TJREDNISTVO, UPRAVA IN INSERATNT ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCnSTIJEVA TJL*. 5 TELEFON  ST.  31-22, 31-23,  31-24,  31-25 In 31-2*.
PONEDCUSKA IZDAJA MJUTRA
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKAi IZDAJA. >JUTRAjC.
Alle Seindlichen Angriffe siidvvestlich Caen iind nordostlich St. Lo gescheitert
Sdrvvere Verluste des Gegners in Italien — Unvermindert hcftlger Abwehrkampf itn Osten
Aus dem Fuhrerhauptquart4er,  2. Juli.
D NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Einbruohsraum sfidivestlieh Caen nahm der Gegner seine Durchbruchver-suche nach starkstem Artillerietrommel-feuer in dcn Mittagsstunden des gestrigen Tages \viedcr auf. Alle Angriffe seheiter-ten dort ebenso wie nordostlich St. Lo.
Schlachtfliegerverbande unterstiitzten auch gestern die Erdkampfe mit gutem Erfolg.
In der Nacht griffen Kampffliegerver-bunde feimliiche Schiffsansamm-ungen vor dem Landekopf an. Starke Explcsionen wurden beobachtet.
Bci mehreren Sauberungsuntcrnchmen im franzosi^chen Ilaum \vurden 80 Terro-risten liquidiert.
Schweres Vergeltungsfeuer liegt auf London.
In  11 a 1 i e n las der Schwerpunkt der
feindlichen Angriffe im ucstlichen Kii-stenabschnitt und im Kaum sudtistlich Vol-terra. Unsere Truppen setzten sich hier unter dem starken feindlichen Druck auf den Cerinu-Abschnitt ab. Auch siidostlich Volterra konnte der Fenđ nach N orden Boden geuinnen. Im Raum von Siena nnd westlich des Trasimenisehen Sces schlugen unsere tapferen Divisionen alle feindlichen Angriffe unter sch.veren Ver-
1 usten fur den Gegner znrfick. Ein feind-liches  Bataillon   nnd 29 Panzer wnrden
vernichtet.
An  der mittleren   Ostfront setzten
unsere tapferen Divisionen den mit iiber-legenen Kraften angreifenden Sowjets weiterhin hartnackigen \Viderstand entge-gen. Im Raum von Ssluzk konnten die Bolschewisten erst nach schweren KSm-pfen Boden gevvinnen. Der Ort wurde auf-gegeben. Bei Ossipowitschi behaupteten unsere Truppen ihre Stellungen gegeniiber allen feindlichen Angriffen. Die Kampf-gmppen aus dem Raum von Bobruisk ha-ben sich zu unseren Haupkraften durch-geschlagen. An der mittleren Beresina sind schwere Kampfe mit den ununter-brochen angreifenden Sowjets im Gange. Im Raum westlich Polozk halt der feind -liche Druck an. Sudwestlich und siidlich Polozk vvurden starke feindliche Angriffe abgeschlagen oder in Riegelstellungen auf-gefangen. Schlachtflieger griffen laufend in die Erdkampfe ein und fugten dem Feind hohe Verluste zu.
Im hohen Norden uurden im Kanda -lakscha-Abschnitt mehrere von stark»?r Artnierie unterstiitzte Angriffe der So-wjets in harten Waldkampfen unter hohen Veri usten fiir den Feind abgewiesen.
In der vergangenen Nacht warfen ein-zelne britisehe Storflugzeuge Bomben im rheinisch-\vestfalischen Raum.
Izjalovili so se vsi sovražnikovi napadi Južnovzhodno od Caena in severovzhodno
od St. Lo-ja
Težke sovražnikove izgube v Italiji — Nezmanjšan* siloviti obrambni boj na vzhodu
Gen, pslkovnik Dleti smrtno ponesrečil
Dnevno povelje Fuhrerja — ,-Junak Narvika" odlikovan z mc&i v počastitev njegavega junaškega zadržanja
Fuhrerjev glavni stan, 1. jul. Generalni polkovnik Dieti se je 23. junija pri neki letalski nesreči smrtno ponesrečil.
Fiihrer je izdal ob smrti generalnega polkovnika Dietla naslednje dnevno povelje:
Dne junija 1944. se je pri neki letalski nesreči smrtno ponesrečil generalni polkovnik Dieti.
Kot odličen vojak v boju za našo narodno socialistično veliko Nemčijo se je generalni polkovnik Dieti posebno odlikoval v boju za Norveško in Finsko ter vodil svoje vojake od zmage do zmage. Nepozaben bo njegov boj za narod, ker se je boril proti izredni sovražnikovi premoči in pod najtršimi pogoji.
Generalni polkovnik Dieti bo za vse vojake in za ves nemški narod simbol vere v našo narodno socijalistično Nemčijo in njeno zmago. Bil je vse do smrti vzor neuklonljive volje ter večne zvestobe.
Kot najhrabrejšemu med hrabrimi so mu bili 19. VII. 1940. kot prvemu vojaku naše ponosne vojske podeljeni hrastovi listi k viteškemu križcu železnega križa.
Kot strasten pristaš narodnega socializma je deloval generalni polkovnik Dieti v neomajni zvestobi ter v goreči veri od
prieetka boja našega pokreta za veliko-nemski Raj h.
Jaz izgubljam torej z njim cneffa svojih najzvestejših    tovarišev   iz   dolge težke
skupne borbene dobe.
Njegovo ime bo nadalje živelo v njegovi ponosni gorski armadi in bo preko nje zvezano z našim hrabrim finskim zaveznikom. On bo veljal kot simbol tega bratstva v orožju.
Njegova armada pa nosi pečat neomajne zvestobe in brezpogojne vere v končno zmago.
V počastitev njegovega stalnega junaškega zadržanja podeljujem generalnemu polkovniku Dietlu hrastove liste z meči
k viteškemu križcu Železnega križa,
V ponosni žalosti pripogiba vojska pred svojim »junakom Narvikaa nemško vojaško zastavo.
Filiirer ob krsti mrtvega vojskovodje
Berlin, 1. juL Z globoko, ponosno žalostjo se je v soboto popoldne na slovesen način poslovil nemški narod od generalnega polkovnika Dietla, ki ga je kruto naključje iztrgalo iz življenja. Slovesnost je posebno povzdignila navzočnost Fuhrerja, ki je izročil svojemu mrtvemu vojskovodji poslednji pozdrav. Vodja vrhovnega poveljništva vojske, generalfeldmaršal Kaitel je počastil osebnost in dela pokojnika.
Vojska pripogiba svoje zastave pred naj-prilj ubij ene jšim in najbolj viteškim častnikom, ki je užival pri svojih vojakih neomajno spoštovanje, stranka se priklanja pred svojim najboljšim tovarišem, ki je v srečnih in težkih časih bil zvest Fiihrer j u in pokretu, ves narod pa se poslavlja od enega svojih najbolj junaških in slavnih sinov, ki bo kot junak Narvika ostal za vse čase vzor junaškega nemškega vojaka. Takrat v aprilu 1940. je doživelo tovarištvo vseh treh delov vojske svoj najpomembnejši primer. Zastava, ki jo je zasadil Dieti in njegovi možje tam visoko na severu, plapola dalje in ne bo nikdar umaknjena. Manjšina je zmagala, ogromna premoč pa se je morala umakniti.
Prav v teh tednih preizkušnje in težav, skrbi in naporov občuti nemški narod spomin na zmagovalca iz Narvika kot važen simbol: O zmagi ali porazu ne odločujejo množice ali število, temveč edino duh, junaštvo, vzdržnost, hrabrost in vzdržljivost, vera in volja k zmagi.
Generalni polkovnik Dieti, čigar srce je pripadalo vojski in čigar ljubezen je pripadala Fuhrerju in narodu, je bil vzor bo-jujočega vojaka in narodnega socialista. V njegovem duhu se bosta borila bojišče in domovina dalje do končne zmage.
Prostor, kjer se vrše žalne svečanosti, je resno in dostojanstveno opremljen. Krsta
počiva pred velikim rdečin- zastorom s kljukastim križem med visokimi pilonarnl Krsta je ovita z nemško vojaško zastavo, na kateri leže čelada in meč. Na obeh straneh krste stojita dva odlikovan ca z viteškim križcem iz vrst gorskh lovcev. V rokah držita črne blazine z odlikovanji, ki jih je zaslužil Dieti v miru in v vojni. Na častnem mestu ležijo hrastovi listi k viteškemu križcu, ki jih je podelil Fiihrer v onem znanem zasedanju Reichstaga meseca julija pred štirimi leti generalnemu polkovniku kot prvemu vojaku nemške vojske. Nadalje grb Narvika in zlati častni znak stranke. V neposredni bližini krste so razpostavljene s slavo ovenčane zastave polkov, ki jim je poveljeval Dieti.
Tik pred pričetkom žalne svečanosti so pristopili h krsti štirje generali z golimi sabljami kot  častna straža.
Kmalu nato so prišl v dvorano pokojnikovi svojci V dvorani so bili že zbrani zunanji minister v. Ribbentrop, veliki admiral Donitz, vodja SS Himmler, generalfeldmaršal Milch. ministri, državni vodje, okrožni vodje, generali vojske, letalstva ter orožja SS, admirali vojne mornarice ter nadaljnji predstavniki vojske, stranke ter države ter vojaški atašeji zavezniških in prijateljskih držav.
Točno ob napovedani uri je vstopil v
dvorano Fiihrer, ki mu je prej poveljnik
častne    čete    poročal   o   žalni svečanosti.
Njemu sledi vodja vrhovnega poveljništva
vojske, generalfeldmaršal KelteL Fiihrer je pristopil k svojcem pokojnika, jim izrekel sožalje ter se podal rta svoj prostor.
Žalna svečanost se je pričela z žalno koračnico iz »Somraka bogov«. Nato je spregovoril mrtvemu tovarišu generalfeldmar-šat Keatel, ki je v svojem govoru poudaril,
Fuhrerjev glavni stan, 2. Jul. DNB. Vrhovno poveljnistvo oboroženih sil objavlja:
Na vdornem področju južnozapadno od Caena je pod vzel sovražnik v opoldanskih urah včerajšnjega dne, po najmočnejšem topniškem zapornem ognju zopet svoje prebi jalne poizkuse. Tu in severnovzhodno od S t- Lo-ja so se izjalovili vsi napadi.
Oddelki bojnih letal so tudi včeraj z dobrim uspehom podpirali* boje na celini.
Oddelki bojnih letal so napadli ponoči sovražnikova zbirališča ladij pred predmost-jem. Opažene so bile močne eksplozije.
Pri Številnih očiščevalnih podjetjih na francoskem področju je bilo uničenih 80 teroristov.
London obstreljujemo s težkim maščevalnim ognjem.
V Italiji je bilo težišče sovražnikovih napadov v zapadnem obalnem odseku in na področju južnovzhodno od Volterre. Zaradi močnega sovražnikovega pritiska so se naše čete premaknile v odsek Cecine. Tudi južnovzhodno od Volterre je pridobil sovražnik nadaljnje ozemlje proti severu. Na področju Siene in zapadno od Trasimen-skega jezera so odbile naše hrabre divizije vse sovražnikove napade z velikimi izgubami za nasprotnika. Uničen je bil nek sovražnikov bataljon in 29 oklopnikov.
V srednjem odseku vzhodnega bojišča so se naše hrabre divizije nadalje ogorčeno upirale nadmoćnim napadajocim sovjetskim silam. Na področju Slucka so boljševiki šele po težkih bojih zasedli nekaj ozemlja. Kraj smo opustili. Pri OsipoviČih so obdržale naše čete svoje postojanke napram vsem sovražnikovim napadom. Bojne skupine s področja Bobrujska so se prebile k našim glavnim silam. Na srednji Berezini
da predstavlja generalni polkovnik Dieti od nepozabnih dni pri Narviku za Nemčijo in njene zaveznike utelešenje vere in volje, naj hrabrej šega tveganja in naj žilave j še vzdržljivosti, junaštva in hrabrosti.
Po govoru generalfeldmaršala Keitla se je podal Fiihrer na govorniški oder. V to-ploobčutenih besedah se je spominjal svojega mrtvega prijatelja in tovariša. Besede Fuhrerja so prišle iz globocine srca. Ko je končal nagovor, so prinesli med zvoki »Dobrega tovariša« štirje naredniki, sinovi alpskih pokrajin, s planinko na desnem rokavu, Fuhrerjev venec, ki je bil sestavljen iz gorskih cvetlic ter planink. Medtem ko so se sklonile zastave, ko so se dvignile roke v pozdrav in ko so votlo odmevali streli topov, je okrasil Fiihrer krsto s svojim vencem kot poslednji pozdrav zvestemu tovarišu ter mu s tem obenem izjavil globoko hvaležnost vsega nemškega naroda. Fiihrer se je dolgo zadržal ob krsti svojega generala. Nato so zadonela zvoki narodne himna. Misli so se odvrnile zopet k narodu in državi, za katero je živel in delal, se boril in zmagal generalni polkovnik Dieti
Fiihrer se je še enkrat obrnil k pokoj-
nSkovim svojcem in zapustil nato, spoštljivo pozdravljen od žalnih gostov, dvorano.
Žalna svečanost je bila zaključena.
Po žalni svečanosti so dvignili krsto z zemskimi ostanki generalnega polkovnika na pripravljeno lafeto in jo spremljali do bližnjega kolodvora. Pred krsto so korakali nosilci vencev, za lafeto pa so sledili žalni gostje, ki so se jim medtem priključili Častni oddelki stranke.
so v teku težki boji z neprestano napada-joči mi sovjetskimi četami. Na področju zapadno od Polocka se nadaljuje sovražnikov pritisk. Južnozapadno in južno od Polocka so bih odbiti ali prestreženi v zapornih postojankah močni sovražnikovi napadi.
Bojni letalci so stalno posegali v boje na zemlji in prizadejali sovražniku velike izgube.
Na visokem severu so bili v odseku Kanda lakše v trdih gozdnih bojih in z velikimi izgubami sovražnika odbiti številni z močnim topništvom podprti sovjetski napadi.
V pretekli noči so odvrgla posamezna britanska motil na letala bombe na rensko-vvestfalsko področje.
Boji na vzhodnem bojjišču
Berlin, 1. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču:
V glavnem se v poslednjih 24 urah položaj v srednjem odseku vzhodnega bojišča ni izpremenil. Južna napadalna boljševiška armada se nahaja pri Slucku v ogorčenih bojih z nemškimi zaščitnimi oddelki, medtem ko poizkuša severna napadalna skupina napredovati v južnozapadni smeri proti Minsku. Med njimi delujejo vzdolž avtomobilske ceste, ki vodi iz Orše proti zapadu, izredno močni oklopniški in motorizirani oddelki. Boji s temi oddelki so trajali včeraj ves dan, posebno ogorčeni pa so bili v odseku Berezine. V včerajšnjih večernih urah so bili v Slucku ogorčen: poulični boji. Sovjetski oddelki, ki so prodirali proti severu, so bili v bližini mesta zajeti od neke oklopniške nemške skupme, zaradi česar se jim je posrečil prodor proti Minsku. Ogorčeni boji se razvijajo tudi na področju Osipovičev. Tudi v berezinskem odseku je divjala včeraj ogorčena bitka, v kateri se je nemška divizija, ki je branila predmostje Borisovo, umalinila na zapadni breg reke. V ostalem so nemške čete preprečile vse sovjetske poizkuse preiti Bere-zino na več mestih. Samo na področju nekega nemškega grenadirskega polka so našteli nad 1800 padlih sovražnikov. Nemške obrambne postojanke pri Polocku se nadalje uspešno upirajo sovjetskim napadom. Nemške črte so bile v pretekli noči na vzhodnem in južnem delu mesta pritegnjene v bližino Polocka, da bi bile s tem prihranjene sile za nadaljnje operacije. Od včerajšnjih jutranjih ur boljševiki z vseh strani neprestano napadajo nemške obrambne črte. Pri poizkusu, da bi obšle nemške postojanke na jugozapadu, so prodrle bolj-ševiške čete do mesta Dzisne, vendar so bile s protinapadom vržene nazaj na izhodiščne postojanke. Iz neprestanih novih dovozov je sklepati, da nameravajo boljševiki še dalje časa nadaljevati svojo ofenzivo v srednjem odseku vzhodnega bojišča.
Zapet velik uspeh
japonskega letalstva
Tokio,   1.   ju-L   Japonski   glavni   stan. je
danes objavil; Edinice japonskega letalstva so 24. junija napadle v vodovju južno od polotoka Bonin sovražnikove »Kupane
bojnih ladij, ki so plule proti sevet-o-zapadu. Uspelo jim je potopiti dve letalonosilki in dve bojni ladji neznanega tipa. Obenem je bilo sestreljenih 55 sovražnikovih letal, medtem, ko se 46 japonskih letal ni vrnilo v svoja oporišča.
Von der grossen antikomiministis chen Volksvi
'-j *n 11111
lung in Laibatfi
Z velikega protJJMMtnmističn ega zborovanja v Ljubljani
Oben: Bliek anf die groflee Menge, <Be mit grosster Aufmerksamkeit den Aos-fuhrnngen der Redner folgt — Unten: Der Prasident unter den Volkstrachten
Zgoraj: Pogled na veliko množico, kt z največjo pozornostjo sledi izvajanjem govornikov — Spodaj:  Prezident med narodnimi nošami
Odpor nevtralcev
prota zav
Berlin, i. jul. Na vprašanje so izjavili danes v Wilhelrnstraese, da so naleteli poizkusi zaveznikov, da hi z gospodarnim pritiskom na nevtralne države pridobili nadaljnje politične ali gospodarske koncesije, na odpor prizadetih držav. To nI nastopilo nenadoma, marveč so s tem države, ki hočejo ohraniti svojo neodvOSnost,
dospele do naravne meje popustljivosti.
Da bomo deležni blagoslova zmage
Med vsebinsko bogatimi in idejno močnimi govori na veličastnem Četrtkovem zborovanju na Kongresnem trgu je govor p rezidenta nedvomno vreden največje pozornosti. Silne množice so ga spremljale z največjo pazljivostjo, njihovo soglasno navdušeno odobravanje je dokazovalo, da so ga pravimo razumele in da so voljne slediti smernicam, ki jih vsebuje. Instinktivno so zborovalci doumeli, da gre v tem zgodovinskem trenutku, ko se odločuje usoda vsega sveta, za rešitev Slovencev in njihovo bodočnost.
Pogoj za uspeh pa je neomajna vera in popolno zaupanje. Prepričanje, da je vodstvo v popolnoma zanesljivih rokah, je temelj, ki mora vezati slovensko ljudstvo in obenem voditi njegove korake in njegova dejanja. Ne sme se prepuščati dvomom, ee sovražnik po svoje izrablja vojaške in politične odločitve, ki jih narekujejo daljnovidnejši in dalekosežnejši načrti. Nemško vrhovno vojaško poveljstvo je na vzhodni fronti dokazalo, da premo sledi svojim smotrom in da se pri tem ne da vplivati od še tako s praznim zma-goslavljcm napihnjenih poročil sovražnika. Stvarno dogodki dokazujejo, da se vsa bombastična sovražnikova propaganda prej ali slej zruši ob hladni neizprosnosti resničnega obraza položaja, ki je vse prej kakor v korist sovražnika. Ce se pravilno ocenjujejo dogodki in če votli tako oceno neskaljeno zaupanje, so vele važne prezl-dentove besede popolnoma razumljive: »Navzlic vsem krizam, ki jih je morda se treba pričakovati, me utrjujejo v veri, da bo pod nemškim vodstvom zmagala protiboljševiška Evropa.« Iz teh besed veje tako silen optimizem in tolikšno zaupanje, da bodo nedvomno prepričale vse tiste, ki so doslej kakor koli stali pod j vplivem prišepetavanih laži-zmag in laži-porazov. Dejstvo je namreč, da stoji danes nemška vojska na vseh frontah ne samo neporažena, temveč morda še sil-nejša kakor kdaj koli preje.
Iz tega spoznanja sledijo vsi nadaljni preziden*ov| zaključki, ki so osnovnega pomena. Toliko preizkušenem slovenskemu ljudstvu, ki mu kljub »zavezništvu« niso prizanašali in mu ne prizanašajo niti boljševiški niti anglo-ameriški plutokrati, lahko prinese rešitev samo zmagovita Evropa. To se z drugimi besedami pravi, da mu lahko zagotovi lepšo bodočnost le evropska povezanost, iz katere bo črpalo vse, kar je za njegov gospodarski in kulturni razvoj potrebno in važno. V tej Evropi je danes najmočnejša in za vodstvo edino sposobna Nemčija. Njej pripada zato velika vloga, Slovenci jo pa moramo z vsemi sicer skromnimi silami podpirati, »Povsem jasno je, da bi prav tako, kakor bi morali propasti vsi drugi evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije bili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.« Te prezidentove besede so za vsakogar, kdor gleda položaj stvarno, najgloblja resnica.
Zastopniki Nemčije so že velikokrat naglasili, da želijo od. Slovencev samo to.
da  napravijo  z lastnimi  silami  red na
svojem ozemlju. To seveda ne v korist
Nemčije, temveč njih samih. Kako plemenito je to stališče, bo vsak sprevidel, če pomisli, da bi lahko zmagovita Nemčija postavila drugačne zahteve in bi se jim nedvomno nihče ne mogel uspešno zoperstaviti. Na drugI strani je zopet boj za red na slovenski zemlji boj prot boljše viškim izrodkom, ki so že neštetokrat pokazali svoje stališče do slovenskega naroda. Danes ni treba več ponavljati teh dejstev,, saj so splošno znana. Torej Nemčija želi samo, da si slovensko ljudstvo
z lastnimi silami ob njeni podpori reši obstoj. Mnogo se je v tej smeri ob požrtvovalnosti domobranstva storilo. Da bo ta po našem življenju hlepeči komunistični zmaj dokončno zlomljen, je nujno, »da se vsi, v resnici z narodom povezani elementi izobraženstva zberejo in tako skupaj s kmetom in delavcem naredijo konec izdajalskemu početju poedinih asocialnih, egoističnim častihlepnežev in matera listo v.« Mar ni ta poziv preži den ta vsem, ki ljubijo slovensko ljudstvo in mu želijo resnično dobro, več kot umesten. S popolno zavestjo zgodovinske resnice je treba reči, da ni samo umesten, temveč je tudi nujen. Kajti »to se mora zgoditi, če hočemo mali slovenski narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno katastrofo, kakor jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod v južni in srednji Ital'ji ...«
Le v zmagi Nemčije je rešitev. Le ob njej bodo Slovenci deležni blagoslova zmage. Zato pa morajo Slovenci skupno s Finci, Estonci, Letonci, Litovci, Kumu-ni, Madžari, Slovaki, Cehi, Bolgari, Srbi, Hrvati, Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji, Belgijci, Nizozemci, Danci. Norvežani, Švedi, Rusi, Ukrajinci in kavkaskim! narodi boriti se proti boljševizmu in njegovim plutokratskim zaveznikom do popolnega iztrebljenja vseh njihovih podpornikov na svojem ozemlju. Z vsemi sredstvi se morajo boriti in delati, da iztrebijo na vsem področju, kjer bivajo, najpomembnejšo in najbolj pošastno židovsko orožje, očitni in svetohlinski boljševizem, potem pa tudi njegovo zapadno zvrst — gangsterstvo.
To so v glavnem najvažnejše misli iz četrtkovega prezidentovega govora. Nedvomno pomenijo korak naprej, korak, ki je logično in stvarno povezano z včerajšnjim. Je obenem poziv in bojna napoved.
Poziv vsem poštenim Slovencem k sodelovanju za rešitev slovenskega naroda, bojna napoved pa vsem — ne samo bolj-ševiškim — destruktivnim silam, ki bi se rade okoristile s krvjo slovenskega roda.
Stranj
Finski narod strnjen za svojim vodstvi
Helsinki, 1. juL Poročevalski list >Hei-matland«, ki izhaja dvakrat na teden in ki ima jako mnogo čitatetjev, se bavi v petkovem uvodnem članku z nemško-fin-sko pogodbo.
s-Prišti smo v položaj,« pravi list, >ki sliči koncu zimske vojne, ko je bilo zlomljeno bojišče Summa. Takrat smo stali pred istim vprašanjem, boriti se naprej ali odložiti orožje in prositi sovražnika za mir. Čeprav je naša armada danes bolj sposobna kakor ob koncu zimske vojne, smo padli zaradi iziedne materialne premoči sovražnika v siičen veja k. p «-ki se je moral pokazati v vsem narodu, državno vodstvo pa se je cdločilo, da je treba borbotproti boljševikom nadaljevati. K tem dognanjem se je pridružila neniško-finska pogodba. Zanimivo se je spomniti, da je bil mož, ki je pred vsemi prevzel odgovornost in odločitev, finski državni predsednik Risto Ryti, ki je tudi ob koncu zimske vojne kot ministrski predsednik odločno vplival na takiatno odločitev. Finski narod je tudi danes pripravljen, da zaupa pravilnosti in daljnosežnosti odločitve. Finski narod stoji hrabro in odločno za svojim državnim vodstvom. On dobro ve, da je to edino pravilna pot, ki mu bo dala varnost za njegovo nadaljnje življenje.«
Finsko vojsio porošllz
Helsinki, 1. jul. Na Karelski ožini je bilo težišče sovražnikovega napada še nadalje na področju med Suomenvedenpohja. ju in Karisalmijem. Pri Tali-Ihantaii je je sovražnik, ki so ga podpirali topništvo, bojna letala in oklopniške brigade, napadel naše postojanke. V ogorčenih bojih so bili odvrnjoni poizkusi proboja; sovražnik je doživel hude izgube. V zadnjih 24 urah jo bilo na trm področju uničenih 57 sovražnikovih oklopn'kov, od teh jih je uničile letalstvo 23. Severno od Hein'okija v smeri proti bojni črti Aevraeppaeaeju in Vuok-
senu je sovražnik brezuspešno napadel s slabšimi silami.
Na Aunuški ožini je bil posebno močan sovražnikov pritisk v smeri Vitele—Raja
in na morskem področju severno od te črte. Naše čete so odbile na več mestih v ogorčenih bližinskih bojih sovražnika nazaj ter mu prizadele hude izgube. V neki gozdni bitki včeraj je bila uničena sovražnikova divizija, ki je hotela izvesti neko cbkolitveno šibanje. Pri tem je izsrubila več sto vojakov. V smeri Maaselkae je podvzel sovražnik krajevne napade posebno na področju Juustjaervi.
Finske in nemško l^.hke nomorske si!e so se zapletle v pret^1-11 noči v vzhodnem delu Finskega zaliva v bitko s sovražnikovimi torpednimi motornimi Čolni, pri čemer so potopile tri sovražnikove edinice.
Finske in nemške letalske sile so bom-bardir->lr> HOvražnOcovo t1>;-~>"-\-> okloonikov in kolone čet sevemozapadno od Talija. Finski in n^mčki lovci in korenska obramba so sestrelili 50 sovražnikovih letal, od teh 14 na Aunuški ožini.
Ncsnško-STiiske sile so obstreljevale otok Narvi
Berlin. 1. jul. Pred nekaj dnevi sd se v naraščajočem mraku približale lahke nemško-finske pomorske sile sovjetskemu otoku Narvi, v finskem zalivu. Sovražnikove baterije je nemško-finski topniški ogenj presenetil in so nemške baterije eno uro obstreljevale sovjetsko oporišče. Sovjetska posadka je že po kratkem času morala ustaviti ogenj. Gosti visoki črni oblaki so ležali nad otokom in so neprestano sledile eksplozije ena drugi. Neka sovjetska zaščitna ladja in brzi bojni čolni so poizkušali odbiti nem^ko-finski oddelek od otoka, bili so pa odbiti, pri čemer je bila zaščitna ledja zelo prizadeta Po razdejanju otoških naprav so se nemško-fin-ski čolni umaknili.
Protifašistični deželni svet
zahteva ba!pevizaci}o Hrvatske
Zagreb, 30. jun. (Po:cč;'!o dopisnika agencije DNB Heinza Gmnerta.) Tako imenovan! »protifašistični deželni svet za osvoboditev Hrvaške«, ki so ga osnovale Titove tolpe, je podal pred nedavnim svoj poltični proaram po radj-ski postaji »Svobodni Jugoslaviji« S tem programom je odpravljen tudi zadnji dvom. da že!e ti mot&ovsfai trabanti le bclj^evizacijo hrvatskega naroda. Sicer navaja točka 6, da bo dana vsem državljanom svoboda govora, časo-p >ja in zborovanj, vendar le v okviru ljudske osvoboditve,, ki jo vodijo komunisti (Titovo gibanje). V točki 7 obljubljajo svobodne volitve, toda zopet z omejitvijo, da bodo ljudje, ki delajo proti interesom narodnGOsvobo<i'lne<ja ffi-banj.i. izključeni, to se pravi, da ne bodo pripustili k volitvam nekormmisitov.
Točka 9 pa zapoveduje zasledovanje ne le vseh fašistov, temveč tudi vseh elementov, ki s fašsti s i mpa ti zi rajo. V uradnih hrvatskih krofih kažejo na to, da bo dal ta poetični pro-Cram boljševičkim mogotcem mno**o večjo oblast, kakor j'h je dula bivša jugoslovanska vlada Živkoviču ali Jeftiču. Spričo te zjave proti-fašisftičnccja deželnega sveta je naravnost ironija, če govore Američani, da je Tto borec za demokratske ideale. V ostalem jc po mnenju tukajšnjih krogov program le kos papirja in odločal bi le človek, ki bi bil komunist. Vlogo nekega Stalina v malem naj bi igral kot tajn k protifašističnega deželnega sveta za osvoboditev Hrvatske dr. Favlc  Gregorič.  eden vodilnih
osebnosti nezakonite komunistične stranke Jugoslavije,
Redil se je 1. 1892. v Hrvatskem Zagorju ter se pojavi kmalu po svetovni vojni v Sovjetski zvezi in je v Moskvi abeofviral tečaj za bolj-ševiške častnike, se udeležil na vojni akademiji predavanj o izvedbi strahovalnih akcij :n o bojih proti civ'listom ter kmalu igTal precejšnjo \lo-go ket šef jugoslovansikegi oddelka za ko-munlstično propagando v Odesi. Ko sc je vrnil v Jugoslavija je pričel z živahnim komun stičnim propagandnim delovanjem, zbiral prostovoljce za španske rdeče armejce. ponarejal potne liste in se bavil z drug;mi nečednimi stvarmi. Večkrat je bil aretiran ter ka?novan z zaporom. Ko je bila ustanovljena nezavisna država Hrvatska je izginil, končno pa se je pojavil med tolovaji.
Kmetje beže pred Titovimi tolovaji
Beograd, 1. jul. Po izpovedbah ujetih tolovajev so tolpe prepovedale kmečkemu prebivalstvu, ki je na »osvobojenem ozemlju«, da bi zapustilo svoja posestva. Ker so začeli kmetje v veliki množici zapuščati svoje domove, ki so jih tolovaji oropali, so zagrozili boljševiški komisarja, da bodo kmete postrelili in požgali domačije. Tako si hočejo zagotoviti ne le žetev, temveč tudi moško prebivalstvo, ki naj izpopolni zelo razredčene tolovajske vrste.
Boj proti Badsgliju ,
Benetke, 1. jul. Kakor poroča radio Alžir, je prosil maršal Badoglio angloameri-ške oblasti v južni Italiji, naj pod nobenim pogojem ne dopuste procesa proti Dinu Grandiju. Badoglio je posredoval zaradi te^a, ker je Grandi. ki živi sedaj na Portugalskem, grozil z razkritji o pripravah za lanski prevrat, če bi se pričel proces, kakor ga je napovedal Bonomi. Ta razkritja pa bi nedvomno Badoglia tako močno osramotila, da jih skuša na vsak način prepiečiti. Radio v Alžiru pa zlobno pripominja, da Bonomi le za'to zahteva proces proti Grandiju, da bi politično onemogočil Badoglia. Vsekakor je to značilen dcikaz o »soglasgu« politikov v južni Italiji-
BadogUjeve „p3ti44
Benetke. 1. juL Uradniki italijanskega prosvetnega ministrstva so našli v skladiščih nekega založništva v Bologni 6000 izvodov neke Badoglijeve knjige. Knjiga je bila napisana 1. 1942. in tiskana lan? meseca februarja. Ima naslov »Pot Itali.ie v Berlin« in vsebuje vrsto člankov, v katerih je BaJo^lio brezpogojno prignal fašistično in niirodno-socialistično ideologijo. Badoglio je prepovedal razpečavanje knjige, ko je pričel pripravljati di-žavni udar proti fašizmu. Najdba pa je zanimiva še posebej zaradi tega, ker je medtem napisal Badoglio neko drugo knjigo, ki ima naslov »Pot Italije k Anglosasom« in ki naj bi izšla v Židinj enih državah.
Kaj predvajajo kinematografi
Tednik: Prvenstvena nogometna tekma na berlinskem stadionu. Henriot govori tisočem francoskih delavcev. Nemški podoficir pripoveduje bodočim vojakom svoj izreden doživljaj z vzhodne fronte, kjer je
bil topniSld opazovalec. V odpočlvalifiCu tik za vzhodno fronto. Italijansko bojišče: sovražno napredovanje je vednr- boli počasno vsled nemške obrambe: ujetniki: topniška zapora. Invazijsko bojišče: prva odlikovanja; obalno topništvo obstreljuje sovražne ladje; begunci iz francoskih mest; mladi berci Hitlerjeve mladine prejmejo odlikovanja na bojišču; ujetniki: neposredno obstreljevanje ameriških tankov; uničujoč zaporni ogenj raketnih metalcev min.
Kino Sloga: »Moja hči žh1 na Dunaju«. Vesel »moserjanski«: film. vrsta nesporazumov in zamenjav. Sodelujeio: Hans Mo-ser, Dorit Krevsler, Charlott Daudert, Hans Olden, Elfriede Datzig.
Kino Matica: »Srček moj...!« Razposajena veseloigra. Nastopajo: Jchannes Rie-man, Dorit Krevsler, Ida Wust.
Kino Union: »Kmečka pravda«. Film z dramatsko vsebino po L, Ganghofferjevem
romanu »Der Ochsenkrieg«. V glavnih vlogah: Elfriede Datzig, Paul Richter, Fritz Kampers.
Kino Moste: »Violanta«. Film globoke vsebine iz planinskih krajev po E. Zahnovi noveli 2>Der Schattcn«. IgTalei: Annelies Reinhold. Richard Haussler, Hans Schlenk. — Od četrtka dalje >>šramel« s Hansom Moserjem. Faulom Horbingerjem itd.
Sprejemanje na učiteljsko šolo
Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljana sporoča, da bo v šolskem letu 1944 45 sprejetih v I. letnik tukajšnjega zavoda 40 učencev in *0 učenk. Sprejemni izpiti se bodo letos izjemno vršili že v dneh do 10. julija t. L, na kar ravnateljstvo učence in učenke, ki želijo iti na učiteljišče, še prav posebno opozarja. Prošnje, kolkovane s kolki za 6 lir, za pripustitev k sprejemnemu izpitu je treba pri ravnateljstvu, Resljeva c. 10, vložiti vsaj do 4. julija. Prošnji mora vsak priložiti: 1. rojstni in krstni list oziroma družinsko knjižico; 2. gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in spričevalo o uspešno dovršenem 4. razredu, če
so lani po končanem 3. razredu napravili nižji tečajni izpit. Meščanskošolski učenci in učenke priložijo završno spričevalo, iz katerega je razviden odličen ali prav dober uspeh; meščanskošolski učenci in učenke z dobrim uspehom se ne sprejemajo. Nadaljnja navodila bodo učenci in učenke dobili dne 5. julija na učiteljicu, kjer naj se vsi, ki bodo vložili prošnje ob pol 8. zjutraj javijo. — Ravnateljstvo.
Objava
— Združenje denarnih in zavarovalnih
zavodov sporoča, da poslujejo denarni za. vodi za stranke ob sredah od pol 10. do pol 13. ure, ob drugih delovnikih pa od pol 9. do pol 13. ure. Zavarovalni zavodi pa poslujejo za stranke ob petkih ©d pol 10. do 14. ure, ob drugih delovnikih pa od 8. do 14. ure.
Dijaški plavalni tečaj. Športni referat pokrajinske uprave objavlja, da se bo pričel počitniški plavalni tečaj za tekmovalni naraščaj za dijakinje v torek 4. t. m., za dijake pa v sredo 5. t. m. Tečajniki naj se zberejo ob 8.45 pred kopališčem Ilirije. Sprejeti bodo le oni, ki so oddali prijavnice. S seboj naj prinesejo kopalno obleko in brisačo. Pouk bo trajal po dvakrat tedensko (za dekleta ob torkih in četrtkih, za fante ob sredah in petkih) od 9. do 11. ure, na kar bo obvezen odhod iz kopališča. Ta objava velja samo za bolj izurjene plavalce, ne pa za začetnike, ki so se proglasili kot neplavalci. Začetek novega tečaja za neplavalce bo objavljen posebej.
Na mogočnem zborovanja, na katerem je Ljubljana na praznik Sv. Petra in Pavla jasno in odločno izpričala svojo zavest, je prišlo v polni meri do izraza in povdar-ka odločno protikomunistično prepričanje vseh slojev prebivalstva. Obenem je slovensko ljudstvo jasno in glasno izpovedalo, da odklanja vse tuje načrte in da se priznava k evropski kulturni zajedniei. Smernice, ki jih je ob tej priliki podal prebivalstvu Ljubljanske pokrajine prezident div. general Leon Kupnik, pa so kažipot, po katerem moramo iti vsi, da si zagotovimo v novi pravičneje urejeni Evropi tisto mesto, ki nam gre po naši številčni moči, po našem aktivnem sodelovanju v obrambi Evrope in po našem kulturnem in gospodarskem uveljavljenju.
Vojna vihra, ki se je razplamtela nad našo   celino,   se   bliža svojemu vrhuncu. Kazvoj dogodkov dokazuje, kako lažne so bile vse napovedi iz plutokratskega tabora in    komunistične   ofarske   propagande in vsakdo, ki gleda le količkaj trezno, mora sprevideti,   da   se dogodki razvijajo tako, kakor   so   to vedno predvidevali resnični branilci Evrope. Povsem upravičeno je mogel g. prezident naglasiti, da bo navzlic vsem krizam, ki jih je morda še treba pričakovati, na koncu koncev zmagala proti-boljševiška Evropa pod nemškim vodstvom. Le    naivneže   morejo   preslepiti trenutni uspehi sovražnega tabora, v katerem so se združili   židovski   plutokrati in boljševiki. Invazija, ki so jo pričeli Angloameričani na povelje Moskve, se ne razvija tako, kakor so želeli v Moskvi, Londonu in VVashing-tonu in kakor so si morda v sanjah želeli nekateri nepoboljšljivi zasiepljenci tudi pri nas. Za skromen usp^h, ki so ga doslej dosegli,   so   morali   plačati Angdoameričanl strahoviti krvni davek in če bo šlo v tem razmerju dalje, bodo napadalci na Evropo izkrvaveli prej, preden bodo zasedli tudi le majhen  košček  francoske  obale. Dogodki pa tudi dokazujejo, v kako strašni zmoti so živeli vsi tisti, ki so mislili, da bo Nemčija med dvema ognjema z vzhoda in zapada ,klonila.  Nasprotno, baš sedaj  se je izkazala vsa obrambna sila in tudi v nasprotnem taboru so morali priti do spoznanja, da Nemčija ni pred zlomom, marveč da   bo šele v odločilnem trenutku razvila vso svojo silo in moč. Novo orožje, s katerim   je sedaj nastopila Nemčija, predstavlja šele začetek vrste presenečenj, ki jih bomo še doživeli in kdor je imel priliko razgledati se le malo po Nemčiji, je videl, da   so   pripravljene še neštevilne divizije preizkušenih in najbolje opremljenih nem-
ških vojakov, ki bodo posegli v boj. kadar bo smatralo nemško vrhovno vodstvo to za potrebno.
Slovenci smo bili doslej v tem svetovno zgodovinskem spopadu Evrope z njenimi sovražniki nekako v zaledju. Neposredna vojna vihra nam je doslej še kolikor toliko prizanesla. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je naša usoda tesno povezana z usodo vse ostale Evrope in da je kar najtesnejše združena z usodo Nemčije, te kdo misli, da se more naš narod odtegniti splošnemu političnemu razvoju, je največji j utopist ali pa šovinist, ki ne upošteva stvarnih dejstev, če bi v tem gigantskom spopadu Nemčija podlegla, bi bila s tem obenem poražena vsa Evropa ter prepuščena boljševikom. Ce pa bi se Evropa boljševi-zirala, potem pač ne sme nihče misliti, da se bo boljševizem ustavil pred Ljubljano, Gorico ali Istro. V še hujši zmoti pa bi bil tisti, kdor bi mislil, da bodo Angleži in Američani ustavili ali omejili poplavo boljševizma. Prav isto, kar doživljajo sedaj v južni In srednji Italiji, bi v tem primeru doživele tudi slovenske dežele. V »osvobojenem« delu Italije se širi komunizem pod okriljem in pokroviteljstvom Angloameri-čanov. Dočim morajo angloameriški vojaki krvaveti za vsako ped zemlje, se Stalin polašča zasedenega ozemlja s svojimi političnimi agenti. Isto bi se zgodilo "tudi pri nas. V tem pogledu se ne sme pač nihče udajati kakim utvaram in praznemu upanju, češ Angloameričani bodo rešili Slovence pred boljševizmom. Saj že sedaj podpirajo Titove komunistične tolpe in pripravljajo tla, da bi v primeru zmage prepustili Slovence boljševikom. Zato bi poraz Nemčije pomenil strašno prebujenje za vso Evropo in še prav posebno za nas Slovence.
Da je boljševizacija resnični cilj tako zvanih »osvoboditeljev«, kaže tudi najnovejši trik, s katerim se komunistični tolovaji skrivajo za kralja Petra II. S to krinko skušajo preslepiti tudi meščanske sloje. Ta taktika ni nič novega in so sc je boljševiki posluževali tudi že drugod. Gotovo nihče ne verjame, da bi bil Stalin zaradi svojega trenutnega in navideznega prijateljstva s Churchillom in Roosevcltom opustil misel svetovne prekucije. Komunisti s<^ odevajo, kadar jim to kažr\ z domoljubnimi krilaticami, a v svojem bistvu ostanejo vedno le komunisti. Tudi v tej ali oni obliki obnovljena Jugoslavija, kakor si jo zamišljajo moskovski agenti, bi bila le podružnica Moskve. Kakšna bi bila v tem primeru usoda Slovencev, o tem pač ni tre-
Gleđallšhi in glasbeni teden:
Mlati! talenti stopajo na plan
Pred zaključkom gledališke sezone — Sklepne produkcije Glasbene akademije — Pestri radijski večeri
V Operi uprizarjajo po večini »Fausta« in »Manon« ter žanjejo uspeh z baletnim sporedom, katerega glavne nosilke so JL. Wisiakova, S. Japljeva ter G. Bravničar-jeva s Kiirbosom in Pogačarjem. V Drami bo v kratkem premiera »Marije stu-art«, ki menda zaključuje dramski repei-toarni spored 1943-44.
Te dni nas razveseljujejo uspehi naše mladine, ko nastopa na svojih sklepnih produkcijah. So nekateri v njenih vrstah, ki jih morebiti odnlikuje samo pridnost, zgolj tehnična izvežban>st. Toda med mladimi jih je tudi nekaj, ki se vzroenjtvjo nad povprečje izvajalne ter reproduktivne storitve. Opažaš vzgon k umetnostnimi, zrelemu, presenetljivemu. Med mladimi glasbenimi talenti, ki nas prav gotovo ne bodo razočarali, so violinistka Jelka Stair.čeva, klaviristka Ada Burgerjeva, violinist Isrcr Ozim. basist Ladko Korošec in tenorist Rudolf Francelj.
Jelka Staničeva, ki ima izvrstnega mentorja v osebi prof. Jana šlaisa, je ioživeia na torkovi produkciji Glasbene akaaemije zmagovit uspeh. Z izvajanjem Bachove Ciaccone iz IV. sonate za violinski solo. Handlove sonate v D-duru, znamenite La. lcjeve španske simfonije (I. in IV. sta\e.*), Bravničarjeve »Berceuse interrompue« ter Sarasatovih »Ciganskih napevov« je samo sebe presadila na pot, ki vodi v zrelo reproduktivno umetnost. To je pot rasti, kakovostnega, umetnostno stremijivega podajanja. Duhovno prdčrtana in tehnično dovršena intei pretacijska raven sta v njeni igri povezani v idealnem ravnovesju.
Tudi Ada Eurgerjeva opozarja nase. Njeno klavirsko podajanje kaže solidne uspehe odlične glasbene vzgoje v šoli prof. A. Trosta. Ko drsijo njeni prsti po klavirskih tipkah, čutiš, da ni to samo ročnost, spretnost, veščina, temveč da se njeno tehnično znanje poglablja z občutjem, doživetjem, ki dojema z njim tudi zahtevne klavirske skladbe. O tem smo se prepričali na petkovi šesti sklepni produkciji Drž. Glasbene akademije, ko je z zd'.avim čutom za pravilno izvajanja odlično odigrala Bachov Preludij in fugo v c-melu, J. Rav-nikovo »Večerno pesem i; ter Schumannovo Sonato op. 22; ob slednji se je izkazala njena zrela sposobnost kontrastnega poudarka posameznih stavkov.
Igor Ozim ima pesebno srečo, da mu je že v resni mladosti naklonjeno primanje
za očarljivo igro na goslih. V tem je ta izredno nadarjeni go^rn^c pre-f. L*. Pfe'fer-jeve šole pravi mali mojster. Ko ga gledaš, kake- živo., ponotranjeno igra na gosli, se poraja vtisk, ko da imaš pred sebej čudežnega otroka iz glasbenega kraljestva, ko da je ta drobni fantek zraščen s svojim ljubljenim instrumentom, ki se z njim po svoje pogovarin Toda ta govorica je za Ozimova leta nenavadno resnobna, privlačna in pričevala. Tudi I$rCT***VH pet vodi v višavja reproduktivne umetnosti.
"NT-»  ■pr^er'olikovi r>rodul*f"! r*"***»*"rw» ki jo vodita z znanjem ter izpričanim izkustvom, pa tudi z ljubeznijo ravnate!.] Mirko Polič in prof. dr. D šv?ra, sta izstopala   predvsem  L.?^1-- Kcrcšec in Ru. d?-lf Francelj. L. Korošcev Koral lahko k3r stopi med pisano đreSc^o ^Prr"3 '-o. ste« na poklicnem opernem oriru Pevec in Igralec se pr^ njem idealno dopolnjujeta.   Njegov  basovski  material   ;V bd^pot poln, sestavno oblikovan. P-rn^ se mu te meliita šola rekfr^a J   Betetta V legah se izenačuje, v vseli le^ah *e pr^ct-1"-barvit in odroeven  N'ađ*'f^w np^r^ek *e ob  nepremenjen:h   c!cssd~n;p-3   o- oiiSKu*4*5 nedvomen.
Rudolf Francelj razpolaga z vsemi predpogoji za poklicno operno sodelovanje. V njegovem liričnem tenerju se odkrivajo bogastva, ki jih lahko nudita priroda in šola. Ambicije Rudolfu Franclju tudi ne manjka. Višine mu ne delajo preglavic, le iz-čistiti jih je še treba. Tudi v igri še ni dognane izg' ajenosti. Toda opažajo se pri njem postavke, ki ne morejo *^ati nobenega dvoma glede njegovih podajalmh oblik.
Končno je omejiiti še zdravo pobudo pestrih večerov, ki naj prinašajo v naše radijsko glasbeno osredje poudarek vedrine, posrečene spojitve različnih odtenkov sodelovanja. D. M. šijanec, A. Dermelj, M. Vo. drpivec, solisti (Mlejnikova, Baukartova, Lipušček), B. Podkrajšek, F. Lipah, godbeniki in pevci komornega zbora ter kvarteta so pripravili ljubljanskemu občinstvu zelo posrečen in v težkih vojnih časih tudi potreben večer. Ob nadaljnjih podobnih večerih še kaj več. —
Akvareli dr.Hiavatvja
Znani ljubljanski zobozdravnik dr. R. Hlavaty, ki, kakor znano, poleg svojega poklica tudi z uspehom akvarelira, je postavil na ogled v izložbe Kosovega salona v prehodu nebotičnika 26 svojih akvarelov, samih novejših del, v glavnem ljubljanskih in dalmatinskih motivov.
Razstava obsega štiri motive »Ljubljanica«, tri »Trnovo«, tri »Fužinec, »Zvezdo«, »Prešernovo ulico«, rštepanjo vas«, tri trnovske in štiri moščanske motive, sedem dalmatinskih motivov, »Zimo«, »Trobenti-ce« in »Vrt«. Vsi akvareli presenečajo s svojo svežino, dognanostjo in samoniklost-jo.
Tudi s svojo sedanjo razstavo je dr. Hla— vatv dokazal   nesporen upodabljalski dar, znanje in posrečeno izbiro motivov. Prav tako tudi lep napredek.    Njegovi uspeli akvareli, ki so takoj vzbudili živo zanimanje med upodabljajočo umetnost in zlasti j pri nas tako zapostavljeno akvarelno tehniko ljubečim občinstvom, bodo na ogled ! le dober teden. Zato opozarjamo ljubitelje ' lepe umetnosti, naj pohite z ogledom razstavljenih podob. Hlavatvjeva razstava bo nedvomno nov korak k afirmaciji akvarel-ne tehnike pri nas.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek 3. jutfja: Zaprto. Torek  4. julija ob 17.30: Marija Stuart. Premiera. Red Prvi.
OPERA Ponedeljek 3. julija: Zaprte. Torek 4. julija ob 18.: Fau**t. Red B.
Oildaifiiška skupina Jadransko Primorje
R A O ! O LJUBLJANA
PONEDELJEK, 3. J1X1J A
7.00 7.10 Poročila v nemščini 7.10—9.00 Jutranji pozdrav, vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini 9.00—9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.30 Opoldanski koncert 12.30 do 12.15 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12.45—14.00 Mali orkester vodi A. Dermelj 14 00—14.10 Poročila v nemščini 14.10- 15.00 Vsakemu nekaj 17.CO 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00 Pihano polje, daj ži-d?n? volje* IS. 15 -19.00 šegave besede. Lipah Fr.: Ljubljanske slike 19.00 -19 SO Srame! i štirje fantje« 19.30- 19.45 Poročila v slovenSčlnl 19 4^ 20.00 Aktualno pre-(ftVPTfe fnr^rrc.^ ?0 00 -20 15 Poročila v r?_^,;n! r>fi t* o-i Olfsba veHkih Fkla-catel:'2v (plošče) 21.15—22.00 Spomini 22.00
ba ve« izgubljati besed. O tem dovolj jasno priča Dolenjska.
Danes je slehernemu človeku v Evropi jasno, da obstoja le ena pot. Ce ne zmaga Nemčija, bo zmagala samo Moskva. Anglija prav gotovo ne. Anglija bo na bodoči mirovni konferenci igrala enako vlogo, kakor jo je na prejšnji igrala Italija, kjer jo bosta Amerika in Sovjetska zveza enostavno pregazili.
Vse to pač dovolj jasno kaže, da obstoja za nas Slovence, kakor je to poudaril tudi gf. prezident Rupnik, le ena pot. pot naj-tesnejseg*1 sodelovanja z Nemčijo v okviru nove Evrope. Ni pa dovolj, da se tejra samo zavedamo in to naglašamo, marveč je nujno potrebno, da v tem smislu tudi delamo. Predvsem se moramo zavedati, da usoda nikomur ničesar ne more podariti, marveč da si je treba vsako stvar priboriti s trdim delom in žrtvami. Tudi ideja nove Evrope more postati za nas Slovence stvarnost lo tedaj, če bomo sledili vzgledu dragih evropskih narodov in s svoje straid doprinesli vse, kar je v naših močeh, da se enkrat za vselej odstrani iz Evrope bolj^ \ Utka nevarnost in zagotovi dokončna zmajra evropskega tabora pod vodstvom velike Nemčije. Jasno jo. da bo v novi Evropi ii;ral Vlogo samo oni, če tudi mali narod, ki bo resnično sodeloval, ne pa tisti, ki stoje danes ob strani. Vsak narod bo lahko ob svojem času predložil račun samo po s\ a-jem delu in deležu sodelovanja ter dobil temu primerno mesto. Nova Evropa bo Evropa resničnega sodelovanja in v njej no bo prostora za ozkosrčni Šovinizem. Zavedati se moramo, da je doba tako zvanih malih držav minila in da bodo imeli v bodočem svetu vodečo besedo samo veliki in močni narodi. S tem pa ni rečeno, da bodo mali narodi enostavno potisnjen] ob straa. Tudi oni bodo lahko živeli svoj 1 laitau življenje, toda morajo se že sedaj podrediti evropski skupnosti. Tudi Slovenci zar: M i tega ne smemo gledati na razvoj dogodkov in svetovnih dogajanj zgolj iz krajevnega vidika, marveč z evropskega obzorja. Potrebno jt\ da se tudi v tem po^lodn i;ivf-damo svojega stvarnega položaja ter da se ne udajamo praznim utvaram, kj bi nam prinesle pozneje le bridko razočaranje.
■tealnost razvoja ir« dogodkov torej aam«, po sebi Slovencem nujno narekuje, ds strnemo vse svoje tvarne in duhovne sile ob strani Nemčije in da po svojih najboljših močeh pripomoremo k rešitvi evropsko celine in si s tem zagotovimo v novi Evropi oni prostor, ki nam gre po našem delu in našem prispevku za preporod Evropo.
Nedeljska kronika
Ljubljana. 2. julija
Največji domači dogodek preteklega tedna — velika narodna manifestacija na Kongresnem trgu — ima še nenehno živ odmev po Ljubljani. Dnevniki so prinesli izčrpna poročila. Natisnjena beseda, zlasti podprta s sliko, ima še bolj živ dokumentarni pomen kakor izgovorjena, 'j na filmskem platnu so so že takr>i drugi dan pojavile prav uspele sfUb , ki so prikazale gledalcem veličino te manifestacije v polnem obsegu in v značilnih podrobnostih, tako, kakor posamezni udeleženec tega sam ni mogel zajeti.
Mladina, ki je na dan zborovanja tako živahno manifestirala po ljubljanskih ulicah, je dan nato zapustila šolske zavode in se spet vesela razšla na počitnice. Šolski uspehi so bili v splošnem prav zadovoljivi. Tudi mi žeMmo mladim, da bi lepo izkoristila letošnje počitnice in so jeseni čila in bodra vrnila v šole.
Močno nevihto smo imel na večer pred praznikom, da enake letos še ni bilo, čeprav smo doslej imeli že dosti ploh. V nekaj minutah se je zlilo nad 25 mm vode, tu in tam je padala tudi redka drobna toča, hujše škode pa k sreči ni bilo. Na praznik zarana se je pa vreme zvedriij. V petek proti večeru se je po hudi sopa-rici obetala nova nevihta, toda noč na soboto je spet pregnala soparico in zdaj imamo znosno in več ali manj sončno vreme.
Ob lepih sobotah je na ljubljanskem trgu prav živahno. Včeraj je ljubljanski trg bil še posebno razgiban, je pa tudi nudil dosti obilja z naših vrtov. Solate je poljubno na izbiro, graha, pese, pa tudi nove poslastice v obliki lenih cvetac in sočnih buč. Cene novo dozorelim pridelkom kaj pa niso baš nizke, toda kakor rečeno, izbira je zadostna za tiste, ki zmorejo   Borovnice  gredo  nadalje  v denar.
Koncertna in gledališka sezona je z nastopom poletja dosegla svoj višek. Zvrstile so se izvrstno uspele produkcije našega glasbenega, pevskega in gledališKega naraščaja. Imeli smo pisan večer radijskih sodelavcev, ki so bo na splošno željo ponoviL V gledališču pa prihajajo na oder še nove premiere. Čeprav je kdaj pa kdaj zvečer soparno, so gledališča in kinematografi še vedno  prav  dobro obiskani.
Ena izmed najlepših manifestacij n upodabljajoče umetnosti se je z današnjo nedeljo zaključila. Sternenova razstava portretov, ki je zadnje tedne stalno privabljala častilce zrele umetnosti mojstra Sternena, je bila za zaključek deležna še prav posebno lepega obiska. Vsekakor je
v polni meri dosegla dvojni namen. Učvrstila je Sternenovo umetnost med širšimi
sloji občinstva, po razstavi j a lče vem plemenitem namenu pa je prinesla prav lep prispevek za Socialno pomoč.
FetrJlej za obrtniKc
Obrtniki, kj pre emajo pri Gospodarskem pckraj'nskem svetu bone za petrolej kot pomožno srefstvo brez posebne pismene proš.:je na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca julija dvigniti bone po strokah in imensk h začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji. A—O 1. julija, P—2 3. julija, slikarji in pleskarji 4. jul., urarji. torbami in knj govezi 5. jul., meha« niki 6. jul., kleparji in ključavničarji 7. julija, elektrotehniki in steklarji 8. julija. — Upravičenci se opozarjajo, da dobo bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne boio mogli upoštevati.
Redna dodelitev bencina za mesec juPj bo šele naknadno, ko bedo na razpolago potrebne kol*č/r«e.
do 22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—23.00 Glasba za lahko noč 23.00 -24.00 Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Stev. 27
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, S. julija 1944
Stran 3
obnovo človeka
Vsaka vojna zapusti težke gmotne in duhovne razvaline. V še posebni meri ve-Ua to za državljansko vojno. Kedrui vo.jna se vodi po nekih pravilih in omejitvah, revolucijo pa vodijo samovolja, strast 'n sovraštvo. V revolucijah se sprcste vsi živai>ki nagoni, ki jih je organizirana družba uspešno brzdala. Navad;.o voditelji družabnih prevratov na teh nagonih naravnost grade svojo stavbo ali jih vs-aj trpe. Osendmvski piše: »K Leninu je pristopil Lunačarskij, sklenil se mu je na uho in zcšcpctal: /Tovari! Prolctariat dela naselje, uničuje neprecenljive zaklade umetnosti...* Lenin je dvignil glavo in gledal na vzradoščene, rdeee. divje, brezmuelne obraze ljudi, ki so stali v množici. .Danes je njihov liani' je odvrnil mirno. Za enkrat jim je vse dovoljeno... lal.šna je njih velja..., takšno željo in zahtevo imajo ...«
Poleg «t rasnega uničenja gmotnih dobnn bo zapustila sedanja vojna, ki je prepletena z mnogimi strastnimi prevratnimi pojavi, še mnogo huje riuhmn? in mora ne razvaline. Kako mnogo je danes ljudi, ki sovraž jo in kako malo jih je, ki ljubijo. Koliko jih je. ki so umorili človeka, feo-seda. prijatelja in celo sorodnika, koilko ljudH je, ki so r. »a'1. delali nasilje in klevetali: Kuiiko jih je, ki več let niso nič
de'ali, ki so se potikali samo po hostah, ki so samo uničevan' in iz^ilje vuii! Kdaj se bodo ti ljudje zopet oprjeli poštenega in resnega dela. ki so ga porabili, ker so zapeljani živeli v utvari, da jim &a sploh ne bo treba '.t. opravljati, da so določeni za brezdelne položaje? Kol ko mladih deklet je za stranpoti Veliko       ^irct, ki
so pit;:.: v iie same sebi in za katerih vzgojo se že več let nihče ne zanima. Tudi mi bomo i mol i »brezpri zvrne«. Koliko j h je, ki so kradli ljudem denar s črnim odc-rušuom. zlorabljajoč njih st sko! Koliko jih je. k. so pokazal) svo;n neznačajnost, slabosi in breznačelnost! l)<d;a preizkušnje je na^.lu slabiče, jan upog-bala in lomila hrbtenice. Oportunisti so danes preklinja i, k r so včeraj molili, izdajali, na kar so prisegali. Premnogi -so bili kakor trsi'ike v viharju, ki jih je nagibal v tisto *mer, mor je potegnil. Za redne razmere »trdiri značaji«, so se iz strahu in računarstva omajali in zrušili drug za drugim. Poznamo jih, ki bo uravnavali svoje pre-pričanje in čustvovanje po vremenskem kazalcu, po Iđlometrib ruskega napredovanja ali nazadovanja in po takih ali dru-gačnib izjavah v spodnjem domu angleške .i parlamenta. Bili so med temi »visoki ljudje na »položajih«, gospodarstveniki, vz^c iiteljr. javni in zasebni uradniki. Ob teh bi dni h figrurah. brez načel in možat osti, spomnili filma, ki je prikazoval njim podobnega slabiča, katerega je zajela revolucija v velemestu. V zalegi je Imel čepice in znake vseh borečih se skupin, ki jib je menjal, kakor je ukazoval trenutni i B li so tragikomični prizori.
Na sovražne tabore so razbiti celi nali, sprte so občine, vasi m celo družine. Hude in dolgotrajne bodo posledice. Težko si prt ( imo,  kako  in kdaj se bodo
vrnile strpnost, sprava in mir med ljudi, v nj*ih osnovne celice in v ljudska predstavništva. Zdi sc nam, da bomo prej in lažje pozidali porušene in požgane vasi, kulturne in gospodarske ustanove in naprave, m- t ve. ceste in železnice, kakor pa •  krvava znamenja bratomorne
borbe, izruvali mržnjo iz glav in src, zasuii prepade ter obnovili strpnost, spoštovanje, zaupanje in ljubezen med ljudmi. Ljudje so postali pobesneli fanatiki, saj so jih zadnja leta učili le sovraštva in maščevalnosti.
Kadar goverimo o potrebi obnove, le preveč mislimo samo na gmotno obnovo in mnogo premalo na obnovo človeka, ki bo ^z te vojne in z njo povezanih anarhitnh pojavov izšel tudi kot duševna in moralna razvalina. Iz sedanje vojne ne bodo prišli samo telesni pohabljenci, marveč tudi duševni in moralni poškodovane), ki bodo potrebov; duševne in nravne opore. Tudi te in slasti te bo treba zdraviti in jim omogočiti po\ratek v družbo z vzgojo in širokogrudno moralno amnestijo. Spričo tega nam mso potrebni samo načrti za materialno obnovo, marveč tudi za preporod duha in srca. To je naloga naših vzgojnih čuuteljev, v kolikor so ostali trdni v tem viharju: univerze, učiteljišč in vseh drugih šol, poboljševalnie, radia, časopisja, piv »tel je v in založb, umetnikov, cerkve in vseh kulturnih organizacij. Potrebne nam bodo zlasti poliklinike za higijeno duše. Pri tem mislimo na obnovo vsega naroda, na staro in mlado, na može in žene. Tega obnovitvenega dela si ne zamišljamo kot neke štirinajstdnevne duhovne vaje ali vzgojne tečaje, marveč ket dolgoletno, načrtno in vztrajno delo po določenih moralnih, nacionalnih in socialnih vzgojnih smernicah. Potrebne nam oodo petletke za obnovo človeka.
Nesmiselno je pričakovati ozdravljenje sedanjih razmer samo od materialne obnove ali preosnove gospodarskega reda. Vzporedno z materialno obnovo mora iti moralna in duhovna. Rešitve ne more prinesti samo sprememba sistema, ker so nosilci in izvajalci vsakega sistema le ljudje sami. Človek je in ostane osrednji problem, zato povdarjamo zlasti tudi potrebo po preobrazbi človeka, nravi, poj-H20V, nazorov. Sistem sicer lahko mnogo pomaga, mnogo obvaruje, prepreči krivice, izrodke in zlorabe, poveča nadzorstvo nad javnim in zasebnim življenjem In uveljavi odgovornost, vendar je vsak sistem na slabih nogah, če ne sloni na dobrem človeku. Dober sistem v rekah slabega človeka je gotovo manj uspešen kot slabši sstem v rokah dobrega čleveka. Sicer pa je sistem zaradi sistema nesmisel. Sistemi so zato, da služijo človeku, zato morajo biti zgrajeni na veri v človeka. Brez dobrega človeka je nesmiselno vsako prizadevanje za boljši red in boljše življenje.
Poznamo ljudi, ki so teoretično komunisti, a praktično kapitalisti in poznamo ljudi, ki so teoretično kapitalisti, a praktično secialni. Ni vsak kapitalist nujno asocialen in ni vsakdo, ki se priznava h komunizmu, nujno sodalen. Ne vodi vsakega kapitalista sla za dobičkom In ne vsakega komunista sla za pravičnostjo in enakostjo. So kapitalisti, ki žive skremno in celo asketsko in so komunisti, ki žive buržujsko. Ta paradoks je posebno pogost v današnjih časih. S tem ne želimo reči, da ideologija in sistem nista važna — nasprotno, sta zelo važna — marveč hočemo le podčrtati, kako mnogo zavisi od poštenosti in značajnosti človeka. Za zboljšanje
ŽID JE, BGLJŠEVIKI IN TOLOVAJI
zločinska trojica za uničenje Evrope
Iz področij, ki so jih znova zasedle azi-
iatske boljševiške mn~>:icc?. prihajajo zadnje mesece obupni klici in prav gotovo ni nobene kultu:ne dežele na svetu, ki je ne bi ti klici groze globoko pretresli, izzvali globokega ogorčenja ali vsaj zaskrbljenosti glede nadaljnjega razvoja. Zlasti neposredno prizadeti in ogrrženi narodi so prišli do spoznanja, da so tisoči žrtev, ki so izkrvaveli v krvavih krempljih Moskve, le drobec tega. kar pripravljata židovstvo ln boljševizem vsemu svetu. Če se jima posreči, da premagata odpor in neomejeno zagosp-daritJ. Vse. kar je do te vojne izvedel svet o grozodejstvih moskovskih mogotcev, je stvarnost še v mnogo večji m*»-ri potrdila in zasenčila vse. ker si je povprečen Evropec predstavljal o boljševt-gkera režimu Sele osebni dc.fik z azijatskf-
mi tolpami na vzhodni fronti je splavil na dan vso čisto resnico in omorročil evropskim narodom vpogled v ene strašne razmero, k- j h je dotlej zakrivala koprena n^nrodorne tajne.
V času. ko se je strmeči Evropi odkril pravi cbraz boljševizma, se je svet šele prav zavedel  cdobokecra pomena  besed, ki
jih je zapisal vodja nemSkegfa naroda Adclf Kit'o- v svoji knjljri »Meiri K3inpf : Ce bo zmagal 2id s pomočjo marksistične veroizpovedi nad narodi sveta, potem bo , njegova krona mrtvaški venec človeštva in p"tem bo nas planet kakor pred milijoni l*n zon^t jadral po vsemirju brez slehernega živeera bitja. Zato mislim, da ravnam po nameri vsemogočnega Stvarnika, kajti ko so borim proti Zidu. se borim za besedo'božjo!*- Te besede se zde danes naravnost preroške, saj so bile zapisane v slutnji bližajočega se spopada Kako jan-no je tu zanopadeno jedro vsega zla. ki danes žge in mesari vse narode svetR. v eni sami besedi: Žid! lina Ehrenbursr, eden najvplivnejših židovskih sovjetskih propagandistov. je v svoji knjigi »Trst D. E. likvidira Evrono - te besede nemške-<ra Fuhreria še podkrepil, ko je zapisal: če spremenimo Evropo v puščavo, bo to lc delo visokega človečanstva. Tri sto milijonov ljudi bo potem poslednjič odmolilo svoj - Oče naš.. .€ Nato bomo mi odkrili Evropo. Naselili jo bomo s svoiimi kolo-pa če treba s takimi iz Afrike...« Ali pa v poglavju Smrtna obsodba za Berlint: Nemčiia ie končno veljavno prenehala obstojati. Izmed njenih 55 mili i. prebivalcev jih ie komaj 100 000 ostalo živih. Od Rena do Odre je nastala puščava, v kateri blodijo roparske tolpe.« Z be-s.tialnim užitkom se tu pridiga razdejanie. ki bi pomenilo ne samo pogin enega naroda ali samo Evrope, marveč zaton kulture in živlienja vsega kontinenta, če bi se res posrečilo ustvariti boljševiško državo z židovskim pečatem.
Žid je že zelo zgodaj spoznal, da je za njegovo zaželjeno carstvo vzhod najbolj ugoden, ker je postal zaradi grehov svojih gospodarjev najbolj zrel za zmotne boljševiške nauke. Od Židov ustvarjena je danes Sovjetska zveza od Židov vlada na in Zidje so absolutni gospodarji ogromnega področja, iz katereea hočejo graditi svoje svetovno carstvo. Vse. kar se je v tej državi groznega zgodilo ali je bilo po naročilu boljše viške vlade izvršeno v tujih državah, je bilo delo Židov. Za ustvaritev te države je moralo dati svoje življenje 21 milijonov ljudi, ki so pomrli ali od roke židovskih rabljev ali pa zaradi umetno po-
vzročene lakote. Toda to so samo številke
židovsko-boljševiških strahot do pričetka sedanje vojne. Ce so te številke zamogle pretiesti celo zločinsko naravo Churchilla, potem vedo tudi V svetu sovražnikov, da bijemo boj. ki ni bil v zgodovini vseh vojn nikdar pravičnejši in upravičenejši.
Prišel je čas. ko so nemške divizije na vsakem koraku po obzirnem svojetskem področju razkrivala nove tajne, odpirale vrata sveta, kj je bil dvajset let hermetično zaprt. Kamor koli je šel pogled, vsepovsod je lazkrival strahotno sfingo brezsrčne stepe, povsod se je razkrivala beda. ki je klicala po usmiljenju, beda, za čije obtežujeeo   masko  se   je    skrival demon
zločinskih nakan. Kajti kakor je židovski strup mskesra vojaka spreminjal v sovjetsko zver, tako je bila z nivelizacijo slehernega posameznika v kali umorjena duša tepra naroda, ki je postal množica brez
lastne volje, ki ie tudi hekatombe krvi. dnevno žrtvovan? po brutalnem boliševi-škem vojnem vodstvu, sprejemala docela ravnodušno, židovsko-sadistični fanatizem, ki so ga morali ti ljudje prenašati dve desetletji, je postal polagoma tudi v njih samih
druga narava, tako da je Žid končno dosegel do'sro zaželjeno brezkompromisno ak-tivizaciio množic, ki jih je nameraval Izrabiti kot pokorno orodje za idejo svetovne revolucije. Iz tega spoznanja prihaja tudi razumevanje za iztrebljenje milijonov in milijonov ljudi v tem infernalnem carstvu mržnje, za vse neznanske krvave navale proti vzhodni obrambni črti in končno za  nečloveške  grozote,  ki   jih počenjajo
boljševiki v zopet osvojenih pokrajinah in njim poslušni tolovaji v zaledju.
Iz te nepregledne množice najbolj krvavih slik se oblikuje obraz sovjetske države, ki mora zbujati strah in grozo tudi pri
onih. ki so se na življenje in smrt zapisali boljševizmu. Toda nemogoče je v kratkih besedah tudi le približno cčrtati strašno krivdo židovsko-boljševiških rabeljskih hlapcev in strahotni poležaj narodov pod boljševiško knuto. čc pa so zavezniki na zapadu kljub vsemu temu vendarle izdali Evropo in jo izročili v podjarmljenje boljševizmu, potem se sami po sebi podajeta v tem svetovno-zgodovinskem spopadu, ki ga preživljamo, le dve brezkompromisni možnosti: Ali zmaga Nemčija s svojimi evropskimi zaver.n:ki in s tem zagotovi nadaljnji obstoj Evrope in njene tisočletna
kulture, ali pa bo vse človeštvo obsojeno v pogin in prepuščeno tistemu barbarstvu.
ki ima svojo domovino v sovjetski državi.
Vprašanje rešitve evropskih držav in s tem rešitve Evrope same je po besedah
Fiihrerja le vprašanje, ki ga bodo končno rešili edino le narodnosocialistični nemški
narod ln njegova oborožena sila ter njuni zavezniki. To trdno piepričanje. ki so ;ra ob tretji obletnici spopada z boljševiki jasno in glasno izrazili vsi evropsko misleči narodi, od na skrajnem severu Ogrožene Finske do Egejskega morja, je izpričalo
vsemu svetu, da je Evropa prisegla večno sovraštvo ne samo boljševizmu, marveč da bo ob'ačunala tudi z onimi, ki so se zvezali s tem najbolj krvoločnim sovražnikom človeštva. V evropskem taboru je sila srca.  moč  orožja  in  genialno vodstvo, ki
se je ob navalu na vzhoflu izkazalo še vselej nadmočno in združena Evropa z Nemčijo na čelu je tudi močna dovolj, da obrani Evropo pred usodo vzhoda, potapljajo-
čegra se v krvi in terorju. In napočil no dan. ko se bodo zlomile tudi vse te v svoji duši oledenele množice in z njimi bo padel Žid, kajti padel bo takoj, ko ne bo več za njim ljudskih množic.
USA — džungla ptotofcrac'
Ena izmed posebno značilnih lastnosti ameriškega ljudstva je njegova, že kar prislovična lahkovernost. Kdo še ni čul o vseh mogočih mazačih in goljufih, ki izvabljajo Američanom letno težke milijone dolarjev z najrazličnejšimi mažami in tinkturami za vse mogoče bolezni. O njih in njim sličnih so se prilično razpisali ameriški književniki in jih predstavili tudi evropski javnosti, ki je imela posla s slični-mi junaki, katerih nasledniki si danes razbijajo svoja kamuflirane glave po bunkar-jih Atlantskega zidu. Sicer pa jc iz kroga teh mazačev izšel tudi praoče današnjih nekronanih kraljev Zedinjenih držav — Rockefellerjev, stari Rockefeller. ki je pričel svojo milijardersko življenjsko pot kot sejmski prodajalec kolomaza in petroleja, ki ju je priporočal in prodajal trdokornim ameriškim farmarjem kot vesoljni lek za vse že znane in še dotlej neznane bolezni. Koliko je zalegla ta univerzalna maža, nam Rockefellerjevi življenjepise! ne vedo povedati, pač pa to. da si je z izkupičkom kupil prvo malo rafinerijo nafte, ki je postala temelj današnje vsemogočne ^Standard Oil Companije«.
Ameriški propagandisti, ki masirajo že cele mesece živce Evropcev preko dne in pozno v noč v vseh mogočih jezikih in po vseh valovnih dolžinah, sodijo, da so njihovi evropski poslušalci vsaj tako lahkoverni, kakor ameriški, če ne še bolj. Zato jim   propovedujejo   neprestano   o svetlih
Vzgledu® del©
esl&cra za presk?b$ povratnikov in pribežnikov
Kmalu po 8. septembru v pretekli jeseni je začelo število brezdomcev, beguncev, pribežnikov, povratnikov iz internacije in konfinacije in drugih prizadet:h po vojnih dc<godk:h silno naraščati.
število izpuščenih iz internacijskih taboreč in konfinacije in vračaječih se proti domu je bilo z vsak;m dnem večje- Vsakdo je skušal priti po najbližji poti in čimprej domov, kjer se mu je zdelo najvarnejše.
Mnog-o od teh jih je prišlo samo do Ljubljane. Zaradi raznih ovir n'So mogli naprej in ostali so brez sredstev na cesti.
Skoro istočasno se je udri tek beguncev pred partizani z Dolenjske in Notranjske. Umikali m bežali so v Ljubljano m v druge od partizanov neogrožene" kraje. Prihajali so tisočeri z golim življenjem ali z malo cukco prreostalega bornega premoženja.
Kdor je imel znance ali prijatelje se je zatekel k njim. Večina pa je b la takih, ki so se znašli na cesti in niso vedeli ne kcd ne kam, niso vedeli, kje bodo zvečer spali in kje in kdaj bodo jedli.
Tedaj so se razgibala vsa dobrodelna društva in socialne ustanove, ustanavljale so se nove ustanove m skušale zajeziti bedo in stisko, ki je grozila tisočerim.
Med takimi ustanovami, ki so nastale preko noči, je bil tudi Odbor za preskrbo povratnikov in pribežmkcv. Ustanovil se je kmalu po 8. septembru iz zastopnikov že obstoječih dobrodelnih društev in ustar.ov. Oč'bor si je nadel nalogo preskrbeti beguncem, pribežn kom in povratnikom najnujnejše, to je streho nad glavo in hrano. Pod predsedstvom takratnega predsednika pokrajinskega podpornega zavoda je zbral denarna in stvarna sredstva, organiziral prehrano in oskrbel stanovanjske prostore. Preko 4900 oseb je bilo do danes deležnih te oskrbe bodisi v stanovanju, bodisi v hrani ali oboje. Nekateri so uživali to oskrbo le nekaj dni, drugi pa po več mesecev.
Vsak dan so prihajali novi begunci, od-hajali pa oni, ki so se vračali domov ali si drugače pomagal7', da niso b:li več potrebni podpore. Preko 200.000 dneva in obrokov hrane (zajtrk, kosilo, večerja) se je razdelilo od tedaj do danes. Hrana za oskrbovance se kuha v ljudski kuhinji, v Delavskem domu, v javni kuhinji Delavske zbornice, v Zelezn'čarski menzi in v Marijinem domu. Odbor je nabavil za oskrbo-
sedanjih razmer je zato potrebno dvoje: reforma sistema in reforlma človeka. Pripravljajmo zato načrte za materialne, duhovne in moralne petletke. —ej
vance seveda tudi vse posebne dodatke, ki jih je ob raznih prilikah delil Prevod.
Najtežje je bilo v zimsk:h mesecih s stanovanjem. Odbor je za sio uredil ka s pomočjo drugih dobrodelnih ustanov opremil šolo na Ledini, vadnico na učiteljišču in Sernecevo v lo v Peruškovi ulici.
V teh stanovanjih je prostora za zasilno bivanje za okrog 4S0 ljudi. Vse ie vedno polno.
V marcu je prevzela upravo Zimska pomoč s pesebnim eksekutivnim odborom. Ta se trudi, da bi zboljšal stanovanjske razmere In prehrano. Stanovanja se prenavljajo, belijo in na novo opremljajo. Skušajo se z najmanjšmi sredstvi urediti za silo udobna stanovanja.
Poleg hrane in stanovanja so oskrbovanci deležni tudi zdravniške pomoči. Za to skrbi pestaja Rdečega križa z ambu'anto na Le-ini. V šolj na Ledini sta 2 sobi za lažje bok-.e. za težje bclne pa je Rdeči krž uredil svojo bolnico, ki ima 45 postelj in so skoro vedno zasedene.
Povprečno dnevno število oskrbovancev je okrog 800. Največje je bilo v mesecu marcu, kc je znašalo 1350. Trenutno ima odbor v oskrbi 726 eskrbrvancev, 490 oskrbovancev je na hrani in stanovanju, 196 jih je samo na hrani ic 40 samo na stanovanju.
On; oskrbovane, k: so dalje ča^a v Ljubljani in so za delo sp:sobni, so po večini že dobili delo in od svojega oohodka prispevajo za vzdrževanje, tako da sami plačujejo hrano. *
Med oskrbovanci so moški in ženske, mladi :'n stari — vseh starosti — od dojenčka do 70 lelnega starčka. Tudi po narodnosti so oskrbovanci kaj pisana družba. Največ je Slovencev in sic^r okreg 540, med temi je 62 žensk. Črnogorcev je 127," med njiiui 8 žensk, 45 je Srbov, med njimi 6 žensk, nadalje je še 6 Hrvatov in 2 Hrvatic1, 7 Grkov in 1 Poljak. Tujerodci so po večini bivši interniranci, ki čakajo v Ljubljani, da bi potovali preti domu.
Iz gornj h štev:lk je razvidno le delo odbora, ki ga je storil za beguir.ee, pribežnike in povratnike, ki so se zatekli v Ljubljano. Odbor pa se s svx>jirn delom ni cmejil samo na Ljubljano, ampak se je brigal tudi za t;ste brezdomce, ki »o se znašli v podobni stiski po deželi.
V zvezi z oskrbo beguncev nastajajo vedno novi problemi, kakor zaposlitev beguncev, skrb za begunske otrolLe in mladoletnike itd. Tudi v tej smeri se odbor vsestransko prizadeva, da bi lajšal gorje in kar se da olajšal usodo nesrečnih beguncev.
vzorih ameriške demokracije kot o vesoljnem leku zoper vse bolezni in težave starega sveta, osobito pa naše celine. Ti možje, ki tako vneto priporočajo zaostalim Ev-ropcem svoje svetle demokratske vzore, pa pozabljajo, da je tudi povprečni evropski človek dosti bolje poučen o pravem stanju prilik v Zedinjenih državah, kakor pa marsikateri za to posebej dobro plačani ameriški strokovnjak o razmerah v Evropi.
Tako vemo mi, da sodelujejo v Zedinjenih državah vse vlade že od pamtiveka kir najtesneje z zasebnim velekapitalom. Ta povezanost je tako zaupna in globoka, da že skoraj ni več mogoče ločiti politike vlad Zedinjenih držav od politike plutokratskih družin. Sodelovanje med vladami in plutokracijo je organiziral na čisto poslovnih temeljih pred dobrimi 50 leti izredni komisar starega Johna D. Rockefellerja, Mar-cus Alfonzo Hanna. Pred nastopom Hanne so posegale plutokratske porodice v državne posle vsaka na svoj račun in za svoje osebne cilje. Hanna pa je organiziral posebno skupno organizacijo vseh najuglednejših in najbogatejših plutokratskih družin in koncernov. S pomočjo te vrhunske organizacije je postal vpliv zasebnega ve-lekapitala na vlade Zedinjenih držav tako velik, da so postale po nastopu predsedni-kovanja Warena Hardinga leta 1921. čisto navadne dekle plutokracije, pripravljene ubogati na vsak mig. Glavno orožje te vrhunske organizacije ameriških velekapita-lističnih plutokratov so sloviti ameriški milijonski volilni fondi, s katerimi financirajo tako demokratsko kakor republikansko stranko pri vseh mogočih volitvah. Po višini vsot. ki so namenjene pri posameznih volitvah za podporo eni ali drugi stranki, je mogoče s skoraj stoodstotno gotovostjo že v naprej napovedati, katera bo izšla kot zmagovalka iz volilne borbe. Vse to zakulisno mešetarstvo pa je previdno zastrto z bleščečimi krilaticami o polni demokraciji in neomejenem Izživljanju svobodne volje in odločevanja ameriškega ljudstva.
Po uradno ugotovljenih podatkih so vplačali ameriški plutokrati od leta 1S60. do 1P36. v skupni fond samo za financiranje predsedniških volitev 106 milijonov dolarjev. Od tega so prejeli republikanci za svoj prezidentski volilni fond 77.5 milijona dolarjev, demokrati pa ostalih 28 5 milijona. Nujna posledica tega je bila. da so bili izvoljeni za predsednika Zedinjenih držav skoraj vedno pristaši republik, stranke.
Za zasluge, ki si jih je stekel Marcus Hanna za blagajne ameriških plutokratov, so ga ti poslali v senat. Pri tem je užival še prav posebno podporo Rockefellerjeve družine. Izvoljen je bil namreč za senatorja v državi Ohio. kjer imaj* Rockefeller ji večjo oblast, kakor so jo imeli monarhi v Evropi pred francosko revolucijo. V senat-skem verifikacijskem odboru je poskušalo nekaj senatorjev izpodbijati Hannovo izvolitev. Sklicevali so se na obširno z dokazi podprto gradivo o nezaslišani volilni korupciji. Bilo pa je vse bob ob steno. Zaman so predložili s prisego potrjeno izjavo nekega volilea. da je prejel za svoj glas, ki ga je oddal za Hanno, 1750 dolarjev. S prav takim uspehom se je končala pritožba proti izvolitvi senatorja H. Pavneja, ki je plačal svojim volilcem  na  roko 65.000 dolarjev.
Voditelj republikancev v senatu je bil nekaj desetletij sloviti Alderich, ki je preživel kot senator kar sedem predsednikov Zedinjenih držav. V politiko si je utrl pot, ko je omožil svojo hčer z najmlajšim Rok-kefelierjem. Ko je postal senator, je imel okoli 50.000 dolarjev premoženja. Po tridesetih letih senatorstva je zapustil svojim dedičem čistih 12 milijonov dolarjev. Pol milijoria dolarjev je zaslužil samo pri vza-konjenju gradnje Panamskega prekopa, ki je v osemdesetih letih preteklega stoletja povzročila največji korupcijski škandal v Franciji. Takrat je ustanovil v Parizu graditelj Sueškega prekopa, inž. Lesseps, delniško družbo ki ie hotela prekopati po njegovih načrtih ožino med Atlantskim in Tihim oceanom. Vsa stvar pa ni bila nikoli resno mišljena in se je končala z ogromnim polomom, pri katerem je bilo hudo oškodovanih na desettisoče francoskih državljanov, ki so nalagali svoje prihranke v razne špekulacijske papirje. Pozneje je pokupil ničvredne delnice propadle »Panamske družbe« za nekaj sto tisoč frankov Philippe Bunan Varilla, ravnatelj znanega pariškega jutranjika »Matina«. Mož pa se je bavil bolj z borznimi špekulacijami, kakor z novinarstvom in imel zaradi tega že tudi opravka s pariško policijo. Ko je Bu-
nan Varilla zvedel, da pripravlja ameriško ministrstvo vojne mornar'ee načrte za gradnjo prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom preko države Nirarngue, je najel znanega ne\vyorškega odvetnika \Villi-ama Cromvvella. ki je imel zelo dobre zveze s senatorjema Alderichom in Hnnnom. Obema je izročil za republikanaki volilni fond 65.000 dolarjev in dosegel, da je senat zavrgel načrt gradnje prekopa preko nikaraške ožine in sprejel načrt la gradnjo Panamskega prekopa. Z:ikon je bil Izglasovan 28. junija 1902 z dodatkom, di izplačajo Zedinjene države stari Ltessepaovf Panamski kanalski družbi, to jo Bunan Varilli. 40 milijonov dolarjev odškodnina za pridobljene pravice in fea Izvršena zemeljska dela. Denar je nil izpia« an Vnrillt preko J. P. Morganove banke, ki je v sporazumu z njim pobasala levji de! v svojo blagajno. Po tajnem sporazumu med ameriškim ministrstvom vojne mornarice in Varillom je bil ta obvezan na račun izplačane mu milijonsko odškodnino HnaneiraU
revolucijo v Panami proti Oolun biji, ki je vladala dotlej nad ozemljem, preko katerega so mislili Američani napraviti prekop. Varilla je sprejeto obvezo vestno izvršil in že 5. julija 1903 napovedal dan protiko-lumbijske revolucije v Panami, ki se j- pričela šele 3. novembra.
O vseh teh nečednih poslih je bilo <^.o?rti pisanja po francoskih in angleških Listih, tako da sta bili končno Imenovani dve preiskovalni komisiji. Ugotovili pa sta samo,
da živ krst ne ve, kdo je prav za prav dvignil 40 milijonov dolarjev odškodnine aa
Lessepsovo družbo. Nada'!-1 sta ie ug vili, da sta Udeležena pri  novi ameriški i Panamski kanalski druž.'-i- J. P.  Morg m s 15 milijoni in odvetnik Cronmell s 5 milijoni dolarjev.
Vso zadevo je končno Iznesel pred ameriško javnost dnevnik >Worl<3c. Z
ga je prezident Teodor Roosvelt, ki je bil kot bivši mornariški minister osebno ?
ten v zadevo, dvakrat tožil odgovornega urednika. Pri prvi tožbi je sodni lc oprostil odgovornega urednika z utemeljitvijo, rt. d a je okoli Panamskega kanala in z njitn zvezanih poslov mnogo nerazčiščenih zadeve. Drugo tožbo je odbil vrhovni zvezni sodnik Hughes z utemeljitvijo, da je predsednik Roosevelt s tožbo prostituiral svojo n Njegovo sodbo je potrdilo tudi najvi- i % sodišče 3. januarja 1911. Panamski Skandal je bil prehud celo za sličn hudo otopele ameriške sodnike. Ta razsodba je zlomila vrnt tudi odvetniku d \vellu, ki je bil tik pred imenovanjem za vrhovnega državnega pravdnika Ztedtnjenih držav.
Na vzhodni fronti se je pritisk sovjet kef ofenzive, ki se je pričela 22. junija, povečal, tako da je s tem   podan nedvoumen
odgovor na vfsnašanje, ali so sovjeti pr teli svojo že dolgo pričakovano poletno ofenzivo. Ni bila nobena tajnost, da so to eti že mesece in mesece čakali na trenutek, ko bodo Anglonmcrič-mi pričeli svo:o v M »-skvi zapoved-mo inv.izi'jsko ofenzivo. Razume se samo po sebi, da Je nemško . vodstvo vse to upoštevalo in pripravio vse potrebno, ta ko na vojaškem kakor na političnem področju.
Sovjetska ofenziva se je razširila na ves srednji odsek vzhodne fronte in je I tko zavzela zopet važnejše mesto v vrsti vojnih
dogajanj. Boji na zapadnem invazij k cm področju so sicer srditi, ne morejo se pa primerjati s spopadom na vzhodu n ti po velikosti vojnega pod.očja, niti po številu oboroženih sil, ki sodelujejo v b njih ni vzhodu. Isto velja tudi za italijansko fronto, kjer so prav za prav le b >h z n m-škimi zaščitnicami. Na vzhod i fronti se bije bitka na več sto kiicr.. ::ov dolgi fionti in so pri tem udeleženi i večji oddelki vojska kaikoi- pa je na kate;i koli drugi fronti sploh možno.
Najnovejša bitka na vzhodu se niti po svoji zasnovi, niti po svoji izvedbi no razlikuje cd dosedanjih sovjetsk • n i.'. Na prinaša nikaklh novih straitežk h poj ledov, marveč se vodi v bistvu kot kim i izrazitimi točkami izveden a front !m bitka, pri kateri naj bi o.l!x la predv ~m množica uporabljen h sovjet-i ih i Id I v. Nasproti tej sovjetski možestvenj si «te-giji se poslužuje nemško vojno v 1 tvo taktike krajevnih sunkov, s katerimi je čestekrat v okviru strateških možnosti z zelo neznatnimi silami uničilo \ -zivne skupine sovražnika. Tudi to">:rnl gro predvsem za to, da se v preizkui i elastični obrambi zajamejo sovražne msK 1 i So bile že dolgo nadzorovano in napadane. Pri tem igra tudi vreme važna vlogo. Sedanja letna doba je za nemi', i način bojevanja bolj primerna kakor pa zimska doba. Verjetno Je. da bo sovražnik poskušal svoje operacije zavleči vse tja do pozne jeseni. Računati pa je s tem, da bo .»popad na vzhodni fronti v letošnjem poletju dosegel vrhunec. Zato govore izredno obsežne sovjetske priprave.
Sprememba razporeda p?o$h komunističnih predavanj
V razporedbi protikomunističr.ih pred rivan j za obrtnotrgovsko stroko, je odrejena sprememba, katero naj upoštevajo vsi tisti obrati, ki so se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vse te obrate bodo od ponedeljka 3. julija dalje predavanja po naslednjem redu:
Obrati z zač- črko C — ponedeljek — Kino Sloga; obrati z zač. črko C — ponedeljek — Delavska zbornica; obrati z zač. črko I — torek — Delavska zborn cn; obrati z zač. črko J — torek — Kino Sloga; Obrati z zač, črko O — četrtek — Kino Sloga; obrati z zač. črko V, W, Y — sobota — Kino Sloga. Vedno ob 11- uri dopoldne.
Za vse ostale ostane razpored nespremenjen. Vljudno prosimo obiskovalce, da se predpisanega reda točno drže.
Propagandni oddelek Pokrajinske   uprave  v Ljubljani.
Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zaščito treba razumeti kot tovariško obrambo proti skopni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec.
Raivej vn jnera letalstva
Prvič je bilo letalo nn:ra&je \o ~ vsfae namene leta l^t3 v balUsrrk vofn; — Skromni
P3»5ct!d vcjxega letalstva v r*?vi svetovni vojri — 9mmšmmm je leta%t>yj f*3©feKiKritc5i
v Kro^eraera vciskovanju
Letalo je najzmč Inej^ in najbrž najodlrći'-nej-e orožje našega časa. Leta Is: v0 je sad sodobne tehnike: raz%- lo sc je izredne naglo Ob začetku prve svetovne vojne n: imelo letalstvo še skoraj neheneca pomena m še n so mogli oceniti nje^evc-oa bodočesa razvoja Prvi pr k-tični polet z letalom se jc r°^rečil šele septembra 1905 Vendar je letalo nr>=;ta!.-> med prs o Svetino vojno, z'a-ti v zadnjh letih, že pomembno orožje.
Prva žrtev Jefplstva v
1/ /e< d.v n- voincoa letalstva je znano, da So prvi un^rabil: letalo v vojne namene Srb' leta 1913 pri oble^nju Skadra Prva srbsk* letalska cfkadra pod poveljstvom majorja .M;-letića je ime'a tri letala različnih tipov in je štela 33 mož; med moštvom sta bila dva R-isa in trije Francoz". Prvi je žrtvoval življenje v službi \ojnc^a letalstva p:!ot Mihailo Petrovič; med opazovalnim po'ctcm je nadel :z lcta'a in se raztreščil na pesku Drinjače.
Najprej opazovalni poleti...
V začetku so letala uporabijai; za opazovalne polete nad sovražnikovim ozemljem. Prvo leto svetovne vojne so melc vej u ječe sc države žc letalstvo, ki ;e bilo pa še v začetnem razvoju ter ni, imelo večjega pomena. Vendar so kmalu sprevideli, kako izrednega pomena je lahko letalstvo za opazovanje soa ražn:&o\ ih postojank in zaledja. Tedaj je bilo na vsem svetu šele nekaj sto vojnih let:! in vse letalsko moštvo na .^vetu bi lahke, prišlo pod streho ene same vojasbJce. Vojno letalstvo so tedaj u:   rahljali le za obveščevalno sužbo.
...potem bombardiranja
Sčasoma so pa začeli uporabi jati letala rudi za bombardiranja, kj pa niso bila posebno j ^Kaza'c se je. Ca učinkovita. S poleti nad eovražnlm ozemljem so skušali prestrašiti sovražnika, niso ra mogli povzročiti pomembnejše škode. V zadetku so bili letalci pri opazovalnih poletih oboroženi samo z rc\o'vtrji ali karabinkami, ?cle pozneje so dobila letala mitraljeze. Med svetovno vej-no so bili najbolj bombardirani iz zraka angleški kraji. Vsa ta bombardiranja pa niso zahtevala n:t toliko človečkih žrtev k?.fcor sedaj ene f^mo. Tako je biTo v Angliji med prvo
svetovno vojno pobitih 557 in ranjen h 2058 ljudi. Mnogo manj žrtev letalskih nanadov je balo v drugih državah.
rabljenih ''olike Ieta; kakor ob zasedbi Nzo-zems'ce v tej vojn t n v vel rs i bitk v Flandriji Pa laici, k* so ih začeli v tei vojn 'menovat' tud: »letalsko pehote« s... na^Io odloči*, izid bitk ni Nizozemskem V nekaj dneh v bla zavzeta Njvražn: letališča prcb;ta fronta m dc organ z^ran-". sovražno zaledje Sele tedsj s*> se začele k^n^er-.ativcem v drugih državah cd pirati oči Dotlej Sq še vedno mislili, da v vojni lahko ,.dl:ča le močna mornarica ;p v drug' vrsti topništvo s pehoto Ko je bil- prebta francosiba fronta So franer^/^i penerab obimno proširi naj i:m daio č;m več letal Tc<la b;lo Te r.rcnozno.
Prvi, ki je oravilno ocenil oomen
vr;n°rf? letalstva
Kako je večina ljudi kratkovci. .h se ie ;z-kaza'o tud med prvo svetovno vojno V nobenem voinem :tabu nis^. pravilno ocenili pomena vOTicsa 1et"1stva Ta'\' so rtartjandke vo-'arV:e cH'as*; zc]r, obv>?alf nedi°c'H;n rano* t trmastega ^rti'erii^ket?i r^k^-rvka naćen'k: m'anskc diviz'ic Grafa Dueta Duet ie neprestano bcmhardir.-l vcjarkc oblast1 & .spomenica mi n organizacij- letalstvi za vePko ofenzivo. Xje-^ov: naer*i so se zdeli fantastični in n'ftčc ni jema' re^o Duet se ie obrni' celo na m:n:.-trstvo in c-gorl-en je potožil: »Zd: se mi. da vrhovno poveljstvo in ministrstvo nista jasno spoznala zn :čaja sedanje vojne.« Vo;no pcvc'jstvo je zaradi žaljive spcTremcc no ta-vilo polkovn ka Dueta pred vojno sod;Sče. Decembra 1916 so 2a obsodil; na leto dn- ječe.
Spomnili so se preroka
Zarad; porazov leta 1917 je prš'^ do j-pre-memb v italijanskem vojnem pove7j>tv-u. Novi ljudje so sc spomnili nolkovn'lc' Dueta, kajti ie bi pravi prerok, saj je I napovedal miio^c stvari. Zdaj so Dueta začeli ceniti :n njegovi načrij se jim n «=o zdeli več fan4?stični. Prišel je na če'o Osrednjega ravnat. Ij-tva letals<tva in s:cer leta 1918. Po končani vojnr pa je Duet zapvstil vcia'kr? službo in začel izdajati list »II devere« Višje vojno sedi če je medtem izvedlo revizijo njesover-a procesa Duct je bil rehabilH ran in leta 1921 je napredoval v generala.
vplivalo na cr.rem mb   značaja vojne tud; na morju in  na suhem. N";v.  o .I;čn' č'nitcb jc tgž'c lettlptva. ki nfc.ladujc vik ^rrr^sr.«
Duetova roki7 'r^
Ductova dok.nna. ki nam ie T^-^ala n »\ cm iasna v tej volu je v «1 rvneni znže-^a tako: >Kdina na'r<*o let'!m<e vo;ne ;e obvad-^nic zračnega pro tera ( bv!a'!anie zraka pc-meni. da lahko preprečimo scvr zn'ku letenje ter uč:r-)kovito uporabo 'et3lst\-a, medtem ko sam: !^hko svr.Sovino r'ovemo po zračnem prostran-
stvu. Da bi obvladali zračni prostor, je treba, *ia uničimo sovražnikova letala, m s'cer v kra-i h, kjer jih izoelujeji>. dalje na oporiščih 'n na letališčih. Ko dosežemo premoč v zraku jc -eba uporabiti letaiMvo za napade na sovra/ i fcovem  ozemlju, rj-i b   zlomili sovr žniko-v 'Materialni jn moralni odper. Uresničenje te za-tnieii zahteva samostojno letal«ko voj*Aco - šrv vilnimi borim- lc*a!i in s crmernim številom . pozova nTh letal   Za čim večjo moč letal: ke \o-jnc jc treba upoiabiti vsi sred rva, k jih irržava 'ahko nudi. Noben i letalo vojnega le-'alstva ne simc K*" urorab'ic:-..: za p->.trans-e wmcne. na primer za pomožno lvralst\o. k: .e priključeno voski na srthirm in mom rici I.etabka vojska mora b:t   -"r*[pravljena  da nastop   v  \"sci svoji  s'i. č rn Sc  začne vojna Napai'af' mora začeti n'-jb'li rmljlve sovraž-Mk'^ve objekte in hrom- nai njegovo letalstvo.«
To teoriio .--o pa v nrK^er'h dr/avah r.^z-•meli ."ele dovoli dc^bro ko je b la žc uresničena pri nas/profniku. Po/ck sedanje voine je najbolj jasno pv fcazi, da ie letalstvo odlrč len činitelj v moderni vojni.
Varajmo lepote Tivolija In F^žsiika
Pri največiem napadu J2 sodelovalo le 43 letal
Letnlstvo je začelo dobivati večj^ pomen v ra'.Injcni letu prve svetovne vojne K1"' o-, :^r> • se pa tedanje letal 'ko vojevanje n kakor r more primerjali s sedanjim. Tako je znaro. je pri največjem letalskem, naradu v prvi svetovni vojni, in sicer maja 1°18. sodc'ovalo 43 letal Letalska industrija je bila Je zelo slabo razvita -n letalo je b:io nepopolno, t ko da še n: bilo mogoče izdelovanje \ seriiah. Tedaj so »bombn k;«. letala za bombardiranje — ko so bila na višku razvoja — letela šele s hitrostjo 160km na uro,. Najhitrejša 1nv<^<a letsla so dosegla hitrost 2<K>km na uro. Letalstvo jc med svetovno vojno zahtevalo* sorazmerno mnoigo žrtev med vojnim: letalci
Različno ocenjevanje letalstva
Celo v začetku sc Janje vojne so v nekaterih drža\ah podcenjevali letalstvo in sodili, da je lc o le pomožno orožje. zla-4j za opazovalne pok-te. ter naj bi le podpiralo deovanje .Hiho-zcmneiia vojaštva in mornarice. Toda v dru-e:h državah, predvsem v Nemčiji in Italiji, so takoj spoznali, da je letalo najboljše stvd»ibno orožje ter da ima letalstvo največji pomen V tehničn h vojn h. Pred scJanjo vojno je v Francij: in Angliji prevlada'o naziranje kon-servativcc\. (J vojnem ktabrvu >o odločal' politik: in ne tehniki in vojaki strr^kovniaki Zato jc »zavezniško« letalstvo zelo zaostalo, kar je pripomogo, da sc jc Francija zrušila t. ko naj; Nemško letals-tvo jc prineslo bi-skovite zmage tudi na Nizozcm kem "n v Belgiji. Nikdar v zgodovini ni bilo doMcj Še upo-
rLuki prve svetovne vc^ne
Ime general.'. Dueta j« rtr.ftal^ kmalu znano tucli v drugih d-žavah. Toda nie y>\ ih idej niše povsod sprejeli re~tk>: mno^o bo razpravljali o njih in številni nasprotnik: sr> rniii, da j f.o ne^'mi.'.e'nc in r-1   nevsn^*;. Duet je v svo-| jem ^fisu >»Obvia .'anjc zraka« opozoril na ra-| uke svetovne voinc in je med drugam zaos 1: »Zn- '"al ;e tint:. »k  fe mu je posrečilo zlom:ti p.-    'V: !n m:-teri.^lni o Ipor nasnr^^ika. Pri-| bodaji vo**W bo izčrpala \ra srcds'Mi naroda. ! Zma'i i bo na~od. ki bo prv: zlcnnil materialni . in mora"n   o-dpor p^-protnf^a. Činitelji, ki so j dalj sveto-.ni  vojni značaj na suhem rn na 1 morji?   so cs*al: nespremenjeni, zato sunemo } r.kicp ti. di v tem pogledu tudi ne bo prišlo i do sprememb v prihodnji vojni. Toda, če se I ni mr
Do*»ti je bilo že r s nega o razkošnih cvetnih preprogah t volskm nasadov in prav take o b!agt>deTncm miru i" posebno vabljivem čaru j rožni-k'b g< zdov Pa vseeno me s:li. da sc i tudi iaz ko* sta'n šetalcc oglasim k besed . i To mi narekuicj različn občutki s kater mi i se pogo to vračam s sprehod:
V pričetku svojih poti sem bi prijetno pre i senečen — kar \erjeti n:sem mogel resnic; — iskal sem in  .skal opozoriln:h desk z napisi: I »Meščani, čuvajt   gozd in cvetlične nasade!« '. Zadovoljen sem bil z ugotovitvijo da sem izsledi le eno ali dve tak; deski in bil sem po-; mirjen v nadi. da jih občinstvo ne potrebuje ; več  Toda ljudje, ki stopajo na steze T'volij i i in  Rožnika  z  vso pebožnostjo, pa na žalost pridejo prekmalu do žalostnega spoznanja, ki jih zapeče n zaboli v dno duše.
Redke sc napiscie deske z opozorilom, še manj pa je toplega, čustvenega razumevanja v srcih raznih poedincev. ki vdirajo v kraje mru in lepote z vso prešernostjo. nadutostjo in objestnostjo. Nikjer izraza hvaležnost; za vse ponujeno' n dajano! Žalostni so pogledi na za- j vrženo uvele cvetje, pohojene cvetove, polom- j Ijene cvetoče veje. steze ponesnižene   kako ; grdo je vse izmalčeno in zlasti nizkotno skru-njeno vr-e ono, kar iščemo na teh poteh. Tako | bogata je bližnja okolica mesta — morali bi biti ponosni na vse to — morali bi znat; ceniti, še posebno pa v teh dneh.
Čutim potrebo, da te spomnim — dragi seta ?ec. če nimaš obzira dc opojno dišeče zemlje, polne vse lepote, ga imej vsaj do sočloveka, ki se peha sred. vsega tega nizkotnega življenja in mu jc ž vljenje mučno in nevzdržno v d!my in prahu mesta in se mu zahoče cvetn-h poljan, tivolskih preprog, miru in hla-du rožniških gozdov — .'n je usmeril korak tu sem, da se umakne vsemu hudemu in mere-čemu.
Bodi obziren do mnogih ljudi, ki v teh dneh
hod*j4
/.cd'jo po teh poteh. Mnog, jih je, k; ^čm iz liubezn  in vere v lepoto, še ve: pa :lh jc. k-terim je ta pot — beg pred vsem ža-;«:?tn'm teh dno   To so oni. k-   j:m mračno
zdu"iL> in nizKOtno pehanje in p"et arjanje preseda in isčejc dur — izhoda — roti k miru. M.ncu in svobod-, saboče se jim len te. da tam dobe nove močne vere v leno življenje Zatečejo se v go^d. tam iščejo prervjtreb-nega m ru  da iih reš; pieobrctneiijenih m
n f.krb — da se tam vsaj za čas <jr>rnste in črpajo moči m sile ki so potrebne, da premoste vse grenko teh dni in d~h? p-m^vno \~cto. da je žrte^- vredno življenje!
Draf ^eta^ec — če '-"češ feh vrednot T', pri-vo:e' j:h tudi drugim sotrpinom teh dni! Kir želiš sebi — prrvoMČi polne mero tudi drugemu, ki je teca potreben in zna to ceniti pra\ tako kot t 'am ali pa še mnotr bolj. Če ti ie le mogoče, jim nudi pr like, da tam v samoti in ob permi prebu »ajočega se življenja najdejo vere. da je življenje vedno lepo in moči. di premoste \fe težave in v-c hudo. kar 'Lana^nji in rMršnji č-an od n iih zahtevata, in zroapaio n«d vpsm i.u'im Nikar ne stopaj P"> • ej pot prešerno in rbjestno bodi čfcrofrjen1 r-ris'i'hni pt čjemu '?tju — prisluhni svatb- rn življenju — pri lahni rst". pa ti bo lažje. Sre čuieš vesele obraze — kater h s>t-rbi sc o^^a^e oVugje — razvedre tud: tebe — tokrat se tud: ti rc": moreče macke dana^ni^h oni Prazn'čn > razpo'c^enje. k kl;je vse ok-^lj tebe. dvigne rudj teb? da ne kloniš in ne obupuješ, okolica po'n? r-^sti te zdram* iz otopelosti, mračno ti. d vemo v  in   gTc'n h  — moreč ih   rr'"'i.  In ko
tako roma: po cvehvh :n tnahovin cfih stezah, ti dir'a splava v vrtove lepote, da t; nrtranj; st prekipeva v pesmi "n prešenr sr^^čeno^Tf. Tisto opojno n.ismcjano rosno cvetje in blagi slovljena tišina g<zda dvigneta vs k: gar. pa čeprav ga morata d->Hgn ti iz najgloblje hninc — »amo- prisluhniti ie treba in erArat doživeti lepoto. 2orO.
Zgadovina plsaJstega stroja
Kdo ne pozna pisalnega stroja? še pred vojno so v vseh državnih in zasebnih uradih škripala peresa, le pri večjih podjetjih
spremenilo n c posebnega na suhem in na j in važnejših  oblastvih  si  slišal klepetati vrju. sc  je zgodilo nekaj v zraku, kar bo j pisalni stroj. Med prvo svetovno vojno se ^bh■ ' Je ^a pripomoček silno razširil in po vojni
Dš^ra knjiga
za mesec junij
ki je pravkar izšla, prinaša izpod peresa znanega danskega pesnika JENSA PETRA JACOBSETVA   zanimiv  zgodovinski roman
MARIJA GRUBBEJEVA
Naročniki DK naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na dom, se bo tudi junijski roman začel takoj dostavljati. Ne-naročniki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 lir za broširani in 35 lir za vezani izvod na boljšem papirju.
je ta pripomoček sitno razširil m po voji tudi pri nas tako udomačil, da je malo količkaj boljših podjetij in uradov, ki ga ne bi imeli. V naprednih deželah je pisalni stroj samo ob sebi umeven predmet, kakor n. pr. ura. Kakor nihče ne razmišlja nad uro, o nje izvoru in mehanizmu, tako tudi zgodovine pisalnega stroja skoraj nihče ne pozna.
Celo trije izumitelji in konstrukterji prvega uporabljivega pisalnega stroja Karlos Glidden, tiskar Samuel W. Soule in Chri-stopher Lotham Sholes — piše Frank In-gham — se niso zavedali pomena, ki ga utegne imeti iznajdba za civilizirano človeštvo. Izmed omenjenih treh mož je dal Glidden vzpodbudo, medtem ko je bil pravi izumitelj Sholes. Tej trojici se je pridružil mehanik Schwalbach, ki je izdelal po izumiteljevi h navodilih prvi mehanizem. V jeseni 1, 1867. je bil dovršen prvi model, ki je očitoval še razne pomanjkljivosti in bil izdelan zelo surovo, kakor je že navada pri
prvih izumih. Izumitelji so poslali prvi model Jamesu Densmoreju, ki je bil tiskar po poklicu in ga je izum takoj zainteresiral. Ogledal si je stroj in opazil nel^.aterj vrzeli. Lieta 1868. je vstopil na Boulejevo mesto v skromno družbo, ki si je zastavila nalogo, da ta izum upelje in vnovči. Idealist Sholes in Densmore, mož dejanj, sta se iepo izpopolnjevala; časnikarja Clephane in We!ler pa sta zastavila pero, da izum popularizirata. Ko so bila tla pripravljena, se je kmalu našla tudi tvrdka, ki je prevzela izdelovanje na veliko. Dne 1. marca 1873. je bila sklenjena pogodba med izumitelji in tvrdko Remington v Mahavvktatu (Ilion Gorge). V jeseni istega leta jih ie bilo že dokaj na trgu. Izprva so imeli ljudje predsodke, kakor jih imajo nasproti slehernemu izumu, počasi se je pisalni stroj uvajal in s prakso vred izpopolnjeval.
Danes je pisalni stroj zelo izpopolnjena, gladko delujoča naprava. Izdelujejo ga po različmh modelih in v razni velikosti. Obstoji stremljenje po pisalnem stroju. Id bi izvrševal mimo pisarniških del tudi računarska dela in knjigovodstvo. Računski stroji so že dolgo na trgu in se vedno bolj izpopolnjujejo, tako da smo prav blizu pi-
Menade in m:naiSe
(Tiskarski Parat.)
V članka •Belokranjske Kretnice«, priobčo-
nem v »Slovenskem Nanulu« P>. jur :' "a 5i stran . poplavi v stavku »Grke m o n a d e razkosajo in raztržejo ie!ena — —« besedo m c n a d e v m e n a d c. .^rat kot mitološko b'tje se j" vtaknil v mit logijo! Stavec (ne r vem d ''rt da nj Prmoree!) si ;e pač mislil: O -ar jc raonade! V tem pomenu pozna to besed' i t r ž a :- k i italijanski dialekt Zanimivo jc. da ;<? dmgi Hanjaneld dialekti n maj o razen morda beneškega Beseda namreč ni italijanska ampak — španska in so jo Spanci pr nesli na Apeninski polotok. Špansko tnona f. »opica, pijanost« in od tod ;pan*ko nionada t. ■kičeno&t, smešno vedenje, opxje pci-t« Psovka mon i k bila torej prvotno naperjena na vinjenega opitcita človeka (pipTar la mena »d< b:t: or> COt, opiti BOm) in monadc so bile smešnostj :n neumnos-t*. ki j:h počenja pijan človek, ki je v tem stanju r*p"c'^ podoben Ker jc m&nada prešla, žal. tudi
v tr/a'.k > slovensko govorico, i to omenim, da beseda n i i+a'ijan^ka. ampak španska, Prist-n ltali;an jc ne rabi ampftk namesto nie sci-munito in sc:munitart«jine »opičen. (opičj i) ne-tuonost<fl
Grške m C nade seveda nimajo nieesar epraviti s španrfvimi mt.nadami. ampak so to dekl rc. ki so slavile Dioniza-B.'ha. torej hali a n t k c
N'o. nj h divje orgije sx> bile vendarle po-dobne mon a dam. k:. jih uganjajo pijanci, in je njih vedenje morale pv. tati pozneje smCbaio ker so sc \edlc kakor pijane (od krvi iib:te ž vali) in na pol noTe v svoji verski za-neelenosti. Obsedenost tega plesa o* mojstrsko . -<■■:■] Merežkovskij v romanu »Tut-Enh-A m o n na K r e t':«. kjer imenuje men dc t i j a d c. Ker pa je bog, ki ec javlja svojim vernicam menadam-t^jadani -bahantinjam tod] bet« pijanosti be^> opojne pijače, ki je v začetku topla kri raztrgane žrtve in nazadnje vino. so tud: norosti, ki 90 jih deklice počele, izvirale prav iz pijanosti, in so torej — monadc!
Etimologija »menade« je neznana. Mogoče pa je slovenski tiskar, ki škrat, imenu i''0 me-nado — mon.ido. sprožil v p r a " p nje jezikovne paralele med P i r c n e j -sk i m pol o tok o m in Kreto ker tu in tam so menade uganjale a v O j € m o n a d e. A. I 'olhar.
salnemu stroju z avtomatičnim knjigovodstvom.
Vzj^oredno s tem gre smer izpopolnjevanja k majhnemu lahkemu stroju, ki ga lahko vzanieš na potovanje. T:iki stroji Imenovani >portabIe.<. so se ž« lokaj razširili, vendar pa skuhaj«, tovarne še bolj zmanjšati težo. Druga smer teži k smotru, ki ni nič manj važen: doseči skuša, da bi t okli pisalni stroji brez vsakršnega t, lasu. Znano je, da klepetanje tipk zelo moti duševno delo pri stroju, ker nima dobrega vpliva niti na telo človeka, ki mora veliko tipkati. Tudi ta smoter je v glavnem dosežen: stroji te vrste ^o že na trgu.
Nadaljni napredek je iznajdba pisalnega stroja, ki deluje z elektriko. Na takem stroju se stroj'episka kaj malo »itru'li. j m-dostuje lahen dotik tipke, »la se aparat «Lga-ne. Z električnim mehanizmom se lahko izvrši dvakrat toliko dela kot prej. napor pa jc znatno manjši.
Ce smo že pri zgodovin] pisalnega strofa, ne smemo pozabiti revnega tesarja Petra Mitterhoferja iz Pertschinsi pri Merami, ki je izumil 1. 1867. poacben tip pisalnega stroja, ne da bi vedel, da je . il medtem v Ameriki že izdelan prvi znatno boljši model. Kakor pri telefonu in nekaterih drugih izumih, se je tudi tu j^okazal Čuden pojav, da se je več izumite1 i »v na raznih koncih sveta trudilo za enak smoter, ne da bi za« to vedeli. Mitterhoferjev izum je milostno kupil avstrijski cesar, vendar pa na tr^ ni prišel, ker so ga prehiteli ameriški stroji. Njegov izumitelj je umrl reven in pozabljen v svoji južno tirolski vasi.
PREPROSTO
Nekoč je Adelo Sandrockovo, pokojno filmsko igralko, vprašala neka tovar.šica:
»Povejte mi, prosim, kako se je treba našminkati za staro damo?«
Sandrockova jo je premerila od nog do glave in ji odgovorila:
»Samo puder si izmijie iz obraza, draga moja, to bo zadostovalo!«
Peter Rcsegger:
petih let
Vel je bil nehal, čil veter je stresal « kapije raz drevesa. Zvečer sem šel še na sprehod vzdolž Trabacha. kjer stoje dvestoletno in tristoletne kmetiške hiše. Grajene so iz lesa in imn;o še zvenčeče, trde stene, medtem ko začenja b'ižnja letovi-ščarska hišica, postavljena v prejšnjem desetletju, že trohneti. Tudi ta d:čna »vila« bi rada zbujala videz starosti in si je celo dala les rdeče prevleči. Toda to ni barva stoletnih kmetiških hiš. zarjavelih od sonca; že zdaleč se vidi. da je vse umetno, nnrejeno. Toda mojo pozornost | je zbudil predvsem rdečeličen, čokat dečko kakih petih let, ki sem ga nenadno opazil ne na cesti ali dvorišču, marveč na vrhu strme, škodlaste strehe, odet s samo hodno srajco in platnenimi hlačicami. Secieč kakor na konju, posezajoc z rokami predse, držeč se latev, se je pomikal po slemenu strehe naprej, in prišedši do pročelja, lahno zopet nazaj in nekajkrat je vzkliknil: »Hi, Zelenko!« Hiša je bila njegov konjiček.
Mene je prizor prestrašil, da so se mi tresle noge. Odkod deček na strašno streho? Ljudje so delali na travniku in niso videli, v kakšni nevarnosti je otrok. Hotel sem mu s« zakliicati: Pazi! Pazi! Bal sem se pa. da bi ga prav s tem klicem prestrašil in zvrtoglavil. Jezdil je ravnodušno sem in tja in vpil z jasnim glas»-kom: Hi. Zelenko!
Šel sem okoli hiše in zagledal dolgo lest vo, naslonjeno na vrtni atrani, sega-jočo do spodnjega roba strehe. Odtod je ležala na strehi požarna lestva, ki je držala do slemena, vendar ni bila podaljšek spodnje lestve, ležala je bolj na desno in jo je bilo mogoče doseči le preko nekaterih strmih strešnih desak. Pa se je moral le tod po vzpeti.
Ko je bil malic na strehi, klopotajoči v i.  dcjshal, ko je bil tudi pročelno g.avico pornajal, aii trdno sloji, je dvignil
eno nogo čez sleme in se začel spuščati po požarni lestvi s hrbtom proti strehi. TrenuTek je drčal, zakaj deske so bile polzke, klinev lestve s-e je pa krčevi'o oprijel, r.7? ič je ravnal teli opr:zno, da sem mu stooraj zaupal Spuščajoč se ie jel na glas šteti kline: »Ena — dve — tli —
stili — pet — šes — osem — dvarais«. No. če b: bil kl;ne tako preskakoval, kakor je števila, bi mu bila huda predla. Končno je bil na spodnjem robu strehe. Tu je, leže E na hrbtu in držeč se z rokami lestve, začel brcati preko roba v zrak — iz samega veselja. In jaz sem na trdnih tleh stokal od strahu. Tedaj me ie bil nenadoma zagledal in je ostrmel. Popolnoma je utihnil in zrl nepremično doLi. Zaklical sem mu, naj le tako sedi in skušal premakniti spodnjo lestvo, da bi se priklenila požarni. Ko je deček opazil to namero, se je hitro obrnil in odple-za! hlastno in spretno kot mačka.
Nisem vedel, kaj bi, in sem hotel sklicati ljudi s travnika. Ob lesi je stala košara, to sem privlekel in izpraznil na kamen pod kapom, kamor bo otrok vsekakor padel. Deček je čepel spet na slemenu in nezaupno opazoval moje počen;a-nje. Potem je obrnil svetlo okroglo glavico na drugo stran strehe, kjer ni bilo lestve. Zdelo se je skoraj, da hoče tam poskusiti.
S travnika je prišel star kmet in mi zaklical: *Kaj pa delate tukaj? Fant se vendar boji!«
»Toda za Boga, saj je tudi skrajna nevarnost. Kako mu morete-dovoliti, da leze tu gori?«
»Pha!« se je zasmejal stari. »Da bo padel, se naj boji! Ta bi bila lepa! Kdaj se naj pr. človek plezanja nauči, če ne takrat, ko ie okreten in pritlikav?«
»Toda bore otrok!« sem dejal razsrjen. »Kako pač more otrok poznati ugodnosti in nevarnosti in s pravo previdnostjo ravnati?«
»Da bi videli paglavca šel« na češnjah! Do zadrti e mladike ven, da potem skače od ene veje na drugo isot pUuca. Ta vara
ulovi veverico na boru. Kaj pa takale streha, kjer se ne more nič streti!«
»Saj ste vendar sami rekli, da se boji!«
»Seveda boji! Kajpak boji! Ker tuj človek stoji tu pr. lestvi in noče stran!« »Mene da se boji?«
»Koga pa? Tujcev ne pride veliko k 5 nam, zato ie bojazljiv.«
Kmet je pomajal lestvo. ali trdno stoji, potem je zavpil na streho: »Maks! Jaz sem tu! Jaz sem! Atal« ,Tujec' je pa šel tja h klopi, Kjer ga s strehe ni bilo videti. In tam sem se šele izpametoval. Tako je že zdaj s teboj, ti stari dobravski fante! Kaj nisi nekdaj sam na strešnih pročeljih v vrabčja gnezda kukal? Kaj nisi sam z borovih vršičkov rdeče cvetne storžke prinašal? In ti si zdaj nervozen kot stara pestunja, če čvrst deček lazi po strehi?
Tako te je obvladalo štiri in trideset let v mestu in^čepenje za pisalnikom! In razne mamke, ki zavreščijo od strahu, če pleza kak otrok na naslanjač ali če se guga na latvi plota! Lepo te prosim, da ostaneš spodaj, lahko padeš! Lepo te prosim, igraj se vendar mirno s kamenčki, nikar ne razsajaj, si lahko roke in noge polomiš! Lepo te prosim, odloži nož, se lahko u režeš! Lepo vas prosim, ne pretepajte se, razposajenci. boste še komu oko izbili! Lepo te prosim, ogrni vendar površnik, če odideš, je vetrovno! In zavij debelo ruto krog vratu, da se ne prehladiš! Toda Karel .gotovo imaš mokre noge, obuj takoj suhe nogavice! Za Boga, ne tecite vendar tako. - i ^ci, da ne dobite pljučnice! — Tako se vleče ves dan, in po volji materini naj bi otroci vedno lepo v kotu čepeli ali ob strogo določeni temperaturi osemnajstih stopinj prav mirno in dostojno pohajali po vrtu. Toda poredni otroci ne sluša jo. Siošaio drugo mater, mater prirodo. Hočejo se gibati, vsega se lotiti, vse poskusiti in se naravno pripraviti za veh*ki boj, ki se mu ftek ne izognejo. Kliub temu se nosreči mnogim staršem z neprestanim varovanjem in
omejevanjem otroke tako pomehkužiti, da niso pozneje ničesar zmožni. Taki ljudje "č^o knnljejo grob lastnemu rodu. Mati iz mesta bi se spričo plezajočega otroka menda onesvestila, jaz sem se skoraj, in iz tega se vidi, kako se izprevrže klen in zdrav sin prirode, če ga prestavijo v kletko civilizacije. Ni bilo nobene kaplje krvi več iz tistih časov? Si jih pozabil, malih, veselih dečkov v dobrav , ki so se spuščali v smrtno nevarnost dan na dan, dokler niso zrasli v močne može? Po deročem potoku so bosi stoDicali, da bi lovili postrvi, in oroženi raki so jih sčipali v prste na nogah. Bike so dražili in jim skakali na hrbet. Po pornikajoč'h se drevesnih hlodih na žagi so jahal' t k do noža, gori in doli hesnečega, ki bi jih bil v naslednjem trenutku preklal na dvoje. Na malinskem plavu nad sukajočim se kolesom so sekali led, v kovačnici so pod pršečirni iskrami kovali železo. Metali so se, da so telesa udarjala ob kamene in da je bilo v zpaku.več nog kot glav. Kadar so čebele 'rojile, so snemali živo grozdje raz grmovje. Bilo je pikov in prask in vsakršnih ran. toda nihče ni delal hrupa zaradi tega. Mraza in vroč i-n žeje, ne da bi kdo razdiral besedi o tem. Tudi ne, če je kdo o Veliki noči, ko so možnarje nabijali, tobak kadil. Če je imel kdo pljučnico, so matere poznale zoper to maže. obliže, praške in kapljice, te so uporabili in počakali, da je bolezen minila. Časih je kdo umrl, kdor je pa prebil, je bil potem kot jeklo iz ognja.
Tako se vzgoji močan rod. Na kamenju se človek okrepi, v vati gre po zlu.
Tako in podobno sem premišljeval pod lipo, ker so spomin pogum starcev in moraliziranje krepost slabičev.
Z ulice je prizvonila in pridirjala čreda. Krave, voli, biki in teleta vsevprek. Živali so bile srborite, se suvale, skakale druga na drugo, si pritiskale glavo ob glavo, hoteč zasaditi rog nasprotniku v vrat. Poleg so rjule, pmale in greble z nogami, da se je kadilo od, peska, Siedi
te gneče je racala majhna bosopetka, sedemletno dekletce, ki je gnala vso tolpo z brezovko pred seboj, često prišla živini skoraj pod noge in vendar bila vedno vodnica.
Takle vol smatra sedemletnega otroka enakovrednega tridesetletnemu možu in otroku ne pride na  misel,  da  ga utegne
poldivja čreda pomendrati.
Polagoma so n?pra\iii ljudje na travniku deiopust in prihajali k hiši. Teiaj je dejala mala, vedno delavna kmetica možu: S: odaj ob jezu na pol oku paČ lahko kdaj droc orisi raniš. Maks spet in spet skače po njem. Men: n:č *eb: n;č lahko čofne v vodo —«
vPotem bo moker in tepen.« je odgovoril stari, sicer ni rekel nie. Maksa n mireč že davno ni bilo već na strehi; zunaj na žrdi, ležeči nad potokom, tik nad vrtinci tolmuna ?e mu  je zdelo pač bolj
na skrivnem kakor pa na strešnem slemenu, kjer nisi nikoli varen tujih ljudi.
»Koliko jih imate?« sem vprašal kmeta, zakaj vedno več otrok je bilo na iz-preglcd, večjih kot Maks, pa tudi manjših. In vsi živahni in podjetni: kjerkoli so skakali, se prekticavali in plezali.
»Eden manj kot deset jih je vseh skupaj.*- ie odgovoril.
»Eden nama je umrl,« je dovršila kmetica.
Po natančnejšem izpraševanju sem zvedel, da so enega otroka zdrobile sani za drva, ki jih je vlekel s hriba in jih končno ni mogel zadržati na strmem pobočju. Eden! Od de«etih pomehkužen:h n,e 4nih otrok jih pač tretjina umre prezgodaj.
Nadalieval sem svojo r*ot. Ko sem bil na travniku kraj šumečega potoka, je iz tolmuna nenadoma skočil deček. Voda mu je čez in čez curljala raz obleko, da je pršilo. Tako je izognivši se sumljivemu tujcu v velikem ovinku, švignil mimo. pa ne proti hiši. marveč proti neki koči iz desak. Tam se je i~v,"> udobneje sušil kot v hiši. kjer mokrega fanta natepejo. Skakati na žrdi Ml- — "<via dovoljeno, pasti v vodo je pa bilo prepovedano.
Stev. 27
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, S. julija 1944
Stran 5
Ob 100 letnici Baragove knjige „Slate
Jabelka" in 147 letnici njegovega rojstva
Slovenec škof Friderik Irenej Baraga je bil rojen dne 29. junija 1797 na gradiču Malavas pri Dobrniču na Dolenjskem, umrl je dne 19. januarja  1868 v Marquettu v
Ameriki, star 70 let
Na njegovi nagrobni plošči v marquett-ski stolnici je zapihano, da je bil Friderik Baraga »apostol otavskib in očipejskiii Indijancev in prvi škof v Saultu Sancte Ma-rie in v Marquettu^.
Svojo mladost je preživel v domači hiši, v Treonjem, Ljubljani in na Dunaju. V Zborniku Slovenske Matice 1907 piše dr. Ivan Prijatelj pod »Doneski k slov. literarni in kulturni zgodovini« »Baraga med jožefinci in janzenisti« med drugim:
>Pri nas imamo navado metati jožefince
in janzeniste v en koš, a možje so se ločili med seboj tako, kakor se loči lazum od čustva. Jožefinci so bili hladni računajoči radona! isti, uradniki; janzenisti, posebno oni poznejše dobe, pa mrki pietisti, zaprti v svoje strogo verske občutke. Prvi kot uradniki centralistične dunajske vlade niso marali, da bi se duhovniki spuščali v nevarno pisanje knjig, zlasti nenemških, drugi pa so pustili veljati same molitvenike in pobožne knjige.
Ob Herbersteinovem-Japljevem času so oboji dobro izhajali med seboj; Herber-stein je bil celo najvnetejši zagovornik idej in naprav Jožefa 11., češ da spadajo v r.vnanjo disciplino«, ne pa v -notranjo«, čustveno, ali kakor pravi on, »v to, kar se prav za prav imenuje religija«.
V začetku XIX. stoletja se je slovenski jn.nzenizem izdatno spremenil. Postal je zagovornik čnvstvenega obskuratizma in začel tiho vojno z oglajenim, birokratičnim racionalistom — jožefinizmom. Javno ta boj izbruhniti ni mogel, ker so jožefinci i vlado na svoji sirani in predstavljali sami lokalno vlado, a v aktih se najdejo razločni sledovi medsebojnega antagonizma«.
Jožefinci in janzenisti, to sta bili obe najmočnejši in najveljavnejši verski smeri na Slovenskem v prvi polovici XIX. stoletja, tretja stranka pa je Živela v frančiškanskem samostanu in je nastopala proti jan-zenistom.
Frančiškani so poudarjali svojo smer in ta njihova smer je dobila v dvajsetih letih močno podporo z Dunaja. Tam je namreč deloval v podobnem smislu pater Klemens Maria Hofbauer (Dvorak j. Njegovo vedro krščanstvo s socialno noto je nastalo čisto naravno baš v mestu Dunaju in se pridru-ž.lo ko tretja smer starima dvema, oziroma stopilo v opozicijo proti njima, poudarjajoč ; .i one momente, ki jih janzenisti in jožefinci niso upoštevali: humanitarno so-■ ost, versko življenje v društvih in bratovščinah.
Na Kranjsko je zanesel Hofbauerjev duh Friderik Baraga, ki je študiral na Dunaju pravo, poslušal pridige »dunajskega ljudskega apostola«, ki mu je bil spovednik^ dotlej, ko je popustil posvetne študije in stopil v ljubljansko semenišče. Leta 1823 je bil posvečen v duhovnika in nameščen ko kaplan v šmartinu pri Kranju. Tu ie oval štiri leta »in si pridobil zaupanje ljudi j daleč na okoli. Vse je drlo k njemu celo po več ur daleč,« piše Jos. Benkovič v ^Voditelju« 1901.
Iz šmartina pri Kranju je bil Friderik Baraga 1. 1828 premeščen za kaplana v Metliko in se je 1. 1830 umaknil slovenskim janzenistom in jožefincem v Ameriko, kjer je bilo njegovo misijonarsko poslanstvo v Severni Ameriki in sicer v Krivem drevesu na severozahodni obali Gornjega jezera, v LAnsu, indijanski naselbini na sredini južne obale Gornjega jezera in končno njegovo škofovsko delovanje v Gornjem Michi-ganu v mestih Sault Sancte Marie in Mar-ouettu. V domovini je deloval sedem let, v Severni Ameriki pa osemintrideset let.
L. 1840 je spisal knjigo Slate jabelka« z uvodom »Preljubi moji Krajnzi!«, katerega zaključuje z besedami:
-Kakor pa vertnar med fvoje lepe ja-belka kako seleno perefize saplede, de je lepfhi viditi. kadar jih na miso da; ravno tako f:m tudi jelt   med befede fvetnikov
kako fvojo laftno befedizo sapledil, de vam bodo lete bukve bolj prijetne in umevnifhi.
Bog daj, preljubi moji Krajnzi! de bi vi lete slate jabelka vefeli vshivali, in de bi vam v vezhno shivljenje teknile.«
Pitano   v   Milijoni   f. Joshefa  na otoku Gorenjiga Jesera v'Ameriki v'letu 1S40. Friderik Baraga, Milijonar.
Naslovna stran ima napis:
SLATE JABELKA
Spiial Friderik Baraga. Milijonar v Ameriki. V Ljubljani
natifnil, saloshil in na prodaj jih ima Joshef Blasnik. 1844.
Na drugi strani je dovoljenje za tisk z besedami:
Ta natif teh bukev fo miloftijivi Firfht
GOSPOD, GOSPOD
ANTON ALOJS,
Ljubljanfki Shkof, dovolili 16. dan Rcshriiga
Z veta 1842.
Misijonar Baraga je napisal knjigo ^Slate jabelka« leta 1840., knezeškof Anton Alojzij VVolf je dal dovoljenje za tisk že leta 1842, natisnjena pa" je bila leta 1841.
Ako pomislimo na razdaljo od Severne Amerike do Ljubljane in na takratna prevozna sredstva in to že od otoka v Gorenjem jezeru do morskega pristanišča, kjer je ladja sprejela Baragovo pošiljko z rokopisom, dalje dolgotrajna vožnja po morju do evropskega pristanišča in poštna vožnja iz kraja v kraj po celini do Ljubljane, ni dve leti niti dolgo časa. Gotovo je, da noben slovenski rokopis ni preromal tako dolgo pot, kakor Baragov in je to prvi slovenski rokopis, ki je bil pisan v Ameriki, natisnjen v Evropi, v glavnem mestu kranjske dežele v Ljubljani za maloštevilen slovenski narod in to pred sto leti.
Krščanske resnice so drevo, na katerem rastejo zlata jabolka, katere posamezno opisuje na dvanajsterih jablanah in jih imenuje: ponižnost, pokorščina, potrpežljivost, zaupanje, molitev, priprostost srca, krot-kost, pridnost v dobrih delih, zatajevanje in zatiranje samega sebe, ljubezen, popolnost in zedinjenje z Bogom.
Desetemu drevesu, na katerem je zlato jabolko ljubezen, je posvetil 25 strani. Ljubezen je odsev Baragovega srca, ki ga je napotila v daljni svet, da bi žarki njegovega srca ogrevali ljudstvo, ki jih je bilo potrebno z razodetjem evangelija in toplo besedo. V tem odstavku piše: V vsakdanjih navadnih rečeh se mora naša ljubezen do bližnjega pokazati« in poudarja besede »Ljubi moji otročiči, ljubite se med seboj«, ter piše dalje: »Ljubezen je potrpežljiva, je do-brotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna krivično, ni prevzetna, ni častižeijna, ni lakomna, se ne jezi, ne misli nič hudega . . . Vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese.«
Svojim rojakom piše o prijazni besedi, ki potolaži jeznega človeka in o dobroti, ki več doseže kakor dolga pridiga, ker je človeško srce tako ustvarjeno, da z ostrostjo postane še bolj trdo, prijazna, dobra beseda ga pa omeči.
»Krotka befeda perdobi prijatle in poto-lashi fovrashnike.«
Knjiga »Slate jabolke^, ki je bila pisana z vso gorečnostjo srca in namenjena Slovencem v kranjski dežel:, praznuje letos stoletnico, odkar je bila tiskana, in to v času, ko se deluje na to, da bi bil škof Friderik Baraga beatificiran, to je razglašen za blaženega in pozneje kanoniziran, to je razglašen za svetnika.
Ta postopek se uvaja za dva naša slovenska skoki, za Barago in za Slomška. S kanonizacijo Barage bi bilo poveličano slovensko misijonsko delovanje, s Slomškovo pa versko in kulturno delo doma.
škof Baraga je mnogo pisal, kar je širši javnosti manj znano, kakor o škofu Slomšku. Pred beatifikacijo se preiskujejo vsi spisi in v obeh primerih bo slovenska knjiga dosegla visoko častno mesto.
Mara Tavčarjeva
Kljub vsemu na dcpssst
Bolj ko se bližamo vrhuncu vojnih dogajanj in bolj ko nam lebdijo pred očmi časi Id oobrine, ki jih z gotovostjo pričakujemo
za tem vrhuncem in onim koncem, bolj se nam toži za tolikimi sončnimi dnevi, ki so šli v tej vojni mimo nas tako strašno vsakdanje in brez vsake misli na pestro veselje mirnih časov. Je že tako, da vojna globoko posega v najbolj intimno življenje vsakega posameznika in neusmiljeno prevrača toliko starih navad in običajev, človek se je — denimo — privadil krvavih klobas pozimi ali ocvrtih piščancev poleti, pa jih je moral črtati z dnevnega reda — na ljubo vojne in njenih zakonov. Ali pa se je šti-1 krat na dan nasrebal prave črne kave in nakadil duhtečih cigaret najbolj izbrane vrste, kolikor mu je dalo srce, pa se jih je moral odteči — tudi zaradi neprehodnega morja, ki nas loči od plantaž, in zaradi obveznih kart in odrezkov, ki urejajo neomejeno uživanje te žlahtne travice Ali pa je — kaj bi pravil na dolgo in široko — saj ima svoje majhno veselje vsak, čc je še tako skromno in ceneno.
Jaz na primer — med drugim kajpak _
rad gojim — ali vsaj dosledno vsako leto, kadar slučajno ni vojne, vse napravljam tako, kakor da mislim resno — letoviščar-stvo. Strast za nekajtedensko postopanje, po možnosti v pasjih dnevih, resda ne daje najboljšega spričevala človeku, ki živi v mesečno opredeljenih razmerah in pod skrbnim nadzorstvom dveh ali treh gospodarjev, toda kje p xl soncem boste našli živo bitje, ki bi na tihem ne hrepenelo po onem, kar je dosegljivo najteže ali pa morda sploh prepovedano. Samo tako se da opravičevati ta moja predvojna slaba lastnost, ki me je vsakokrat nekako o tem letnem času že privzdigovala od trdega dela in z neugnano silo vlekla nekam v tuji svet. Saj ni b;lo važno, kam. in tudi ni bilo treba za dolgo, temveč samo za nekaj kratkih dni vsako leto kamor koli v neznano. Ali v vodo ali na morje ali v gore ali pa na več takih krajev zapovrstjo.
Ce danes pregledujem kroniko teh minulih poč'tmc z gornjimi nameni, ne bi mogel reči, da je vselej vse šlo gladko po načrtih,
marveč je marsikdaj od vseh svetlih gradov v oblakih ostalo samo  pusto zidovje
in nekaj jeze in razočaranja. Toda človek je že tako ustrojen, da od vsega, kar je
minilo, hrani v spominu le najprijetnejše, na temne ure v življenju pa rajši pozabi čim prej in za vse večne čase. Tako in zato se mi letoviščarstvo zdaj, ko že tri leta niti načrtov nisem delal zanj, piikazUje v posebno rožnatih barvah i:: takO čudovitih prividih, da me prav pri srcu zaboli, če pomislim, da se mu tudi v letošnjem poletju še ne obeta stari polet in bodo tudi letošnje počitnice šle v pozabo brez onega čarobnega vložka, ki daje vsaici letnici v življenjskem koledarju oni nepozabni blesk za dolgo pozneje.
Toda, stojmo, položaj pa vendarle ni tako brezupen, saj so še na svetu iznajdljivi ljudje — in ta vojna jih je ustvarila še bolj iznajdljive — tudi glede poglavja, ki zadeva moje tiho koprnenje po pravem pravcatem dopustu. Saj ni treba, pravijo taki, da bi se v teh sitnih časih, ko je vsaka ura v življenju tako dragocena, dogovarjal za letovišče po star;h merilih, na mesece ali tedne ... In prav tako je čisto odveč, da bi zaradi one prirojene slabosti, da je najlepše delo ono tako imenovano xdolce far niente«, moral zapuščati dom in domače na sto in sto kilometrov daleč ali celo zabrisovati za seboj vsako še tako tanko sled. In slednjič poudarjajo taki reformatorji letoviščarstva, da se je treba za morebitno ohranitev starih navad na tem torišču samo nekoliko prilagoditi — kakor se je enako zgodilo že glede mnogih ostalih potreb v vsakdanjem življenju povprečnega
Evropca — pa se dajo tudi uprizoriti _
počitnice po posebnem vzorcu za leto 1944.
Ta razmišljanja in dobri nasveti k njim so že privedla tako daleč, da je zdaj sklenjena stvar, da pojdem letos na počitnice tudi jaz... Kljub vsem pomislekom ožje in širše okolice in kljub vsem težavam, ki jih sedanji čas nalaga tudi tak:m pomžnim željam in namenom. Res je, da o stvari ne bi kazalo govoriti kakor o dogodku zgodovinskega pomena, ker bosta navsezadnje učinek in veselje s tem tako smotrno pri-
pravi j enim letovanjem daleč zaostala za trudom in skrbmi, toda ob podrobnih mislih na ta dva dni in dve noči letnega odmora v vsem, kar je s tako prireditvijo v neizbežni zvezi, se skoraj res ne da mirno spati, še manj pa molčati podnevi, ko ljudje tako željno pričakujejo samo novic in spet novic, pa naj bodo še tako zaokrožene navzgor .. . Pomislite samo — z menoj 1
Moj svak ima pod Rožnikom vilo kakor grad. Pa ne samo to; poleg nje mu je podjetni duh navigel še krasen vrt s krompirjem in hruškami ter podobnim, krona vsega in cilj mojih želja pa je nedavno zgrajeni kopalni bazen tik ob robu njegovega imetja v zelenem in ob vznožju našega košatega in v teh časih nebeško lepega rožniškega gozda. Tam je v ostalem še drugega več, kar vse tako do pičice natanko spada v okvir letoviških tal. Med bogastvom naprav, ki služijo razvedrilu in zdravju tam doraščajočega domačega naraščaja — pa tudi starim in starejšim ne sodijo napak — je treba obrniti pogled še na drugo lično poslopje na razkošnem posestvu tega mojega čislanega sorodnika, ki je v teh časih postalo drugi dom številnih malih živali za domačo porabo in potrebo. To je druga vila na onem lepem koščku ljubljanskega mesta, v kateri kraljuje ko pravi paša neukrotljivi petelin Matija s svojo številno družinico dveh ali treh rodov. Razen zanj in za njegove so tam še udobni prostori za razne druge štirinoge prijatelje vsakega dobro urejenega gospodinjstva v vojnih časih. Vrhnja polovica tesra živahnega dvorca pa je na debelo založena z duhtečim svežim senom. Seveda je tam tudi potok, brv, gugalnica. ležalni stol, zaklonišče, cvetje, balinišče, prha, postni nabiralnik, razgled na planine in tisoč drugih malenkosti, brez katerih si pravega letovišča sploh misliti ni mogoče. Tja greva na dopust, moj dragi brat in jaz, da ne bo nobene spotike nikjer in se bova enako podprta in okrepljena spet skupaj vrnila v Ljubljano.
Kakor vselej, kadar gre za izredni dogodek, ki posebej obremenjuje družinski proračun, kaj šele za takega, ki si ga je izmislila samo želja po nemogočem, samo namišljeno pretiravanje o potrebi letoviščarstva tudi v takih časih, se je treba najprej kruto in brezobzirno lotiti vprašanja — denarja. Izdatke za letoviščarske podvige je treba izračunavati v naprej in kar se da na ohlapno, kajti znano je, da se mora v vrvežu brezdelja in razposajenosti neizbežno računati z raznimi slučajnimi stroški, ki nikakor ne smejo vplviati na izvedbo celotnega načita in povzročiti morda ceio, da bi bilo treba dopust pristriči časovno in se prezgodaj vrniti v vsakdanji obrat. Kolikokrat se je že primerilo takemu leteviščarju, da je sredi vse brezskrb-nosti zašel na krivo pot — finančnega značaja —, pozabil na vse dobre nasvete svoje za vsak njegov korak trepetajoče boljše polovice in se pod vtisom božansk'h novih krajev in družbe v njih pognal v vrtinec preveč dosegljivih dobrot in potem dolgo pred določenim odhodom pobrrl šila in kopita ter se v zgodnjem jutru ali pozno zvečer brez besed in brez slovesa izmuznil iz divnega letoviškega kraja. V tem pogledu je tukaj ukrenjeno vse, najm proračun je razdeljen na dve natančni polovici s primernimi pribitki za morebitne neprijetnosti med pet jo ali v retovišču samem in nič naju ne more prejeenejEli, kar bi že ne bilo vračunano v finančni okvir tega izrednega letovanja.
Razen denarja pa so za odhod z dema, in še na letovišče povrhu, potrebne še številne druge priprave. Saj veste, da je treba ob taki priložnosti misliti na sto in sto vsakdanjih malenkosti, katerih meritev je sicer vsak dan tako rekoč avtomatična, med dopustom pa peza vseli teh malih skrbi z grmi na ubogega dopustmka s^mefra. Pa to niso samo srajce, robci, ovratniki, dežniki, zobne ščetke in ves nenašteti drobiž, ki ga zemljan potrebuje iz dneva v dan, temveč še na kupe drugih potrebščin, ki so izrazito sezonskega značaja in jih je treba nositi s seboj samo enkrat na leto — in sicer na vsakoletni dopust. Mislim na primer na posebne komade vnanje opreme, ki dajejo letoviščai ju možnost, da se po potrebi in okoliščinah vsak hip lahko prelevi v turista ali plezalca ali kopalca, ali avtomobilskega potnika ali plesalca ali... Saj je za človeka z denarjem in brez posla razpoložljivih toliko vlog, da je treba vzeti v poštev vsaj glavne, v katere bi ga utegnila potegniti opojnost brezdelja in lokanja najizdatnejših virov za obnovo duševnega in telesnega ravnovesja. Dalje ne gre puščati v nemar raznih ukrepov, ki so v neogibni zvezi z daljšo odsotnostjo od doma; treba se je dogovoriti za vse nujne in še bolj nujne primere, kakor so smrti, kapi, bolezni, nalezljive in nenalezliive, nepričakovane denarne pošiljke, pozivi na sodišče ali davkarijo, plačila zapadlih obrokov za to in eno in še toliko drugega, kar priH-?> nad človeka nenapovedano.
Stvarno vzeto, bo to delo letos precej bolj preprosto, toda pri vsem tem vendar ne najbolj lahko. Kolkcr gre za srajce, robce in podobno, prtljaga res ne bo pretežka, ne samb glede na kratko odmerpni čas teh dvakrat po 24 ur dopusta, temveč tudi zaradi med tem že uvedene stroge norme za »porabo vseh takih potrebščin. Zaradi vsega ter^a oo najbolje nastopiti dopust v poncdeijei: in ga zaključiti naslednji večer. Potem bo kovčeg s perilom — lahko tudi aktovka z neogibnim robcem za rezervo in ono živorčečo kravato na metuljčka, ki poudarja na vsak: obleki in ob vsakem času vel ko razgranost lastnika m kričečo vonjo napoved vsem, ki so slabe volje in brrz podjetnosti. Temeljite omejitve bodo pri letošnjem dopustu prišle prav tudi glede vnanje opreme. Pod Rožnikom ne bomo — to je že zdaj nepremakljivo — niti hodili po planrnh, Se manj pa plezali po njih, niti uganjali avtomobilskega sporta, bodisi kot dirkači, bodici kot gledalci, še manj pa kot enodnevni izletniki v druga letovJšča in tudi na ples in kinematograf ali gledal šee ne misii nihče izmed prizadetih.
Ce bodo torej priprave zaradi kratko odmerjenega časa in tako nastalega dvodnevnega sporeda manj slovesne,« bodo z drugih vidikov morale biti celo bolj slerbne od nekdanjih. Ta skrb ho morala v "sedanjih dnevih veljati najprei aprovizacijskemu ali prehrambenemu vprašanju. ki nas zdaj spremlja nn vsakem k raku in ee v urah in dnevih brez posla lahko spremeni v problem z naiosodnejjimi poledicami. Kar predstavljajte si lahkomiselnega človeka na
dopustu iz sezone 1944, ki bi kratko in malo v duhu videl pred seboj samo ono vilo s kopalnim bazenom in samo sonce in zdravje okoli njiju, bi pa pri tem pozabii na karte in odrezke, brez katerih dandanašnji nobeno sonce ne sije tako prijazno, da bi zemljan zagotovo in po večkrat na dan ne pomislil na vse one vitamine, ki mu gredo za vsakih 24 ur Življenja na svetu samo s tiskanim izkazilom, da je vključen v občestvo take in take občine in je ves čas res tudi disciplinirano gospodaril s pripadajočimi količinami. S seboj bo treba torej na pot vzeti vse ustrezne odrezke, o katerih je že znano, kaj in kako bo z njimi, za vse ostale z neopredeljeno vrednostjo pa naročiti na zanesljivem mestu, da jim je treba posvetiti podvojeno pozornost, brž ko bi kdo govoril ali pisal o njih.
Seveda pa je treba — po starem izročilu — pred odhodom na dopust misliti tudi na vse bogate možnosti, ki se človeku odpirajo, brž ko zapusti domači prag, in zato pripraviti to in ono za vsak slučaj in kar tako na slepo srečo, če le ni pretežko za prevoz ali prenerodno za prenos. Prav gotovo se lahko dobro obnese, če dopustnik vtakne v enega izmed kovčkov igralne karte — kdo pa mu jamči, da bo vs'.-h toliko dni kar naprej sijalo sonce in ne bo vmes treba prečepeti pod zatohlo streho
— ali pa kakršno koli koristno čtivo, po možnosti trajnejše važnosti, kakor na primer slovnico finskega jezika ali tisoč šahovskih problemov. Se bolj notranje zadovoljen boš odšel na počitnice tudi, če boš imel s seboj nekaj potrebščin za prvo silo, kakor so požirek stare slivovke, komad predvojne čokolade ali sedaj tudi suhih hrušk, nekaj že v naprej naslovljenih dopisnic s prvimi obvestili za svojce, da si zdrav in ti gre dobro, posebno kor s pisanjem po letoviščih samo po nepotrebnem zamujaš drago plačane ure in vzbujaš vtis dolgočasneža, ki se ne more otresti mestnega prahu in družabnih obveznosti do starega sveta. Na vse to je treba misliti, kajti marsikdaj se taka pozabljivost sploh ne da nadomestiti, ali pa samo za drag denar in z velikimi žrtvami.
V takih in podobnih mislih nam minevajo dolgi dnevi čakanja na letošnji dopust. Podnevi grebemo. ponoči pa sanjamo o njem in vedno znova si priklicujemo v spomin one razne oblike uspelih ali neuspelih dopustov, ki je ostalo o njih le nekaj lepih utrinkov, njhove težave in tegobe pa so že davno pozabljene. Prav zato je še bolj koristno, če si človek osveži spomine ž njimi, da vsaj ne bi delal starih grehov in napak.
Tega ali onega junija ali julija ob 4.30
— tako se v teh časih začenjajo mnoga poročila o važnih dogodkih, ki nas vežejo na ta vojni Čas brez dopustov po starem kopitu — bova torej stopila tja gori na dogovorjeni dopust. Vreme ta čas ne obeta baš mnogo lepega ,toda v letošnjem načrtu ta postavka skoraj nima nobene vloge. Ce bo deževalo v ponedeljek, pojdeva v torek, Če bo lilo ves ta teden, nastopiva prihodnji teden, m če slednjič ves julij užaljeno sonce ne bo hotelo več ogrevati od topov odmevajoče zemeljske oble, potem naj še ta dopust počaka na prihodnjo sezono. Priprave pa gredo seveda svojo pot in vsaj te naj bodo, kakor se spodobi! L. S.
E.Tćrnue! Jos in:
Janko Samec:
Damotožie
Bolan sem od bolezni domotožja in rad bi vrnil v svoj se rodni Trst. tja, kjer sem bil prejel svoj prvi krst, kot ga je dala meni roka božja.
Vse dni usoda z mano je vse strožja, ker hrani mi odtod njen strogi prst, čeprav je moj protest krepak in čvrst. — Ostati moram tu le sam kraj vznožja
teh gričev sivih in njih pustih brd kot senca večna pravega fantoma in dan za dnevom čakati na Smrt.
Zakaj, zakaj odpravil sem se z doma ko da bi s svojim Trstom res bi! sprt, da z'.hij samo ie duh moj k njemu roma?
II.
še zdaj rad v duhu zrem to svojo mesto, in na obalo in na njen pomol, kjer pestovai sem včasih svojo bol in gledal na morja široko c« »to!
O kolikokrat sem s prešerno gesto roke razširil, da jih bolj in bolj nad srcem stisnem, ki v otoECM mol svoj živi spev sprostilo mi je često!"
In ko me čula je večerna zarja, v srce poslala mi svetlob je trak, da v njem potihnil je sumot viharja
in me domov odnesel moj korak «pet srečnejra je kakor milijona-, i.i skoz tega mesta res svobodni /rak!
III.
O, tam res dihal sem iz polnili pljuč, ker nihče me za nič ni v svetu vprašal, čeprav morda me sem ter tja zanašal je val življenja kot nemirno luč!
Vsak hil je dober z mano kakor noč in s kaznijo mi večno prizanašal; pa če le malo prav sem se obnaSal, mi doma svojega je nudil ključ.
In tam me pogostil jo in napo lil z ljubezni vinom svojega srca, da si še moje srce jo osvojil.
O, srečen tisti je. kdor jo doma. in tuji svet mu ni srca razdvojil tako, da sam za sobo več no zna!
IV.
Zato želim si spet v domači kraj. da užival sonco bom in dni svobodo ter srečen ves strmel na morsko vodo, ko da bi gledal v sam nebeški raj.
In tekel spet k obali boni nazal ter vstopil v čoln kot v srečo bom posodo in z njim odplul boni, da srca zablodo bo storil zabiti mi zvezd smehljaj.
Tam bom zapel si pesem iz spomina o sreči redki, ki  jo čuti spet srce domov vrniv.V\ga so sina.
Pa krog in krog bo splaval moj pogled in duša rekla bo: »To domovina je moja res in to je res moj svet!«
Šole, šolniki la šolar]! v stari Ljubljaai
L Deška vadnfca v stari gimnaziji na Vodnikovem trgu
Edvard S t u h 1 y, živi zdrav v visoki staro-: :i v Ljubljani na Duna.iski cesti v svoji hiši. Po dovršenih študijah je bil risar in uradnik pri kat. mapnem arhivu v Ljubljani, naposled solastnik pri tvrdki Čemažar in cirug, zavodu za litograiijo v Ljubljani v Igriški ulici.
Prav dobro se spominjam še mnogih so-učencev z vadnice. 2ive še sledeči:
Avgust R e i c h, Ljubljančan, sin bar-varja, tovarnarja in posestnika Jos. Rei-cha, ki je prišel še prav mlad iz Nemčije, se tu oženil ter ustanovil svoje podjetje, ki je lepo uspevalo. Stari Reich je zapustil veliko otrok, fantov in deklet. Fanti so postali odlični možje. Sin Avgust je postal direktor finančne direkcije ter je kot upokojenec še čil in zdrav; njegov zet je dr. Bogdan Žužek, odvetnik v Ljubljani.
Ivan O g o r e 1 e c, sin posestnika s Skof Ijice, živi kot hišni posestnik in solastnik znane tvrdke Kalmus in Ogorelec v Ljubljani.
Ivan De črna n, rojen Ljubljančan, dobro znani pevec bivše ljubljanske čitalnice, živi kot posestnik in lastnik znane tvrcike Vidic in Co. v Ljubljani.
Janko Bleivveis Trsteniški, sin dr. Karla Bleivveisa, živi čil in zdrav v Ljubljani kot uookojen višji mestni svetni!:.
Dr. Franc Gosti, Ljubljančan, sin postnega kontrolorja in matere rojene Souvan, živi kot upokojen primari j-psihiater v Ljubljani.
Spominjam se pa mnogo svojih součen-cev z vadnice, ki so umrli, nekateri še v nežni mladosti, drugi pa že kot možje.
Iv. Gcrdešič, sin namestnika drž. pravd-nika v Ljubljani — pozneje dvornega svetnika v Novem mestu — je bil prav čeden, nadarjen in priden fant; umrl je kot učenec na zavratni bolezni, angini.
A. Lešnak, s:n revne vdove, je bil zelo bolehen, vedno bled in v šoli zelo miren in marljiv. Po dovršeni judski šoli je vstopil v neko špecerijsko trgovino kot vajenec, kjer pa ni bil dolgo; umrl je kmalu na sušici.
I. Traun, sin hišnega posestnika in trgovca v Ljubljani na Starem trgu, je umrl kot učenec vadnice na neki zavratni bolezni.
Josip Hauptman. sin hišnice mestne hiše meščanske bolnice v Ljubljani v Špi-talski ulici je bil bolehen, a zelo nadarjen. Mati se je morala pozneje preseliti v mestno hišo v Gradišče, ker ni mogla več opravljati službe. Po dovršitvi petega razreda na ljubljanski realki se je Hauptman oglasil pri Avgustu Dimitzu, finančnemu direktorju ter ga p-osil za sprejem kot brezplačnega praktikanta pri davčni upravi. Dimitz, sicer zelo dobrohoten mož. je pa dobro vedel za razmere Hauptmana n ga ni snrejel, pač pa mu je svetoval, naj si poišče privatno službo, kjer bo dobil takoj plačo. Hauptman ga je ubogal in dobil je službo solicitatorja pri notarju dr. Zupancu, potem je bil pri odvetniku dr. Franu Papežu. Ker pa je bil nadarjen in marlj'v, je dobil pozneje uradniško mesto pri Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Mož je tudi pr^v mar-
J ljivo deloval več let kot odbornik pri SI. planinskem društvu, kjer je ostal do smrti. Bil mi je prav odkritosrčen in iskren prijatelj. Umrl je pred prvo svetovno vojno.
I. Kopač je bil mal fantek, sedel je vedno v prvi klopi poleg Hauptmana. Ko je bil že starejši mladenič, se ie nekega dne usmrtil; omračil se mu ie um.
N. Saurov je bil sin uradnika; imel je pokvarjeno nogo ter je hodil s pomočjo bergle, pozneje pa tudi brez nje. Spominjam se incidenta, ki se je dogodil v četrtem razredu. Učitelja dolgo ni bilo v šolo ter smo bili sami. Razposajeni otroci smo se igrali vojsko in jaz zgrabim Sau-rovo berglo in maham z n^o po klopeh. Kar se bergla prelomi. Da je mogel iti Saurov domov, smo zvezali za silo prelomljeno berglo z vrvico.
Josip Kušar, sin hišnega posestnika, veletrgovca z žitom,, pozneje drž. poslanca v avstr. parlamentu, je bil po dovršenih juridičnih študijah na Dunaju najprvo koncipient, pozneje pa odvetnik v Ljubljani; pisarno jc imel v očetovi hiši v Vegovi ulici. Dr. Kušar je sodeloval pri raznih pol. društvih in je bi! tudi dober agitator. Umrl je še pred prvo svetovno vojno.
I. Janežič, sin knjigoveza, Ljubljančan, je postal črkostavec pri Bambcrgu, pozneje se je pa preselil v Zagreb.
N. Mehle, sin trgovca, pozneje gostilničarja za Ijublj. gradom, je postal trgovski sotrudnik.
I. Mally je bil sin tovarnarja in trgovca z usnjem v Ljubljani na Sv. T t cesti- Dovršil je štiri razrede ljubljanske realke in trgovsko šolo pri F. Mahru; po očetu je prevzel tovarno in trgovino in se oženil pred 50 leti. Bil je v Ljubljani zelo spoštovan ter je bil veliko let občinski svetovalec in odbornik pri raznih društvih. Umrl je pred prvo svetovno vojno.
A. Homan je bil rojen v Radovljici kot sin trgovca in posestnika. Njegov oče je bil rojen Nemec, prišel je na Kranjsko iz Bavarske. Po dovršitvi nekaj razredov gimnazije je vstopil v kadetno šolo ter postal avstrijski oficir, pred 50 .leti je bival tudi nekaj časa v Ljubljani. Kdaj je umrl, mi ni znano.
Brata Jamar sta bila sinova L Jamarja, upravitelja neke tovarne na Fužinah. Očeta sem prav dobro poznal; bil je velike in močne postave. Učitelj Gerkman je bil njegov dober prijatelj ter ga je večkrat ob nedeljah popoldne obiskal na domu na Fužinah.
Brata Ahazhizh sta bila sinova odvetnika dr. Ahazhizha, bivajočega v Ljubljani na Starem tr?u. Obadva sta že umrla; eden od teh je bil odvetnik ter je njegova hči dr. Grosmanova, soproga odvetnika, tudi sama odvetnica v Ljubljani.
Maks Pire, sin uradnika, je bil po končanih študijah najprej koncipient, potem pa odvetnik in hišni posestnik v Ljubljani. Dr. Pire je umrl pred nekaj leti ter zapustil vdovo in več otrok; imel je tudi brata, ki je še pred prvo svetovno vojno umrl v Kranju kot okrajni
Stran g
3. 3&ifja
Ste* 27 !
- 3 3
f f i *
Vprašanje filmskega dialoga
WiUy Birj^eL znan po svoji kultivirani igri in vzorni izgovarjavi je napisal v nemškem strokovnem listu naslednje razmišljanje:
Mora 11 filmski dialog podati bistvo ali pa je to naloga z besedo podkrepljene slike? To vprašanje je postalo skoraj že spor-
no: potrebuje li film sploh izčrpno toeseclilo ali pa naj le s sliko, torej čisto optično S začara« gledalca?
Prihajam od gledališča, torej od najčistejšega instrumenta besede. Kakor zelo mi je postala »muzikalnost« Schillerjevih verzov in Shakespearjevih dram zaupna, tako sem tekom svojega filmskega delovanja jasno spoznal, da se,, takih pesnitev ne da prenesti na film. Podobno je pri romanu.
Kar je tu epsko na široko prikazano, mora biti v filmu z g-oš če no na skoraj omejeno časovno mero. Marsikak prizor zamore z zgolj
slikovno napetostjo izredno krepko učinkovati, dočim bi z dolgo razpredenim dialogom izgubil na jakosti. Pri drugih prizorih zopet leži težišče v pogovoru med osebami,
tako, da je ravno bistvo izraženo v najfinejšem odtenku dialoga Za vprašanje, v koliko je filmski dialog bistveno važen, ni mogoče postaviti v naprej določenega vodila. Filmski avtor, režiser in igralci morajo pač sami občutiti, kje je beseda potrebna in kje je odveč.
Dober dialog zamore film, ki je v svojem dejanju le malo dramatski, stopnjevati do pesniške višine, dočim spravi laiika brezbarvno govoričenje še tako krepak prizor ob ves učinek. Nikakor ni potrebno, da se v vsakem filmu prav mnogo »dogodi«. Zgoščena natrpanost doživljajev, zapletkov m dogodkov zamore sicer mnogokrat napetost filma stopnjevati, vendar se bo gledalec pozneje vpiašal: ali je v življenju res tako? Nam pa gre vendar zato, da je film zrcalo življenja, ki naj gledalca osreči, pretrese, navduši.
Preproste besede, vsakomur razumljive, zamorejo dati vsakemu to, kar umetnost nudi, pa naj si bo snov že zgodovinska ali moderna. Kar je velikemu odrskemu delu žlahtni patos, pesniška modrost in lepota zvoka, to je filmskemu rokopisu v prvi vrsti razumljivost vsega človeškega, tako oblikovana, da tvori z besedo in sliko umetniško celoto.
y,I?lale!<t" ali kako prideš &o avtograma
Moserju se mudi v atelje. Ker se morajo sedaj tudi filmski umetniki voziti s tramvajem, teče Moser za vozom cestne železnice, ki je ravno odpeljal s postaje in vpije: »Holt, Holt!« Komaj ga še ujame in ko se ves zasopel vzpne na voz, zagleda tam Hansa Holta, ki je tudi namenjen v atelje. Tedaj nabrali Moserja nek tretji gospod, češ, kakšen dialekt pa je zopet to: holt, holt? »Ali ne znate reči: ,halt4?« Moser vzkipi: »Jaz lahko kličem kakor jaz nočem, dragi gospod, razumete, kakor jaz hočem! Sploh se pa ta gospod imenuje Holt!« — »Ta je dobra, ta gospod da se piša Holt? Tega vam ne verjamem! Moser in Holt se spo-gledata. »Da, jaz se pišem res Holt, Hans Holt!« Tedaj potegne neznani gospod belež-nico iz žepa in reče: »Ako je to res, pa napišite semkaj vaše ime.« Hans Holt se podpiše z elegantno gesto. »Hvala,« pravi tujec v veliko začudenje obeh filmskih veličin in vtakne zadovoljno beležnico v žep, »sedaj
imam končno vaš avtogram, katerega sem že dolgo želel imeti. Takoj ga bom zamenjal za podpis Marte Harell.«
Hans Moser, katerega bomo videli prihodnji mesec v filmu »Anton poslednji«.
slab papir nalik p-vniku. Ako je domovanje na planem, rabi osa trden, suh ies, iz katerega naredi tak papir, da more kljubovati vremenskim neprilikam.
ElSMillllM^
Žuželke In papir
Zanimive ose, n. pr. gozdna osa in francoska pelista. (polyste), imajo to posebno
svojstvo, da izdelujejo papir za svoj osir ali  osinjak. Z močnimi  čeljustmi odtrga
2 do 3 mm debela lesna vlakna s kolov, plotov, piank, oljupljenega drevja, desak itd. Potem jih, lazkolje, razgrize, požveči, zmečka, oslini, dckJer niso postala lepljiva snov. ki jo umetnica zgnete v drobceno krogljico. Ta posel se opravi na mestu samem, kjer se je našla surovina«. Za tem
osa odleti, nesoč oblico med nož cami, do mesta, izbraneg-a. za bivališče. Novo delo
se prične: ploščenje papirnega testa, Z neznansko potrpežljivostjo gladi in lika tvarino med čeljustmi, ki so prava valjar-na v malem. Kadar je 1 st dovolj gladek, napravi delavka šesterokotne stanice iz njega: zavetje za bodoči zarod. Les ni vselej enake vrste. Kadar je prostor za osir kje v zatišju, rabi stavba prhko, napol gnilo tvorivo, ki se hitreje obdeluje in daje
ČASOVNA
Ac: »Tvoj konj pa vsak dan bolj šepa.« Bcc: »Hvala Bogu, kmalu bo na mizi!«
IZ SODIŠČA
»Ali ste bili pijam?«
»Gospod sodnik, toliko sem spil, da nisem mogel razločiti, ali sem pijan, ali ne.«
Največji presttsgsvaik
na svetu ima kraj Fešun v Mandžuriji. Skladi »črnega demanta« so ponekod 120 m debeli, vmes pa leži le do 9 m jalovih, praznih plasti. Najdišča so kakih 40 km od Mukdena. Pred 600 leti so jih začeli izrabljati Korejci. Kitajci so potlej prepovedali delo. ker je v bliž.ni grob cesarja Taj Tsu-ja. Premogovni sloji so potem imeli 200 let
mir. Na novo so se lotili izkopavanja Rusi ob vojni 1905., po 1. 1907. so to nadaljevali Japonci. Od kraja so ležišča dajala po 300 ton premoga na dan, leta 1921. pa že 12.000 ton. Prej so uporabljali sistem prekatov in stebrov, a pri tem načinu je šlo 75 c/c pridelka v izgubo zaradi čest:h udorov in požarov. Leta 1918. je nastal velikanski razpok in razlet v rudni jami »Ojama<:: 900 ljudi je bilo ubitih. Danes izvajajo moderno metodo: zadelavanje s peskom po hidravlični poti. L. 1914. so načeli neki premogovnik na svetlem, ki bo po dosedanjem preudarku vrgel nad 100 milijonov ton ogls-nja, L 1920 pa drugi nadnevni lom, ki bo dal celih 372 milijonov gorelke, torej toliko, da bi obsegala 5 in pol krat prostornino Panamskega prekopa.
Za smeh in dobro voljo
zanesljiv znak
»Ali verjame«, da se je Kosova Tanja skrivno zaročila s predsednikom lovskega društva?«
»Seveda! Zadnje čase govori Tanja le lovsko latinščino.«
OGLAS
Akademski slikar išče model, katerega bi po uporabi zaklal, spekel in pojedel. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Puran«.
DVOUMNO
»Moja žena me ne razume. In vaša?« »Moja? Saj vas sploh ne pozna!«
VPRAŠANJE
»Ali ni gospod Jazbec pijanec?«
»Ne vem natančno, toda če bi bila steklenica slivovke, ne bi hotela biti z njim sama v sobi.«
ZAGOVORILA SE JE
Obisk: »Ali je gospa doma?« Sobarica: »Ne!« Obisk: »In kdaj bo doma?« Sobarica: »Ne morem povedati, ker še ni šla z doma.«
V ZADREGI
»Prosim nekaj dni dopusta. Stara mati mi je umrla.«
»Kako to? Vaša stara mati je zdaj že četrtič umrla?«
»Res je, ker je bila zelo čudna žena.«
ZDRAVILO
Neki podeželski zdravnik je izjavil, da je Iznašel proti gripi vsesplošno zdravilo in da ga je Imenoval »Recept s šttrimi klobuki«. Ljudje so se čudili imenu zdravila in ga prosili pojasnila. Zdravnik jim je razložil: »Kakor hitro začutite, da ste oboleli na gripi, lezi to v posteljo s polno zelenko brinjevca in z enim klobukom. Klobuk položite na noge, ga glejte in pijte žganje. čez nekaj časa ne boste videli le enega klobuka, temveč dva, vi pa pijte kar naprej in kmalu boste videli tri klobuke. Pijte dalje in ko boste videli štiri klobuke, potem — no, potem ste ozdravljeni ali pa mrtvi.«
DRUŽINSKA
Oče svoji prvorojenki: »Cas je. da povabiš Milana na kosilo in ti svetujem, da pripraviš obloženo telečjo pečenko, ker me je nanjo tudi tvoja mati pred 28 leti vjela ... «
VZDIH
»Pri nas je mnogo cerkva, v njih mnogo oltarjev, o, in toliko moških je, toda med vsemi in nobenega, ki bi me peljal v cerkev pred poročni oltar.«
ZLOBNO
>Lepe stvari sem slišal o tebi,« je rekel skladatelj svojemu prijatelju.
»Jaz pa še nobene tvoje,« mu je odgovoril.
IZPRED SODIŠČA
Sodnik: >Sodni dvor vas je obsodil na poostreno kazen.«
Obtoženec: »Ali boste pripeljali k meni v zapor — mojo taščo?«
TUDI DELO
»No, kaj si delal pretekli mesec?« »Na ,prvega* sem čakal.«
ZLOBNO
Aca pravi plešastemu Beci: »Meni se zdi, da ste se po neprevidnosti z britvijo Česali!«
LOVSKA
Nedeljski lovec: »Za vraga, danes je trgovina z divjačino zaprta in kje naj danes ustrelim zajca?«
KATEDRSKA
»Sophokles pravi, da je največja sreča nerojen biti, toda ta sreča malokoga doleti.«
PLANINSKA
Vodnik: »Ta gora je 3000 m visoka in pomislite, koliko tisoč metrov sega pod zemljo, zato prosim za napitnino za višino in globino.«
IZDAL SE JE
»Jaka, prinesite iz kleti premog in drva. No, kaj pa še iščete?« »Steklenico, gospod!«
NESRAM NOST »Gospa Jertič je nesramna: ko pride k nam, si ne obriše čevljev pred vrati, pač pa takrat ko od nas odide.«
Križanka štev. 26
Besede porneni^o:
Vodoravno: 1. mesto v Italiji, 5. Gove-
karjev   zgodovinski   roman,   11. občinski carinik,   17. nas nadleguje  med   spanj sm* 20. ljubljanska izletna točka, 22. godrnjati, biti nezadovoljen, 24. žalostinka, 27. rtič ob
zapadni afriški obali. 28. kratica za sokolski naziv, 30. vedeli, razumeti, 31. uradna kratica za francosko državo. 33. evropska prestoliiica, 35. francoski spolnik, 37. be-nečamski vladar, 38. kabine, majhne sobice, 40. igralne karte, 41. kemična spojina, 43. okrajšano žensko ime, 44. kratica za označbo starosti, 45. nedoločni zaimek, število, 47, papiga, 49. i ročni delavec 51. časovne
enote, 52. blagoslovljen, 53. odkritosrčna, 54. če je sestavljen po zakonu, ga morajo časopisi priobčiti, 35. ima slov. filmske igralke, 56. mesto v Italiji (fon.), 59. vrtni škodljivec 62. grška črka, 63. francoski spolnik, 64. pevski glas, 66. listnato drevo, 67. osebni zaimek, 69. državna imovina, 70. okrajšano žensko ime, 72. italijanski spolnik, 73. mož, ki mu manjka važen naravni dar, 75. oblika prožnega glagola, 76.
majhni snovni delci, 78. vzklik, 79. ruska planjava, 81. potrošnik raci oni ranega mr— nopolskega predmeta, 83. ogenj, požar, 85. popustiti, udati se, 87. moško ime, 88. vrsta lesa; neka rastlina, 89. pripadnik evropskega ntiroda, 90. suha krma.
Navpično: 2. vas pri Ljubljani, 3. racio-nirana začimba, 4. vazalova lastnina, 5. presen, zelen, 6. spoj, 7. rimsko število, 8. kratica za neznane evo ime, 9. vodna naprava, 10. žensko ime, 11. sorodnica, 12. premikati se, 13. osebni zaimek, 14. podredm veznik. 15. letovišče v Poadižju, 16. že pokojni šahovski velemojster, 17. orožje, ki se uveljavlja zlasti v pomorski vojni, 18. del voza, 19. egipčanski bog, 21. nasprotovati, ugovarjati, 23. sladokusec, 25. splošen, 26.  prevara, trik, varljivo sredstvo-
28. del telesa, 29. spoj železa in kisika, 31. skrajni deli celine. 32. rahel, nežen, droben, 34. del električne napeljave, 36. računska osnova, 38. vodna naprava, 39. samo ena, 41. jezero na Finskem, 42. vrsta kamenja,    44.   smod.   prisad,    46. žuželka,
47. pc<lreclni vernik, 48. država v Ameriki, 49. evropska poročevalska agencija, 50. del sobne peči (germanizem v narečju), 51. število, 57. otok v Jadranskem morju, 58. pesmi, 60. predolnčilo, 61. mesec, 64. bog Daljnega vzhoda. 65. naselbina, vas na Primorskem, 67. bližnji sorodnik (srbohrv.), 68. beseda iz ocenaša, 70.
vseučiliško mesto na Angleškem, 71. pri Egipčanih sveta žival, 73. gozdna rastlina.
74. gera v Severni Srbiji, 76. močno angleško pivo, 77. stara oblika veznika, 79. po-željenje, strast, 80. grška boginja krivice, 81. oziralni zaimek, 82. v sceni, 83. tretja in šesta črka besede pod 54. vodoravno, 84. znak za kemično prvino, 85. koža brez samoglasnikov, 86. veznik.
Rešitev križanke štev. 25
Vodoravno: 1. logaritem, 8. Slovenija, 16. oko, 17. obrt, 19. oves, 20. vod,
21. gora,  23.  ne, 24.  zla, 26.  eL  27. reka,
28. arena, 30. nemiren, 33. korak, 34. tek.
35. so, 37. nekaj, 38. mu. 39. Iva, 40. en,
41. piča, 43. sad, 44. tema, 46. ol, 47. ni,
48. eta, 50. led. 51. to, 53. Mara, 54. Igo, 55. nos, 56. Tisa, 58. da, 59. Oka, 61. jaz, 63. la, 65. ep, 67. tuba, 69. rog, 71. rima, 73. st 74. tok, 76. na, 77. Miloš, 79. da, 80. ovo, 81. Emona, 83. legalen, 85. napet, 87. Roma, 88. IV, 89. ata, 90. ol. 92. beda, 93. ata, 94. slon, 96. učen, 98. rek, 99. narekovaj, 100. Škipetari.
Navpično: 1. Logatec, 2. okoren, 3. gorek, 4. ro, 5. Ibn, 6. tren, 7. et, 9. lo, 10. oven, 11. vel, 12. es, 13. iveri, 14. jokavo, 15. Adakale, 18. slikar, 22. an, 24. zmes, 25. Arad, 27. ro. 29. asi. 31. en, 32. ej,
33. Kura, 36. oče, 38. med, 41. pirat, 42. A tika, 44. tesar, 45. Atila, 47. nad, 49. aga, 50. loj, 52. osa, 57. veteran. 59. oba, 60. solata, 62. zid, 64. stotaki, 66. pomota, 68.
Una, 69. Riga, 70. gola, 72. Man, 73. sveder, 75. komar, 77. me. 78. še, 80. opera, 82. na, 83. Lvov, 84 noči, 86. ab, 88. ilo, 91. lep, 94. SK, 95. na, 96. uk, 97. ne.
Zfogovnica št„ 27
brin — bu — ci — dc — de — dent — des — di — cfi — do — du —  c — e
— e — ev — ge — ja — ju — ka — ka — ka — ko — ko — li — mo — na — na — na
— nik — njak — no — o — ok — ov — ra — ro — ri — ri — ro — sc — sj — smo
— srne — ste — šan — ta — ti — ti — tro
— van — vi — vo — vor.
Iz teh z\offav sestav: 16 besed s pomenom: 1. ime srbskih carjev. 2. reka v Južni Amo-rku 3. pokrajina v RirmimijL 4. Cankarjeva pesm.ška zbirka, 5. moška oseba v Gospodu Mjrodoiskem, 6. srbsko mesto ob Donavi, 7. slab kruh (Valjsvče-va pest n). 8. čerski operni skladatelj,  0. nauk o lepot: (tuj.),  10. oseba v
Shakespearovem Otelu, 11. slovenski dm. \ 12. Orfejeva žena, 13. mesto v Južni Italiji, 14. svetovna stran (tuj.),  15. mesto v Belgiji (franc.  me),   16. industrijski kraj na Gorenjskem.
Prve in nato tretje črke, brane navzdol, povedo narodni pregovor.
Rešitev zlogovnice št. 26
1. Umetnost, 2. Genova, 3. Ardvni. 4. Sta-roslav, 5. Neretva. 6. ips/iloru 7. Tahit', 8. islam, 9. Platon 10. avditor, 11. čriček, 12. Metuzalem, 13. Orinoko, 14. rustika, 15. cbc-novina, 16. ornitolog, 17. Gregorčič, 18. Ed-mund, 19. Nioba, 20. Jer ho 21. vreteno.
Ugasniti pač more ogen/, vendar shluditi se ne more.
Dr. Fran Vatovec:
11
013 zori slovenskega
novinstva
Ob stoletnici Bieivveisovili »Notic«
Delni spremembi Novičnega imena 1. 1858. in 1S62. sta povsem nebistvene važnosti, vsekako pa v sklad j u z ustreznejšim izražanjem. Od 1. 185S. se naziva namreč naš drugi časnik »Novice gospodarske, obertniške in narodne«, od druge številke 1862 dalje pa »Novice gospodarske, obrtniške in narodne«.
Tako spoznavamo, da so bila posamezna preimenovanja (1848, 1852, 1856) v vzporedni, organični sovisnosti s programnirn dopolnjevanjem Novic, pa tudi z zaravhn čutom za pravilnejše pridevniške Oblike (1858, 1862). V vseh primerih spremenjenega Novičnega imena pa je ostal v njem do konca povdarek na sestavinah gospodarstva (kmetijstva, obrtništva). Tako je ostalo tudi v poslednji Xovični razvojni fazi (1891 in 1902), če tudi se je od sredine 1891 dalje prerinila politika na prve strani lista ter je doživelo po Bleiweisu in njegovih prvih naslednikih ljubosumno čuvano tradicijsko tehnično urejevanje lista bistven preokret. Novično ime pa je ostalo navzlic temu nespremenjeno, dasi bi morebiti pričakovali novo preimenovanje v »Novice narodne, gospodarske in obrtniške«.
Zakasnela injekcija
Po Bleiweisovi smrti je Novice dejansko usmerjal in vodil poznejši kranjski deželni glavar dr. Josip Poklukar, ki pa je pustil časniško dediščino »očeta Slovenskega naroda« povsem nedotaknjeno. V pro-
gramnem, snovnem in tehniškem časniškem oblikovanju ne otiplješ niti najneznatnejše pobude. To je razdobje zatona, nespornega Novičnega pešanja s prvim vrhuncem krize 18S2 do 1891. Dne 17. marca 1S91 je dr. J. Poklukar umrl. V Novicah že začutiš prijeme nove roke. 2e tri mesece za tem je zavela po Novičnih gredicah sveža sapica. 2al je zapihala prepozno. Skromna, zakasnela časniška injekcija ni mogla več pomagati.
Vabilo na naročbo Novic za drugo polletje 1891. prinaša namreč prelom v tradicijski urejevalni sestav Novic, dasi je ostala formulacija njihovega gesla nespremenjena. Naznanilo je povsem suhoparno, kratko. Nobene pozornosti ne vzbuja. Toda preoblikovala je Novicam zunanje lice.
s>Uredništvo Novic svojim čitateljem uljudno naznanja«, — tako je zapisano na zadnji strani št. 24. junija 1891. — :>da bode od 1. julija t. 1. vsebina malo drugače urejena, nego dorlej. Prinašale bodo več političnih stvari, članki iz strok, lista »Kmetovalec« se ne bodo več ponatiskovali v njih, zato se bodo tem bolj ozirale na druge gospodarske in obrtniške stvari, katere nimajo mesta ni v »Kmetovalcu« niti v drugih naših slovenskih listih. »Novice« bode tudi odslej vodilo geslo prvega njih ustanovitelja, nepozabnega dr. Janeza Bleiweisa »Vse za vero, dom, cesarja«.
Prvi naslednji številki »Novic« se že pozna zakasnela injekcija. Urejena je namreč po novih vidikih,16 ki pa so bili le posnetek iz stolpcev drugih tedanjih slovenskih političnih časnikov, predvsem Slovenskega >7-"-oda« in »Slovenca«. Toda pomlajeval ni poskusi a starem, idejno in smiselno preživelem časniškem telesu, so bili brezuspešni. Močnejša nego sprememba te vrste je bila diferenciacija slovenskega miselnega, po-tičnega, kulturnega, gospodarskega
in tudi družabnega življenja, ki je šla svojo pot. Pod njenim robatim kolesjem so se znašle tudi »Novice.?. Ni bilo zdravnika, ki bi jim bil mogel znatno podaljšati življenje. Namenjeno jim je bilo še samo počasno hiranje v poslednjem razvojnem razdobju.
Oblikovanje izraza
Časniška pricevalnost Novičnega programa odseva v zunanji in notranji podobi lista. Obe sta plod sestavnega novinarskega dela, ki se použiva predvsem v oblikovanju treh osnov nih p rvi n časniške-ga urejevanja. Zunanji podobi lista klešeta svojske poteze, oblikovanje izraza in zasnove oblike, notranji podobi pa oblikovanje snovi.
V oblikovanju izraza (jezik, slog) je moral B!ei\veis računati s težavami, ki jih je že pred prevzemom dobro slutil in ki jih je od vsega začetka pri urejevanju Novic trdo občutil. Sam je podal nekako apologijo ir obrambo vseh jezikovnih nepopolnosti in pomanjkljivosti, ki so ob znanih svojstvih novinarskega dela malodane neogibne.17 Kar je zapisal o Vodnikovi slovenščini, velja tudi zanj in za jezik v njegovih »Novicah«, pa tudi za vse slovenske časnike in časnike vseh narodov, že od vsega začetka je bil v precepu zaradi problema slovenskega pravopisa. Razčiščeval in reševal ga je tako rekoč mimogrede, igraje. Kakor v reševanju vseh drugih stvari, tako se je tudi pri vprašanju slovenskega pravopisa držal načela »In medio vir-tus« ali po Bleiweisovi »V sredi, v zlati skledi«. Prav nič se ni vznemirjal zaradi tega, ničesar ni zahteval ali cek> oktroiral. Čakal je, da stvar pač sama dozori, če tudi so mu nekateri prijatelji vneto prigovarjali, naj bi že od vsega početka uveljavil
gajico proti bohoričici. Bleiweis si tega ni upal, saj mu je, kakor sam zatrjuje, »po ušesih bučala silna abecedna vojska L 1833.« Bal se je nove abecedne vojske, ki bi bila njegove »Novice lahko upropastila.1 * Poslušal je svojo konservativno pamet, ki mu je narekova'a preprost, vendar uspešen postopek : Če so mu poslali dopisniki in sotrudniki svoje sestavke, članke, novice in drugo časniško gradivo v bohoričici, jih je objavil v bohoričici, če so se pa posluževali gajice, so bili njihovi prispevki natisnjeni v gajici.
To svojo taktično previdno in prožno stališče je sporočil sotrudnikom Novic v zvezi z nekim dopisom s Štajerskega:19 >PriČujoči dopis v novem pravopisu smo od nekega kmetovalca iz Štajerskega prejeli, ki nam zopet očitno kaže, da gre že kmetam, ki pisati znajo, prav dobro od rok. Ki tega ne verjame, naj pride k nam, mu bomo lastni rokopis pokazali. Še enkrat rečemo: »Mi no-beniga k pisanju v novim pravopisu ne silimo in dajemo vsak spisek v »Novice« tako, kakor ga prejmemo. Tega se bomo deržali, dokler nam bo vred-ništvo »Novic« izročeno. Če jih imamo tedaj v Novicah več spiskov v novim pravopisu, ko v starim, to od tod pride, ker jih je veliko več pisateljev, ki po novim pišejo, ko tacih, ki se stariga deržijo; kar nas prav zlo veseli. Vredništvo.«
i« Novice 1891, 5t. 26.
1T Dr. J. Bleiweis: »Vodnikove Novice«. Oertica k živi jenjopisju Vodnikovemu. Vodnikov spomenik. Na svitlo dal Etbin Henrik Costa. V Ljubljani 1859. Str. 31 do 36.
18 Novice 1863, str. 223. 1» Novice 1845, St. 6.
Schriftielter • Urejuje: Rudolf Ožim* mm ffUr »Narodna tiskarna A* o.c aia oruetoteu© - 2» »n
rt** - Sa
__