2. štev. Poštnina platana V Ljubljani, dne 15. januarja 1927. izvod mn i so Leto VII. \% Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina , za inozemstvo . . . , 6 dinarjev, 8 dinarjev. Socijalno-politične naloge oblasti. Zakon o oblastni samoupravi našteva v čl. 2 one točke iz javne uprave, ki naj se prenesejo 'z Pristojnosti posameznih ministrstev na oblastno skupščino'. Med te točke spada tudi skrb za socialne naloge oblasti. Ker zakon tega skrbstva podrobneje ne opiše, morejo oblasti v tem oziru dobiti zelo obsežno pristojnost. Kaj to pomeni, ve le tisti, ki je danes pogrešal vsako uspešnejšo so-cialno-varstveno zaščito. Ministrstvo za socialno politiko je bilo mrtvo. MrtVoi glavno radi nerazumevanja važnosti socialnopolitičnega dela za celotno naše gospodarstvo, mrtvo je bilo’ radi noprestanih političnih bojev, mrtvo radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev. Tako smo zabredli v položaj, da niti obstoječi zakoni niso postali živa gonilna sila, ampak so ostali mrtvi na papirju. S prenosom socialnega skrbstva na oblastne skupščine pa moremo upati, da bo1 tudi pri nas socialna politika dobila živ polet in prinesla vsem socialno - šibkejšim slojem mnogo dobrot. Bati se je samo tega, da bodo klerikalci v oblastne skupščine zanesli politične boje in da se bo vse delo izrčpalo v tem boju. Saj «Slo-venec» čisto odkrito' priznava, da smatra sedanje skupščine samo za lestvico pod oknom v samostojen zakonodajni parlament Slovenije, da bodo torej lezli le po tej lestvici. Pravijo tudi, da gredo v oblastne volitve samo pod sito zakona, ne z ljubeznijo1 in veseljem do dela, ampak samo za to, d'a drugi skupščin ne dobe v roke. Tako se nam kaže žalostna slika. Poleg brezplodnega političnega boja v Beogradu, bomo imeli isti boj tudi v Ljubljani in v Mariboru. Namesto dveh, naj bi se po,klerikalnem programu prepirali trije. Politična strast klerikalcev se ne straši pred nobeno socialno katastrofo. Zato je naša, največja dolžnost, da ta, boj preprečimo in iz oblastnih skupščin ustvarimo pravo gospodarsko in socialno zastopstvo Slovencev. Zakon o oblastnih samoupravah pravi, da ima oblastna skupščina izdajati veljavne odredbe in uredbe v okvirju obstoječih državnih zakonov, torej je oblastna skupščina predvsem pristojna in odgovorna, za dobro in pametno izvajanje socialnih zakonov, ona bo izvajanje zakonov kontrolirala, jih izpopolnjevala. Poleg tega pa bo 'mela možnost lastnega, inicijativnega delovanja na polju socialnega skrbstva. Ona bo predvsem sPosobna podpirati- socialno-skrbstvene težnje °bčin, ki danes ta del svojega delokroga zanemarjajo. Ako se dotaknemo najbolj perečih naših so^ cialnih Problemov, moramo predvsem misliti na stanovanjsko bedo. lu ni treba nobenih novih državnih zakonov, llbjastna skupščina bo v tem pogledu mogla veliko napraviti. Predvsem bo podpirala tozadevna stremljenja občin in podpirala tozadevne Proračunske postavke, ki danes pri državnih oblastih ne najdejo posebne milosti. Ker mora oblast pospeševati razvoj zadružništva, bodo v niej našle zaslombo razne privatne stavbene ! zadruge in pri primerni organizaciji tudi privatniki. Cela stanovanjska akcija more dobiti živahnejši polet. V blagajno oblastnih skupščin se morejo vrniti vsi oni najrazličnejši denarji, ki se danes stekajo v svrho direktne ali indirektne stanovanjske akcije v državno1 blagajno. Omenim naj le fond za brezposelne, ki leži pri drž. hipotekarni banki in v katerega je Slovenija vplačala dobrih 6 milijonov dinarjev. S pametno finančno politiko bo oblast dobila potrebna sredstva, da ta problem sploh spravi z dnevnega reda. Oblast ima možnost najeti tudi potrebna posojila. V socialnem zavarovanju, zlasti, ako isto pojmujemo v širšem obsegu, čakajo oblasti zelo velike naloge. Najprvo, kar je pa potrebno, je novelizacija sedanjih zavarovalnih zakonov v tem smislu (poleg drugega), da zakon dobi le obliko okvirnega zakona, v katerem naj bodo obsežene za celo državo veljavne osnovne smernice, podrobnosti pa naj ureja oblast, ki naj ima tudi vrhovno nadzorstvo. Socialno zavarovanje po svojih učinkih segai v najrazličnejše panoge socialnega skrbstva, tako, da je izvajanje tega skrbstva brez primernega vpliva oblasti na zavarovanje sploh nemogoče. Na ta način bodo oblasti dobile tudi primeren vpliv na finančno politiko nosilcev zavarovanja, tako, da bo socialno zavarovanje tudi v tem pogledu blagodejno vplivalo na razvoj našega gospodarstva. V socialnem zavarovanju pa bo potrebno, da se dve ali več oblasti v to> svrho združi. Našemu delavcu manjka invalidno in starostno zavarovanje, ono, ki jo imajo rudarji pa je nepopolno. V tem oziru bo mogla oblast ureditev tega zavarovanja pospešiti, do tega časa pa bo z raznimi skrbstvenimi fondi in autonomno pomočjo mogla skrbeti za onemogle in stare delavce, rudarjem pa njih zavarovanje izpopolnilno izboljšati. Posebno skrb bo posvetiti rudarjem. Ti so1 potrebni radi nevarnosti in važnosti njih dela prav posebnega skrbstva. V prvi vrsti bo gledati na to, da se izboljša njih zavarovanje. Naj bi bil tozadevni zakon tudi tak, da ne dopušča direktnega vpliva od1 strani oblasti na bratovske skladnice, bi imele oblasti možnost, da ustvarijo posebne rudarske skrbstvene fonde po vzorcu sosednih držav, ki bi skrbeli za rudarje v onih slučajih, v katerih odpove ali je nezadostna drugačna pomoč. Posebno pažnjo je polagati na zdravje v revirjih in to z velikopotezno akcijo proti tuberkulozi, revmatizmu in drugim rudarskim poklicnim boleznim. Predpogoj pa so zdrava stanovanja, dobra plača, urejene delovne razmere. V večjih rudarskih in industrijskih središčih bo misliti, da poslujejo' posebni socialni referenti, ki bi imeli nadzirati in inicijativno' delovati vse higijcnično ter socialno delovanje in nehanje. Ako take naloge zasledujemo, moramo reorganizirati vso službo sedanje inšpekcije dela, ki naj v celem svojem obsegu preide na oblasti, funkcije, ki se pa tičejo varstva zdravja in življenja pa imajo preiti na nosilec zavarovanja, ker oni nosijo vse posledice slabe inšpekcije delat Predvsem je važno, da preide inšpekcija dela za rudarje od kompetence rudarskega glavarstva na splošno inšpekcijo, ker bo le na ta način podano jamstvo za objektivno' in efektivno poslovanje te važne ustanove. — Treba je oživotvoriti inšpekcijo dela za železničarje; tu sicer oblastna skupščina ne bo mogla imeti direktnega delokroga, ker železniški promet bo ostal v državni kompetenci, vendar pa bo indirektno mogla znatno vplivati. Brezposelnost je težka gospodarska in socialna kriza, ki ne zadene samo brezposelnega delavca, ampak celo gospodarstvo. Dokler ne bo organizirano' enotno brezposelno zavarovanje za celo državo, bo1 imela oblast dolžnost, da iz svojih sredstev blaži ta socialni pojav. Odstraniti pa more brezposelnost le krepka državna gospodarska politika. Vendar pa bi tudi oblasti mogle v tem pogledu mnogo storiti. Mislim predvsem na ustanovitev znanstvenega gospodarsko-socialnega seminarja, ki bi po svoji objektivni sestavi in znanstvenem delu vodil naše gospodarsko življenje po vidikih naših potreb in gospodarskih predpogojev1. Danes se na slepo ustvarjajo podjetja — in zopet za-tvarjajo, potem, ko je bilo zlo povzročeno. Tak seminar bi utrdil, katera podjetja so potrebna', kje naj se ustanove, v koliko jim je po raznih gospodarskih načelih obstoj in razvoj zajamčen. Tak seminar bi blažilno posegal tudi v naše socialne boje, da bi se isti ne odigravali po načelih «Kdor je v moči, ta v pravu», ampak res le po gospodarskih možnostih in nemočnostih. Ta seminar bi posloval kot vrhovno razsodišče v socialnih sporih. Za ublažitev socialnih bojev in v svrho napredka v gospodarstvu so velike važnosti tako zvane kolektivne pogodbe, ki omogočajo sprejemljive delovne pogoje vsem delavcem enako in je vsako izigravanje izključeno. Oblastne skupščine bodo imele možnost, da delujejo kot konsumentske zbornice, da v zvezi gospodarsko-socialnim seminarjem na podlagi objektivnih indeksov regulirajo cene, utrjujejo kupno moč denarja in spravijo v ravnotežje ponudbe in povpraševanja. Konsumcntska zaščitna politika ni enostranska; kajti vsakdo je v eni ali drugi stvari konsument. Ta bi v bistvu predstavljala vrhovno reguliranje vsega gospodarskega življenja v oblasti. Zavedamo se, da je našemu malemu kmetu, trgovcu ali obrtniku efektivna zdravniška pomoč težko dosegljiva. Vsem manjkajo sredstva. Zato bodo oblasti same in potom občin morale priskočiti na pomoč. V našo veliko socialno in kulturno sramoto' so nam razni reveži. Ubožno skrbstvo ni urejeno. 'Po stvar bo oblast morala postaviti na širše temelje, morda tako, da bo oblast sama nosi-teljica vsega tega skrbstva, ker so občine finančno preslabotne. Tudi ni predrzna misel o splošni preskrbi vseli prebivalcev v oblasti, ki bi iz enega ali drugega vzroka ne imeli virov za svoj obstoj. Misliti je torej na splošno- narodno zavarovanje za one, ki ne spadajo pod zavarovalne zakone. Moderne bolnice in sanatoriji so predpogoj vsake efektivne soeialno-higijenske brige. One. so temelj. V zvezi s tem bo urediti danes povsem zanemarjeno vprašanje zdravnikov, katerim dr- 2. skrinjica. BREŽICE: Karel Cimperšek, trgovec in posestnik, Sevnica. KRANJ: dr. Albert Kramer, novinar, Ljubljana. LOGATEC: Valentin Poljanšek, posestnik, Dobračeva pri Žireh. LJUBLJANA (mesto): dr. Dinko Puc, odvetnik, Ljubljana; Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani. 3. skrinjica. ČRNOMELJ: Julij M a z z e 11 e, posestnik, Gradac pri Črnomlju. KOČEVJE: Ivan Rus, posestnik in industri-jalec. Loški potok. KRŠKO: Alojzij Šribar, posestnik, Ardro pri Raki. LITIJA: Franc Lajovic, trgovec in posestnik, Litija. NOVO MESTO: Rudolf Faleskini, posestnik in opekarnar, Dol. Straža. PTUJ: Lovro Peto v ar, posestnik, Ivanjkovci. RADOVLJICA: Josip Ambrožič, posestnik, Ljubno; Alojzij Ferbežar, kovinar, Sava. ŠMARJE: Anton Perkovič, kmet in župan, Sv. Florijan pri Rogatcu. Delavci in nameščenci imamo prav poseben interes, da dobimo svoje zastopnike v oblastnih skupščinah, katerih ena najvažnejših nalog je, da rešujejo socijalna in gospodarska vprašanja. Tega so- se tudi delavci in nameščenci v polni meri zavedali, ko so razmišljali o tem, kako naj nastopijo pri volitvah. Nastopiti je treba tako, da ne bodlo kroglice delavcev in nameščencev zdrčale na dan volitev za prazen nič v skrinjice, kot se je to pri dosedanjih volitvah navadno zgodilo. Veliko se je govorilo o enotnem nastopu delavstva v Sloveniji, o enotni fronti delavcev in nameščencev. Ne rečemo, da bi tak volilen nastop ne prinesel mandate. Seveda samo v tem primeru, če bi vsi delavci in nameščenci enotne nastopili. Enotne fronte delavcev in nameščencev pa zaenkrat ni mogoče ustvariti. Posebno marksisti zavzemajo v tem vprašanju nesprejemljiva naziranje, da gredo v enotno fronto šele tedaj, ako se vse ostale delavske skupine brezpogojno podrede njihovim fantastičnim teorijam, ki so do sedaj le škodile delavskemu pokretu. Ni bilo drugega izhoda, da delavske organizacije nastopijo pri volitvah zopet ločeno. žava ne omogoča rednega izvrševanja zdravniške službe. Našteli smo le nekaj glavnih in nujnih točk. V splošnem pa bo oblastna skupščina dolžna, da svoje delovanje regulira po vidikih socialnega skrbstva prebivalstva. — Taka mora namreč biti vsaka moderna uprava. Dr. Joža Bohinjec. 4. skrinjica. CELJE (mesto): dr. Anton Božič, odvetnik, Celje. DOL. LENDAVA: Janez Preininger, nadučitelj, Dobrovnik. GOR. GRAD: dr. Jože Goričar, zdravnik, Mozirje. KONJICE: Ignac Kotnik, posestnik in trgovec z lesom, Vitanje. LAŠKO: dr. Joža Bohinjec, ravnatelj, Ljubljana. LJUBLJANA (okolica): Franc Zebal, posestnik, Rudnik pri Ljubljani. LJUTOMER: dr. Ivan Stojan, notar in župan, Ljutomer. MARIBOR (desni breg)■ Jože Finžgar, kmečki sin, Sv. Marjera na Drav. polju. MARIBOR (levi breg): Matija V r a č i č, kmet in župan, Senarska. MARIBOR (mesto): Josip Mohorko, po-stajenačelnik. Maribor. MURSKA SOBOTA: Štefan G o d i n a, evangeljski župnik. Gor. Petrovci. PREVALJE: Peter Mravljak, posestnik, Vuhred. SLOVENJGRADEC: Albert Puncer, trafikant, Slovenjgradec. 5. skrinjica. CELJE (okolica): Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze, Celje. Marksisti: socijalni demokrati in komunisti imajo za volitve v oblastne skupščine dve listi. Ena je Bernotova, druga pa od gospodov, ki sc zbirajo pri Strokovni komisiji. Marksisti v agitaciji ne govore resnice, če pravijo, da prestavljajo enotno delavsko S rento. Res je, da so na njihovih listah samo internacijonalci in da so še sami med seboj skregani ter da nastopajo z d v e ni a listama. Če bi imeli marksisti samo eno volilno listo, potem bi bilo pričakovati, da dosežejo z velikim naporom v ljubljanski in mariborski oblasti po en mandat. Sedaj pa, ko nastopajo ločeno, je vprašanje, če spfch dosežejo v kakšnem okraju mandat. Nevarnost je, da bodo vsi delavski glasovi izgubljeni, ki bi se oddali na to ali ono marksistično listo. Tako zvani krščanski socijalci so popolnoma podlegli vodstvu stranke, kjer imajo prvo besedo klerikalni fabrikanti in bankirji. Nikjer nimajo krščanski socijalci svojih kandidatov na takem mestu, da bi prodrli. V Ljubljani je krščanski so.cijalec na tretjem brezupnem mestu; v Ljutomeru so pa krščansko-socijalno viničarsko orga- Kakor vedno, nastopimo narodni socija-listi tudi pri teh volitvah disciplinirano. Vsi za enega, eden za vse! Sklep strankinega izvrševalnega odbora in vseh Krajevnih organizacij je, da volimo kandidatne liste Narodnega bloka. nizacijo tako odrinili, da so v znak protesta viničarji sami postavili kandidatno listo. Narodni socijalisti smo se pridružili naprednemu bloku z Jugoslovanska demokratsko stranko. V vrstah narodnega delavstva je bila izražena I odločna zahteva, da se ne sme cepiti napredno- | socialnih vrst na nešteto skupin in strank! Če hočemo imeti1 v oblastnih skupščinah vsaj nekaj kontrole nad klerikalnimi reakcijonarci, potem je nujno potreben čim bolj enoten nastop. Na račun ' neenotnosti napredinih delovnih skupin so do sedaj vedno želi le klerikalci. Poleg tega je pa narodno in socialistično delavstvo zahtevalo, da so tudi njegovi, zastopniki v oblastnih skupščinah. \ Z lastno močjo bi bila težko dosegljivo. V sklenjeni vrsti naprednega bloka je pa to mogoče. Ze na prvi pogled vrstnega reda kandidatov naprednega bloka lahko trdimo, da je že danes sigurna izvolitev več tovarišev iz delavskega pokreta. Kdo n. pr. še dvomi, da bi ne bil izvoljen tovariš Tavčar v Ljubljani, tov. Mohorko v Mariboru, tovariš (Jr. Bohinjec v Laškem. Gotovo je, da imajo nameščenci in delavci največ izglediov, da dobe svoje interesne zastopnike iz list naprednega bloka. Kamorkoli d runam oddlajo nameščenci in delavci svoje glasove, nimajo' prav nobene garancije, da bo izvoljen kdo iz njihovih vrst, ki prav posebno pozna njih težnje in zahteve. Tovariši! V boj za svoje kandidate! V vseh volilnih okrajih podpirajte liste naprednega bloka NSS in SDS, ki je edina vpoštevala na prvih mestih zastopnike delavcev in nameščencev! Javorniški in jeseniSki volilci! Napredni blok sklicuje v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. url dopoldne v prostorih gostilne «pri Čebularju« na Javorniku javen shod. Poživljamo javorniške in jeseniške volilce, da se udeleže tega shoda v kar največjem številu. — Isti dan se vrši ob 3. uri popoldne javen shod na Jesenicah. Tudi tega shoda, se udeležite vsi polnoštevilno. Na shodih govori načelnik NSS tov. Juvan in kandidati radovljiškega okraja* Mladinski vestnik. JESENICE. Pred kratkim je moral zapustiti vrste našega «Bratstva> brat Nace Starič in odriniti k vojakom. Ni nam bilo mogoče, da bi napravilo društvo svojo običajno odhodnico inse s tem oddolžilo svojemu članu. Nenadno je prišel poziv in le osebno smo se mogli posloviti. Bratu Nacetu iz vsega srca želimo, da mu bo izvrševanje državljanske dolžnosti čim manj težko, da čim-prej odsluži svoj rok in se povrne med nas, svoje brate. Izražamo upravičeno upanje, da na nas ne pozabi, da ostane zvest misli, ki ga je priklenila zdravemu in svežemu mladinskemu pokretu. Do zopetnega svidenja! JESENICE. Vse članstvo «Bratstva» kakor tudi članstvo NSSZ in NSS na Jesenicah ter vso po izobrazbi hrepenečo javnost, posebno delavske kroge, opozarjamo, da bo v kratkem v društvenem lokalu pri g. Kokalu na Savi otvorjena Ljudska knjižnica narodnosocijalističnih organizacij na Jesenicah. Knjižnica bo vsakomur dostopna, zato obiskovanje najtopleje priporočamo, kajti «lepa in dobra knjiga je najboljši to variš,» pravi star pregovor. Kandidatne liste napredne fronte. Vrstni red skrinjic po srezih (glavarstvih) in imena nosilcev naprednih kandidatnih list (SDS in NSS) za volitve v ljubljanski in mariborski oblasti (23. januarja). 1* skrinjica. KAMNIK: dr. Rihard Karba, župan in lekarnar, Kamnik. Delavci in nameščenci! Edinole kandidati delavcev in nameiiencev na združeni napredni listi NSS in SDS imajo izmed delavskih kandidatov ostalih strank najvei izgledov na izvolitev. | Dr. Otokar Ribar. | V Beogradu je umrl v sredo, dne 12. januarja ob 7. uri zvečer poslanik dr. Otokar Rybar. Vest o nenadni smrti našega dobrega prijatelja je globoko pretresla ves slovenski narod. Pokojnik je bil nad dvajset let voditelj primorskih Slovencev. Nevenljive so njegove zasluge. Pod njegovim vodstvom so se zbudili primorski Slovenci k narodni zavesti in ustvarili ob jadranskem morju mogočni obrambni jez proti navalu Italijanov in Nemcev na naše ozemlje in priborili našemu narodu pozicijo, ki je bila trdna kot kraška skala. Vse gospodarske, kulturne, strokovne in politične organizacije v Primorju so štele dr. Rybara med svojega ustanovitelja. Organizatorna sila pokojnega Rybara je povzročila, da so bili Slovenci na tem, da zavzamejo zadnjo postojanko na svojem zmagovitem pohodu — zvezdo jugoslovanskega Jadrana — Trst v svojo izključno posest. Posebno vžaloščeni stojimo ob Rybarcvem grobu narodni delavci. Rybar je bil med ustanovitelji narodne delavske organizacije, iz katere je potem izšlo narodno-soeijalno strokovno gibanje ostale Slovenije. V dr. Rybaru je videlo slovensko delovno ljudstvo svojega voditelja. Vse njegovo življensko delo je bila ena sama borba za socijalne pravice našega malega človeka. Dr. Rybar je izvajal socijalistični program v praksi vsepovsod, kamor je segel njegov vpliv in njegova neutrudljiva delavnost. Po preobratu mu ni bilo več usojeno, da se povrne med! svoje ožje rojake. Ostal je v osvobo-jeni domovini, kateri je dal na razpolago vse svoje izredne talente, misleč pri tem vedno na neosvobojeno ozemlje, torišče njegovega življen-skega dela. Narodno delavstvo plaka ob grobu svojega učitelja in voditelja in obljublja ob svetem spominu na dr. Rybara, da bo izpolnjevalo njegove nauke in dovršilo delo, katero njemu ni bilo usojeno dovršiti. Slava dr. Rybaru! * Dr. Otokar Rybar je bil rojen v Postojni, dne 12. septembra 1865. Po dokončanih pravnih študijah je leta 1892 vstopil v pisarno odvetnika dr. Osvartaga v Sežani. Tu se je pričelo njegovo politično udejstvovanje. Izvoljen je bil v sežanski občinski svet. Iz Sežane se je dr. Rybar preselil v Trst, kjer je bil ktnalu predsednik društev: «Edinost», «Slovenske či- | rokah svoje hčerke in sina. talnice« in «Tržaškega sokola* in «Tržaške posojilnice in hranilnice«. Leta 1900. je bil dr. Rybaf izvoljen v tržaški občinski svet, katerega član je ostal do prevrata. Leta 1907. je bil dr. Rybar izvoljen v Trstu za državnozborskega poslanca. Neposredno pred vstopom Italije v vojno je bil dr. Rybar kot 50 letnik poklican pod orožje in poslan kot politični osumljenec na fronto — v strelske jarke. Tani je obolel, nakar so ga premeščali v razne garnizije. O prevratu je bil dr. Rybar predsednik tržaškega Narodnega sveta. V decembru 1918. je bil določen za delegata naše države na pariški mirovni konferenci v Parizu, kjer je deloval dve leti. Med tem so italijanski fašisti razdejali dr. Rybarevo pisarno v Trstu in njegova familija je bila primorana naseliti se na Bledu in pozneje v Ljubljani. Leta 1921. je bil imenovan dr. Rybaf za prvega delegata na rimski in portoroški konferenci. Leta 1922. je bil sprejet dr. Rybar v državno službo, dobil naslov pooblaščenega ministra in poslanika ter prevzel vodstvo oddelka za mednarodne pogodbe. Vse novejše mednarodne pogodbe so delo dr. Rybara. V ministrstvu za zunanje stvari ne bodo našli dr. Rybaru enakovrednega naslednika. Pretekli teden je obolel dr. Rybar na pljučnici, kateri se je pridružilo še usodepolno zastrupljenje krvi. Dne 12. januarja ob 7. uri zvečer je izdihnil v Izdajstvo v Mariboru in Celju. Radikali in klerikalci so se v Mariboru in Celju zvezali z nemškim političnim in gospodarskim društvom. Ni pa to pakt, po katerem sprejmejo radikali in klerikalci zastonj nemške glasove. Radikali in klerikalci so morali priznati Nemcem dalekosežne gospodarske in politične koncesije, da so si izprosili njihove glasove. Radikali in klerikalci se sedaj z vso zgovornostjo branijo očitkov, da vsled pakta z Nemci niso narodni izdajalci, ampak samo previdni strankarji, ki si hočejo' zasigurati čim več glasov za skupščinske volitve. Izgovor na strankarsko taktiko pa ne drži, ker nima stranka jemati v obzir samo suhe številke volilne matematike, ampak tudi obveznosti, ki jih ima napram celoti — narodu. In tej odgovornosti se menda kleri- kalna in radikalna stranka ne bosta izogibali, vsaj tako radi naglašata, da sta narodni stranki. S tem, da so se radikalci in klerikalci sporazumeli s politično organizacijo Nemcev — so priznali Nemce v Celju in Mariboru kot politični faktor, ki ima odločati tudi v osvobojeni dtomo-I vini. Nihče ne odreka pravim Nemcem ohranitev | njihovega narodnega- značaja, kakor tudi popolnoma svobodno razpolaganje z državljanskimi pravicami. Ne moremo pa priznati v ogromni večini celjskim in mariborskim tako zvanim Nemcem, da tvorijo nacijonalno in politično skupino in da se kot taki družijo s slovenskimi ! strankami. Ti tako zvani Nemci sploh niso Nemci, ! ampak bivši Slovenci, katere je dunajska in ber- I linska pangermanska propaganda odtujila našemu Ivan Albreht: Cucek in Buček in kar je bilo vmes. I. Ker sem tako vajen izza mlada, mi ne da žilica miru, da bi molčal, ampak moram pri-: povedovati. Ce pa že človek pripoveduje, se mu včasih vrine tudi kakšna okrogla vmes. Mislim celo, da to ni nič hudega. Saj pravi tudi pregovor, da ima veselega človeka rad Bog in ljudje. Jaz temu še vedno verjamem, dasi so dandanašnji ljudje doberšen del veselja pregnali od sebe. Meni se zdi, da je to nam vsem skupaj žal in da se še vsi prav j radi spominjamo tistih starih časov, ko smo se znali res smejati. Saj ti časi niso niti daleč, naš spomin je precej rešetast in vsakdanje skrbi in nadloge nas tako tarejo, da se nam godi čisto tako, kakor pravi tista pesem: «’z ur so dnevi, ’z dni so leta, let in dni pa konca ni —» Morda je res bilo že tudi nekdaj življenje bolj resno in trdo nego si danes mislimo, toda človek je že pač tak, da se minulosti spominja najrajši in v prvi vrsti po njeni solnčni, vedri strani. Čisto gotovo bodo tudi naši sodobniki, ki so pred leti kot mladeniči okušali strahote m bridkosti svetovne vojne, nekoč pripovedovali svojim vnukom, koliko veselega in za- bavnega so doživeli na bojnih poljanah. Za-! kon narave je tak, da bridkost kmalu obledi in umrje v spominu, medtem ko spomin na vesele trenutke ne zapusti človeka do groba. In kakor mati narava dokazuje nepojmljivo modrost v vseh svojih zakonih, tako jo tudi v tem. Samo pomislimo, kaj bi bilo s človeškim1 rodom, če bi se vsaka mati po prvem otroku spominjala zgolj nadlog in bolečin?! Povesti o desetem bratu in pesmi o hčerki-dcsetnici prav gotovo ne bi priznali, podrobnejši odgovor pa si bo vedel dati na zgorajšnje vprašanje vsak čitatelj sam ... Ker je tedaj tako, da je včasih šegavost primerna in vedrost često celo potrebna, naj bo tudi meni dovoljeno seči enkrat malo nazaj v tiste čase, ko sta živela zaveznika, Cucek in Buček, dva prijatelja po mili božji volji. Prijazni bralci in zlasti brhke bralke naj mi oproste te skromne uvodne besede in naj mi, kar jih še posebej prosim, tudi ne zamerijo, če bi mi med pripovedovanjem zdrknila kakšna bolj kosmata z jezika. «Skozi eno uho noter, skozi drugo ven!» naj si mislijo, pa bo zanje in zame prav.---------- Brenkova Katra je bila trikrat omožena. Od prvega moža je prejela v sladkem zakonskem jarmu marsikako po grbi; kajti dedec je bil skoro neprenehoma pijan. Katra je bila sicer pridna in pametna ženska, toda mož jo je odlikoval za vse lepe čednosti samo s pretepanjem. Bog je menda videl, da tako ne gre, pa je zapored poklical prvega in drugega otroka iz tega pohabljenega zakona k sebi, nazadnje pa je poslal svojo deklo — belo smrt še po Katrinega pijanega moža. Človek bi si mislil, da je bila Katra za to uslugo nebesom hvaležna, v resnici je bilo pa čisto narobe. Tako je jokala pri pogrebu, da se je vsem ljudem smilila. Na vse mogoče načine je klicala in vabila rajnega, naj jo vsaj še enkrat pogleda, se ji še enkrat oglasi, pa če jo tudi potem še tako pretepe! Ljudje, kakor pač so, so jo nekaj časa milovali, potem so se pa začeli njeni žalosti smejati. Samo eden je bil na Doleh, ki je prav razumel Katrino bridkost. Gledal in poslušal je čevljar Štefan Brenk žalujočo Katro, pa si je mislil: «Ako je že tega, ki jo je pretepal, imela tako rada, kako bi ljubila šele mene, ki sem krotak in iz srca ponižen!...» Čim dalje jo je poslušal in ogledoval, tem mehkeje mu je bilo pri srcu, zlasti ko je še opazil, da hrani mlada vdova skrivnost novega življenja. Nekaj časa se je obotavljal, ko se pa le ni mogel premagati, je kar na pokopališču stopil k njej. «Nikar preveč ne žaluj, Katra,» jo je tolažil, «saj veš, da ni pomoči. On je prestal, Bog mu daj dobro, nas pa še čaka. Saj pridemo vsi na vrsto...» Ker Katra ni bila premožna, sorodstvo m moglo pričakovati nič prida sedmine in je prav kmalu odšlo s pokopališča. Tako je bila narodu. Če bi priznali, te posili-Nemce in izvajali iz tega skrajne konsekvence, bi se morali odreči tudi slovenskemu Mariboru. A mi teh Nemcev kot takih ne priznamo, kot priznamo, da imamo edinole Slovenci pravico' do absolutnega gospodarstva v Mariboru. S paktom, ki so ga sklenili radikali in klerikalci s politično reprezentanco mariborskih nemškutarjev, so zagrešili neodpustljivi narodni greh, katerega upravičeno obsoja vsa slovenska javnost. Omalovaževati splošne slovenske interese na naši severni meji za nekaj desetin glasov, se pravi biti nevreden slovenskega imena. Ne samo nacijonalni interes nam narekuje naše stališče, ampak tudi interesi našega domačega delavstva. Vsem je znano, da celjska in mariborska nemškutarija vzdržuje v svojih podjetjih najraje tuje delavstvo. Slovensko delavstvo Politični Državni proračun v finančnem odboru. Plenum finančnega odbora je končal načelno razpravo o državnem proračunu za leto 1927.-1928. Pri glasovanju je bil proračun ,v načelu sprejet s 16 proti 6 glasovom. V debati je bila od vseh govornikov iznesena ostra kritika o državnem gospodarstvu. Argumenti s strani opozicije so bili tako močni, da so morali celo poslane vladnih strank priznati nedelavnost in nesposobnost vlade RR. Državni monopol podkupuje poljske uradnike? beogradsKn «Politi a»je priob La iz Varšave vest, ki pravi: «Poljsko finančno ministrstvo je zahtevalo od državnega pravdništva, da otvori preiskavo proti bivšemu uradniku ministrstva Lukasiczu radi poskusa podkupovanja. Lu-kasicz je prejel od jugoslovenske monopolske uprave 2,600.000 Din na račun obljubljenih mu pet milijonov, katere je imel uporabiti, da podkupi uradnike poljske monopolske uprave, da bi Poljska kupila ves jugoslovenski tobak, ki je za letos namenjen za izvoz.» Ni dovolj, da se imajo razni odgovorni faktorji že doma neprestano prati glede korupcijskih afer, sedaj smo po tej senzacijonalni vesti oficijelno predstavili gospo korupcijo tudi — bratski Poljski. zdaj sama s Štefanom Brenkom med grobovi in je s hvaležnostjo poslušala njegove tolažilne besede. «Oh, Štefan,» je vzdihovala, «ali misliš, da res?« «Bog pomagaj, kakopak!« je mehko ponavljal čevljar Brenk. «Oh, potlej ga bom pa le še videla —» «Jej no, ne smeš misliti samo na to, Katra? Ali ne veš, kako je s teboj? Bog te potolaži, saj vidiš, da bo črviček potreben očeta, ko pride na svet —» «Prav praviš,« je spet zajokala vdova, «zato mi je pa še hujše.« «Kaj ti bo zato tako hudo —» «Oh —» «No, saj so še ljudje na svetu —» «Oh, oh —» «Meni se tako smiliš, da bi kar —» «Oh, ali res, oh —» Štefan Brenk je bil vedno bolj odločen. Spomnil se je celo, da ima Katra svojo bajto, medtem ko mora on prebivati pod tujo streho. Da bi imel on svoj dom, ej, potem bi šele delal in šival. «Katra, če si pametna, ti bom kar povedal —» i«Ko mi je tako hudo —» «Boš videla, da ti bo bolje, če si pametna.« Vdova ga je pogledala skozi solze, a čevljar jo je prijel za roko: in nameščenci so jim še vedno manjvreden materijah Svojega ponižujočega mnenja o slovenskem delavstvu pa mariborska in celjska nemškutarija ne bo spremenila, če bo dobila potuho od slovenskih strank in koncesijo, da še naprej lahko živi v germanskih političnih vodah. Vezati se z Nemci v Celju in Mariboru, se pravi, izdati socijalne in gospodarske interese slovenskega delavstva in nameščencev. Dokazov za našo trditev nam ni treba navajati. Dovolj se je pisalo že n. pr. o razmerah v mariborski kaznilnici in celjski tovarni tvrdke Westen. Noben slovenski delavec ali nameščenec ne more voliti strank, ki so na severni meji izdale nacijonalni program. Nemških podjetnikov ne more nihče voliti in naj jim je dala potem blagoslov tudi maloštevilna grupa radikalne partije ali SLS. . pregled. Odpor proti radikalom v Vojvodini je vedno večji. Mase kmečkega in mestnega prebivalstva obračajo hrbet radikalni stranki. Radikalne vla- •) jo > oj\o;mcein vs i leta od osvobojenja sem samo gospodarsko izrabljale. Davki so se neusmiljeno izterjevali, dočiin potem ni bilo nikdar denarja, kadar so Vojvodinci prosili zanj. Sedaj obljubujejo radikali Vojvodincem zlate gradove, če jih podpirajo pri volitvah v oblastne skupščine. Toda na prazne obljube nihče nič ne da. V Vojvodini bodo radikali izgubili večino svojih dosedanjih postojank. Radiča zapušča ljudstvo. Najmočnejše proti-radičevsko gibanje se je pojavilo v Dalmaciji. Bivši Radičevi pristaši v veliki večini izjavljajo, a ne L od o več v lili HSS, ker je izdala kmečke interese. Da Radič nekoliko popravi situacijo za HSS, se je odpeljal na agitacijsko potovanje po Dalmaciji. Vsi njegovi shodi so pa jako klavrno potekli. Povsod se vrše Radičevi shodi v senci bajonetov. Ministri HSS so dali Radiču na razpolago orožnike, da ga varujejo pred razjarjenimi kmeti. V okolici Splita, nekdanji trdnjavi HSS, je imel Radič na shodih komaj po par sto ljudi in še med temi večino nasprotnikov, ki so ga neprestano motili z medklici. Posebno buren je bil «Če hočeš, bi ti jaz pomagal. Otrok bi imel očeta in ti varstvo in tolažbo. Reci, pa se lahko kar brž zmeniva.« Katra si je otrla solze. «Ali misliš?« «Zakaj ne?« «Pa bi res?« «Prav res. Vidiš, bajto imaš, pa ne bi bilo treba hoditi okrog tujih ljudi —» «Samo zadolženo je —» «Bi se že odplačalo!« «In popravil je nekaj —» «Bi se že popravilo!« «Tak misliš kar —?» «Kaj bom čakal, sem dejal, ko vidim, kako je hudo!? Pa sem mislil, no, če si imela rajnega tako rada, ki te je pretepal, bi že tudi z menoj lahko živela —» «To je res —» «No, vidiš!« Odpravila sta se proti domu. Katra ni niti vzdihnila, ko se je poslavljala od moževega groba. «2e mora tako biti,« je dejala. «Božja volja,« je potrdil Štefan Brenk in veselo pomislil, da bo zdaj imel bajto, svoj lastni dom! ... Šel je kar takoj s Katro in ji pridno pomagal razdirati mrtvaški oder ter spravljati po hiši vse v tak red, da bi bila čimprej zabrisana za rajnim vsaka sled. Ko sta končala, je Katra prinesla na mizo liter vina in hleb belega kruha. Izvolitev delavskih kandidatov Naprednega bloka je gotova, če bodo vsi naši tovariši izvršili svojo dolžnost, šli na agitacijo od moža do moža in se na dan 23. januarja udeležili volitev. shod v Sinju, kjer je ukazal navzoči minister dr. Krajač z oboroženo silo izprazniti zborovalno dvorano, da je obvaroval Radiča najhujšega. Pred dvorano so se potem nadaljevale demonstracije in je ogorčeno ljudstvo pobilo vse šipe. Prav tako je moralo orožništvo razgnati številne demonstrante, bivše Radičeve pristaše, na shodu v Tri-lju. Pod vtisom katastrofalnih neuspehov je Radič zapustil Dalmacijo in se vrnil na Hrvatsko, kjer se mu pa tudi ne godi mnogo boljše. Obznana nad bivšo HRSS. Ministrski svet je sklenil preklicati obznano nad bivšo Hrvatsko republikansko Seljačko Stranko, katero je potem pretvoril Štefan Radič v Hrvatsko Seljačko Stranko. hiitcr znano, je bila HRSS na’ temelju obzna-oaške ta odloka razpuščena, manda i' Razveljavljeni in prvaki stranke so prišli v kazensko preiskavo. Med onimi, ki jih je zadela obznana, je bil tudi sedanji minister Košutič. Dočim je bil Radič amnestiran, se je Košutič formelno še vedno nahajal pod obznano, četudi je bil minister. Sedaj je vlada temu nevzdržnemu stanju napravila konec in preklicala obznano. Sicer pa radi-čevščina ne potrebuje več žandarjev, da se ji onemogoči škodljivo propagando med narodom. Se-'• b r t s i 'aao daieč da morajo radičevce ščititi žandarji pred narodom, da jih kot vara-lice ne kamenja. Mnogo je dobrih reči na svetu, ali najboljši so pa „DOKO ‘ čevlji ki jih ne more noben i/.delek prekositi. Kdor hoče štediii, mora nositi le Doko čevlje. Trgovina „Doko“, PreSernova ulica štev. 9, dvorišče. 14 «Še za beračem opravijo sedminb,« je dejala kakor v opravičilo. Štefanu je bilo vse po volji. Kmalu sta se jela pomenkovati tako lepo kakor da sta od vekomaj določena drug za drugega. Ko je j čevljar odhajal, sta bila že popolnoma zmenjena, vdova pa ni čisto nič pogrešala svojega prvega moža, temveč mislila samo na dan, ko postane Štefan Brenk njen drugi. Otrok, ki ga je mati Katra dobila v taki zadovoljnosti na svet, ni kazal seve prav nič veselja do smrti. Malo je bilo punčka. Krstili so jo za Liziko. Mati je bila vesela, da bo imela mala očeta, ter jo je skrbno negovala, ljudje pa so njeno veselje in njeno materinsko skrb tolmačili po svoje ter jeli namigavati. da je rajni že vedel, zakaj je pil. Zlobni jeziki so kar očitno trdili, da je mala Lizika čisto podobna — ne svojemu očetu, temveč očrnu, Štefanu Brenku. «Pa naj mu bo,» se je smejala Katra. «Jo bo imel še rajši!« Zbog tega so morale govorice kmalu potihniti, Katra pa je lepo zadovoljno živela s svojim novim možem. Ko je po smrti prvega nastopil prvič vernih duš dan, je še gorela na njegovem grobu ena edina samcata svečka, ko pa se je ta dan obnovil drugič, ni bilo na pozabljenem grobu nobene lučke več. Katri so rekli samo Brenkova Katra in njej je bilo všeč in prav tako. Otroška letina je bila na tej njivi dbbra Vsem članom N*Z! Ponovno opozarjamo na sklep našega Izvrše-valiiega Odbora,da velja za vse naše1 elane stroga obveznost, iti v nedieljo 23. t. in. na volišče in voliti«napredni blok» (SDS in NISS). Ne pozabite, da imamo na teh listah tudi naše zastopnike in je torej naša dolžnost, da jim pomagamo do čim lepšega uspeha. Prihodnjo nedeljo torej vsi do zadnjega na volišče in oddajte svoj glas našim možem, ki bodlo vedno in povsod znali ščititi našega domačega delavca. Pa ne samo to bodi naša dolžnost, dolžnost nas všeh je, da zadnji teden agitiramo za te liste in gremo med naše prijatelje, sodelavce in sosede. Povedati moramo Vsem, kdo so ti naši irtožje in kaj hočejo. Vsi moramo postati agitatorji in potem sinemo' biti trdno prepričani v res lepi uspeh. Tovariši! Vsi na plan in storite svojo dolžnost! VODSTVO NSZ. ★ LOGATEC. Podružnica «Unije» v Logatcu ima v nedeljo 16. t. m. ob treh popoldne svoj občni zbor. Vabimo vse člane, da se tega občnega zbora udeleže v kar največjem številu. Na obuie.u zboru poroča tajnik tov. Kravos. SENOVO. V nedeljo 16. t. m. se vrši ob 10. uri dopoldne v rudniški restavraciji članski sestanek, na katerega imajo dostop samo člani NSZ. Za vse člane udeležba strogo obvezna. Poroča delegat iz Ljubljane. ZAGORJE. Podružnice NSZ v Zagorju so imele v nedeljo 9. t. m. članski sestanek, na katerem je poročal centralni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. V poldrugournem govoru je orisal položaj delavstva in označil naloge, ki jih imajo podružnice v tem letu izvršiti. Govor tov. tajnika so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. KRIŽE. V četrtek 13. t. m. se vrši pri nas informativni sestanek za ustanovitev NSZ. Na sestanku bo poročal tajnik tov. Kravos. O sestanku bomo poročali. ——f ..t-ii, HA.i———— MAVČIČE. Pri nas se je pričelo v zadnjem času gibanje za ustanovitev podružnice Narodno-strokovne zveze. V petek 14. t. ni. se vrši pri nas informativni sestanek na katerem bo poročal strokovni tajnik tov. Kravos o nalogah in ciljih NSZ. V prihodnji številki bomo poročali o tem sestanku. PTUJ. Prejeli smo iz Ptuja ta-le dopis: Vsak teden čitam v «Novi Pravdi» o članskih sestankih in predavanjih. Mislil sem po vsakem poročilu, da se bo naša podružnica zbudila iz mrtvila ter začela v novem letu redno s predavanji in članskimi sestanki. Zaman sem čakal na poročilo o kakem članskem sestanku iz Ptuja. Drugod so vsak mesec članski sestanki ali predavanja, pri nas pa niti duha ni o kakem predavanju. Drugod se že uživajo sadovi takih prepotrebnih članskih sestankov, kaj se pa pri nas dela? Ničesar! Kdo ' je temu kriv? Ali morda delavec? Nikakor ne! Po mojem mnenju bi s tako splošno trditvijo delali preveliko in preočitno krivico nagemu delavcu. Dejstvo p.i je, da imamo n.ed se^Oj: ,judi .vi bi bJU v prvi vrsti poklicani, da del. ju n., to j da se naš de.a\ec izobrazuje. Ne drže izgovori da je ta ali oni preobložen z delom. Potrebna je samo volja i Zaman iščemo pri naših ljudeh, ker se namreč dejansivi ne zavedajo, da vodi truda-, polna pot do uspehov le preiio intenzivne delav- \ nosti, aktivnosti in jake propagandne sile. brez volje pa ni dela in brez iruda v delu ni uspeha. Zato Vam kličem, dragi tovariši in tovarišice: Na delo v novem letu! Ne držimo rok navzkriž. Ni zadosti, da smo v preteklem letu razvili svoj prapor. Gledati moramo v prvi vrsti na to, da se bo pod tem praporom zbralo kar največ narodno-zavednega delavstva. KOČEVJE. V soboto 15. t. m. o'b sedmih zvečer ima podružnica NSZ v Kočevju svoj sestanek pri Ferlesu. Na sestanku bo poročal tajnik tov. Kravos iz Ljubljane in vabimo zato vse člane in pii jatelje, da se sestanka udeleže v čim večjen številu. ŠT. JANŽ. Narodno-strokovna zveza bo imela v nedeljo 16. t. m. ob desetih dopoldne v gostilni g. Ignaca Majcena članski sestanek, ha katerem bo poročal delgat iz Ljubljane. Vabimo vse napredno delavstvo, da se tega sestanka udeleži v kar največjem številu. PREDDVOR PRI KRANJU. V ponedeljek 17. t. m. se vrši pri nas informativni sestanek za ustanovitev podružnice NSZ. Na sestanku poroča tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. O sestanku bomo poročali'. ZIDANI MOST. Tukajšnja podružnica «Unijo priredi v torek 18. t. m. ob štirih popoldne v prostorih restavracije Juvančič članski sestanek, na katerem bo poročal delegat centrale iz Ljubljane. Vabimo vse člane, da se udeleže tega sestanka sigurno in točno. LITIJA. V nedeljo 16. t. m. se vrši ob desetih dopoldne v prostorih gostilne «Na pošti» članski sestanek NSZ. Vsi tovariši naj se tega sestanka sigurno in točno udeleže. Poro,a tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Vsi točno in sigurno. JESENICE. V četrtek 13. t. m. se je vršil članski sestanek, na katerem se je sestavila kandidatna lista za volitve obratnih zaupnikov v tvor-nicah na Savi ter Javorniku. \ eč o' tem bomo poro a i prih dnjič. — Na splošno željo članstva p o pri.eli akcijo za ustanovitev Ljudske khjiž-ce ,.:itera bo še ta mesec otvorjena, ter opozarjamo lanstvo, da se bo iste posluževalo, Posebno ,-u opozarjamo', da se- članstvo vpiše v strokovno-politično šolo, katera se otvori pričetkom februarja; vpisuje br. Tine Zupan ali br. Tone Čufar. ČRNA. V nedeljo 16. t. m. se vrši pri nas članski sestanek, na katerem poTota delegat centrale. Z ozirom na važnost tega sestanka, naj pridejo prav vsi tovariši. MEŽICA. Tudi pri nas se vrši članski sestanek z zelo važnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega !ara ;e da pride sigurno in točno na eespnek. VIČ. Narodno-strokovna' zveza Vič-Glince-Rož-na dolina priredi v nedeljo 16. t. m. v gostilniških prostorih «Amerika» na Glincah I. predpustno veselico, katere čiatr dobiček je- namonfour kultur no-prosvetnemu odseku. Vstopnine ni. Sodeluje godba na pihala in lastni famburaški zbor. VIČ. Narodno-strokovna zveza ViČ-Glince-Rož-na dolina je V zimski sez6ni poleg strokovnega dela začela tudi s kulturno-prosvetnim delom. 6. t. m. na sv. Treh kraljev je' gostoval dramatični odsek na Sokolskem odru UH Igd z Golgato, Narodno-strokovna zveza. in obilna. Manjkalo ni Janeza ne Franceljna ne Micke ne Katrice in ne Jožeta in ne Mih-četa. Štefan se je včasih celo bal, da bo zmanjkalo svetnikov v pratiki, vendar do tega ni prišlo, ker je moral prej odriniti v krtovo deželo. Katra je spet jokala in žalovala, vendar ne tako hudo kakor prvič. Nekaj otrok je bilo že toliko odraslih, da se je lahko zanašala na njihovo pomoč. Poleg tega je upala, da je sreča, ki ji je že dvakrat bila mila, tudi v tretje ne zapusti. Trdno upanje je tudi res ||i varalo. Dobila je še tretjega moža, vendar ji ž njim ni ši0 tako gladko, ko s prvima dvema. Spak je bil prebrisan in je hotel, da mu pred poroko zapiše bajto. «Naj pa bo,» si je misliia Katra, «po njegovi smrti bo itak bajta spet moja.» Pri tem računu se je revica vštela. Tretjemu se ni s smrtjo prav nič mudilo, temveč je kar lepo počakal, da je prišla Katra sama na vrsto. Lepo po krščansko jo je pokopal, opravil za njo vse, kar in kakor se spodobi, sam pa obdržal bajto in odpravil otroke drugega za drugim po svetu ... To je bil hud udarec zlasti za najmlajša dva, Jožeta in Mihčeta, vendar se je tudi njima obrnilo tako, da je bilo prav. Ker sta bila precej istih let, (Jože je bil samo poldrugo leto starejši od Mihčeta), sta se najbolj razumela in sta tiščala vedno skupaj liki dvojčka. Tudi njima je šla na roko polsestra Lizika, ki je bila tedaj že odrasla in je služila v soseščini. Bila je malo grbasta in na levo nogo šepasta, sicer pa pripravna deklina. Delala je rada in so jo zbog tega tudi ljudje imeli radi. Ko je tedaj slišala, kako, in kaj počne njen drugi očim, sta se ji najmlajša dva posebno zasmilila. Zlasti se je bala za Jožeta, ki je bil sicer visok za svoja leta, zraven pa tako šilaSto droben, da so cunje kar visele na njem kot na preklji. Spomnila se je, kako je bil Jožek smešen ^otročiček in kolikokrat se mu je morala smejati, ko je začel izgovarjati prve besede. Jezik mu nikakor ni hotel biti pokoren, zlasti ne pri besedi, ki je bila dečku najljubša. Kadar je hotel izreči «cukerček», se mu je vedno zataknilo tako, da se je glasilo «cucek». Vsi so se mu smejali, ponavljali spakedranko za njim in ga oponašali, dokler se ga iz sladkega «cuker-čka» ni oprijelo ime — Cucek. Nihče mu ni več dejal Jožek ali Joško ali Jože, ampak samo Cucek. Nazadnje se je privadil tega imena tudi sam in ostal Cucek vse svoje žive dni; Poldrugo leto mlajši Mihce je bil bolj nizek in čokat, čisto materina podoba. Medtem ko je Cucek rad mnogo govoril in modroval, je bil Mihče bolj tihe narave. Gledal je kapasto in govoril malo, kakor da vedno nekaj premišljuje. Njega je imela Lizika rada, ker jo je spominjal matere. Medtem ko so se torej ostali razšli na vse štiri strani sveta, je Lizika poskrbela, da sta prišla Cucek in Mihče v njeno bližino v Loče. Cucek je pasel krave pri enem kmetu, Mihče pa pri drugem. Sčasoma se je Liziki celo posrečilo, da je obema poskrbela za boljše čase. Cucek se je šel učit krojaštva, Mihče pa je prišel k puškarjem, tako da sta bila oba izučena rokodelca, ko sta bila godna za vojaški stan. Medtem ko Cucku niso nikoli hoteli dati vojaške suknje, so Mihca takoj ob prvem potrdili. Moral je k vojakom, kjer je preživel tri dolga leta. Ta čas je Cucek pridno vrtil šivanko, prislužil marsikak novčič in se izkazoval hvaležnega polsestri Liziki za njeno nekdanjo brigo. Preselil se je bil nazaj na Dole, ne sicer v materino bajto, kjer so zdaj gospodarili čisto tuji ljudje, ampak k možu, ki so mu rekli Pigapuc. Pigapuc je bil samec, takole okrog štiridesetih let. Na obeh straneh vratu ga je odlikovala krepka golša, sicer pa ni bil napačen človek. Preživljal se je z delom svojih rok. Hodil je po kmetih v dnino,' razen tega pa je delal coklje, popravljal grablje, ko-sišča in izdeloval toporišca, tako da mu ni nikoli manjkalo dela. S Cuckom sta bila kmalu dobra prijatelja. Sla sta večkrat skupaj vasovat in se pri takih prilikah pomenkovala o tem in onem. Tako se je Cucek nekoč jel čuditi, zakaj se Pigapuc ne oženL «Saj bi se,» je dejal slednji, «samo prave ženske ne najdem.® (Dalje prih.) dramo v treh dejaniih. pod režijo tov. Železnika. Akoravno smo diletantje, so bile vloge pravilno razdeljene in zasedene. Vloge tov. Železnika, Oblaka, tovarišice Oblakove, Uršiča in Vidmajerja so bile dovršno rešene kakor tudi vloge tov. šegša, Vrhunca, Križnarja in sploh ostalih. Polna dvorana občinstva je z odobravanjem sprejemala potek vsakega dejanja. Po predstavi se je razvila domača zabava v gostilniških prostorih Gerbca. * Protestni shod radi okrnitve državne subvencije Narodnemu gledališču v Ljubljani. Udru-ženje gledaliških igralcev je sklicalo preteklo nedeljo dopoldne v ljubljanski operi protestni shod proti redukciji budžeta narodnega gledališča. Stvarne referate o stanju sporne zadeve sta imela gg. Betetto in Bravničar. Ljubljanskemu gledališču se je, oziroma se namerava tekom letošnjega in prihodnjega leta zmanjšati državna subvencija za en milijon 200.000 Din. Okrog 40 igralcev in godbenikov bi bilo vsled tega na cesto vrženih. Pri zmanjšani državni subvenciji se bi gledališče ne moglo več voditi na dosedanji umetnšiki višini. Na shodu so izjavile svojo solidarnost z zahtevami Udruženja gledaliških igralcev, da ostane neokrnjena dotacija budžeta Narodnega gledališča v Ljubljani — vse slovenske politične stranke. S posebnim odobravanjem je shod sprejel izjavi dr. Dinka Puca v imenu SDS in tov. Ivana Tavčarja za USS. * Bolniška blagajna, zdravniki in bolniki. Prejeli smo: Že dolgo vrsto let služim pri enem in istem podjetju. Če sem bil bolan, sem se navadno zdravil z domačimi zdravili. Dobil sem pa hud katar, pa mi je tovariš nasvetoval, naj grem k zdravniku, češ, saj gospodar plačuje v to svrho prispevke bolniškega zavarovanja. Res sem šel po «Iistek» k bolniški blagajni in nato k zdravniku. Ko sem prišel v čakalnico k zdravniku, je bilo tam že mnogo čakajočih. Kake pol ure po mojem prihodu so se odprla vrata in zdravnik je zavpil, da, zakričal: «Naprej, no, naprej!» in ozrivši se po čakalnici, je zagledal neko damo ter jo najljubezniveje pozdravil: «Klanjam se, milo-stivab — Pogledal sem tudi jaz tisto damo in takoj videl, da ta ni «pri bolniški blagajnik, temveč da bo sama plačala. — Čez dolgo časa sem prišel tudi jaz končno na vrsto. Zdravnik me je površno pregledal ter zapisal zdravilo. Ostal sem par dni doma in jemal zdravilo, natančno po navodilu, pomagalo pa ni nič. Sel sem zopet na delo in potožil tovarišem, da sem še vedno bolan in da mi zdravilo ni pomagalo. Eden njih mi je rekel: «Ja, veš, nam, ki smo pri bolniški blagajni, zdravniki ne smejo zapisati dragih zdravil.s — Ko sem šel k bolniški blagajni po bolniški prispevek za par dni, nisem dobil od tamkajšnjih uradnikov niti odzdrava na svoj pozdrav, sploh so se vsi, z blagajnikom vred, držali, kakor da sem po četrtstoletnem zavarovanju prišel po kako miloščino. — Zapisal sem to v spomin onim, ki se jih tiče. — M. L. * Delavska predstava «Seviljski briveo je brez dvoma najboljša komična opera svetovne literature, ki je stalno na repertoarju vseh gledališč. Napisal je delo italijanski komponist Gia-como Rossini leta 1816. Vsebina je sledeča: 1. dejanje: Gosta v Sevili. Grof Almaviva poje Rosini, varovanki zdravnika Bartola podoknico. Tu nastopi )■ i< aro ' e^el ladenič, in pomaga grofu pridobiti si ljubico. Toda Rosina živi pod strogim nadzorstvom Bartola, ki jo namerava sam poročiti. V spremembi 1. dejanja smo v sobi zdravnika Bartola. Rosina piše svojemu ljubčku pismo. Po njenem odhrdu borita v sobo Barlol > in njegov zaupnik Vasilio. Sklenila sta, da očrnita grofa Almaviva pri Rosini. Skrijeta se v sobo, brivec Figaro pa razgovarja z Rosino o grofu. Z veseljem konstatira, da Rosina grofa, ki se izdaja pod Veliko k dobri zabavi je pripomogla domača iška godba, ki je pridno brezplačno igrala ter komični nastopi tov. Uršiča in Vidmajerja, ki sta povzdignila veselo razpoloženje do vrhunca in žela veliko odobravanje s strani občinstva. Težko je bilo ( o pri azilih Ižancev. Vsemu občinstvu Stu-denec-Ig se še enkrat zahvaljujemo za prijazen sprejem, posebej še godbi, lastniku gostilne Gerbec in članstvu Sokola. ke vesti. 'iienom Lindoro. že ljubi in dobi pismo zn njera. Nenadoma stopi v sobo navidezno pijan vojak, lil je Almaviva. Ker v sob, r z rai.a so ro"v°li stražo, da ga aretira, a ko ga poveljnik spozna, se nenadoma odstrani. 2. dejanje: Almaviva pride k Rosini preoblečena kot učitelj petja in se med poukom dogovori z Rosino, da ubežita. Medtem brije brivec Figaro Bartola. Kmalu vstopi ■f ar io a a o ? e o de. d^ pri- °de ? o- tarja, ki naj napiše poročno pismo za Rosino in p i i i v* r ‘o a en 4° o - nita iz sobe, vstopivšega notarja pa podkupi grof, da napiše poročno pismo za njega. — V soboto 15. januarja se predvaja ta opera za delavce in nameščence. Cene polovične. Vstopnice dobite ri - r< svetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču 2. = Število konkurzov v Sloveniji. Tekom leta 1926. je bilo v Sloveniji razglašenih 77 konkurzov proti 78 konkurzom v letu 1925. * Podražitev viržink in tobaka za žvečenje. Monopolska uprava je te dni podražila viržinke za 25 Din pri 100 komadih (tako da stane sedaj en komad 1 Din 25 p), ter tobak za žvečenje za 25 Din pn kilogramu. Pravijo, da bo podražitev tobaka najbolj prizadela Slovenijo, kjer je ta, ne baš lepa navada najbolj razširjena. * Podaljšanje policijske ure v Ljubljani in Mariboru. Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti sta določila policijsko uro v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani m v mestu Mariboru za gostilne do 24., za kavarne pa do 2. ure zjutraj. Ta razglas je stopil v veljavo dne 11. januarja 1927. * Velik vlom. V Laškem so neznani tatovi ponoči vlomili v rudniški konzum in ukradli za 26.000 Din raznega blaga. Ukradeno blago so odpeljali z vozom proti Celju. * Zastrupi jen je. Lani oktobra je umrl v Rat-kovcih 761etni Štefan Lapoša. Kmalu nato je zbolela tudi njegova žena Judita. Ker so se pojavili glasovi, da smrt, oziroma obolenje ni bilo naravno, je soboško sodišče dalo te dni izkopati Stefana Lepošo, da preiščejo vzrok njegove smrti. Istočasno pa je zaprlo pokojnikovega brata Ivana Lepošo in njegovo ženo Ano kot osumljenca, da sta zastrupila Štefana ter njegovo ženo. Preiskava se nadaljuje. * Požar v ruški tvornici vžigalic. V tvomici vžigalic v Rušah, ki je pred dvema letoma pogorela skoro do tal, je na novega leta dan nastal zopet požar. Domače in tovarniško gasilno društvo z motorno brizgalno sta takoj prihiteli na lice mesta ter po skupnem naporu zajezili širjenje požara na sosednje objekte. * Požari v mariborski oblasti. V vasi Apače na Dravskem polju je te dni nastal požar v Brod-njakovi hiši, ki je pogorela do tal. Ker so domači trdno spali, bi bil ogenj kmalu zahteval tudi smrtne žrtve. K sreči se je najbližji sosed pravočasno zbudil in rešil nesrečno družino. — Na Jesenicah pri Rogaški Slatini je na Silvestrov ve' čer zgorela hiša posestnika Zaraka. Rešili so le nekoliko pohištva, dočim je vse drugo zgorelo. * Tatvina poštne denarne vreče v Ljubljani. Med vožnjo od šentpetrske pošte do glavnega kolodvora v Ljubljani je bila te dni iz poštnega avtomobila ukradena denarna vreča z 79.350 Din gotovine. Policija je aretirala več poštnih usluž- bencev kot osumljenih tatvine. Po dalje časa trajajočem zasliševanju je končno šofer poštnega avtomobila, 271etni Ivan Mandelj priznal, da je on sam ukradel denarno vrečo, ki jo je zakopal v seno pri Prašnikarjevih na Glincah. Radi soudeležbe na tatvini je policija aretirala še njegovega očeta Franceta, mater Heleno in pa taščo Prašnikarjevo. Ženo šoferja Mandelja Amalijo je policija pustila na svobodi, ker ima komaj enomesečnega dojenčka. Dopisi. SENOVO. Zadnja «Delavska politika> nam je napravila.n.nof;6 eselja s svojo bri. t osijo, ki ji ni para. Le poslušajte, kako vam piše in odgovarja na našo ugotovitev, da so pri volitvah v II. narodno skupščino šli socijalisti vseh struj, m i n > iei, a ci skupaj, laitole odgovarja: «Dopisnik pravi, da bodo za dobo treh let vladali 'štirje klerikalci in dva socijalista, kar je grda laž. Pri našem rudniku je 582 članov bratovske skladnje, iv i vo.ijo u Kandidatov in 6 namestnikov, na nod’a"i te^a ie rnša e^cijalistična stranka (podčrtali mi) sklicala sestanek, na katerem .o ...voii . ^ iiuii^iuu.ov m u liaa.esuiiKuv; iz-ed teh 12 sodrugov so v resnici trije olj klerikalne misli (podčrtali mi), a so možje na mestu, ki so za pošteno delo in uva-žujejo položaj... Če torej ne veste, vam povemo, da so izvoljeni štirje socijalisti in d v a klerikalca kot kandidatje in pet socijalistov in e n klerikalec kot namestniki, kar ne igra tukaj nobene vloge.» Tako torej, gospodje sodrugi, prav lepo in čedno priznanje, ki smo ga hoteli imeti črno na belem od vas. In smo uspeli. Še več. Izvedeli smo, kar nismo znali, namreč to, da v Senovem nimate več svoje strokovne organizacije in vodi tudi čisto strokovne volitve politična stranka. Pa tudi nismo znali, da imate v svojih vrstah sodruge bolj klerikalnih misli, ki se po končanih volitvah prelevijo v prave klerikalce. Vidite, sodrugi, da ste daleč prišli in ste se morali zvezati s klerikalci v boju proti nam. In vendar pišete in kričite, da je vse vaše in nas nikjer ni. Čemu potem tak strah pred našo zmago, da ste v bratskem objemu s sodrugi klerikalci šli proti nam, ko nas vendar ni. Pa tudi sedaj po volitvah se vaš strah ni zmanjšal, ker znate pač računati in prav dobro veste, da smo razmeroma odnesli mi največ glasov. Pa še nekaj, da ne pozabimo. Žabje napihovanje o najmočnejšem je ravno tako bedasto kot ono o sodrugih «bolj klerikalnih misli>. Mar se vam ni smejati, če to napišete, ko prej poveste, da so izvoljeni tudi trije klerikalci. S klerikalci in komunisti ste res močnejši od nas, toda koliko je vas samih, bo pokazala najbližja bodočnost. In če ste najmočnejši, zakaj niste šli sami v volilno borbo, zakaj ste se udinjali klerikalcem, na to odgovorite. Končamo z vašimi besedami: Toliko za danes, če ne bo to zadostovalo, se oglasimo zopet, vemo še marsikaj. JESENICE. Zadnji čas se je zopet rasburilo tukajšnje ljudstvo zaradi pož-ara v Rovtih, ki pa je bil pravočasno pogašen. V petek 7. t. m. je zbudila ob 1. uri ponoči tovarniška sirena vso tukajšnjo okolico. Pričelo je goreti na Hrušici. Ogenj so pogasili pravočasno ter ni bilo večje škode.— V nedeljo so sklicali tukajšnji socijalni demokratje volilni shod, na katerem se je pokazalo, da ni med delavstvom posebnega zanimanja. Zlasti se vidi, da socijalni demokratje na Jesenicah nimajo več zaupanja v svoje vodilne može. Vsi napori so zastonj ter je vsak glas za to listo oddan v dobrobit klerikalcem. — Klerikalci se še niso pokazali nič vnete za volitve. Delovno ljudstvo se obrača od klerikalne politike. — V nedeljo 16. t. m. priredi tukajšnja krajevna organizacija N S S. volilni shod. Vrši se v prostorih gostilne Mesar na Jesenicah ob treh popoldne. Opozarjamo vse članstvo, da se shoda v polnem številu udeleži. Pogovor o tem in onem. Kdo so junaki romanov? Priljubljeni francoski pisatelj Jean Vignaud, ki je poznan po samoniklosti junakov svojih romanov, je nedavno pravil, kako najde junake za svoje romane. Skromno je priznal, da je to-igra primera, ki mu donaša najrazličnejše osebnosti, katere potem popisuje v svojih delih. Tako je nekoč pri izprehodu na pobrežju Seine v Parizu srečal skromno oblečenega moža zanemarjene zunanjosti. Ta možakar ga je ustavil in mu ponudil v nakup razkošno opremljeno repetimo pištolo, bogato okrašeno in zelo dragoceno, ker podobno orožje izdelujejo edino le v Orijentu. Pisatelj je začuden ogledoval dragoceno orožje v umazanih rokah čudnega prodajalca. Toda ta mu je pokazal dninarja, ki se je krivil pod vrečo premoga in mu dejal: «To je princ, ki je padel v revščino in nujno potrebuje denar. Toda sram ga je, da bi sam prodajal stvari, ki so mu še preostale od nekdanjega ogromnega bogastva.» Tako je Vignand spoznal junaka svojega romana «Sarati». Pričetek drugega Vignaudovega romana spada v dobo, ko je potoval po južnem Tunisu. Njegovo pozornost je vzbudil tajinstven, tih grad, in povpraševat je po njegovem lastniku in prebivalcu. Zvedel je, da prebiva v gradu star Maltezec, ki od okupacije Tunisa po Francozih ni več prestopil grajskega praga. V znamenje protesta se je prostovoljno zaprl v svoj grad, podobno kot se je zaprl papež v Vatikanu. Usoda Maltežanova je pisatelja tako zanimala, da se je zanjo pobliže zanimal in jo pozneje obdelal v svojem romanu «Dom Malte-žana». Sveta Elektrika. Po kmetih se postavljajo zadnja leta čudne kapelice in posvečene so še bolj čudnemu svetniku. Ozek, bel stolpič pozdravlja že od daleč z rdečo streho, ponekje je še vrtec z ograjo okoli In povsod se igrajo okoli teh novih kapelic otroci. Ali res še postavljajo po kmetih kapelice? Res, res — postavljajo kapelice novemu božanstvu — Elektriki in novemu svetniku sv. Transformatorju. Staro božanstvo je bilo tajinstveno molčeče. Ljudje so je hodili molit in prosit za pomoč v življenjskih težavah ter za pomoč pri delu. Novo božanstvo pa že ni več tako molčljivo. Ponoči in podnevi poje svojo zateglo melodijo. In ljudje ne hodijo več za njim, ne padajo ponižno na kolena — novi bog tega ne vidi rad. Po tenkih žicah beži za ljudmi v delavnice, v hleve in stanovanja in ljudje, ko ga gledajo, kako dela z motorjem, zatlačijo roke '7 žep, če so moškega spola, ali jih vpro v bok, če so ženskega, in okoli usten jim zaigra zadovoljen in nekoliko ponosen smehljaj. Preje so se ljudje ponižno trkali na prsi in vzklikali: 8Protnik prihaja? Svetujemo vam, nikar ga ne Podcenjujte! Dokler so ljudje svetili samo z leščer-a,i svečko, so navadno čitali samo eno knjigo, -,?1-0 'n poljubovali sličice, ki so jih dobili pri \'SU. a ' F>rveni obhajilu. Pri slabi svetlobi niso vidi i ( o ro Jrk jn t,il0 je udobnejše citati nekaj, ‘ti 80 zna 1 Slave. In to je bilo sv. pismo. >anes pa se sn i dobra iuj jn iju(jje pričenjajo či-J«> knjige in celo ča80pise! In 5itanje) gospodte svT*’ veruite’ Je zeI° neVi>rna stvar. Pazite na tih 1 £ltrJk° in SV’ Transforma'°rja! Tudi po kme-1 m že postavljajo kapelice. Splošno vprašanje o sovjetski Rusiji. Te dni se je vršila v Moskvi diskuzija v zvezi z zakonskim predlogom o' zakonu in rodbini, o katerem ravnokar razpravlja Vsezvezni osrednji izvrše-valni odbor. Predavalna dvorana je bila nabito polna in mladina obojega spola je bila nad vse častno zastopana. Predavali so profesorji Bromer, Ceruchovskij in Sepp ter privatni docenti Melik-Pašejev, ki so v svojih govorih pojasnjevali ta za mladino tako zanimi-mivi problem.'Predavanja so se vršila v resni, toda obenem zanimivi obliki, tako da se je popolnoma obšla spolzkost te teme. Prvo vprašanje debate je veljalo prostituciji. Prostitucija in spolna revolucija je odpravila, kot znano, tako zvano reglementacijo. Istočasno je treba pripomnili, da mora po sovjetskih zakonih sovjetska milica postopati s prostitutkami po vseh pravilih korektnosti in vljudnosti in ne sme dopustiti, da bi se z njimi ravnalo sirovo, temveč vsled tega, ker se smatra prostitutke za žrtve negativnih strani življenja in socijalnih razmer. Kdo je zakrivil prostitucijo? Zakrivilo jo je povpraševanje. Ženska se vda prostituciji tem preje, čim manjše je njeno duševno obzorje. Moški pa si poišče prostitutko tem preje, čim bolj je duševno razvit. Ankete med delavci so dokazale, da je stikanje delavcev s prostitutkami tem pogosteje, čim više so kvalificirani. Težišče vprašanja je boj proti povpraševanju. Pojavljajo se že glasovi, ki zahtevajo boj in kazen proti onim, ki prostitucijo iščejo. — Znani špecija-list profesor Elistratov celo zahteva, da naj se smatra moške, ki se poslužujejo prostitucije, za najnevarnejše zločince, katere je treba postaviti izven državljanskih pravic. Učite se anqleški! «Vor\viirtz» poroča iz Londona, kakšna čudna nezgoda se je pripetila nekemu vzhodnogališkemu židovskemu rabinu (duhovniku) in njegovi prijateljici takoj po prihodu v London. Rabin s svojo prijateljico je prišel namreč na popisni urad, da dobi dovoljenje za prebivanje v Londonu. Toda niti on, niti njegova prijateljica nista razumela niti besede angleški. Uradnik angleškega urada je mislil, da gre za novoporočeni par, stavil jima je nekoliko vprašanj, na katera sta odgovarjala z edino besedo, ki sta jo poznala in ta beseda je bila «Yes* (da). Končno sta podpisala še protokol in šele potem sta ugotovila, da sta se prav za prav pravkar vzela. Najvišjemu londonskemu rabinu se je šele po daljšem trudu posrečilo najti klauzulo,. ki proglaša ta nehoteni zakon za neveljaven. Ženska odkrila novo prvino. Iz Florence prihaja vest, da je asistentka kemičnega laboratorija na tamošnji univerzi, gospodična Brunetti, odkrila in izločila novo prvino. Gospodično Brunetti je pri njenem raziskavanju podpiral znani kemik univerzitetni profesor Rolla in v italijanskih znanstvenih krogih je novo odkritje zbudilo veliko pozornost. Profesor Rolla in gospodična Brunetti sta v skupnem predavanju izjavila, da sta celi dve leti iskala pot, po kateri bi mogla izločiti novo prvino (element), da pa se jima je to posrečilo šele pretekle mesece. Profesor Rolla je nazval novo prvino florentinum in izjavil, da mu ne prišteva nobenega praktičnega pomena, da pa je florentinum najdražja j>rvina izmed vseh prasnovi, tudi dražji kot radium. 1 reba je več desetin ton mineralij, da se pridobi samo en gram nove prvine. Do sedaj se je pridobilo šele nekaj gramov florentina- Gornja vest je vzbudila v strokovnih krogih ve-lko presenečenje, posebno vsled lega, ker se je pred kratkim poročilo iz Anglije, da so tam odkrili «zadnjo» neznano prvino. V poslednjih dveh letih se je posrečilo izločiti štiri nove prvine: masurium, renium, ilinium in brodium. Masurium in renium so odkrili v Nemčiji, ilinium v Ameriki in brodium v Angliji. Florentinum se da izločiti s pomočjo rentgenovih žarkov. Zabavni kotiček. Izguba. Gospod Vohernilc je po nesreči požrl gumb od ovratnika in dasi se je dal radi tega trikrat operirati, se zdravnikom vendar ni posrečilo najti nesrečni gumb. četrtič pa se gospod Vohernik ni dal več operirati, temveč si je raje kupil nov gumb. Teško sporazumljenje. Gospa Copatarica s prvega nadstropja zasliši v pritličju nek ropot. Hitro vtakne glavo skozi vrata in zakliče: «Kdo je tam?* Glas iz pritličja: «Kdo je tam, ki vprašuje, kdo je tam?* Gospa Copatarica: «Kdo je to, ki vprašuje, kdo je tam, če vprašam, kdo je tam?» Glas iz pritličja: «Kdo je to, ki vprašuje, kdo je tam, ko vprašam, kdo je to. ki vprašuje, kdo je tam, ko vprašam kdo je to, ki vprašuje kdo je tam?» P. s. Čitatelj si zanimivi razgovor lahko sam nadaljuje. Iz irskega humorja. Mike, ki je skoro do vratu zasut vsled eksplozije plinov v premogokopu: cPazi vendar za vraga, kako ravnaš s krampom! Ravnokar si mi gotovo prebil nogo!* Pat: «Nikar ne klobasaj! Ce znaš ti boljše, pa zlezi ven in poskusi se odkopati sam.» Le nič ne skrbite! Irski bajtar se je selil in nekoliko njegovih dobrih prijateljev se je ponudilo, da mu pomagajo pri selitvi. Takoj so prijeli za delo in dvignili kurnik s tal, da ga odneso. Bil je pro-ldeto težak, toda ker so bili obljubili, so napeli svoje sile in ga odnesli. Ko so se za čas ustavili, da si odpočijejo, je eden od njih vprašal: «Kje pa je Patrick?* «Le nič ne skrbite!* se je oglasil glas iz kur-nika. «Jaz sem tukaj in nesem budilko.* Zmota. «Ko sem vzela Franceljna za moža, sem mislila, da je sanjač.* «No, in sedaj?* «Sedaj vem, da je čisto navaden zaspanec.* Zadnji čas. Sodnik k potepuhu, ki je ušel iz gostilne, ne da bi poravnal ceho: * Torej lakota, pravite, vas je nagnala k temu, da ste v gostilni naročili srnin hrbet v omaki? Kako dolgo pa pred tem niste ničesar jedli?* Obtoženec: «Srninega hrbta nisem jedel že preko dve leti, slavno sodišče!* Napak razumela. Žena je ušla svojemu možu. Toda premislila se je in ko se je vrnila, je našla v stanovanju polno cvetlic. «Torej si slutil, da se vrnem!* je dejala možu. — «Kaj šel Te šopke so mi poslali prijatelji, ko so zvedeli, da si me zapustila*. Izvolite vstopiti, gospod Shakespeare! Neki mladi madžarski dramatik je predložil provincialnemu gledališču svojo prvo dramo. Gledališče je dramo sprejelo. Ob enajstih dopoldne je bila določena skušnja. 2e ob desetih dopoldne je stal srečni dramatik pred vrati Talije. Glej nesrečo: na vratih je bilo zapisano: Vstop je dovoljen izključno le članom gledališča. Poleg tega napisa je bila pritrjena tabla, na kateri se je bralo: od 9 do 10 Shakespeare — Hamlet, od 11. do 1. drama nadebudnega mladega dramatika. — Mladi pesnik je štel gumbe, vprašajoč se: ali naj vstopim, ali ne. Ko so mu pokazali gumbi, da lahko vstopi, pritisne na zvonec. Pokaže se portir in vpraša: «Kaj želite?* Naš junak ponosno odgovori: «Jaz sem avtor drame, katere skušnja je razpisana. — Portir nezaupljivo pogleda avtorja (ki je bil zelo slabo oblečen) in pogleda na tablo ter reče: «Prav imate, — izvolite vstopiti, gospod Shakespeare!* Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Z največjo zaupljivostjo je mati izročila svojo edinko v roke brezvestnega lopova. Alfred se je zopet naslonil na blazine. «No, sedaj prideš pa ti na vrsto, Herbert. Ema Wilms je dokaj lepša kot moja Liza, in po tem, da ti prepuščam tako mično stvarco, moraš ceniti moje prijateljstvo do tebe. Sedaj pa ne odlašaj predolgo, še danes poskusi svojo srečo, skušaj, da se čimprej seznaniš z njo!» «Se bo zgodilo, bodi brez skrbi! Tvojo prijateljsko uslugo znam dobro ceniti, in o prvi priliki, ki se mi bo nudila, te sijajno nagradim z njo.« «Le pusti to, oba sva vendar vedno eden drugemu pri vsaki priložnosti pomagala. Zato poskusi svojo srečo, želim ti ravno tak uspeh kot sem ga imel jaz pri Lizi. Potem imava oba za dalj časa prav čedni deklici za ljubici, kateri nama bodo vsi najini znanci zavidali.« «Da, če bi le že bila tako daleč! No, ali ne maraš vstati? Pojdiva na majhno okrepčilo v zajtrkovalnico!« Alfred se s težavo dvigne v postelji. «No, radi mene, saj me itak žeja, imam prav poštenega mačka. Kajti povedati ti še moram, da sem se potem, ko sem spremil Lizo domov, odpeljal zopet v hotel ,Eden‘ in se tamkaj do ranega jutra zabaval z mojimi lepimi sestričnami in mojo ljubko, krepostno sestro. Želel sem le, da bi bil tudi ti zraven.« «No, tudi jaz sem se prav dobro imel,« odvrne Herbert razposajeno, «toda teh razuzdanih lahkoživk sem že do grla sit. Prav imaš, edino, kar ti še ugaja, je takale nepokvarjena deklica.« «Gotovo, Herbert, to je prvi življenski cilj. Le enkrat je človek mlad, kasneje je kesanje prepozno.« «Cisto prav, prijatelj, ravnati se je treba po reku: Živeti in uživati, dokler je čas.» Alfred je zlezel izpod odeje. Dočim mu njegov služabnik pomaga pri oblačenju, čaka nanj njegov prijatelj v sosedni sobi. Potem pa oba odideta v zajtrkovalnico, kjer nadaljujeta svoje razuzdane razgovore pri steklenici najboljšega vina. Smejoč se trčita s kozarci na Lizino zdravje, seveda pri tem ne pozabita Eme Wilms. In Herbert se zadovoljno smehlja, ko da izraza nadeji, da se mu bo vsekakor kmalu posrečilo zapeljati nedolžno deklico. Ena teh nesrečnih deklic je že postala žrtev brezvestnega lopova, ali bo tudi njeno prijateljico doletela enaka usoda? Kdo ve, verjetnost je vsekakor precejšnja. Prvo približevanje. Kratek zimski dan se bliža k zatonu. Gosta megla leži nad nasadi, katerih drevje štrli s svojimi golimi vejami kot kaka pošast kvišku. Celo hiše, ki stoje v bližini nasadov je radi megle komaj razločiti. Goreče plinove svetiljke se zde kot trepetajoče rumene pege v meglenem morju. V zvoniku je ura ravnokar odbila sedem. Ob tej uri preneha delo v večini tovarn ter kaj kmalu na to ožive dotlej precej prazne in puste ulice od množice delavcev in delavk, ki vsi hite v svoja borna bivališča. Med to množico se nahaja tudi vitka deklica, Ema Wilmš, ki z malo košarico v roki hiti v smeri proti nasadom, skozi katere vodi najbližja pot do doma. Naravnost želi si gorke peči, ker jo ledeno-hladna megla kljub hitri hoji pretresa do mozga. Še vedno ne more Ema pozabiti besed svoje prijateljice. Vedno in vedno ji brni v glavi, kako dobro se ji godi. Vedno večja zavist kljuje v njenem srcu. Ali ni tudi ona brhka, — da, celo lepa deklica? Saj se ji je celo pogosto zatrjevalo, da je mnogo, mnogo lepša od Lize. In ta je imela vse, kar ji je poželelo srce, medtem ko se mora ona boriti z revščino in bedo. Ne, tako ne sme iti dalje, tudi ona hoče živeti in uživati. To je sedaj njen trden sklep. V tem razmišljevanju Ema nenadoma ostro upre svoj pogled v gosto moglo. Zdi se ji, da je deklica, k L neposredno pred njo tajto hiti, Liza. Da, ni dvoma, njena prijateljica je tik pred njo; vsekakor se tudi ona vrača z dela -ter hiti proti domu. Ema požuri svoje korake, da dohiti prijateljico. «Liza, ah, prav po godu mi je, da te naletim, — jaz » Besede zastanejo na ustnicah mlade deklice, meneč, da se je zmotila v osebi. Ali je mogoče, da je to Liza, njena prijateljica, katere zunanjost je docela izpre-menjena. Svojim očem skoro ne more verjeti. To nervozno trepetajoče bitje z bledim obrazom, z nemirnimi, preplašenimi očmi, naj bo Liza. Nemogoče! In vendar! «Liza, za božjo voljo, kaj pa ti jc?» vzklikne Ema prestrašena ter prime prijateljico za roko, ko se je uverila, da se vendarle ni zmotila. «Slabo mi je, prehladila sem se!» dihne Liza skozi krčevito stisnjene zobe, ne da bi pogledala prijateljico. «Ah tako, zakaj pa delaš, ostani doma ter se vlezi v posteljo. Saj dobiš podporo iz bolniške blagajne.« «Mi bo že zopet odleglo.« «Gotovo si se prehladila na plesu, kaj ne? Lahko si bila oblečena ter si najbrže razgreta šla iz dvorane, ali pa celo kaj mrzlega pila?« «Da, da, najbrže bo kaj takega,« odvrne Liza, ki se boječe izmika pogledu svoje prijateljice. «Ali si se dobro zabavala, Liza?« «Krasno, izborno, bilo je naravnost božanstveno — hahaha — res izborno,« vzklikne Liza smehljaje, pri čemer odmeva njen glas kot roganje. Ema ne ve, kako naj si tolmači čudno, nenavadno obnašanje svoje prijateljice. Vtis ima, da je res bolna. «Ali naj te spremim do doma?« «Ne, ne, pusti me v miru, — pa srečno,« vzklikne Liza nekam razburjeno ter s tako naglico odhiti, da ji namah v gosti megli zgine izpred oči. Razočarana gre sedaj Ema svojo pot. Niti malo ne opazi, da gre elegantno oblečen gospod že precej časa tik za njo. Vsa prestrašena se zgane, ko zasliši poleg sebe moški glas: «Tako sama, dovolite, gospodična, da vam smem ponuditi svoje spremstvo?« Ema se ozre kvišku. Poleg nje gre elegantno oblečen mlad mož, prijetnega obraza, čigar poteze kažejo, da je že precej živel. V pozdrav dvigne cilinder z glave, pri tem pa se kot pravi kavalir prijazno prikloni mladi deklici. Podobni gospodje so že dokajkrat nagovorili Emo. Prej je po vsakem nagovoru vedno zbežala, kolikor so jo le nesle noge. Toda danes, ko so ji Lizine besede tlele v duši ter ji vžgale najsijajnejša bodočnost, danes ji niti na misel ne pride, da bi usiljivca zavrnila. Vendar pa ne da nobenega odgovora In tako gresta oba molče nekaj časa napFej. Tedaj pa prične zopet neznanec. «Zdi sc mi, da ste nekoliko užaljeni, gospodična, da vas kar tako nagovorim. Vendar pa se nadejam, da mi morda le oprostite, če vam povem, da sem vas že dalj časa opazoval. Moj prijatelj Alfred je namreč prav naklonjen vaši cenjeni prijateljici Lizi Evans. Tako sem vas mogel večkrat videti in to mi je dalo pogum, da sem iskal priliko, da se bliže seznanim z vami!« Ema se sedaj ne čudi malo. Kaj, ta gospod je prijatelj Lizinega zaročenca? To je res prav srečno naključje. Kajti Lizin ljubimec je vendar —kot se splošno trdi — tako dostojen, nežnočuten gospod, torej se vsekakor nima ničesar bati od njegovega prijatelja. Začetkoma še nekoliko boječi izraz njenega lepega obraza se sedaj umakne ljubkemu smehljanju, ki ji da naravnost zapeljiv čar. Herbert Jackson —tako se je imenoval neznanec — je ves prevzet od njene lepote. Alfred res ni preveč trdil, deklica je lepa kot angel. «Ali ste nejevoljni, da sem bij tako predrzen ter vas kot neznanec nagovoril?« vpraša s prosečim naglasom. Ema odkima. «Oh, gospodična, kako srečen, presrečen sem,« noslja gizdalin, ki je v svoje veliko veselje opazil, da postajajo začetkom nagli koraki njegove lepe spremljevalke vedno bolj počasni. «Moj prijatelj Alfred mi je podrobneje pravil o vaših razmerah, in če sem ga prav razumel, živite popolnoma zase, brez vsake družbe in zabave!« Emi se izvije globok vzdih. «Oh, ubogo dete, brezmejno vas pomilujem radi tega, zlasti še, ko vidite, da gre vaša prijateljica s svojim zaročencem povsod, kamor si želi. Obiskuje gledališče, posluša koncerte, hodi v razna zabavišča, seveda je to čisto drugačno življenje kot vaše, ko prebijete ves prost čas v bornem stanovanju, kajne?« «Da, da,» dihne Ema. Herbert na tihem od veselja poskakuje, saj je uspčh dokaj ugodnejši kot si je upal misliti. Lizin slučaj je imel naravnost čudežen vpliv, uverjen je, da je lepo Emo z lahkoto pridobiti za svoje pustolovske namene. Sedaj pa previdno korak dalje. «Ali ne greste nikdar z doma, gospodična? Oh, oprostite, docela sem pozabil, da se vam predstavim: Moje ime je Tennies, Herbert Tennies!« Ema zardj ter se nalahko prikloni. Saj je bilo prvič, da se ji je kdo predstavil. «Ne, nikdar ne izostanem z doma,« odvrne v vidni zadregi. «Le poleti grem z očetom včasih na izprehod, sedaj pa imam zvečer doma dovolj opravila.« «Ubogo dete, pač težka je vaša usoda. Tako mlada, tako lepa, pa nič od življenja!« Ema postaja vedno bolj zaupljiva. Brez dvoma je tuji gospod dober človek, njegove besede so tako tople, tako pomilovalne. «Ali res ne bi mogli tu pa tam v družbi svoje prijateljice izostati od doma?« jo vpraša sedaj Herbert. Ema zanika. «Očc tega ne bo dovolil, o Lizi že itak ne more nič slišati.« «Oh, ali je oče res tako nedostopen?« «Da, gospod — Tennies, moji oče se grozno razljuti, če kaj storim zoper njegovo voljo. Z Lizo bi me ne pustil, če bi ga še tako prosila.« Herbertu ni to nič kaj po godu. Ta oče mora biti po njegovem mišljenju pravi ječar — ali starega res ne bi bilo mogoče na kak način pregovoriti? «Gospodična, skušal bom dobiti priliko, da se seznanim z vašim očetom,« izpregovori pustolovec. «Morda mi uspe, da starega gospoda pri kozarcu vina na primeren način opozorim, da ne sme svoje lepe hčerke imeti vedno zaprte kot kako nuno..« «Moj oce ne pije vina, tudi ne žganja kot njegovi tovariši,« odvrne Ema. «Kozarcc piya ali še raje sko-deklica čaja je vse, kar pije. Povabilo na kozarec vina bi brez dvoma odločno zavrnil.« Herbert se ugrizne v ustnice. To je pravcati nestvor očeta. Ce je tako kot pravi Ema, potem sloje njegovi izgledi na kaj slabih nogah. Toda hrepenenje, da si pridobi lepo deklico, odtehta kmalu vse druge pomisleke. «Ker mnogo občujem s svojim prijateljem in njegovo nevesto, bi mi bilo v veliko veselje, če bi se tudi vi mogli tu pa tam udeležiti kake nedolžne zabave, ki jih nudi velemesto. Ali res nikakor ni mogoče, da bi si mogli včasih pod kako pretvezo dobiti prostega časa, gospodična Wilms?» «Ne, to je popolnoma nemogoče!« Herbert razmišlja. «Saj se morete kako v tovarni izgovoriti,« vzklikne čez nekaj časa vzradoščeno, «kajpak, to gre brez nadaljnjega; vaša prijateljica je to že večkrat storila.« Ema omahuje. «Ne, ne, dasiravno bi bila tako zelo rada enkrat v družbi z Lizo, je vendar nemogoče. Ce n*is kak znanec vidi m moj oče to zve, potem bom nesrečna.« Toda te zapreke, ki sc zde na videz nepremostljive, podžigajo Herberta le še bolj, da pod vsakim pogojem pridobi deklico za svoje temne namene. Odlo^n je, da ne odneha prej, dokler slednjič vendarle ne naidc Prilike, da more doseči svoj nesramen ci'i- i" pretkani pustolovec je v svoje veliko veselje prav dobro opazil, da se je Ema v srcu sama sebi smilila, ko je tožila, da nima ničesar od svoje mladosti. 2 gotovostjo more računati, da bo tudi ona vse storila, da se izpolni njena srčna želja. Ce bi le očeta ne bilo. Vsekakor pa ima Herbert v lepi hčerki udano zaveznico in s tem je ze mnogo pridobljeno. (Dalje prihodnjič-) Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubija*1*-Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožiči.