nato so se vključili v Cankarjev bataljon. V tem bataljonu se je udeležil bojev na Pasji ravni, Dražgošah in Mošenj-ski planini. Njegov vod se je v bitki za Dražgoše posebno odlikoval. Z vodom se je januarja 1942 vrnil v Poljansko dolino. Dne 22.januarja so jih na Muhovi domačiji v Vinharjih obkolili Nemci. Ko se je zadrževal v hiši, je bil oborožen le s pištolo. V brezizhodnem položaju se je odločil, da gre raje v smrt kot v Ujetništvo. Nato si je sam vzel življenje. Pri Preboju iz te domačije je padlo pet borcev njegovega voda, domačijo pa so Nemci požgali. Auton Oblak-Švedre, se je rodil 11.junija 1895 v Zadobju št.3; nazadnje je stanoval pri Lovre-tu v Gorenji vasi. Bil je sin kočarja. Ko si je nekaj prislužil, Se je bavil s prekupčevanjem živine. v letu 1941 je bil med organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na območju Gorenje vasi in okolice. V poletju istega leta je bil sprejet v Komunistično partijo. Decembra 1941 je sodeloval pri poljanski vstaji, pozneje pa je podpiral borce, ki so se vrnili iz dražgoš-ke bitke. Maja 1942 je odšel k partizanom v ■Poljansko četo 2.bataljona 1.grupe odredov. DPe 26.junija istega leta je padel v bitki za Pernško postojansko carinskih straž v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. uporabljeno gradivo " Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/2, leto 1953, dok.l3o, str.324, točka 15 in 18. * Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, leto 1976, str.197. " Anton Peternel: Spomini na leto 1941 in poljansko vstajo, Gorenjski glas, 14 in 18.novembra 198o. * Milan Žakelj: Nekaj o delu Komunistične partije v Poljanski dolini, Loški razgledi št.6, leto 1959 str.39. * Plorijan: Začetki vstaje v Škofji Loki, L°ški razgledi, št. 1, leto 1954, st.7, Franc Pfajfar. - Ivan Bertoncelj-Johan: Ljudska vstaja v zgornjem delu Gorenjske leta 1941, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, leto 1961, št.l-2, str.371. - Dr.Tone Ferenc: Množična vstaja na Gorenjskem 1941, Borce 12/1971, str.471. - Ivan Križnar: Vstaja in začetki NOB na Gorenjskem, Borec 6/7-1971 str.41o. - Karel Grabeljšek-Gaber: Pričelo se je novo življenje, Borec 6/7-1971, 3tr.451; Napad na Pre-serski most, str.433-435- , - Tilka Maček: Kako smo partizanili leta 1941, Borec 7/8 196o, str.3o6-3o8. - Dr.Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 1.knjiga, leto 196o, str.272, Napad na Preserski most. - Maks Krmelj-Matija: "Lažje bi gledal smrt kot strašilo" (iz spominov na leto 1941), Loški razgledi št.28, leto 1981, str.11. - Po pripovedovanju: narodnega heroja Maksa Krmelja-Matije, Ljubljana, Cesta na Rožnik 4, Tončke Fabjan, Kranj Hafnerjeva pot 2, Ivanke Kos, Poljane 42, Slavka Šorlija, Koper, Bidovi-čeva 11, Franca Šubica, Poljane Žabja vas 9, Leharnar Jožeta, Kranj Planina 23 in Maksa Kalana, Hotovlja 6, pri Poljanah. - Gorenjska v borbi za svobodo, št.4, leto 1961, Kronološki pregled dogodkov na Gorenjskem 1941, str.36 do 42 (ustanovitev vojno revolucionarnega komiteja, sestanek komunistov v Lenartu v Selški dolini, Nartnik imenovan v vodstvo Kranjske čete). - Pomniki NOB v občini Kranj leto 1975,(Ciril Dolenc in Pavla Frlic, ustreljena v Mauthausnu 19.aprila 1942, str.2o8 in 2o9; Božidar Ručigaj, padel 25.decembra 1941 v Lavtarskem vrhu, str.223; Kocjan Kmetic, padel lo.septembra 1944, Rakek, str.213; Franc Trojar, padel 2.marca 1943, Stražišče, str.227; Ivo Županec, padel 22.aprila 1942, Okroglo str.229). - Rojstna matična knjiga Poljane: Pavla Frlic je bila rojena 2o. januarja 1919 v Volaki št.14, vpisana na str.243, zap.št.5; Ciril Dolenec je bil rojen 2.julija 19o3 v Poljanah št.24, vpisan na str.125, zap.št.44. - Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, Okrajno sodišče Škofja Loka, izkaz o prehrani jetnikov od 1938 do 1943, (Jože Platiša, vpisan pod št.48, doveden v zapore po orožnikih 8. decembra 1941 ob 16.uri, izpuščen 22.12. 1941 ob 16 uri; Pavel Oblak, vpisan pod št.92, doveden v zapore po orožnikih 19. oktobra 1941 ob 2o.3o uri, izpuščen 29.oktobra 1941 ob 11 uri). 224 -Ivka Križnar: Revolucionarno gibanje med vojnama v Kranju in okolici, Kranjski zbornik leto 198o, str.9. Več o delovanju predvojnega komunista Ivana Tominca. - Gorenjski muzej, nemški arhiv, poročilo žari-darmerijske postaje Škofja Loka z dne Jo.avgusta 1941 pod tek.št.562. - Jože Galičič-Marko,Medvode, Verje 39/b, ustni vir. - Ivana Oblak, Predoslje, Visoko 38,ustni vir. - Cilka Pfajfar, Škofja Loka, Stara cesta 15, ustni vir. - Pavla Praprotnik, Ljubljana, Poljanski nasip 12, ustni vir. - Franc Čadež, Ljubljana, Ptujska 2o,ustni vir. Janez Tavčar-Sašo, življenjepis) - Rojstna matična knjiga Poljane, leto 191o, str.185, zap.št.48. - Gorenjski muzej Kranj, biografija, Gorenja vas, mapa št.5/26, s fotografijo. - Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, leto 1975, str.226. - V.Demšar: Žrtve NOV iz občine Škofja Loka, Loški razgledi št.22, leto 1975, str.197. - Franc Tavčar, Škofja Loka Blaževa 3, ustni vir. - Maks Kalan, Poljane, Hotovlja 6, ustni vir. - Jože Demšar, Gorenja vas 7o, ustni vir. (Pavel Oblak, življenjepis) - Rojstna matična knjiga Poljane, leto 1894, str.35 zap.št.5. - Gorenjski muzej Kranj, biografija, Poljane, mapa št.Io/lo2. - V.Demšar: Žrtve NOV iz Občine Škofja Loka, Loški razgledi št.22, leto 1975, str.2o2. - Ivana Oblak, Predoslje, Visoko 38, ustni vir in fotografija. - Pavla Praprotnik, Ljubljana, Poljanski nasip 12, ustni vir. - Maks Kalan, Hotovlja 6, Poljane, ustni vir. - Maks Krmelj, Ljubljana, ustni vir. (Anton Nartnik-Černivc, življenjepis) - Rojstna matična knjiga Lučine, leto 19o3, str. 94, zap.št.7. - Gorenjski muzej Kranj, biografija, Stražišče, mapa 22/81. - Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, leto 1975, str.39 in 218. - Dokumenti ljudske republike Slovenije, leto 1968, knjiga 4, dok.186, str.221, dok.l9o, str.226, knjiga št.5. leto 1978, dok.2o, str. 57, dok.lo3, str.3o4. (V tem dokumentu pod opombo piše, da je padel 2o.julija 1944 v Metnaju pri Stični). - Janez Kopač: Razvoj partije in OF v okrožju Kranj 1941-1945, Kranjski zbornik, leto 198o, str.47. - Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VIA, dok.58, str.147. - Zdravko Rink-Samo, Ljubljana, Pavšičeva 2, ustni vir in fotografija. - Jože Galičič-Marko, Medvode, Verje 39/b, ustni vir, (bil je očividec Nartnikove smrti). (Franc Galičič-življenjepis) - Rojstna matična knjiga Poljane, leto 1914, str.22, zap.št.64. - Gorenjski muzej Kranj, biografija, Poljane mapa lo/27. - V.Demšar: Žrtve NOV iz občine Škofja Loka, Loški razgledi št.22, leto 1975, str.2ol. - Knjiga zapornikov Begunje, Gefangenenbuch 147o3/l, vpisan pod št.451,( doveden v Begunje 7.decembra 1942 in 8.januarja 1943 v koncentracijsko taborišče Mauthausen-Gussen). - Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, okrajno sodišče Škofja Loka, izkaz o prehrani jetnikov od 1938 do 1943, vpisan pod št.59i v škofjeloške zapore doveden 29.novembra 1942. (Rudolf Robnik, življenjepis) - Rojstna matična knjiga Poljane, leto 1918, str« 24o, zap.št.16. - Gorenjski muzej Kranj, biografija Poljane, mapa lo/26. - V.Demšar: Žrtve NOV iz občine Škofja Loka, Loški razgledi št.22, leto 1975, str.2o4. - Milan Žakelj: S Cankarjevim bataljonom v Novo leto 1942, Gorenjska v borbi za svobodo,št. 5 leto 1961, str.29 (na strani 3o opisuje vrline Rudolfa Robnika). - Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/2, leto 1953, dok.137, str.341, (glej str.345, t0&~ ka 18). - Marija Kovač, Žabja vas 4, fotografija. - Pavla Kalan, Vinharje, ustni vir. - Maks Kalan, Poljane, Hotovlja,ustni vir. (Anton Oblak-Švedre, življenjepis) - Rojstna matična knjiga Gorenja vas, leto 1895' str.68, zap.št.12. - Gorenjski muzej Kranj, biografija Gorenja vaSi mapa 5/16. - V.Demšar: Žrtve NOV iz občine Škofja Loka, Loški razgledi št.22, leto 1975, str.197. - Zbornik dokumentov in podatkov o NOV, VI/3i leto 1956, dok.38, str.98,( glej opombo datum njegove smrti). - Jože Demšar Gorenja vas 7o, ustni vir in fotografija. Maribor 24/11-1982 Janko Mrovlje-Marko M K zgodovinskim iVfcoffrafi.lam-- Pričujoči komentar se nanaša na tri liste (i - III) zgodovinskih orilog; prva dva sta priložena članku "Pavel Perko kontra Valentin PoljanšeV v rubriki Gredica, tretji pa Spominom na prvo svetovno vojno Ivana Potočnika v tej rubriki. ■LjGRADNJA NOVE ŽUPNE CERKVE____ A 1,2 Obe fotografiji sta po vse j verjetnosti nastali v drucrem letu gradnje (IPO7). ^s»h treh mož, ki sedijo na knntonih.se ne da več razooznati. Zdi se, da je za to že nrenozno. Prvi z leve hi utegnil biti Janez Primožič (od. rove iz Loga) ali na en Lisičnikov iz Nove vasi. 2ruga dva verjetno snloh nista Žirovca; drugi bi utegnil biti podjetnik Bevk iz Cerkna, ki je Cerkev rradil. Tretji hi sicer lahko bil žirovski trgovec Anton Primožič, vendar to ni verjetno, ker ni v tistih časih še nihče od Zirovcev v ■}. ireh ni unal nositi bele obleke. B 1-3 Pavel Perko in katoliški "Prosvetni dom" ha dobračevi (dodatni komentar zaenkrat ni potreben). IL_P31Z0RI Z' RAZVITJA PRAPORA ŽIROVSKEGA SOKOLA A 1 Kumica, ^um, Praporščak in družice ob praporu. Od leve nroti desni stojijo Mici Poljanšek (^odrjanovcova), Julči Pavlinova (nor. Tratnik), Anica Dolenc (Strojerjeva, nor. na češkem), ^inka Dolenc (Strojerjeva, nor. Oblak), Franca Krekova (por. Rupert), Anton Primožič, N. Paleč-kovn, Ivan Kržišnik (Sluga) ali Ivan Strlič ^anza), Veronika Jakotova (por. Jasrer), neznana, risti.na Rettel (Paradižerjeva), neznana, Rozal-ke Tonhova in Pavlina Hettel (Paradižerjeva). ^likano na dvorišču sokolskega doma. V ozadju je vidna Lomarjeva hiša s konca in Mrovcova od zadaj . 2,3 (Glej prilogo.) 1~3 (Glej nrilogo.) 2 8 temeljitejše razumevanje te priloge navajamo e odlomek iz kronike žirovskega °okola za leto ^14. Pisal jo je takratni sokolski tajnik, UČ Itelj Ivan Stenovec. ^SOKOLSKE KRONIKE ZA LETO 1914 de ■januarja je bil VII.redni občni zbor. Ude-ežba je bila dobra, ker je bil zastopan malo "anj kot popolni župni odbor. Zapisnik je jedrnat, poročil ni ohranjenih. Važen sklep tega zbora je: da se moški in žen-slfi telovadni odsek združita v skupni odbor, kršilo se je. Izvoijen je bil mešan odbor planov in članic. Na potek volitev v odbor je gotovo vplivalo poročilo župnega nadzornika in pa zapisnik z dne lo.l. Nekatere posle so prevzeli novi odborniki. Blagajniški posel je opravljal odslej br. Jakob Poljanšek mL, za tajnika pa so izvolili br.Ivana Stenovca, ki je bil učitelj v Žireh. Nov odbor se je temeljito oprijel dela. Tajnik je redno opravljal svoje dolžnosti; dramatični odsek je vodila sa. Ela Horvat, poštarica v Žireh; pevski zbor je ustanovil in vodil br.France Vončina, ki je bil tudi učitelj v Žireh; telovadbo je vodil s pomočjo dobrih vaditeljev br.Vinko Demšar, mesar, posestnik in gostilničar v Stari vasi; knjižnico je urejeval br.Anton Kristan. Vzajemno se podpirajoče delo je šlo dobro izpod rok. Vsak upravitelj je bil na svojem mestu. Kadar je bila potreba, je poleg svojih dolžnosti posvetil svoje moči oni panogi, ki ga je potrebovala. V društvu je vladal bratski duh, zadovoljnost, veselje, in vsako delo se je zvršilo igraje -vsem v zabavo in užitek. Društvo je "procvita-lo": pripravljalo se je na velik praznik: na razvitje prapora. Vse je šlo lepo po začrtani poti, samo naraščaj je izmrl. Deški in dekliški sta prenehala baje že 1.191''i po odhodu br.Jerasa, obrtni pa je životaril. Vzrok temu: tedanje krajevne razmere na šoli in pomanjkanje zadostne volje in moči s strani žirovskih sokolov. Boritelj br.Jeras ni imel naslednika! Kakor je bila to temna točka žirovskega sokola, tako se je pojavila svetla med članicami - te-lovadkami. Življenje in spodbudo je dajala marljiva in vestna sa.Ela Horvat. Dne 22.3. so poslale v vaditeljski tečaj v Idrijo še Pavlo Rettel. Tečaj je uspešno dovršila ter nato prevzela doma vodstvo telovadbe članic. S pomočjo se.Horvatove je ta odsek lepo napredoval. Veliko skrb so posvetile žirovske sokoliće nabavi prapora. Že 7-l.so izdale poziv na vse člane in članice s prošnjo, da začeto delo podpi- rajo. Prvotni namen je bil društvo s praporom presenetiti ter ga kupiti in plačati po svojih močeh in okusu. Zato so ga nameravala "podariti Sokolu žirovska dekleta" za kar je pa župa pravočasno zvedela ter to sicer plemenito veselje preprečila v korist in dobro Sokolu. Že 16.1. je dala natančna pojasnila, kdo nabavlja prapore itd., ter vodila in pospeševala to željo članic. Te so smatrale potrebo prapora, ker: 1) se je nameraval vršiti v Žireh župni zlet, ?) v Ljubljani pa III.slovenski sokolski zlet, koder bi Žirovci brez svojega prapora sploh ne bili mogoč i. Je malo čudno pojmiti tako veselje, a dejstvo je, da je bil žirovski Sokol ves prepojen samo z eno mislijo: kako ne dostojno pripraviti na ta dva praznika in kako ju čim slavnejše preživeti. Kakor je kdo mogel, tako je delal za pov-zdigo in okrepitev Sokolstva. S pomočjo dobre priprave in pridne vežbe še v zimskem času je priredilo društvo pešizlet v z javno telovadbo na Savodnju dne lo. ali 17- maj a. Udeležba: 24 v kroju. Nastopili: proste vaje, drog in bradlja. 24.maja pa ne je udeležilo 24 telovadcev v kroju javne telovadbe v Spodnji Idriji. Udeležile so se tudi članice. Čas javne telovadbe doma se jo bližal. Ker se na posodo ni dosti dobilo, je bilo treba kupovati. To pa je bilo v zvezi z velikimi stroški. Društvo se ni strašilo. Nakupilo je: harmonij pevcem za pevske vaje, telovadno obleko za te-lovadkinje, vrv za plezanje, 2 a 2oo svečne žarnice, cele zaboje steklenic, posode itd. Odbor je delo previd.no porazdelil med članstvo. Prišel je zopet eden tistih dni, ko je delal vsak član: eden je z lopato in krampom cedil pred domom, drugi s peresom, tretji z jezikom. Velika večina jih je bila zaposlena ta čas s tremi ali petimi, izvršbami pri Sokolu. Priprave so se vršile točno, redno in vestno, pri čemer ima opravičeno pohvalo tajnik. (Dopis župe I.S.Ž.z dne .2.6.14.št.288). Dom je bil okrašen s pledenimi venci. Pred njim za ca.2o ljudi obsežna tribuna - vsa v vencih in. cvetju. Telovadišče skrbno urejeno za tekmo. Vreme je bilo nebeško lepo - Na zgodovinski dan: 28.JUNIJA 1914. se je vršilo RAZVITJE PRAPORA ŽIROVSKEGA SOKOLA v Žireh. Župa je to slavje spojila s svojim II. župnim zletom ter tako pripomogla k dostojni proslavi tega dne. Zajedno je bila ta dan poi zkusna tekma v župi včlanjenih društev. Imela je namen: pokazati pripravo za tekmo na III.slovenskem vr.esokolskern zletu. h Ob b omenjenega dne so se jele vrniti poizkusile tekme. Žirovci so postavili k tekmi za srednji oddelek j telovadce: Demšar Vinko, Stenovec Ivan, Poljanšek Josip, za nižji oddelek. 7 telovadcev. V višjem oddelku iz Žirov ni. nastopil nobeden. Izid tekme je bil tak,da je Žirovec br.Ivan Stenovec dosegel v srednjem oddelku prvo mesto (kar je poročal, samo "Slovenski Narod" - druga poročila pa so se v homatijah - ki so že vršal« - zgubila.) Po dopoldanskih skušnjah se je ob pol 1?" vršil0 slavnostno razvitje prapora. Na tribuni je govoril župni starosta E.Gangl, ondi je kumoval društveni starosta br.A.Primožič, kumovala pa kumio a sa. N.Paleček iz Gorenje vasi. 12 belo oblečenih, sokolić - Žirovk je družilo. Slovesno podučen je prevzel praporščak prapor, ga razvili da so zaplapolale trobojne barve v znamenju: bratstva, enakosti in. svobode, kakor govori napl£! na traku. Nato se je razvil slavnosten sprevod iz Žirov na Dobračevo in nazaj. Kum, kumica in družice so se vozile v 7 krasno opremljenih vozovih. Sprevod, je otvorilo 17 konjenikov, za njimi. 9 sokolskih praporov, 182 članov v kroju, ca 15o članic, 18 obtrnega naraščaja, 14 deškeg8 šolskega naraščaja ter veliko število civilnega ljudstva. Za dobro razpoloženje je poskrbela idrijska rudarska godbo. Lep dan. Veliko ljudi. Navdušeno razpoloženje. v h Nabito polno telovadisce. Ob 4 je bila javna telovadba. Red je bil lep, uspeh dober. Nastopilo je: članske proste vaje 72 telov., proste vaje članic 4o telov. , obrtnega naraščaj8 18, deškega nar.14. Od teh Žirovcev: člani 2o» članice 7; naraščaja nič razen obtnega 7« -Orodno telovadbo je nastopilo 12 vrst članov (Žiri 4 vrste), 4 vrste sester (Žiri: 1 vrsta)« Zaključno skupino so naredili Žirovci s 26 telovadcev in 7 telovadk. Sestava je zelo ugajala. Tu gre zasluga br.Vinku Demšarju, ki je k°* načelnik izvršil svojo dolžnost zelo častno. Po telovadbi, med njo in pred njo so nastopali govorniki, ki so poudarjali nalogo nas Sokolov ter slikali ovire, ki so nam še na potu, pa da nam ne bodo dolgo; ker v klasje gre sokolska misel že v gorskih vaseh in to da je naše rešenje. Krasno je bilo razpoloženje po goV° ru br. dr.Ivana Laha, ki je napovedoval polom tiranstva avstrijskega in germanskega režima. Svečano je minula proslava - navdušeni ljudje so se veselili, pozno v noč. Nobeden še ni slutil, kaj se je zgodilo ta 4 v Sarajevu. Prireditev je srečno končala. Uspeh je bil moralen in gmoten. Ca 5ooo kron prometa je dalo malo dobička: 5o7 kron 84 vin, od česar je bilo treba odstopiti župi lo% ter ji pokriti še druge zapadle zastanke. Društvo je storilo svojo nalogo. Ponosno je bilo na lepe uspehe in srečno, da je ravno pri piki zvršilo, česar bi ne moglo dolgo dobo. Vse je še bilo kot prejšnji dan - samo v zadnjo gorsko vas je prodrl glas, da je bil v Sarajevu ustreljen austrijski prestolonaslednik pranc Ferdinand. K nle javljalo od dne do dne v groznejši obliki, ne more dolgo trajati. Kdo in kako se je delalo javno mnenje in ljudska volja, o tem govore politični časopisi Piste dobe. Kogar zanima, naj študira, in tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi: |6.JULIJA 1914. 80 nad ono uro neprestano peli veliki zvonovi po županijskih cerkvah. Žandarji z nasajenimi bajoneti so begali sem in tja, okrajni glavarji in zastopniki teh so drevili do 'bpanstev in župnijskih uradov, od ust do ust je šlo: VOJSKA JE! razpoloženje teh dni je ljudstvo občutilo -^Pirati se ne da. - Slike pa so bile grozne.- va (por. Močnik). S krajcem klobuka zakriva neznano deklico. Na zvon je naslonjen Karel Šinkovec (Žnidar). Med njim in Štefanom je Stazi Krištančkova (odšla v Ameriko), nad njo Ana Mlakar (Zagarčkova). Na Karlom je Pepa Zaklerjeva -Zaje in nad njo Roza Zaklerjeva - Lupski. Zraven Roze je Slavka Kržišnikova. Prva od Knrla Je neznana, druga v kotu je Mici Kovačeva s Studenca, tretja črnologar. Stojijo Pavla Mršakova (por. Pertovt), Franca Demšar (Cesnova, odšla v Ameriko)v nad njo Mež-narjeva (Pilipič) z Ledinice. Za, zvonom stojita Franca šorli (Mršakova, mati Leopolda Suhodolčana) in Marjana Petričeva. Med zvonovoma sedi Matevž Šorli (Maršakov), zadaj je Johana Peternelj (Kovačeva, ki je imela Pe-škulca, kasneje v Rovtah). Na zvonu sedi Johan Soleti (danes pri Petelinu v Žireh), zraven stoji Muhovcov " Z od vode", tisti v kapi je česnov, zadnji pa je neznan. Vojaki so neznani. Vse fotografije so tokrat prvič objavljene. Lastniki so: Marija Gantar, družina Perko iz Poljan (pri Francinu), Ivana Primožič, Tone Primožič in Alfonz Zajec, pri razpoznavanju oseb pa so pomagali še Slavko Erznožnik, Lojze Kolenc, Ivanka Poljanšek in Marjana Demšar. . jiI_PRIZORI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE V ŽIREH_ A 1 (Glej sliko.) * e o inovaci jah (Miha Bogataj)................59 SREDICA_____- Umetnik in smrt (dr. I.Sedej, slik. pril.)..«*^' Slikar Maksim Sedej (dr.S.Mikuž)..............?6 Pavel Perko kontra Valentin Poljanšek (Rekonstruiral M.Naglic , slik.pril.).......... Kako se je v Žireh zidalo (P.Perko)..........^ Stiomini II (Karel Bernik)....................1^ Krtar in dolinci (Jože Peternel j)............ Novi človek (Peter Mlakar)...................1?9 Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (Blaž Ogorevc, ilustriral Stane Kosmač)......1?? Nekaj pesmi (Janez Oblak)....................1?. Pesem (Franc Kopač ml.)......................™ Ubiti očeta (Spomenka Hribar)................^ Samostojne fotografske priloge (V. Simončič, J. Pukšič, J. Bogataj, J. Pipan) DOliOZNANSTVC_ Okrog Žirov (Matevž Pečelin).................l8' Slike iz žirovske okolice (Slikali člani Potosekcije Planinskega društva žiri)........1 Breznica (Ivan Reven)........................l^ DOKUMENTI_ Žiri v srednjem veku (dr. Franc Kos)...... Spomini na I.sv.vojno (Ivan Potočnik)........2°5 Ustanovitev Poljanske čete (Janko Mrovlje).••^ K zgodovinskim fotografijam.................c DROBTINE_____--" žirovske proslave ........................... Uvodne besede RAZVOJ SMUČAESKEGA ČEVLJA (19^8-1983) ^e primerjamo današnji smučarski čevelj z njegovim predhodnikom izpred 3o let, ne moremo pregreti velike razlike. Spremenile so se oblike, Materiali in način izdelave. Razumljivo je, da Pot od obrtniško izdelanega čevlja do industrijskega izdelka, ki ga je zamenjal,ni bila ravna. smučarski čevelj, izdelan v kateri od žirovskih delavnic, se le malo razlikuje od petindvajset let pozneje izdelanega čevlja v Alpini. Čevlji so prav tako iz naravnih materialov, le s to razliko, da je prej ročno cvikanje in šivanje zamenjalo strojno. Prej oglate konice čevljev so zamenjane z okroglimi. Način vezave je ostal isti. 2 vključitvijo smučarske obutve v izvozu je prišlo do določenih sprememb, običajno peto je za-raenjala klinasta s poševnim zglobom, kraji so Se spremenili, obenem pa je prej rjavo barvo za-menjala črna. Usnjene vrhnje podplate je zamenjala guma. leta 196o je prišlo do prve pomembne spremembe, ki je v veliki meri povzročila razvoj smučarskih čevljev iz plastičnih mas: pojavile so se Prve zaklopke. Pri uporabi zaklopk smo naleteli Pa težavo, kako pojačati zgornje dele, da se pod Pritiskom, ki nastane pri zapiranju, ne bi udirali. Povezava pojačal z usnjem je bila vedno Problematična. Pod vplivom snežnice je lepilo Popustilo, ker se je usnje razmočilo in so se Čevlji zmehčali. Posledica so bile gube, ki so Peprijetno pritiskale na nogo, obenem pa povzročale, da so se zaklopke odpirale pri pregibu. Leto 1967 je prineslo novo spremembo: prej več-siojni, v glavnem ročno obdelani podplat je bil Zamenjan z nabrizganim PVC podplatom. Vrhnja ploskev je bila iz gume, ki je bila pred nabrizga-Pjem vložena v kalup. Tako je dobil smučarski če-Velj podplat, ki je bil vedno enake debeline in °blike, kar je za smučarski čevelj zelo važno. povečanje izvoza na zahod je bila vedno zelo Pomembna poleg kvalitete tudi cena. Tako .je bila Večina cenejših smučarskih čevljev izdelanih lz vratov. Ker je struktura vratov popolnoma ne-Primerna za smučarski čevelj, smo razmišljali, s čim bi nadomestili vratove, da bi izboljšali kvaliteto in obdržali ceno. Uspelo nam je domeniti se s Savo Kranj (obrat Standard), da je pričela v letu 1969 s plastificiranjem cepljenca. Kvaliteta čevljev se je izboljšala, ne da bi vplivala na cene. Čevlji so bili nepropustni in so zato tudi bolje obdržali obliko, poleg tega pa niso zahtevali nobene nege. V letu 197o smo s spremembo tehnologije v montaži dosegli izboljšanje izdelka in znižanje cene: od usnjenega šiva nega notranjika, ki je moral biti pojačan z usnjenim vložkom, smo prešli na sponkanje gornjega dela, na .'lesen notranjik. Tako smo dosegli trdnost podplata, dobro toplotno izolacijo in prihranek materiala in časa. Leta 1972 smo plastificiran cepljenec (stalp) zamenjali s sinstalpom, to je PVC na platnu. S tem se je usnje umaknilo iz smučarskih čevljev, le pri boljših čevljih je še ostala usnjena podloga. Novi material je omogočal visokofrekvenčne vtise in navaritev drugobarvnih folij, ki so dale čevlju tega obdobja svoj pečat in postavi]« Alpino v letu 1972 na prvo mesto med dobavitelji smučarskih čevljev v ZDA in Kanadi. (Zahodni izvoz je presegel 156.000 parov čevljev - pancer-jev.) Leta 1973 je bila odločilna prelomnica v razvoju smučarskega čevlja v Alpini. Prodaja "klasičnih" smučarskih čevljev je naenkrat upadla na račun brizganih termo-plastičnih čevljev. Alpina je stala pred odločitvijo,ki ni bila lahka: iti v investicijo na področju, kjer so bile industrijske države v veliki prednosti, ali pa se odpovedati glavnemu delu zahodnega izvoza. Medtem ko so imeli npr. Italijani doma vse potrebno za proizvodnjo sodobnih "pancarjev" in tudi določene izkušnje, smo morali začeti vse znova in računati s tem, da bomo že pri nabavi strojev in materialov potegnili krajši konec (carina in prevozi so nam podražili stroje in materiale za cca 3o#). Poleg tega je bilo domače tržišče zelo šibko. Letna prodaja smučarskih čevljev na domačem trgu je znašala od 20 do 3Q000 parov. Stroški form - kalupov so visoki, možnost variant na en osnovni model pa majhna. Potreba po zahodnem izvozu je premagala pomisleke in leta 1973 smo imeli prvo serijo brizganih smučarskih čevljev. (Prvi uporaben model otroškega smučarskega čevlja so izdelali modelirji samoiniciativno na stroju za nabrizgavanje podplatov že leta 1969). Tudi pri notranjih čevljih so se kar vrstile spremembe j 1972 vbrizgavanje PU pene v obut čevelj, v letih 1975 do 1979 pa uporaba flow materiala za oblazinjenje. Leta 1974 je bil izdelan vlit poliuretanski notranji čevelj in je bil v proizvodnji dve leti. Leta 1975 je šla v stečaj nemška firma Rieker. Ker je Alpina dolga leta sodelovala z ameriško prodajno firmo Hiekerja, je odkupila .iekaj serij form in stroje. Alpina je sklenila pogodbo z zunanjim sodelavcem modelirjem, tako da se je kolekcija smučarskih čevljev iz leta v leto bolj približevala nivoju kolekcij vodilnih proizvajalcev. Sledila je spremembam, ki jih je zahtevala moda: čevljem na preklop, ki so imeli po 5 ozkih zaklopk, so sledili čevlji z zunanjim jezikom na tri široke zaklopke, pri otroških na dve zaklopki. Leta 1979 je bil izdelan čevelj na eno zaklopko, z vstopom od zadaj. Leta 198o je našel mesto v proizvodnem programu enodelni otroški čevelj s funkcijo trodelnega in je bil prvi otroški čevelj te vrste na svetovnem tržišču. Da bi zadostili potrebam našega trga po tekmovalnem čevlju, obenem pa izboljšali kvaliteto, je bil v letu 1981 izdelan tekmovalni čevelj, ki naj bi postavil Alpino kot enakovrednega. tekmeca v vrsto vodilnih proizvajalcev smučarske obutve. lagoditi oblikam noge, teži in moči smučarja, kakor tudi različnim tehnikam vožnje. Vse to pa ni lahko uskladiti. Ni lahka naloga doseči mesta, ki ga ima danes Alpina med proizvajalci smučarskih čevljev, še težje pa ga bo obdržati, ker ima konkurenca jasne cilje, dobro razvojno politiko, sredstva in dober strokovni kader. Razvojcem Alpine lahko zaželimo v bodoče še več sreče pri njihovem delu in razumevanja z vodstvom in kolektivom. Tekst: Janko Žakelj Ilustracija: Tone Pintar Taka je doslej prehojena pot razvoja aaoi&r** Sitoga čevlja v Alpini; včasih bolj, včasih manj uspešna. Tudi sredstva, namenjena razvoju, so bila v začetku skromna, razumevanje za potrebe pa nično. Vendar se je v preteklosti dalo s prizadevnostjo doseči marsikaj. Ti časi so najbrž mimo. Danes se konkurenca poslužuje pri izdelavi načrtov za tekmovalni čevelj strokovnjakov z raznih področij. Smučarski čevelj je vse bolj zahteven tehnični pripomoček, ki mora ustrezati namenu funkcionalno in estetsko, brez kvarnih vplivov na nogo, poleg tega naj bi se dal pri- I alpina, $f /O ljubljanska banka ram ■Vlercator ivi»rcat€>r Sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o. 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3 kmetijsko gozdarska, zadruga Mercator- Sora žiri AUTOCOMMERCE LJUBLJANA MIZARSKO PODJETJE ŽIRI Industrija naravnega kamna marmor HOTAVLJE IFsopTEHimik škofja loka stara cesta s GRADI OBJEKTE VISOKIH,NIZKIH in VODNIH GRADENJ, IZDELUJE PROJEKTE VISOKIH GRADENJ IN OPRAVLJA VSE VRSTE KOMUNALNIH STORITEV tovarna izolacijskega materiala izolirka n.sol.o. 61000 LJUBLJANA, Ob železnici 18 Tel. 43-096,42-402 KLAD I VAR ŽIR 3 TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO muvam PODJETJE ZA MEO NARODNO TRGOVINO — INTERNATIONAL TRAOE CORPORATION M09E PIJADEJEVA 29 61001 LJUBLJANA TOZD ZASTOPSTVO IBM TOZD TRGOVINA TOZD ZASTOPSTVA TUJIH FIRM TOZD OBDELAVA PODATKOV REMONT GRADNJE ŽIRI velana tovarna zaves p.o. Ijubljana, šmartinska 52 v_J Za prijetno počutje v vašem domu velana zavese Ugoden nakup zaves vam nudi Velanina industrijska prodajalna na Šmartinski 52 v Ljubljani. IWI Mercatbr Mercator — Mednarodna trgovina n. so/, o. Zastopstva: REX ROTARY Danska - ofsetni, kopirni in razmnoževalni stroji GUHL + SCHEIBLER Švica - stroji za tiskanje etiket in etiketiranje c TOZD OKTAL zunanja in notranja trgovina, n.soi.o. Ljubljana, Titova 66 Telefon: (061) 348-761 Telegram: Contal—Ljubljana Te/ex:31175 Poštni predal: 95, 61109 Ljubljana Bančni račun: 50100-601-10493 i== zavarovalna skupnost triglav m% JI Gorenjska območna skupnost Kranj Sklepamo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj. nCll 1 Ic^l kovinarstvo tel. 69 320 skupne službe tel. 63 312 Žlri lahka obutev tel. 69 223 (1 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE S tO ritve P.O. Z OBRATI: MIZARSTVO, PA'" KETAKSTVOi PACARSIVO, KERAMIĆAR STVO, STEKLARSTVO. PLASTICAKSTVO. IR GOVINA 2 GRADBENIM MATERIALOM. O^HidV' KOOPERACIJA, STANOVANJSKI rOND IM ŠKOFJA LOKA ZADRUŽNA GRADNJA 4wm skofja joka, bla2eva Ul, 3 - BRZOJAV: OLS NIK iKOFJA XOU. ALPETOUR mmh ŠKOFJA LOKA PETROL SOZD Petrol DO trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na drobno Kranj iiJelovica ŠKOFJA LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA" 00 ŠKOFJA LOKA ODVETNIK 64220 ŠKOFJA LOKA, SPODNJI TRG 4 MIZARSTVO IN TESARSTVO ZADOBROVA LJUBLJANA etiketa proizvodnja etiket in tiskarske storitve p. o. 64226 žiri dobračeva 212 telefon (064) 69260, 69270, 69285 telegram Etiketa Žiri telex 34610 YU ETIKET samolepilne etikete in emblemi etipres termolepne etikete etikete na traku, tekstilu in papirju kartonske etikete v rolah tiskovine štartne številke, zastavice