le{° VI., St, 169, Poštnina platana v gcSovinS. ¥ llM^SIasii, ¥ sred© 19* luSSja 1922» it* 15 p. .UPRE vllasllo SotžalisHžne stranko jag@slawžl©. Trboveljski, rudarji pred parlamentom. temf6 - i^^riu t. 1. se je ob priliki in-P(W»Svi3'e socia-ističnega kluba o mezdni nal-u trboveljskih rudarjev govorilo o zon t ru<^ar-”ti. Dne 13. t. m. pa je bila so na dnevnem redu interpelacija, ki Sosl v^0z^* poslanci socialističnega, ju-in avanskega, narodno - socialističnega Sej.|Du.blikanskega kluba. »Naprej« je be-vlože lntreooDcije že objavil, ko je bila d' ?Iavna zakt va interpelacije je sebn minist^tvo š n in rud potom potrta,? .komisije ureu mezdno vprašanje Tiskih rudarje1 , °tek seje je bii sledeči: Vorji ^Prvo je v imenu interpelantov go-je na : Gosar (od Jugoslov. kluba), ki darjeJ^la^ višino mezd trboveljskih ru-^ tor opisal njih bedni položaj. Šum lnterpelacijo je odgovoril minister je rmn. £• Rafajlovič, ki je izjavil, da njegov- stv° storil° vse- kar 'e bilo v Pa aim! ^^i’ tla sc zadeva mezd reši, da druži}.. 2?kc,nite Podlage, da Trboveljsko ZahteVaDns^i' družba izvrši, kar vlada g. cjr> q lovoru ministra je govoril zopet tila zad°SaT; 'e izjuvil, da ie samo delo-,dr. q a°v°lien z odgovorom ministra. Za ki je ie govoril nar. soc. Deržič, Posebn ’ra^ delo ministrstva šum in rud, kaj k rudarske direkcije in navajal ne-darstya nik lučajev slabega gospo- Za ^r* Koru50^1-^^^11* sovoril sodr. vprašanj; 'e v obširnem govoru obdelal VDrašani lrtez^ rudarjev, cen premega in drŽavj o3] t*reTnogovnikov in rudarjev v teku prm , ..^egov govor prinesemo v ^^orniiT ^ni v celoti. Posebno je ^ovdaril, da je treba vprašanje državj Vlllkoy in rudarjev rešiti v celi ?°ai samenotnim zakonom, ki naj onemo-ln tudi dr?V°^n.osti Prornogokon. lastnikov UajbeHn„.y'ave in ki nai da rudarjem, temu f-tvu na5JSCl11^ 'n .^številnejšemu delav-iupske n v. tke industrije potrebne živ-t°y , n°go.ie. V imenu vseh interpelan-dtiev,iii t-13]0 s°dr- dr. Korun predložil v!ade: v katerem se zahteva od %lne p3 ,Slr botom posebne interministe-vPrašaniA Si;e uredi do 1. avgusta t. 1. »otem k n,ezd trboveljskili rudarjev, niiiru <-Sj. zasiiši poklicane faktorje darjev. zastopnike organizacij ru- slancevZn-ere ,naj se posebna anketa po ^trebni vi nai' do 1. decembra 1922 zber« 0reiaognk!!!,ntei:ijal za poseben zakon o ^ sUKopib in r,,U„*;!u I in Posl. Gostinčar. r S Zf'Jn rudarjihT ; ^ublii^n oF- Korunom so govorili š . kavil nn ,JJC>novič, posl. Šimrak, ki s so govorili še , --va nnc , muo1. Šimrak, ki se darjev in , s Položajem bosanskih B e 1 g r a d , 13. julija 1922. H koncu je govori! še minister Rafajlovič. ki je odgovarjal na razne kritike govornikov in ki je konečno izjavil, da sprejme dnevni red, kakor ga je predložil sodr. dr. Korun. Zbornica je nato soglasno sprejela predloženi dnevni red. Cela interpelacijska debata znači stvaren uspeh parlamentarne opozicije, ki se je v tem vprašanju — kljub velikim načelnim razlikam — našla edina v vprašanju poboljšania rudarskih plač. Posebna zasluga gre soc. klubu, ki je vprašanje poboljšanja plač zvezal z iniciativo za poseben zakon o premogokopih in rudarjih. Soc. klub namerava vprašanju rudarjev in železničarjev posvetiti posebno pozornost in zahteva za ti dve tako številni delavski skupini posebnih zakonov. Brez do-voljue produkcije premoga in pa brez dobrih železnic je vsaka industrija v državi nemogoča. Dovoljno produkcijo premega in dober železniški promet pa nam morejo dati le zadovoljni rudarji in železničarji. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravuištvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Slane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Zanimivo ie. da se Trbovljska družba sklicuje na to. da ne more zvišati mezd, ker ji država ne plača premoga. Vsi govorniki so tako postopanje vlade in izigravanje interesov delavstva od strani države in Trboveljske družbe ostro obsodili. Kar sc tiče komisije, ki naj do 1. avgusta uredi vprašanje mezd, je minister povdaril, da nima zakonitih sredstev, da Trboveljsko družbo prisili, da sprejme predlog komisije. V tem pogledu ima minister sicer deloma prav; vendar pa naj družba le poskusi odkloniti mezde, ki jih ta komisija predloži: parlament in vlada morata potem stati za delavstvom, če noče sklepov parlamenta omalovaževati, Obstoji le ena nevarnost, da bi komisija predlagala družbi tako neznatno izboljšanje mezd. da bi ga delavstvo ne mogle sprejeti. Da bi se to ne zgodilo, zato je socialistični govornik v debati zahteval, nai se v komisijo imenujejo pošteni in objektivni strokovnjaki. Delavstvo naj se za svoje opravičene zahteve odločno in solidarno postavi, prepriča komisijo o poštenosti in skromnosti svojih zahtev iu zmaga bo na strani delavstva! n. n. Zadnia dvanajstina. (Govor posl. sodr. Etbina Kristana v Narodni skupščini dne 30. junija 1922). (Konec.) Če se zanimate za stvar, lahko veste, da ie zakon o zaščiti delavcev izgubil svoj pravi pomen. Tako je tudi z zakonom o insDekci.ii dela. Na papirju ste dali zakon o inšpekciji dela. stvarno pa niste dovolili, da bi institucija imela osobje, ki bi moglo vršiti inšpekcijo. Odbili ste inšpektorje in vse asistente, pa dajete inšpekciji dela toliko personala, da lahko sedi v pisarni in vodi registre, namesto da bi pregledovalo tovarne in delavnice in nadzorovalo delo po potrebah delavstva. — Gospodje, kar se mene tiče. nisem nikakršen birokrat. Toda če bi hoteli malo poslušati ne le nas, ampak vsai ljudi, ki se interesirajo za stvar ali so interesirani na stvari, bi lahko dobili sliko, ki bi vam pokazala, kam vodi državo tako postopanje. Mi smo tukaj neštetokrat govorili o postopanju z delavci, o kvalifikacijah delavcev. o delavcih po železniških delavnicah, ki so bili tako slabo plačani, da enostavno niso mogli_ živeti od zaslužka. Naglašali smo. kako je bilo mnogo takih delavcey prisiljenih zapustiti delavnice in pokazali smo. da ie to velikanska škoda ne le za delavce, za njih družine, ampak škodljivo je to tudi za naš promet, ker postajajo delavnice nesposobne za dela, ki se morejo od njih pričakovati, za popravljanje vagonov, lokomotiv itd. Ni davno, kar sem v Sarajevu govoril ne z nezadovoljnim delavcem, temveč z on-dotnim železniškim ravnateljem, in on je tarnal o tem predmetu prav tako. kakor bi bil mogel tarnati tisti delavec, ki ga je stradanje izgnalo iz delavnice. (Dr. Seče-., rov: To je popravljeno.) Veliko je popravljeno. vpspod doktor! In če bi res bilo popravljeno, je to danes pozno, ko so delavnice izgubile več kot trideset odstotkov svojih naibolje kvalificiranih delavcev. In na kakšen način se take reči pri nas popravljajo, lahko razvidite iz onega famoznega maksimiranja draginj-skih dodatkov za državne uslužbence. Bili so pri nas in tudi pri vas zastopniki vseh mogočih kategorij državnih uslužbencev prinašali so s seboj podatke, in naposled ste tudi sami narodni zastopniki in veste, počem ie moka, obleka, obutev itd., pa lahko izračunate, kako more človek. ki ima družino, živeti z dohodki, ki mu jih daje država. Gospodje, tukaj so bili ljudje, na katere vi najbolj reflektira-te. policisti, detektivi; med njimi se je eden zjokal in zaklical: Pobil bom otroke in samega sebe. ker se ne morem več živeti. če ne morem dati otrokom vsai *su-lega kruha vsak dan v tednu! — Od teh ljudi pričakujete, da bodo delali "za državo, da bodo ščitili državo, da bodo vodili boj proti korupciji, proti razboiništvu itd., pa se čudite, da imamo v deželi hajduke iu razbojnike. In imamo jih take. ki se prezentiraio kot žandarjj v žandarskih uniformah, z žandarskimi karabinkami in bajoneti itd; -'Bila ie prava groteska-^ ko sem bi! v Zeleniki, pa pride dvoje žan-dariev sredi mesta, ne 50 metrov od že- lezniške postaje, kjer so vse okrog hiše, leno v Dredoisanih žandarskih uniformah eden s puško, drugi brez paške- kakor da prvi drugega vodi. Ljudje na danes tudi zandariem več ne verjamejo..Telefonirali so s\ o ji domači zandarmeriji, in ko se je ta prikazala, ni omenjena patrola lena, ampak oni .s paško jo meni nič tebi nič sname, nameri, pa... bum! In nato hitro zbežita oba. (Medklici.) Torej pobegne. In mso ju vieli Žan d ari i, ampak čez nekaj časa ;so ju dobili vojaki. (Medklic: Saj nista bila žandaria.) Seveda nista bila žan-caija. razbojnika sta bila. Toda, gospod-ie. odkod to, da rnoreio vsi ti razbojniki nastopati v predpisanih žandarskih oblekah, s psedaisano žandarsko opremo? če bi bilo v naši deželi vse tako ne kakor mi zahtevamo, ampak vsai tako, kakor gospodje ministri neprenehoma trdijo, da je, se take reči vendar ne bi mo-sle goditi. (Medklici Kaj se sodi v Nem-čiji?) Gospodje, jaz nisem tukaj da bi ščitil cesarsko Nemčijo, ampak zato, da delam za zboljšanje razmer v tei naši deželi: in če bi bilo v Nemčiji, v cesarsM ali v republikanski, tisočkrat slabše, kot je r»ri nas. bom vendar hotel, da bodi pri nas stokrat bolje nego ie. Gospodie* govori se. Kajpada, o nezadovoljnih elementih, 0 protidržavnih elementih, o nevarnih elementih itd. Da. v tej državi imamo res nezadovoljne elemente. in če bi hoteli resnico, bi morali razumeti, da ne more biti drugače. Zadnje čase ie na dnevnem redu zopet nevarnost tujih narodnosti v naši državi. Jaz, gospodje, nisem tisti, ki bi ga te tuje narodnosti smatrale za svojega advokata. Narobe. Prav te dni so vsi madžarski časopisi polni besnih člankov, kako da sem sovražnik Madžarov in Nemcev. Fal-sificirali so ene^a mojih govorov v Zakonodajnem odboru, pa pripovedujejo, da baje ne dovolim volilne nravice tujim narodnostim. To sicer ni res. in govoril sem vse drugače, ampak to lahko dokaže, da me ne smatralo za svoiega advokata. Lahko govorim precei objektivno o teh vprašanjih. Gospodje, želel bi, da najdejo ti tuji elementi, tuji po ieziku. v naši državi take razmere, da si ne bi želeli nič drugega, kakor da ostanejo tukaj. Toda — v Vojvodini so bogati Madžari, bogati Nemci, in o njih ne govorim — ampak tam žive tudi siromašni Madžari in Nemci, Rivmuni in Rusinl in Slovaki, zelo siromašni ljudje, ki se morejo edi.no na ta način preživeti, da delajo na tujih poljih. Nobenega drugega vira za ohranitev svoje eksistence nimajo. Oni niso mo?li dobiti niti koščka zemlje, dasi je bilo zemlje dovoli, ki bj se iim bila lahko dala brez škode za naše rojake. Gospodje, ti ljudje so hodili na takozvani ris na delo, ki ni bilo dobro plačano z denarjem, ampak se plačuje z žitom. Sedaj pa so naše socialne razmere take. da ne moreio dobiti niti tega zaslužka, ker hodijo drugi ljudje, ki imajo svoio zemljo, na ris, da zaslužijo žita. s katerim žive. in da žito. ki ga sami nnd.elajo, lahko prodaio. In tako, gospodje, strada na tisoče teh ljudi; ne govorim figuralno, ampak oni stradajo v popolnem pomenu besede. Nič. gosoodje. se ni storilo zanje. nikjer se ne kaže dobra volja, da bi se iim pomagalo, in tedai je narav-nes da sovražijo taki ljudje vse in da bodo naposled sovražili tudi državo. Tam so otroci po 7, 8 let. ki moraio hoditi na delo. da zaslužijo kakšno malenkost, ker propade sicer vsa družina. In kaj se tu godi? Pred kratkim se ie zgodil slučaj, o katerem ie bolje, da se v iavnosti ne govori v (podrobnostih. Gode se zelo žalostni slu- čaji z dekletci 7, 8 let. ki so prisiljene iti od hiše in na delo. Mislim, da mi ni treba detailirati, kai se ie v takih slučajih godilo. ker sami veste, zakaj da gre. Tako stanje ie povsod, in zato ne more biti nič drueeea. kakor da Dostaia ljudstvo drugih narodnosti prav tako kakor naš narod sam od dne do dn^ boli nezadovoljen. (Konec prih.) SODRUGI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO L VSEDELAVSKEGA ZLE-TA V CELJU 6. AVGUSTA. Poliiišne vesti. -f Zagrebška policija je zaprla tajnika »Hrvatskog Radničkog Saveza«, Tru-n1’?:., ^er ie govoril na grobu pokornega Rož|ča katerega so v Zagrebu ustrelili jugoslovanski fašisti. O tem umoru smo že poročali v »Napreiu«. Truiara. ki je delal s pokojnim Rožičem v Zurichu, so obsodili na 14 dni zapora. rf Ve!"ko denarja so potrošili za različne komisije za reduciranje uradništva, ker ie bilo za nroračun balast. Sedaj poročajo da bodo vsa Izpraznjena mesta zasedli Wranglovci. V Bosni so že pričeli s tem prakticiranjem, zakaj sarajevska »Hrvatska Sloara« poroča, da ie na tamoš-nii pošti zasedlo uradniška mesta, ki so jih pred kratkim ukinili. 14 Wranglovcev! To ie nečuvena sramota, ki se jo nai dobro zapomnilo naši davkoplačevalci pri bližnjih volitvah! + Profesor Eugen Rcvn objavlja v »Hrvatu« daljše pojasnilo na naslov ministra Pribičeviča. Iz n.iega posnemamo, da so ga brzo^vuo odslovili iz službe po 10 letih službovanja, ker so ga osumili, da je pristaš republikanske Radičeve stranke. Odslovili so ga na priporočilo disciplinarne preiskave, ki ie preiskovala njegovo delovanie »izvan škoie«. + Nevtralci preračunano razbijajo stavke, Na Hrvaškem je delavstvo tovarne »Dom« zahtevalo povišek pri plači, nakar jih ie tovarna izključila iz dela. Povodom tega se je vnel hud 14dnevni boi, v katerem je sodelovalo 300 delavcev. Ta boj je bil velikega pomena za ravnokar predsto.ieče mezdno gibanje lesnih delavcev v Zagrebu. Centrala Saveza je storila vse mogoče, da boj v tovarni »Dom« usoe, toda nevtralci so hoteli pod krinko komunizma stavko zlomiti, potem pa vso odgovornost vriniti Savezu. Tako na primer so pozivali delavstvo k delu. ker baje Savez ne bi mogel nič storiti, preprečiti so hoteli izplačanje podpore stavkuiočim itd. Kljub vsemu bo.iu brez-značajnih komunistov se je posrečilo s taktičnim delom stavko z uspehom kan-jati. To notico smo prinesli, da bo služila za verno sliko slovenskih nevtralcev v strokovnem nokretu. + Kulantnost ministrstva za socialno politiko, Za vse je para dovolj, samo za delavca ne^ tako pravijo poročila »Slo-bodne Riječi« v Zagrebu z dne 6. t. m. V Zagrebu ie delavstvo državne ortoped-ne delavnice zaprosilo poviške pri plačah. Na te zahteve-se ni nikdo od merodajnih faktorjev hotel zgeniti, nakar je delavstvo. 40 po številu hkrati odpove-. ?.,SL, -° Za mesec dni. Rok odpovedi je bil -1. aprila. 20. istega meseca je minister za socialno politiko brzojavno potolažil delavstvo da bo niili reguliranje plač rešeno v 14 dneh. Prišlo ie 14 pa še enkrat 14 dni, toda o povišku ali kaki komisiji za rešitev spora ni bilo ne duha ne sluha. Po Zagrebli so pa šepetali, da je neki g. Petranovič dobil nalog od ministrstva. da z delavstvom regulira plače. Ta gospod pa ie stvar zavlačeval, uprava or-toDedne delavnice pa je v več slučajih iskala kovinarske delavce zaspreiemi v službo. »Slobodna Riieč« pravi, da so do-sedai govorili, da nikdo ne laže kot lur-čin. Sedai pa ie ministrstvo za socialno politiko odneslo rekord. — Pa ima popolnoma nrav. — Delavstvo si bo dobro zapomnilo šikane državnega uradfu ki nosi ime ministrstva za socialno politiko. + G. minister Ninčič je dobil poziv od društva za mir iz Berna, naj pošlje zastopnike na XXII. svetovni kongres za mir. ki se vrši od 25—29. t. m. v Londonu. Zunanii minister Ninčič bo ta svoi poziv seveda predložil ministrskemu svetu in zahteval kredit za svojo delegacijo. m davkoplačevalci Eshae.zije bodo čez mesece globoko segali v žepe. kar je že zna-na reči -f- »Videlo« poroča o novem Paši' čevem avtomobilu, ki je prispel na ija-slov njegovega sina. Avtomobil je st samo 200.000 francoskih frankov, , znaša v dinarjih okoli milijon in pfW »Videlo« se vprašuje, odkod ima toliko denarja. Ej, pa to vedo sedaj vsi od Triglava pa do Vardarja. -f- Iz Prage poročajo, da se vr oktobru kongres vseh kmetskih str Češkoslovaške Jugoslavije, P°*kupni Romunije. Kongres bo deloval za sK nastoo. . rtls, -I- »Černovskoga tolka«. glasno ^ Q kih socialnih revolucionarjev P°r° :e Maksimu Gorkiju. ki se je izjavil, a . velik prijatelj Židov. Gorki je dejal’ vlada v Rusiji veliko sovraštvo Pr0 ^ dom samo zaradi tega. ker so se pr židje rogati svetinjam ruskega narod • 4- Berlinski »Tageblatt« p0 ie sotrudnik pri umoru ministra naua. Techov. imel navado igrati v t. Berlina tennis. Za duševno stanje * .. nauovih morilcev je značilno, da so * tennis tudi na dan umora. ^inna- -h Član nemške ekstrem«9 n . ov0 listične frakcije g. Pulle bo osnova nemško liudsko stranko po vz0.rC? ge v fašistovskih organizacij. Stoni} ie , ^ zvezo s fašistom Mussolinijem. la kaže, kako potrebna ie bila enotna aiistična fronta. Vl1lturni -f Nemškii najznaraenlteisi delavci, med katerimi ie tudi s*aV ,,fSki fesor Einstein, so poslal ruski s0Y1‘l.tc0 vladi aoel. v katerem pozivalo sovi vlado, nai ne izvrši nad obtoženimi s lucionarii nič takega, kar bi sma k5 so kulturni svet za nečuveno osveto. se jo poslužili sodniki v Moskvi, v iem aDelu opozarjajo na dalekosezne sledice. ■Vossische Zeitung« .°kJ i?+eVal ročno o obravnavi, ori kateri ie zan neki trgovec povodom železnic ^ stavke v Berlinu meseca februarja , škodnino za škodo v znesku 400 mai voditelja stavke. Le ta ie bil obsoie novračilo škode. To nezaslišano pro ranie sodniie. Dri kateri so zaD0;vem„o0r- ro sami monarhisti, ie vzbudilo silno o. čenje. ~r Stavka železničarjev dobiva prav resen značaj. Ameriški P1 sednik Harding je odredil mobiliza ^ vojnega zbora. V stavkovne kraje jji poslali 500.000 tovornih avtomoD . 1500 zrakoplovov, ki vrše P°^t1not1!garjev metno službo. Organizacija žele* zva-v državi New Jork in Chicago, J® poslej la v stavko še tiste delavce, ki s katerih delali. Ker stavkajo tudi rudarji. Števni Z1,la^ 800 tisoč- znaša sedaj nad i Vfn AAA^0^11 z železničarji vred že nH i . mo:^ Stavka rudarjev traja DremnJ' apri!a’ tako da bodo rezerve Po, *a P°šle že v najkrajšem času. sc hn^ 3>zaradi razširje-kaznip ^ar ^ticnih misli«. Ta slučaj do-akciifl i , viada v Amerki najhujša rešite ‘ L f sploh po vsem svetu. Re~ od Hau Položaja je odvisna seveda delavstva samega. daio , >^aPonsko vojno mnistrstvo je iz-ske čpt Z’ se. morai° umakniti japon-ozemii e na.^a^npni vzhodu z ruskega 1. I922a na^asjieje do meseca oktobra okolMrin na Kitajskem je vdrlo zborov-1 D0,iti.kov v dvorano, kjer so ^inistrti! m^n*stri ter jih vse prepodili. Sttirtio M ^ p.rec*sedniku so grozili s otiarn«> _.a Kitajskem vladajo zelo reakci- vesti. teli Wvš!h avstrijskih oficirjev. Pre-^ d. vy}edeči dopis: Pri Stavbni družbi ?. TeDeiw1'ybljani se nahaja v službi neki sIovan„,.: “ivsi avstrijski in pozneje jugo-oli^e, »• niaior. Ta gospod nas hoče učiti 2ahteva 10 Sam ne oozna toliko, kolikor Mi deiavu!a(*nlški si:an naDram delavstvu. °a ne si Sm° vajeni uljudnosti. nikakor *?eti!o ^^Vosti. Te dni se ie namreč pri- jla je fJStavbni družbi d. d. v Ljubljani, I^Vq^ K T'nricfotrili nnlrofrn r1r»_ ?sta'lo JS K. Tepež portaviti nekega deti \Z ^htnega vzroka na cesto. Vsty°» ko ie uvidelo, da sc i tiralo n de^avcu £°di krivica, je pro-• da nJ+r°^ temu ravnanju in zahtevanj? kar ,;Te. delavec na svojem mestu, f.eDežu n uUd’ *V TeDež Pristal. Gospodu tisti , ?u!e-’e priporočamo, da poza- v&£. Ss y°,a§ki sistem in izraze »stnrka-+ D°rabIiT? 23 u?8s*‘ m°ker« itd... ki jih je ; r Dri?.« v kivši avstro-ogrski armadi J9sros!fiva ,Uporabljati sistem ulj trdnega ^ežu n ails*ega uradnika, če to g. Te-delavstv Zaa°stuje, naj bo uveden, da bo mk;!raorav^0 ootrebne korake, sli ®eCenwV’ ,p;estoječa iz poslancev gg. Jauji- 12 Msiancev ss. jami-su ri, i nphnieca in Baniča je pregledala rn«a, (§e!?rac 'a *vrsf ■ V. jugoslovanske umetniške razpadu ter odkupila dela Pavloviča, Ivanoviča, Nastasijeviča. Ivan- bn» . ^ral;, oa; Gecana, Tartadje, Bjeliča. Kra-SrJf^a. a' • Petroviča, Batiča. Valiča in Golu-[z so že zaključili. Kakor se lahko 'uvedenih slikarjev, ni imela ko-as * so r>r, dobrega okusa, ker je odkupila de- & 'tficl .vse prei kakor pa umetniška. “ " ^‘ec’ . ki je bil v Belgradu. sc ie ®re5'r^a0, da so bili na V. jugoslov. t?5zki. Kru-? avi razstav a!" «atSSJ?..nad katero se razstavljeni skoro sami spravljajo pla- Vm, ‘UtOnio,;B-aiaiu bc spravljajo i im sC s iinim" m, ’c seve!^a hvalila vsevprek, člo-^ ZKražaf^1^'^ pa S€ -c v razstavnih pro- ?6lir» Maribor ie prispel preteklo ne- Z;k šeUr,?”! Xlak s salonskimi, vozovi, tv Htu -~.MV Vedel i0rc)ški progi 9620 Din ^ Jvj 50] x ^ oaiuiloivliill V UM/V 1^ + ta tali« t ^akovča proti Budimpešti. Vrdka c„i5 ,en* ylak ie plačala račun %,'S kM“ker C0m eJ; kdo p. m sicer za voz-Nikdo ni •j v Dr„Je Vozi s tem vlakom. r?Sula Jablanica je zemlja Cer rn-iKi- rilUarie. Rudniška pomoč je y 1 Dri^i so o!1 Vendar pa prepozno, zakaj k° rani01Tl0 c'e!'dvca Štefana Majerja, Toč »lenega. Steljo v ' v«kovaru je pobila preteklo ka? os-rn^? 3sl?s Pridelke, tako da .je ^Dr kpSjeaiajcTc£3 nadala debe!a’ V Dalmacijo pride sloviti specialist za malarijo, profesor dr. Milex iz Hamburga, ki bo proučeval specialno vrsto malerijc. ki se je pojavila v Dalmaciji. Brzovlak Bukarešta - Dunaj se je preteklo nedeljo zvalil pri Prahovu v reko. Materialna škoda je ogromna. Več oseb je mrtvih, okoli 30 pa težko ranjenih. Promet so prekinili. V berlinski tvomici vagonov Oren-sten & Koppel je uničil požar 20 novih, za Češkoslovaško namenjenih vagonov. Skoda znaša več milijonov mark. Zrakoplov linije StraBburg-Pariz se ie na vožnji prekucnil in ie ob tej priliki našel svojo smrt pilot in štirje potniki. V Beaumontu pri Texaso je strela užgala velikansko skladišče petroleja. Požar je uničil nad pol milijona sodov petroleja. kar znaša več milijonov dolarjev škode. XXJV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori v začetku meseca avgusta. V razstavo se sprejmejo dela slovenskih umetnikov vseh saneri. Pji izberi bo poslovalo umetniško razsodišče. Prijave in pošiljatve naj se naslove na: R. Jakoipič, Ljubljana, Turjaški trg Št. 2. oct. Umetnostni paviljon, najkasneje do 26. julija. Zdravniške vesti. V četrtek, dne 27. t. m. ob 17. se vrši v magistratni posvetovalnici III. izredni občni zbor slov. zdravniškega društva _v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novih članov v sanitetni savet kraljevine SHS. 3. Stanovske zadeve. (Minimalni tarif, vprašanje naših bolnic, sekun-tiarsko vprašanje in dr.) 4. Slučajnosti. U VI 1047/22/7. €@SJ@* Narodni socialisti so imeli 13. t. m. svoi občni zbor v gostilni Wilson v Gaborjih. Poročevalec g. Dobovišek sc je precej repenčil tudi nad šoštanjskimi socialisti, ker so mu najbrže kai ponagajali ali pa mu ne maraio verjeti, ker ne ma-raio biti tudi oni frazerji, kakor ie on sam. Občni zbor pa je bil dobro obiskan — navzočih ie bilo približno 6 do 8 mož iti pa tamburaški odsek, to ic mladina, ■ kateri srre le za godbo, ne pa za kakšno strankarsko delo. Končno ie pa tudi nečastno in nemoralno, če se v politične stranke vriva nedoraslo mladino, ki ie še za to nezrela in krvavo potrebna kultiviranja. »Nova Doba« in fašizem. Naš star grešnik je postal boječ. Zadniič je z vso vehemenco klical fašiste zoper državi nevarni element. Mi smo naš priljubljeni listič poučili, da ic v Celju nevarno igrati se z ognjeni. Umolknili so s fašizmom. Sedai so sc pa njih »celjske novice« spremenile v otročje hujskanje proti celjskim Nemcem, ki so do mnenju »Nove Dobe« preveč »korajžni«. Mi pa pravimo: pustite Ncmce! Taki prepiri lahko rodijo 1. 1908., ki gotovo nikomur ni bilo všeč. »Nova Doba« pravi nekje, da ic Raschov nemški trgovski papir javni pečat slovenske sramote. Mi pa pravimo: Javni pečat slovenske sramote ie delovanje slov. poslanca Poljanca v koroškem deželnem zboru. Najprej očistite pred svojim pragom, potem pa drugod. Tepli so nas Nemci, pa še premalo. (OP. ured.: Slovenski poslance Poljanec v koroškem deželnem zboru se ie združil po zatrdilu dunajske »Arbciter-zeitunge« z največjimi sovražniki slovanstva za boi proti socialistom) Msrlbor. Čudežni ljudje so liberalci. To ti kar reče: *Na§a stranica je konsolidirana« — pa je res že konsolidirana. Ali: »Mi nism0 buržuji« — pa res niso več burŽuii. AH: »Dr. Z&rjav je čist* ban-kokrati okrog Jadranske banke pa so sami Ar-navti« — kako bi Jim na samo besedo ne verjel, da je eden, kakor bi bil ravnokar zlezel iz kojpatae batBfi. edino drusili ca se še vedno pet centimetrov nadeSelo drži gnusoba, ki so jo podedovali pri rojstvu od albanske matere?! Kal češ: Doslej si neomajen« verjol. da so divje zaušnice, ki si jih dajeta v zadevi oblastne razdelitve in mladinovskega gospodarjenja v Jadranski banki dvozveza >-Jiitro»-»Tabr>rj na eni irt »Narod« na dragi strani, uprav dvomljivo potrdilo liberalne konsolidiranosti; doslej si mislil, da je neprestano prejaiiovanje slovenske jede-esarijc z enega stanu na drugega,' pri čemer ne! gre brez silovitih polomij na udih in na dt;ši, prav slab dokaz za idejno, organizacijsko iit žtvljensko zmožnost te čudne stramike: dosiea si menil, da bo dr. Žerjava et consortes gleda »kmetskih«, -.koroških« in drugih fondov ter i-kontov« oprala kvečjemu sodnija in ne katera^ koli pobožna zaupnica »zvestih pristašev«. Pal ne. če pravi »Tabor« v svoijem četrtkovem! irvodniku, da ie drugače, potean že mora biti drugače! In glej, paglavec, da ne pristaviš. tioh bene pičice več na črko i, če jo isti »Tabor« pogrnita, da so svobodomiselni socialdemokrati sklepali koalicije z najčmejšini ultramo-ntan-stvom, da bi za njenim hrbtom ložje obrekovali in razkrinikovali napredno narodnjakarstvo kot zaščitnika kapitalizma! Pobolišai se. čeprav £u-< tiš na svojem hrbtu batinaške potrepljaje zoiko^ na o zaščiti države, ki ga je ustvarila bu rž oaz v na vladna koalirana reakcija srbskih, turških* slovenskih — ne demokratskih? — veleposestnikov, velepodjetnikov in bankarjav. čeprav ri/ pr. isti »Tabor« v istem uvodniku priznava, dal je samostojna kmetijska stranka živela in še ž-m vi od materialne podpore vladnega demokrat čarstva in si samostojneže vedno sanatral kot očitne zastopnike kapitalistične korupcije — sal si dobro vedel za nijili manipulacijo z voličktj konjički, nezavednimi človeškimi osdički in podobno drobnjavo, saj ti je šc vedno v spominu, kar je rekel samostojni poslanec Mcrmolja predi par dnevi v parlamentu o proletariatu, ki da še premalo gara in umira za napete trebuhe pod-i jetniške pare. Proč, proč z mislijo, da mornjn biti podporniki iste Ime ljudski tatovi, kakor, njih podpiranci, če jih smatrajo podpiranja vredi nim! Kuš! Zakleni si usta ravnotako, kakor bi jih snoral zakleniti, kadar ti kako glasilo rim* siih črnosuknježev (»Slovenec«, »Novi Čas* ali »Straža«) meče v obraz, da si se prodal libe< rahlim odiračem in razbojnikom Jiad prolctaaia^ tom! Molči, ker ta raznobarvni meščanski ka« lejdosikop se bo že brez tebe pomenil, ali si sg mu dal podkupiti na njegovi desni ali- na njego* vi levi strani. Ah, ja, pr nas se dela politika! 8z strank®. Dne 20. t. m, se vrši v Trbovljah v prostorih »Del. doma« diskusija. Udeležba dolžnost. — Odbor. VesMSc Svobode, Pozor, člani ljubljanske podružnice »Svo« bode«! Zaostalo članarino poravnate lahko vsako sredo in soboto.v pisarni osrednjega tajništva »Svobode« v Zidovski ulici 1> I. nadstr.i kadar je knjižnica odprta. Ob istem času se sprejemalo tudi novi člani. Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.75 Din. 1 lira 3.75 Din. 100 avstriskih kron pa 27 para. V Curihu velja 100 naših kron 1.54 švicarskih frankov. NARODNA SKUPŠČINA. 17. julija. Podrobna razprava o proračunu. Poslanec sodr. Kristan je govoril o izdatkih za dvor. V skupščini ie bilo navzočih Dri glasovanju o tej točki premalo poslancev, zato ie predsednik zaključil se.io. Na popoldanski seji je odgovoril finančni minister na interpelacijo glede izplačila vojne odškodnine. Povedal je, da imamo prejeti 6 milijard in še več drugih dobrot, a garancije pa zato nimamo — nobeno. DosedaJ so bile vojne odškodnine v gotovini pobrane od Francije in An* glije. Skupščina je pozvala vlado, da predloži zakon o razdelitvi vojne odškodnine. Pri razdelitvi naj imajo prednost vojni invalidi. v. F. Jelenc: 19!4~1918. Spomini jugosio. var.skeKa dofcrovoljca. Ljubljana, 1922. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 286: cena .vezani knjigi 24 Din. Pravkar Je 9oa sornišm naslovom zadnje, že posmrt-N0 Prerano umrlega časnikarja in feljtonista y. r. Jelenca, ki je doslei edino te vrste v naši nteraturi. Pisatelj je odšel !. 1913. v Srbijo, kjer je živel nekaj časa kot državni uradnik, ob fz-oruhu vojne je pa stopil kot dobrovoljee v njeno armado ter preživel z njo neštevilne slavne pohode, katastrofalno, a cpično veličastno pot oreiio albanskih gorovij v izgnanstvo, nato na solunsko fronto in od tod zmagoslavni in trium-talm pohod, ki pj osvobodil le Srbije, ampak „ uf današnjo Jugoslavijo. Vse te do- godke nam popisuje pisatelj v zgoraj omenjenem ooiu s plastično živahnostjo in pesniškim zano-S01w' i- . m°!a globoko ganiti vsakega ter mu vzbuditi občudovanje do tega heroičnega naro- T®3, ie tudi vaZen zgodovinski doku. nent, bo gotovo vsak bral z velikim zanima-»ic.ni. zato j0 lahko le toplo priporočimo. Zabž-tv’o ie preskrbelo tudi za okusno opremo. Pregled na 501etno delo Novosadskega ^rh Nar. gledališče. Prošlo leto, je poteklo 50 let! odkar )c b.lo ustanovljeno »Srbsko Narodno po-zoriste*. katero je najbolj poznano, pod imenom »Novosadsko pozonšte*. Pri tej priliki, je izdalo društvo za »Srbsko Narodno pozorištc« spomenico, _ katera pa žal ni odgovarjala svoji nalogi, bodisi o poteku razvoja gori imenovanega ■ kakor tudi manjka v njej vidnega izraza o’ delu igralcev, kateri so s požrtvovalnostjo in samo-zatajevanjem največ pripomogli in imajo brez-oc*mno najvcčjc zasluge za razvitje in procvit te narodne, kulturne ustanove. Udruženje »leda-Lik*t igra cev kraljevine SHS je na svoji glavni oAirpsčmi lanskega leta enoglasno sklenilo, da se pobriga za drugo, stvarno in objektivno napisa-no spomenico, ter je naprosilo g. prof. Jovana rrcica, da napiše histerijo Novosadskega Narodnega pozorišta. ozirajoč se na njega važne in markantne živi jenske pojave, ter da očrta delo ra zasluge elanov »Novosadske Srbske Nar. med. družbe«. Gospod prof. Grčic se je pozivu t. druženja radovolje odzval, ter napisal spomenico pod gonijhn naslovom. Nova spomenica je z« v tisku in izide koncem tega meseca. Cern H' Um. Kadi velikih stroškov, bo naklada za za-vtek 1009 izvodov. Poživljamo vse prijatelje, gledališke umetnosti, da se za to lepo delo zavzamejo. da jo nar-ače in priporoče v svojih krogih, kajti le od odziva naročnikov je odvisno, ali se bo naklada povečala ali ne. Ker spomenica temeljito opisuje razvoj enega najstarejšega zavoda, menimo, da ne sine ta knjiga bogate vsebine manjkati v nobeni knjižnici. Naročila in predplačila sprejema »Centralni odbor« v Beogradu (pozorište) in »Mestni odbor« v Ljubljani (gledališče). Udruženje gledaliških igralcev Srbov. Hrvatov in Slovencev. P© svet«, — Organizacija in solidarnost sta neizogibno potrebni za delavstvo. K našim neštetim poročilom o stavkah, ki se vrše po celem svetu objavljamo v pojasnilo sledeči članek iz »Prosvete«. »Komaj je ena velika podjetniška družba znižala svojim delavcem mezdo, že se oglasi druga, ki pride z zahtevo, da se mora delavska mezda znižati in delovni čas podaljšati. Nihče teh podjetnikov in veletrgovcev pa še ni spregovoril besede, da se morajo znižati tudi cene življenskim potrebščinam. Kdor ni •slep in opazuje dogodke, spoznava, da se delavski položaj obrača na slabo od tedna do tedna. Podjetniki so danes ravno taki, kot so bili pred vojno. T udi takrat niso prostovoljno poviševali mezde in skrajševali delavnega časa. Ce je hotelo delavstvo izboljšati svoie življen-sike razmere, se je moralo organizirati in jih iz-vojevati. Podjetniki nis0 ničesar podarili. Tudi danes ie od delavcev samih odvisno, če se bodo zanje življenske razmere zboljšale ali poslabšale. Ge bo delavstvo v splošnem tako mrtvo za organizacijo, kot je bilo v preteklem letu. tedaj se bo krhala delavska solidarnost in življenske razmere se bodo obračale na slabo. Kapitalisti opazujejo dobro, kakšen duh je med delavci. Če opazijo, da so delavci mlačni za organizacijo, zanesljivo _ preidejo v ofenzivo. Kajti delavska mlačnost jim ie porok, da zmagajo in iztrgajo delavstvu pridobitve večletnega boja. Ako vidijo, da prevladuje v delavstvu bojevitost in da se tiuiožc vrste organiziranega delavstva, se kapitalisti ne upajo naskočiti delavskih vrst. Vsak delavec, ki stoji zunaj organiziranih vrst. škoduje delavski stvari. Zategadelj mora biti želja delavca, da se pridruži delavski organizaciji^ kjer taka organizacija obstoja, 'kjer pa organizacije še ni, da se ustanovi. Delavci s skup-n::rn. delom lahko podvoje vrste svojih organizacij in utrdijo tako delavsko soflidarnost, da kapitalisti prenehajo s svojo protidelavsko gonjo. Menda še nista bili nikdar v zadnjih dvajset letih delavska organizacija in solidarnost tako potrebni kot zdaj. ko so kapitalisti neprenehoma v ofenzivi, da osigurajo sebi večje profite, delavstvu pa poslabšajo njegov žMjenski položaj. Časi so resni in hudi in zategadelj je treba, da jih delavstvo razume.« V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTA KRALJA. Obtoženca: 1, Anton Podbevšek, rojen 13. junija 1898 na Grmu pri Novem mestu, fara Šmihel pristojen v Šmihel - Stopice, brez konfe-sije, samski, urednik »Naipreja*. visokošolec filozof, brez premoženja, stanujoč v Ljubljani, Akacijeva cesta št. 3, oče Mihael, mati Julijana roj. Roeltč, predkaznovan radi žaljenja časti in 2, Franc Brozovič, roj. 18S8 v Ljubljani, Sv. Jakob, pristojen v Vinico pri Črnomlju, kat. vere, samski, novinar, gimnazijska matura, brez premoženja, stanujoč Ljubljana. Pred Škofijo 15/III., starši pek. Ivan in pok. Marija rojena Klemenc, predkaznovan radi zanemarjenja uredniške dčlžnosti sta kriva. ua sta kot odgovorna urednika dnevnikov pri priobčenju poročil, v katerih se osebje mestnega stanovanjskega urada dolži zaničljivih lastnosti, da čakajo pri uradovanju visokih napitnin, za- nemarjala ono paznost. pri kateri bi izostala pd-občltev kaznjive vsebine tiskovine in S1C®J ton Podbevšek kot urednik »Napreja« v St. z dne 4. maja 1922 glede članka: »Sad neumornega dela stanovanjske komisije« in franc Brozovič kot urednik »Jutra« št. 104 z dne 4. maja 1922 glede članka: Iz dežja pod kap«. .. S tem sta zagrešila prestopek po «, »j-zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142 h**1' in se kaznujeta po čl. 5. tega zakona ysf,..r' +j 1. 200 Din globe, v slučaju netztirbrvosu pa na 4 dni zapora: , . . -j 2. v priob&itev razsodbe teKOtn treh un 1. v »Napreju«, ad 2. v »Jutru« po pravorno sti in po § 389 k. pr. r. v povračilo kazeiisKin stroškov. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI. dne 21. junija 1922. Krali. I. r Za pravilen prepis! . Pis. odd. VI. okrajnega sodišča v Ljubljani, dne 15. julija 1922. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. Soodgovorni urednik: Anton Podbevšek-Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Ulili, HSOIiSM ULICA ffijj == [iEGISTSOVSUS ZADRUGA 1 OHEJEKS ZAVEZO- ' ‘ TiSK©¥Sf«g ZSk SOIE, STV& EM URADE. NAJM©©*®' KE2S5 PLAKATE 3« .% 2A SR©s©E SN VESaitS/'' LETNE ZAKLJUČKE MAJMOBEKNEJSA UREDBA TISKA.NAE «AS©®!50V, KWBQ» 332©£UR STO. *’• _ STEREOTIPSJA. Kopalna sezija Kotalite kostume, Es!«?®« fa’oSir* •' pJagge, Se^Ste, f»5ava!n® pašo* itd. priporoča a 4*,&i.Skabern* §j Ij L i u b IJ a n a, Mostni trg 10* P@rf@kS©n (event. tudi ženska moč) se išče. Nastop takoj. Dobra slovenščina predpogoj. Samo pismene ponudbe s pogoji sprejema uprava „Naprej-a“. SsIliilF i Mi. tovarna voščenih izdelkov, Ljubljana, Vožarski pot 1, sprejme takoj nožnega čuvaja in delavca, ki bi opravljal eirku-larno žago in delal zaboje. Oglasiti se je v pisarni. Maznaniio. mmmm 35 kg medu pristnega, dobi oni, ki mi čim-prej preskrbi v Ljubljani mr stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE“, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Istotam se odda zanesljivimi .... - — j- *** krojačem proti kavciji deio na pritiklinami. Naslov pove uprava dom. Spretni, zanesljivi in trezni i »Naprej-a . “ ' ■ ' % kakor tudi delavci se pa sprejmejo v tovarno, i S E Katsežja as6©ga i s Naznanjam sl. občinstvu, da sem p**©S©SSI svojo sievlliarsifc© delavni«© iz žabjaka št. 3 V Kota dvorsko M*i«0 IS, kjer bom izdeloval vsakovrstne luksuzne čevlje. Zaloga čevljev na drobno in debelo; trgovci imajo popust. Priporočam se vsem svojem cenj. odjemalcem ostalemu p. n. občinstvu za nadaljna naročila. . Zalokar Aloizli, Uflrtl Musama, Kolodvorska wB5«a Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem časU lastnem vw« za člane, članice, naraščaj in deco po predpisu Jug oslov. Sokol. Saveza ima v zalogi se priporoča za na M kup najboljših instru-________________'u. mentov izvrstnih 1o- * TVRDKA^J. © ® i E £« varn po najsolidnejših Drago Schwab (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana, USIšcrjsva U'is-3 in nizkih c e n a h. Pod Narodno kavarno, Dvorni trg 3. 3 Na željo se ljajo posameso* in sokol, sukno povzetju-