Poštnina plačana v gotovimi
Ljubljana, 30. maja 1940. — Leto XIII. — Št. 23.
<j LASILO
KR. J č A N J KE <3 A DE LOVNEGA LJUDJTVA
V nov čas!
Težko je človeku, ako mu božje postave niso več vodilo v njegovem življenju. Od njih se je oddaljil in življenje samo mu kaze pot. Tod« življenjska šola je za človeka težka — kajti hude preizkušnje in vsakdanji udarci ga morajo šele pripeljati do novega pravega spoznanja, da zopet vidi pogreško, katero je napravil s tem, da se je oddaljil od Boga, večne Resnice in Pravice. Za vsak prestopek je človek kaznovan, prav tako pa tudi celo človeštvo. Bog sam je dal človeku največjo zapoved o ljubezni do Boga in do bližnjega. Ako se človeška družba ali pa posameznik ne drži te zapovedi in se kakor Adam in Eva skriva pred vsevednim Bogom, mu to vse nič ne pomaga. Kazen pride slej ko prej, v tej ali drugi obliki.
Velikokrat človek doživlja v svojem življenju težke preizkušnje, prav tako pa tudi celi narodi. Nešteto je primerov, ko prešibek človek težke preizkušnje ne preživi. V svoji notranjosti nima trdnega oslona vere, duh mu v praznoti kloni, poloti se ga obup ali pa prekipevajoče sovraštvo in izvrši dejanje, katerega bi .prav gotovo ne ob treznem premisleku.
Današnji časi so prav tisti, o katerih smo mi v preteklosti že večkrat pisali in nanje opozarjali. Človeška družba je v vseh dvajsetih povojnih letih bežala od božjih zapovedi in drvela v življenje naslad in uživanja. Vsakdo je hotel obogateti, živeti brez truda in dela. Edinole smrt je bila za take ljudi vidno znamenje neke nevidne sile nad človekom. Pa še preko tega vprašanja je današnji človek šel vedno bolj brezbrižno. Takemu človeku mi bil mar njegov bližnji, čeprav se je ta na njegov račun pogrezal v vedno večjo revščino. Moderna gospodarska tehnika s svojimi preciznimi stroji je metala ljudi v brezposelnost, kapitalistični duh v gospodarskem krogotoku pa je ta razvoj modernega gospodarstva izrabljal sebi v prid in se tako rekoč že igral s pridnimi delovnimi ljudmi ter jih ubijal gospodarsko^in duhovno. Če se je pa ta delovni človek hotel pomagati in je kljub duhovnemu pritisku modernega kapitalističnega gospodarstva še ohranil svojo človeško in božje dostojanstvo in kot tak od družbe zahteval pravico, je bil proglašen kot prevratni element, katerega^ nuj se izogiba vsa njegova okolica. In vendar je delavec zahteval samo pravico do poštenega življenja.
Toda najtežje pri tem usodnem razvoju Človeške družbe je dejstvo, da je kapitalistični duh strahotno uničeval že tudi duše in srca delovnega človeka. Delavstvo samo ve, kako tež-je še dobiti v svoji sredi pravo tovarištvo, ki je v današnjih časih nujno potrebno. Vsaj je že delovni človek zatrl v^ sebi potrebni čut do svojega tovariša, čeprav oba delata morda pri istem stroju. pn dol)ro vesta> da si morata oba ali pa ygj vzajemno zboljšati položaj edinole v skupnosti, v skupni borbi. Toda usodna sla po samosvoji, za poštenega delavca nevredni poti klečeplazenja, hinavstva in medsebojni borbi morda samo za naslov ali za nekaj par večje plače, razdvaja delavstvo med seboj, tako da končno samo trpi in bo trpelo, dokler ne pride do pravega odrešilnega spoznanja.
Ali naj se čudimo, če je današnji človeški rod metal v morje kavo in druge življenjske potrebščine samo zato, da je ohranil visoko prodajno ceno
Delavsko vprašanje bo reševalo
delavstvo samo
Zgodovina delavskih bo rib za izboljšanje socialnih pravic nam dovolj jasno govori, da si je delavstvo svoj socialni položaj utrdilo le saimo, ko se je borilo a vero v svojo lastno moč in poštenje, ne glede na razne trenutne politične prilike. Delavstvo je bilo v vseh borbah navezano le nase in na svojo zrelost im so bili uspehi, ki jih je doseglo večji in popolnejši kolikor bolj je bilo to delavstvo zrelo in doraslo delavski borbi, ki še nikoli ni bila lahka. Predvsem je važno za slehernega delavca, kar m/nogi ne razumejo, da je delavska pokret stvar delavstva samega in ne neike mešanice raznih političnih nazorov. Slovensko delavtstvo je bilo že tolikokrat talko bridko ogoljufano prav v tem, ko jo čez drn in strn sledilo raznim meščanskim politikom, ki so številne delavske mase spretno zapeljevali in jo uporabljali samo za svoje »kariere«. Delavstvo je daines spoznalo, da je za dosego boljšega socialnega položaja nujno potrebna njegova samostojnost im da je samo delavstvu v škodo, če to podleže raznim političnim vplivom, ki imajo svoj izvor v meščanski miselnosti in katerih gonilna sila je še velika neumnost delovnega človeka, predvsem kmečkega, ki se ni še otresel meščanskih predsodkov ter še vedno hlepi po nekem lagodju, kii ga pa uživajo samo vodilni iljudje, množica je pa po navadi ogoljufana za vse obljube.
Delavstvo danes takim manam, ki se poslužujejo prav vseh sredstev ne more slediti.
Iskrenosti, poštenja in resnicoljubnosti, iki so podlaga pravega dela, tudi političnega, danes v vseh meščanskih strankah popolnoma manjka.
lir
»Delavska pravica“ mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino!
..iiiii,
Velika večina delavcev daines trezno gleda na položaj in ga presoja s prave strani. Po dolgih letih slepomišenja je delavstvo že spozmailo, da izven delavske skupnosti, ki jo tvori delavstvo samo brez komande od zgoraj, ni mreditvo delavskega vprašanja. Zato ,so se vsi poskusi, ki jih že netkaj let vrši vladajoča meščanska politika, ki hoče razibiti enotnost krščansko socialističnega delaivstva, ponesrečili, in je to po letih preizkušenj in borb za svojo samostojnost še 'bolj budno ko kedaj koli poprej.
S. K.
Borba stavbinskega delavstva v Ljubljani in Mariboru
Pet mesecev so trajala pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe in za zvišanje plač delavcem gradbene stroke. Organizacijo so v začetku pogajanj stavile zahtevo za 20 odstotni povišek, pozneje so pa popustile toliko, da je oib zadnji poravnalni razpravi, ki je bila 15. maja delavska delegacija pristala ,na sklenitev kolektivne pogodbe, s poviškom dosedanjih plač za 75 par na uro, raizen v
I.	-mezdnem razredu, kjer naj bi bil za nekvalificirane povišek 25 par manj in so se zato pogajanja razbila ter je bilo delavstvo prisiljeno stopiti v stavko.
Ljubljanski stavbinci so začeli stavkati v petek 24. maja in v ponedeljek 27. maja so se jim pridružili tudi mariborski tovariši. Korak stavb inskega delavstva je bil nujna posledica težkih razmer, v katerih živi gradbeno sezonsko delavstvo. Ker je gradbeno delavstvo samo sezonsko zaposleno, je
Slovensko delavstvo dozoreva. - To vedo tudi nasprotniki in zato vse poskušajo, da uničijo njegovo zavednost In udarnost.
preostali količini. To dejstvo je za preprostega človeka nerazumljivo, ker ve, da je ob istem času na svetu milijone ljudi, ki bi potrebovali nujno zn življenje uničene dragocene življenjske^ potrebščine. Ali naj se čudimo, dn je današnji človek v svoji notranjosti daleč od Boga, neprestano gradil vojne ladje, zrakoplove, tanke, puške itd. in^s tem pripravljal strahote današnjega casa. Koliko dobrega bi si človek lahko napravil iz ogromnih milijard, ki danes gredo v nič samo za uničevanje tega, kar je človeška delovna roka gradila. Niti en človek bi najbrž ne bil lačen na vsem svetu, vse sirote bi bile preskrbljene, vsi obnemogli in izčrpani delavci bi bili sijajno preskrbljeni do svoje smrti. A namesto blagoslova — sanio gorje ... Novi pohabljenci, nove vdove, nove sirote, novi dolgovi, pomanjkanje, beda.
.v. v, v Poglejmo še, kam je pnsla človeška družbu brez osnovnega ^j t>n ° Bogu in človeku. Bežala je od Boga^ m njegovih zapovedi v »moderne« čase, dokler ji nova svetovna vojna in vrgla krinke z obraza...
Težki časi so. Toda kar si je človek zaslužil, to ima. Pokoro bo človeštvo moralo napraviti, da najde zopet pravo pot k duhovnemu ozdravljenju. Le ta ozdravitev bo napravila konec tem strašnim dnem, ki jih preživljata v 20. stoletju Sodoma in Gomora. Iz razvalin današnjega časa bo vstal nov človek, ki bo prežet večne Pravice in Ljubezni in bo videl v vsakem svojem bližnjem človeka ustvarjenega po božji podobi in ne sredstvo za izkoriščanje.
V	ta čas mi po svojih načelih brezpogojno verujemo. Zato pa samozavestno stojimo ob prelomu časa in s svojimi močmi doprinašamo naš delež k vsakodnevni borbi za uveljavljenje krščanske miselnosti v človeški družbi. Ta ideja je za nas vodilo v našem delu, ml katere ne odstopimo niti za korak. Zato bomo pa prav posebno v današnjih težkih časih žrtvovali vse svoje sile, dn se naše gibanje razširi do sleherne delavske družine, ki mora prav tako, kakor mi, verovati v končno zmago pravice, in se z nami združiti v nepremagljivo armado borcev novih, lepših časov.
tembolj 'upravičeno, da doseže zaradi tako ogromnega porasta cen življenjskih potrebščin vsaj toliko višje plače, kot so jih dosegli delavci po nekaterih drugih strokah, toda delodajalci so ostali gluhi iza vse dokazovanje o neznosnih razmerah ter stradanju delavstva.
Ker je bila končna zahteva delavstva podprta tudi z zagotovilom banske uprave, da je za banovinska javna dela pripravljena zvišati plače do 75 par na uro je jasno, da je bil korak delavcev v stavko polno upravičen, ker je tudi banovina smatrala za nujno, da se plače povišajo v tisti višini, kot je bila zahteva delavskih organizacij pri zadnjih pogajanjih. Ker je bila torej delavska zahteva tako nizka, delavstvo od njo ni moglo več pbp ustiti, ter zaradi odpora delodajalske strani nujno prisiljeno, da je stopilo v stavko, je bila ob pričetku stavko oblast, kot vsa javnost z vsemi simpatijami na strani stavkajočih. To je vplivalo tudi na delodajalce, da so po nekaj dneh stavko nudili nekaj več kot prej, vendar še ne toliko, da bi bilo to stav k njoee delavstvo sprejelo njihove pogoje ter šlo na delo.
V	ponedeljek 27. maja dopoldne je namreč Inšpekcija dela že oklicala pogajanja za likvidacijo stavke. Razumljivo, da je delavsko zastopstvo stavilo zahteve, da se poleg tistega, na kair je pristalo pri zadnjih pogajanjih, povrne še škoda zgubljenih šihtov za dnevo stavke. Podjetniki so se trdovratno upirali, sklicujoč se na to, da imajo pooblastilo od svojih delodajalskih udruženj samo do določenih mej. Končno so pristali na sledeče: V veljavi ostane sedanja kolektivna pogodba, razen da se industrijske zgradbe prenesejo iz III. v II. plačilni razred. Takoj s pričetkom prve plačilne periode se povišajo plače, ki so veljale po dosedanji kolektivni pogodbi za 50 par razen za nekvalificirane delavce v prvem razredu, katerim se povišajo plače za 65 par. Po preteku dveh plačilnih period, t. j. čez štiri tedne, se pa ponovno povišajo vse plače za 25 par.
Delavsko zastopstvo je to sporočilo stavkujočim, ki «0 bili v večjem številu zbrani na dvorišču Delavske zbornice, toda stavkujoči so navedene pogoje za likvidacijo stavke odklonili ter bili za nadaljevanje stavke.
Str o koona povrnila___________
Vprašanje rudarskih In plavžarskih staroupokojencev
Rudarski staTOupoikojenci žive že vos čas v težkih gospodarskih prilikah. Delavske strokovno organizacije, pa tudi drugi cinkal ji so ise trudili, da bi se zboljšalo njihove razmere. Pa brez uspeli a.
Sedanja draginja je položaj staroupokojencev še poslabšala. Zaradi tega je bila potrebna nova akcija. Na predlog Delavske zbornice je bila dne 8. maja 1940 anketa o item vprašanju. Na anketi je referiral referent Delavsko zbornice Stanko Jurij. V svojem zelo skrbno sestavljenem referatu je zajel vprašanje v celoti.
Staroupokojencev je sedaj še 1509 s ca 400 rodbinskimi člani: elanov 618; vdov 855, sirot 36. Povprečna letna pokojnina zinaša iza člana 75 din; za vdovo 32 din; za siroto 12 din. Torej zinaša pofcgjmina mesečno od 1 do 6 dinarjev. K tem pokojninam (pridejo šo doklade. Te znašajo mesečno za čluno 12 do 150 din; za vdove od 18 do 112.50 din. Član, ki ima Še živo ženo, dobi za njo mesečno od 9 do 42 din. Prav toliko za otroka.
Nedvomno je, da jo pomoč nujno potrebna. Anketa jo imela dve nalogi i.n sicer:
1. Zagotoviti denarna sredstva za prvo pomoč staroupokojencom v obliki dravinjskih doklad.
2. Nemudoma pristopiti k izdelavi načrta za prevedbo in izenačenje sta-roupokojencev z novoupokojenci ter k preskrbi sredstev v to svrho.
Co bi vzeli za podlago tezo, da 6e zvišajo doklade za 20%, kar bi predstavljalo za prizadeto priboljšek v najboljšem primeru do 35 din mesečno, ki bilo potrebnih približno 450.000 dinarjev.
Anketa je prišla do naslednjih zaključkov:
1. Soglasno je ugotovljeno, da je treba istaroupokojencem pomagati in se ne sme pustiti, da bi se to vpra-šanjo rešilo na ta način, da bi staro-mpokojenci pomrli. Tekom dveh let je umrlo mad 200 upokojencev.
2. Izvoljen je poseben odsek, ki naj pripravi načrt ne samo za rešitev vprašanja staroupokojencev, ampak tudi za zvišanje pokojnin novoupo-kojencem. Naloga odseka je, da preskrbi tudi sredstva v ta namen.
Uspeli ankete je pa itale:
1.	Staroupokojncem bo imožno zvišati doklade za 20% in sicer od 1. januarja "1940 dalje do 31. decembra 1940, ker je na razpolago iza rto potrebni znesek 450.000 din. Od tega bo dala gilavna bratovska skladnica v Ljubljani 250.000 din, banska uprava pa 200.000 din.
2. Nadaljnja akcija gre za tem, da se dobijo sredstva, da se zvišajo doklade še za nadaljinih 30%. V to svrho bi bilo potrebnih ca 660.000 din. Stavljen je bil predlog, da naj spravijo ta denar prizadeta podjetja in sicer naj se razdeli zinesak med industrije na podlagi števila zaposlenih delavcev.
3. Nadaljna akcija gre za tem, da so zviša pokojnina novoupokojencem za 10% in da se izenačijo staroupo-kojenci z novoupokojenci.
Kakšna denarna sredstva so potrebna za izvedbo tega načrta?
a) Za 10% zvišanje pokojnine staro-upokojemcem bi bilo potrebnih ca 2 milijona din letno.
b) Za izenačenje staroupokojencev z novoupokojenci pa zopet nadaljnih
2 milijona dinarjev. Torej skupaj
4	milijone din letno.
Odkod dobiti to vsoto?
Obstojata dva predloga:
Prvi zahteva, da se maj v ta namen uporabijo sredstva iz bednostnega sklada in sicer tiste vsote, katere prispevajo rudarska ter plavžarska podjetja in njihovi delavci. Od te strani 6e namreč prispeva v bednostni sklad 60%. Ker ee steka v bednostni sklad letno nekaj nad 8 milijonov, znaša 60% 4,800.000 din. Torej bi bilo dovolj sredstev na razpolago. Bilo bi prav, da se porabi ta demar za izvedbo stavljenega predloga. Saj je splošno anano, da se ujporablja bednostni sklad za vse druge namene, samo za tiste ne, za katere je bil ustanovljen.
Drugi predlog pa pravi, če ne bi bilo mogoče doseči, da 6e celoten navedeni denar uporabi za zboljšanje stanja upokojencev, naj bi ee porabila vsaj polovica, ostala vsota bi se pa zbrala na ta način, da bi se obremenili proizvodi v poštev prihajajoče industrije za 1 din na tono.
Vsekakor ise je premaknilo to vprašanje z mrtve točke in je upanje, da ni daleč do konične njegove rešitve. .
23,45 milijonov dinarjev!
Tz poročila o računskem zaključku ljubljanskega OUZDja je razvidno, da so znašali zaostanki neplačanih prispevkov konec leta 1939. preko 25 milijonov dinarjev. To je vsota, pri kateri se mora delavstvo ustaviti z vso resnostjo. Biti si moramo na jasnem, da ni nekaj v redu. Tem zaostankom 'mora biti • več vzrokov.
1. Ne vemo, če se vrši izterjavanje .s tako vestnostjo kot je potrebno. Sicer so znani primeri, da predlaga OUZD takoj eksekucijo proti hišnim gospodarjem, če so v zaostanku s prispevki za svoje posle. Toda pri njih gre le za male vsote in so v večini primerih tudi plačane. Ti niso vzrok iz a tako visok zatastanek. Temu so vzrok velika podjetja, ki dolgujejo pri OUZD težke tisočake. Kdo je to zakrivil? Tudi ti zaostanki vpijejo po urejeni upravi. Ce bo določal uprave
bodo 'razni »somišljeniki« vedno našli sredstva, da bo morala uprava zatisniti oko in jih pardonirati.
2. Poleg uprave so krivi itudi tozadevni zakoniti predpisi. Ti omogočajo presolidniim podjetnikom, da naravnost izrabljajo svoj položaj. Vsak podjetnik odteguje svojemu delavstvu redno tisti del prispevkov, ki odpadejo na njega. Pa niti teli odtegljajev ne izroči OUZDu, ampak pridrži odtegnjeno vsoto zase, OUZDu pa ostane dolžan. Torej odtegnjena in pridržana vsota ni za .podjetnika nič nečastnega. Ima celo cenen obratni kapital, ki ga OUZD obrestuje s 6%. Če bi si ta denar izposodil v denarnem zavodu, bi moral plačati veliko višje obresti.
V	tem pogledu se bodo morali tozadevni predpisi popolnoma izpremeniti.
Delavstvu odtegnjeni znesek se mora proglasiti za last OUZDa. Če ga podjetnik pridrži, je zagrešil utajo.
Pa tudi del, ki odpade na podjetnika, bi moral biti najmanj tako zaščiten kakor državni davek, če ne še bolj.
Pa bo kdo rekel: Če bi se tako postopalo, bi marsikatero podjetje prišlo v velike težave ali bi pa celo moralo prenehati. To bi pa bilo v škodo tistim delavcem, ki so zaposleni v dotičniih podjetjih.
Taka trditev drži ile na videz. Res je, da bi trenutno bilo prizadetih nekoliko Ijudi. Je pa s tem tako kot s ,podjetji, ki se vzdržujejo le na ta način, da prav nesramno izkoriščajo svoje delavstvo. Taka podjetja spadajo med tiste velike ovire, ki zadržujejo, <la hi iprižlo delavstvo do boljših plač. Konkurenčna podjetja se namreč sklicujejo vedno na tista podjetja, ki dajejo slabe plače in tudi sicer izkoriščajo delavstvo. Če bi taka podjetja izginila, bi ne bilo delavstvo prav nič oškodovano. Nasprotno odstranjen bi bil gnojen tvor od gospodarskega in delavskega telesa. Isto je s podjetji, ki ne plačujejo rodno prispevkov za socialno zavarovanje. Če ne zmorejo, naj prenehajo obratovati. Čim prej, tem boilje.
Zaostanki na neplačanih prispevkih spadajo tudi med tiste faktorje, ki povzročajo krize v socialnem zavarovanju. Zato se lxi morala s tem pečati tudi nadrejena nadzorna oblast, nič manj pa tudi delavstvo.
Jože Gostinčar:
Škof Ketteler
Že vprvi dobi, ko so se začele kazati sedanje socialne bolezni, so razni katoliški učenjaki priporočali krščansko resnice v njihovo ozdravljenje. Izmed teh imenujemo: Gorresa, Lo-cordaira, O’ Connela, Balmesa, Cortesa, Montamberta in Meluna.
V	Lassallovem življenjepisu smo že omenjali imoigunškega škofa Ketteler-ja. Ta mož je sestavil prvi katoliško-socialni program. Ker je .njegovo delovanje tako važno, da ga smemo šteti za začetnika katoliško-socialnega gibanja, zato se hočemo .nekoliko natančneje seznaniti ž njim.
Kettelerjevo življenje
Viljem Emanuel Ketteler se je rodil dne 25. decembra 1811 v Miinstru v ^znameniti stari baronski rodbini. Zadnjo štiri gimnazijske razrede je dovršil v jezuitskem zavodu v Briegu. Na gottiškem vseučilišču se je učil rava. Leta 1829. se je sporekel z ne-im tovarišem. Dvobojeval se je z njim in ob tisti priliki izgubil konec nosa. Ko je napravil potrebne izpite, je vstopil v državno službo, toda ko so leta 1837. zaprli kolnskega nadškofa, je izstopil iz službe. Ni se mogel odločiti kakšen poklic Inaj si izbere. Hodil je delj časa po Bavarskem in Tirolskem. Eichstattski škof Reisach mu je svetoval, naj se posveti duhov-skemu stanu. Slušal Je in leta 1842. in 1843. je poslušal bogo s lovska predavanja s svojim bratom Rihardom, biv-
šim huzarskim poročnikom. V imiin-strski bogoslovnici se je prihodnje leto pripravljal za mašniški red.
Prvo — kaplansko — službo jo imel v Beckumu, kjer je takoj pokazal svoj plemeniti značaj. Z vso vnemo se jo že takrat lotil socialnega delovanja. Občeval je najrajši z nižjimi, siromašnimi sloji. Kjer je imogel, je lajšal uboštvo in zapuščenost. Leta 1847. je dobil župnijo v Hopotenu. Od tam je bil izvoljen za poslanca v Frankfurt, kjer je zbudil splošno zanimanje. Na grobu umorjenih socialnih prvoboritel je v Lichnovsikega j n Auersnalda, je odkrito pokazal svoje, ljudstvu prijazno mišljenje. Na prvem shodu katoliških društev na Nemškem je govoril o »svobodi cerkve in socialni nevarnosti«. V Mogunciji je imel kmalu nato šest pridig o »socialnem vprašanju«. Kettelerjevo ime je tako zaslovelo po vsej Nemčiji. Leta 1849. je bil imenovan za prošta v Berlinu, kjer je uspešno deloval dobro leto. Od tam je bil 15. aprila nastopil škofovsko službo v Mogunciji.
Kot škof se je neustrašno boril za cerkvene pravice; zaslužil je ime »bojeviti škof«, ki so mu ga dali njegovi nasprotniki. Spisal je mnogo času primernih razprav in knjig. Socialnega delovanja ni opustil nikoli. Živel je za siromake. Ko je umrl, ni zapustil nobenega imetja.
Za nas sta znameniti njegovi deli: »Delavsko vprašanje in krščanstvo«, katero smo že omenjali, in »Delavsko gibanje in težnje v razmerju do vere in nravnosti«. Iz teh spisov hočemo podati glavne misli svojim bralcem.
Delavsko gibanje in krščanstvo.
a)	Namen delu: »Od vseh strani se oglašajo možje, ki hočejo sodelovati pri zboljšanju delavskih razmer. Tudi katoliški škof ima pravico za to. Ni res, da bi se simel obračati samo do katoličanov. Skrb in zanimanje za gmotne razmere krščanskega ljudstva spadata h krščanski ljubezni. Krščanska vera je z vsem združena, ker ©leda na lajšanje duševnega in telesnega uboštva«. Tako je vedno_ delovala Cerkev. »Vsako vprašanje, ki se peča s pomočjo proti uboštvu, je bistveno krščansko, versko vprašanje, katerega bi se morala Cerkev in vsi njeni živi udje najpresrčneje udeleževati.«
Razno nasvete čujemo za poivzdigo »nravnih in gmotnih razmer delavskega .stanu«. Katoličan mora vedeti, v kakšnem razmerju so ti nasveti do krščanstva. Vedeti pa mora /tudi, kakšna posebna sredstva ima krščanstvo za ta m amen.
Katoliški škof ima torej pravico in dolžnost soditi o teh vprašanjih. Tem bolj, ker se dosedanji nasveti v korist delavskega stanu ne ozirajo nic na krščanstvo. Mi smo pa prepričani, da bodo mogli koristiti delavcem le toliko, kolikor se opirajo na krscan-stvo. »Kristus ni samo v tem odrešenik sveta, da je odrešil naše duše; On je prinesel odrešenje tudi za vse druge človeške razmere: za državljanske, politične in socialne. On je zlasti tudi odrešenik delavskega stanu. Blagor in pogin delavskega stanu sta odvisna od Kristusa. On ga je dvignil iz suženjstva do sedanje višine; brez njega ne morejo vsa hu-
Draginja in delavstvo KID
Draginjska doklada, ki smo jo prejeli delavci KID pred mesecem, je povzročila med delavstvom več nezadovoljstva im kritike, kot pa veselja. Prvi trenutek je marsikdo mislil, da bomo dobivali tak znesek 'vsak mesec in je bil še kar zadovoljen, ko pa se jim je objasnilo, da je to enkrat za zmeraj, se je začelo zabavljanje na račun funkcionarjev, ki so se zato pogajali, kako so mogli kaj takega .podpisati. To da je miloščina, ne pa draginjska doklada. Ta očitek jo (bil opravičen, saj je zastopnik podjetja sam izjavil, da se je draginja zvišala za 22%, povišanje pa je znašalo slabih 6%, torej ni pravega razmerja med draginjo in dokladami. Seveda pa je najlaže kritizirati, drugo pa je sedeti za mizo in se pogajati; ko vemo kako so podjetniki 'trdi pri vprašanju zboljšanja delavskih plač. Vsfe mogoče Izgovore dobe, samo da ni treba kaj dati in končno ti reče, toliko damo, če podpišete j« prav, če ne pa kakor veste. Kaj maj Iv takem položaju napravijo zastopniki delavstva? Če to podpišejo je kritika, da je. premalo, če ne podpišejo bo zopet kritika, da so odšli praznih rok!
Glede na še vedno naraščajočo draginjo in na podlagi zahteve vsega delavstva, organiziranega in neorganiziranega, bodo vse tukajšnje organizacije prisiljene postaviti zahteva po splošnem zvišanju plač, ker draginj-sko doklade kot smo jih dobili sedaj, sploh ne odgovarjajo dejanskemu stanu. Zavedati pa se moramo, da je za uspe&no izvedbo mezdnega (gibanja merodajno več faktorjev. Prvič upravičenost! Da smo upravičeni do zboljšanja, v to pač ne more nilkdo dvomiti. Drugi faktor je zavednost in organiziranost delavstva. V tem ijKagilodu se je zadnje čase stanje nekoliko po-
£ ra vilo. številčno stanje organizacij akor tudi morala istih se je dvignila, nekaj z .novo vstopivaLmi delavci, nekaj pa s starejšimi delavci, ki so bili do sedaj neorganizirani. Tretji faktor pa so dovolj odločni in zmožni delavski predstavniki To pa so lahko samo v tem primeru, če imajo dovolj močno hrl>tenioo t. j. člainstvo. Zato naj bo naloga vsakega člana, pridobi ti čim več članov za organizacijo. Ne smemo pa pozabiti še ,na nekaj, kar je potrebno za uspešno mezdno Ribanje, t. j. naklonjenost oblasti. O tem pač ne moremo dvomiti, da bi oblast ostala ravnodušna do tega, saj je tudi za državo bolje, če je delavec dobro plačan, posebno še tukaj na meji. Da pa podjetje primerno zvišanje plač .lahko utripi pri današnji konjunkturi, o tem tudi ne more biti dvoma.
V	dneh, ko se zaganjajo v JSZ novi valovi nasprotovanja, pokažimo s svojim delom, da je JSZ nepremagljiva!
manitarna teženja tako imenovanih prijateljev tega stanu zabrainiti, da bi se zopet ne pogreznil v razmere starega poganstva.«
Pri škofovskem posvečenju se stavi posvečencu tudi tole vprašanje: »Ali hočeš ibiti do rovezev iin <tujcev in ubožcev v Gospodovem imenu ljubezni poln m usmiljen? In posvečenec odgovori: »Hočem«. Katoliški škof je torej dolžan truditi se za delavce.
»Splošno je delavsko stanje del velikega socialnega vprašanja, ki se je razvilo na polju ljudskega življenja zaradi zmotnih verskih, političnih im gospodarskih načel, ki jih poivsod razširja protikrščansko liberalstvo. Sedaj smo šele ob pričetku tega razivoja, ki bo vodno večji in resnejši, temeljito i.n vsestransko soditi ga bodo mogli šele pozneje, ko se bodo pokazalo njegove pogubne posledice v vseli strokah. Potem bodo drugi do dna obravnavali ta predmet in z novimi dejstvi v iroki dokazovali resnico, ki jo tu izrekam in ki so jo dokazali vselej vsi dogodki v svetovni zgodovini in jo bodo dokazali tudi nadalje, da more le Kristus in krščanstvo pomagati svetu in zlasti tudi delavskemu stanu.«
b)	Važnost, predmet in obseg delavskega vprašanja. »Delavsko vprašanje se peča v svojem bistvu z vprašanjem, kako se morejo delavci preživeti. Tako je važno tudi vprašanje, koliko bodi število delavcev v .razmerju z drugim stanovi. Med delavce štejemo tudi male obrtnike in posestnike (sluge, uradnike itd., pripomba prevajalca).	(Dalje	prihodnjič.^
D E L AV S KAPKAVTOA
1940 — Št. 23 — S
Qlu m ejženei-----------------------
Delo Slovenske nameščenske
zveze
Poročilo predsednika na občnem zboru Slovenske nameščenske zveze
Tudi v minuli poslovni dobi je živela naša zveza življenje, kot so ga ji narekovalo mjono smernice n apr a m Jugoslovanski strokovni zvezi iin splošno razmere, ki odločajo danes v kulturno političnem življeinju Slovencev. V zavesti, da tVo/rijo nameščenci samo vejo delovnega stanu, ni Haša zveza poudarjala potrebo posebno ločene organizacije v okviru JSZ, temveč se je smatrala bolj kot organ, ki naj se briga za eamo nameščemska vptrašai-nja sicer pa je pustila, da so se nameščenci v glavnem udejstvovali pri splošnem dedu JSZ in injenih skupin v prepričanju, da bi bila škoda za krščansko socialistični pokret, če bi se inteligentnejši člani trgali iz dela pri naših širših osnovnih celicah.
Politične razmere 30 nam ostale najmanj enako nenaklonjene, kot so že vrsto lot. Te razmere so nam tako sovražne, da morejo vztrajati v naši organizaciji samo ljudje, ki jun ni za njihovo prepričanje in za pravico ter poštenje nobena žrtev prevelika in ki se ničesar ne 'ustrašijo. Nas pokret je osnovan na demokratični humanosti tor načelno odklanja silo. Zaradi tega se tudi zdi, da naprain današnjim metodam no moro imeti vidnih velikih uspehov. Neomajna vera v končno zunago naših načel in prepričanje o pravilnosti naših metod pa nam branita. da bi posegali po enakem — če tudi dostikrat navidezno edino uspešnem sredstvu — nasilju. Ker smo povrh vsega še strokovna organizacija, je inaša prva skrb, da pripravljamo slovenskemu nameščencu dostojno socialno osnovo, kateri je predpostavka zaposlenje. Zaradi tega nam vest brani, da bi somišljenike silili k odkritemu nastopu za našlo stvar, če jim io utegne izpodnesti tla za golo življenje. Pri tem pa vemo, da ravno ovi-raujo svobodnega izražanja prepričanja ustvarja za inas najbolj zavedne borce. V teh časih smo torej obsojani, da sejemo na globoko, da biomo lahko želi tudi na široko.
Tudi v minulem letu moremo zabeležiti nameščenci novih pridobitev v socialni zakonodaji. Najvažnejša je razširitev obveznega pokojninskega zavarovanja na izprašane strojnike, zobne tehnike in trpo vske pomočnike ter posrtavljenje posebnih minimalnih mezd za nameščence. Pri vseh teh pridobitvah je naša zveza sodelovala po svojih močeh. Obenem pa moramo ugotoviti splošno za nameščenski stan obstoj veliko nevarnosti v vednto naraščajoči draginji, ki groizi prevroči že itak skromen standard našega_ življenja. V tem pogledu pa opozarjamo merodajne kroge na iluzornost socialne zaščite, če ne nudi pogojev za obstanek.
V	odboru samem je vladala vzgled-na harmonija, ki je ni motila niti senca kakih nesporazumov. Težko pa smo občutili večmesečno tajnikovo odsotnost.
Stiki med odborom in članstvom so bili premalo živi in bi jih bilo treba v ;lx>dočo poglobiti. Do kakih nesoglasij pa tudi tu ni prišlo.
Težko smo tudi občutili oh pomen j e dela našo internacionale, vsi francoski odliorniiki so že od 1. septembra 1939 v vojni službi, tako da so do zadnjega opravljali vse delo Belgijci in Nizozemci. Z dogodki zadnjih dni pa je bilo onemogočeno it udi ito delo. Letos bi se moral vršiti zopet kongres, na katerega pa žal spričo takih okoliščin
ni misliti. Internacionala pa je utrpela tudi močno okrnitev s svojevoljno odcepitvijo sudetskih Nemcev in z izgubo svobode slovanskih bratov — poljskih tovarišev.
Naša zveza je vedno s polnim razumevanjem in pripravljenostjo sodelovala v iiiedstrokovnih odborih in naši delegati so v TBPD podpirali korektno vsako akcijo, ki je imela pred očmi splošno dobro vseh nameščencev. Posebno se veselimo dograditve povečanega Šlajmerjevega sanatorija, ki je krona naimeščenskih prizadevanj in žrtev v zadnjih letih. Pri tem pa moramo obsoditi dejstvo 'podeljevanja
služb in oddaje del po strankarskih legitimacijah, kar so razdelili plavi in zeleni, namesto da bi odločalo načelo: najboljšemu. Iz drugih korporacij so bili naši zastopniki s silo izrinjeni. Z ostalim nameščenskimi organizacijami smo bili v razmeiroma dobrih odnošajih, v najboljših s Slovenskim Botičem in Savezom hrvait-skili privatnih namještenika v Zagrebu. Pri tem nas vodi načelo, da je vsaka strokovna organizacija za na-meščenstvo napeli, pri vsaki priliki pa skušamo vnašati v miselnost nameš-čenstva borbenosti in neodvisnosti strokovnega dela od političnih strank. Da uživamo v tem pogledu najboljši sloves, nam dokazuje zadnji nastop Severjevih nameščencev.
V	bodočem letu čakajo slovenske nameščence še rešitve važnih vprašanj, tako odcepitev Dalmacije od ljubljanskega Pokojninskega zavoda in decentralizacija socialnega zavarovanja. Vroče želimo, da bi se vsa vprašanja reševala v miru in z neomajno borbenostjo za koristi slovenskih nameščencev.
Po stavki Severjevih nameščencev
V	torek po Binkoštik so se zaključili razgovori med tvrdko Sever & Comp. v Ljubljani in njenimi stavkujočimi nameščenci, ki so se 15. t. m. zopet podali na delo. Stavkujoči so v svoji glavni zahtevi uspeli. Nameščenka Ilvala, zaradi katere je nastala stavka, je bila odpuščena, nameščenci pa so se obvezali z nadurami odslužiti njeno plačo za 6 tednov. Trem name-ščonkam, katerim jo grozila odpoved za konec junija, so je izposlovalo, da se jim more odpovedati šele za konec leta 1940. Dnevi stavke se ne plačajo. Ostalo ostane vse nespremenjeno, to je, zaradi stavke se ne smejo izvajati nikake drugo posledice. To jo vsebina dogovora.
Upamo, da se je s tem dogovorom odstranil vir vsega zla, ki je držal podjetnika in njegove nameščence v trajni napetosti. Nameščenci s svojim delom gotovo ne bodo ovirali, da pride zopet <10 trajnega in nemotenega soglasja. Trelba je le, da je tudi na drugi strani dobra volja in iskrenost. Če pa bi se poskušal najti za razdiralno delo gdč. Hvale nadomestek, je gotovo, da bo spor takoj zopet tu.
Ta dogodek ni v zgodovini mezdnih gibanj nič posebnega: stavka, ki traja
5	dni, enostaven ali vsaj v materialnem pogledu neznaten spor in razmeroma majhnio število stavkujočih. Naravnost revolucionarnega pomena pa je dejstvo, da so stavkali nameščenci in tudi uspeli. Na prav otipljiv način so ti nameščenci in naša organizacija dokazali, da imajo tudi oni vso mogo-čost, da izsilijo svoje pravične zahteve, kar se je zdelio slovenskim zelenim in plavim nameščencem vedno nekaj tako nemogočega, da so pri besedi štrajk kar pobledeli. Zato sta se ti dve organizaciji doslej vedno omejevali na delo bodisi političnega zbira-
nja, bodisi zgolj podučevanja. Borbenosti in stanovske zavednosti za to svojem članstvu nista gojili, zaradi česar tudi nista nikdar imeli značaja prave (strokovne organizacije. Slovenska nameščenska zveza pa je nenehno in ob vsaki priliki poudarjala, da mora biti glavni namen strokovne organizacije krepitev borbenosti in vzgajanje stanovske zavednosti. Vsi logični sklepi slo nam dokazovali, da mora vladati v nameščenskem gibanju ista zakonitost kot v delavskem zaradi enakosti bistvenih socialnih predpostavk, poročila internacionale so nam to dokazovala z navajanjem števila name-ščenskih kolektitnih sporov, na slovenskem pa se ta »čudežni otroke ni mlogetl roditi. Tesno povez.anim na vzgledu pri JSZ nam pogum ni upadel, dokler ni bilo naše prepričanje potrjeno s štmjkom nameščencev v razmeroma majhnem obratu. Posebno vzpodbudno in poučno je pri tem še dejstvo, da so štrajk vodile v veliki večini nameščenlke.
Nameščenci! Ta primer naj nam bo temeljni kainen za ustvaritev novega duha v slovenskem nameščenskem gibanju. Zavedajmo se najprej dosledno, da smo vsi neglede na službeni položaj in družabno lestvico členi vedno večje mase, ki je v službi drugega, navezani samo na zaslužek od dela svojega intelekta in rok, zato se čutimo eno! Taka stanovska zavednost in zavest brezpogojne interesne povezanosti je predpogoj za vsako borbenost, ki more biti edino sredstvo za doseganje naših pravic in izboljšanje našega tako bednega socialnega položaja. Zavedajmo se živo drugega pravila, da bomo imeli take pravice, kakršne si bomo priborili in da ta borba ne more v današnjem družabnem ustroju nikdar prenehati. L. H.
Velika nevarnost grozi slovenskim nameščencem
Z ustanovitvijo Banovine Tirvatske, jo postalo aktualno vprašanje prenosa dalmatinskih zavarovancev iz ljubljanskega Pokojninskega zavoda na zagrebškega. Samemu prenosu se noben Slovenec ne bo čudil ali upiral. Vprašanje pa je nastalo, kako naj se to izvrši. Ljubljanski Pokojninski zavod ;si je namreč nakopal s prevzemom starih nizkih premij velike obveze, za katere ni prejel od nikoder kritja. Te ugodnosti so bili in so še vedno deležni tudi dalmatinski zavarovanci. K itemu je še prišla zadnja gospodarska kriza s padcem vrednost-
Spomladanski ljubljanski velesejem
Letošnji pomladanski ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velesejm-ska razstavna prireditev. Trajal bo od
1.	do 10. junija. Posebne, zaključene razstave bodo naslednje: mitogo ibo razstavljenih avtomobilov in motornih koles, obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posehno jKMornost bo vzbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Piri organizaciji te razstave sodelujejo:	zaščitni	uirad
mestnega poglavarstva v Ljubljani, minsitrstvo za Vojsko in mornarico,
banska uprava, državni higienski zavod in gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 30 letnici. Zveza gospodinj bo zopet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja hrana«. Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozoriti je pa treba predvsem na posebno turistično razstavo. Na naših železnicah imajo Obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji mo-čajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 din.
nih papirjev, s padcem donosa nepremičnin in s prekomernim inivalidizi-nanjem ali porastom števila rentni-kov. Tudi gospodarjenje s takim premoženjem ni moglo in tudi ni smelo biti zaradi imobili žira nja vedno takio, da bi največ donašalo. Vse to so vzroki, da ima danes ljubljanski Pokojninski zavod ca. 65 milijonov premalo premijskih rezerv. Če bi se dalmatinski zavarovanci oddelili, bi odpadlo nanjo od tega zneska ca. 18%.
Hrvatje sedaj eniostavno zahtevajo, da ostane vsa pasiva in vse staro dalmatinsko zavarovanje v Ljubljani, novo zavarovanje pa bi se začelo v Zagrebu. To svoje stališče utemeljujejo prav enostavno, češ, da oni (posejmo hirvatska narodna stran) pri upravi zavoda niso sodelovali in zaradi tega ne priznavajo sklepov in ne prevzemajo nikake kvote pasive.
Na tako njihovo stališče moramo vsi slovenski nameščenci odgovoriti, da za dalmatinske nameščence ne bomo nikdar prevzemali in nosili obvez, ker imamo svojih prav zadosti.
Člani!Pridobivajte inse-rate za svoje glasilo „ Delavsko pravico“l
Po naših krajih
Ljubljana — Zmaj
V nedeljo 26. maja se je porločila na Ježici pri Ljubljani naša agilna tovarišica, zaupnica, odbornica in predsednica ženskega odseka JSZ gdč. Cunder Kristina z g. Jakobom Strab. Želimo jima obilo sreče. Zaupajmo v njo, da inas lx> v našem delu še nadalje podpirala. — Odbioir.
Št. Vid
V podjetju »Štora« imajo zastopniki dela vedno polne roko posla. Veliko deda je nepotrebnega in nastaja samo zaradi tega, ker imajo predpostavljeni večkrait premalo uvidevnosti. Se sedaj niso prišli do spoznanja, da je za obe plati najbolj zdravo, če so rešujejo vprašanja, ki se tičejo delavstva, sporazumno z delavskimi zastopniki. Če bi bilo tako, bi odpadle razne nevšečnosti zaradi izpremembe v delovnem času. Tudi šikaniranje bi prenehalo, pa tudi enakopravnost bi vladala. Vsi, ki so zaposleni v istem podjetju, morajo biti enakopravni.
Tudi vprašanje božičnice še ni predvsem razčiščeno. O vseh teh in sličnih vprašanjih smo razpravljali dne 22. maja z zastopnikom podjetja. Obljubil je, da bo vse želje predložil g. ravnatelju in da bo delavstvo obveščeno
o	odločitvi ravnatelja. — Toda delavstvo bi raje videlo, da se take zadeve uredo takoj in da se o njih pomeni z g. ravnateljem iz oči v oči. Tako pred-našamjo zahtev in želja delavstva ima za posledioo odlašanje in polovičarstvo. S tem pa delavstvo ne more biti zadovoljno.
Gameljne
Zdelo bi se, da teče življenje v tovarnah vedno enakomerno in brez do-godljajev. Pa ni tako. Enakomerno je lo hrepenenje, da bi tovarno čim več iztisnilo iz delavstva. Tudi v naši tovarni »Štora« ni drugače. Za najmanjše pravice se moramo boriti. Pri nas so uvaja zlasti strogo kaznovanje, če kdo zamudi ali pa če bi šel predčasno iz tovarne. Pripetilo se je nekaj slučajev, ko so bile delavke kaznovane z odtegljajem četrturno plače, češ, da so prišlo prepozno na delo odnosno da so delo prekmalu zapustile, torej zaradi nerednosti. Toda teh nerodnosti ni krivo delavstvo, ampak vodstvo tovarne, ker ne poskrbi za točno uro in za signale. Vedno se izpreminja »uradna« ura. Ali gre prehitro ali prepočasi. —’ Sploh se delavstvo pri nas premalo upošteva, tudi njegovo znanje. Izgleda pa, da meni vodstvo, da delavstvo sploh ni zmožno, da bi se strokovno izvežbalo in spopolnilo. Po dogodkih bi sodili, da prisojajo to možnost le pisarniškemu osebju. Če pride kdo v pisarno, takoj vse zna. Pred enem mesecem jo prišla v pisarno mlada gospodična. Pa je tako brihtna, da se v tekstilni že sedaj več razume kakor delavke, ki so zaposlene že več let. Ker več razume, zato daje brezobzirno kazni za razrrie »napake«. — Menijo, da bodo delavstvo s takim postopanjem utrudili. Pa se motijo. Organizacija se bo še bolj okrepila in še bolj odločno nastopala za pravice svojega članstva.
Črna
Delavstvo v podjetju Črna-Kaolin jo že davno (poslalo podjetju predliog za zvišanje plač. JSZ je ponovno zahtevala od podjetja izjavo, kdaj se bo to vprašanje obravnavalo. Njen zahtevek je bil, da bi se vsaj 27. ali 28. maja, ker ima podjetje interes na tem, da reši do pogajanj še nekatera viseča vprašanja, je stavilo predlog, da se razpravo odloži se za nekaj dni. Ker jo organizacija pristala na ta predlog, se bodo predvidoma vršila pogajanja za zvišanje plač v prvih dneh meseca junija.
Zagorje
Na svoji prvi seji skupine rudarjev JSZ, ki se .je vršila v torek 21. maja, so je konstituiral odbor takole: Ustar Vinko predsednik, Kovač Davorin podpredsednik, Zupančič Anton tajnik, njegov namestnik Sredenšek Robart, Negro Franc blagajnik, njegov namestnik Flere Franc, ki prevzame tudi podporni sklad članov. Odborniki so še naslednji člani: Penko Drago, Kolonija, Dolečnik Matevž, Loke, namest. Zupan Ivan, Lazar Jakob, Zagorje, Lo-zinšek Anton, Kolvedež, Kržišnik Ivan
šalit, Zupan Leopold, samska hiša, Cvirn Anton, apnenice, Skrabar Petar Toplice in Drnovšetk Hinko. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mngole Jože, Safner Roibart in Piikolj Janko. V odbor je pritegnjenih več novih članov, kar je vsekakor pravilno, da se privadijo delovanju strokovnega dela. Več sposobnih članov, večji napredek in razmah organizacije. Vsekakor bo novi odbor posvetil vso pažnjo na za organizatorično delo v novem poslovnem letu. Sklenjeno je billo tudi, da »e tečaja v Trbovljah udeleže po možnosti visi odborniki in zaupniki. Dalje je bil tudi sklep, da se bodo vršale uradne ure vsako sredo in soboto popoldne od 4 do 6 zvečer. Dalje opozarja blagajnik vse odbornike, da plačano članarino oddajo najkasneje do
6	vsakega tekočega meseca v uradnih prostorih organizacije. Vsak odbornik in član naj vsa ta navodila upošteva, tako da bo skupina tudi v bodoče delala vestno in požrtvovalno naprej v celokupno kordst delovnega ljudstva!
Kranj
V nedeljo 2. junija ob 9 dopoldne bo r običajnih društvenih prostorih seja vseh odborov in zaupnikov. Ker je seja zelo važna, je nujno, da se je vsi udeležite. Pridejo naj tudi organizacijski zaupniki. — Odbor.
Celje
V siredo 5. junija je ob 7 zvečer seja za odbornike in zaupnike. Udeležite se polnoštevilno ob inapovedani uri! Seja je važna!
Uradne ure, ki so se vršile sedaj vsako soboto v našem tajništvu, do nadaljnjega odpadejo. Čim bo pa zopet mogoče, bomo v »Delavski pravici« obvestili, da se bodo uredme ure zopet uvedle.
Hrastnik
V soiborto 1. junija t. J. se vrši širša eeja naše skupine v certkveni sobi pri Logarju, in sicer ob 5 popoldne. Ker je dnevini 'red zelo važen, vabimo članstvo, da se seje polnoštevilno udeleži. Ob rtej priliki boste tudi lahko vsi poravnallii zaostalo članarino! Vabimo tudi člane, da se seje po možnosti udeleže! Torej vsi in točno! — Odbor. —
Preteikli teden so zagledali beli dam lepaki, v katerih inapada neki neznanec Jugoslovansko strokovno zvezo ter NSZ, češ, da sta ti dve (krivi, da so bili reducirani rudarji ob zadnjem štrajiku. Lepak je bil precej velik in z barvami napisan, tako da bi ga lahko vsak že od daleč videl. Bil pa je vsebinsko zelo boren. Iz tega je videti, da je to napravil nek prenapetež! Ta naj kair s prstom pokaže na katerega od naših, ki je kriv njegove brezposelnosti, ne pa, da tako boječe namiguje! Zato s krivci na dan! Povemo odtočno in to tudi vsi vedo, kaj in kotliko je JSZ za te ljudi napravila, zato se čudimo takemu početju. Po-
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v
PRVO DELAVSKO HRANILNICO
IN POSOJILNICO V LJUBLJANI.
Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas.
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110
<HazgledL
Nov soodločujoč faktor na Balkanu
Nedeljski časopisi so poročali, da je ministrski svet uzakonil trgovsko pogodbo, ki je bila sklenjena med našo država in Rusijo. S tem je postala pogodba perfektna. Ker je tako, je potrebno in važno, da se seznanijo s tem dejstvom tudi naši Slani in pristaši.
Zanimivo je prebirati časopisna poročila, kakšni razlogi so bili merodajni za našo državo, da se je zbližala z Rusijo. Trgovski list z dne 8. ima ja t. .1. navaja (naslednje irazloge:
1. Naši lastni gospodarski interesi. Rusija nam more namreč najbolj ugodno prodajati bencin, bombaž, petrolej in slično. Rusija dobavlja vse predmete, katere potrebuje naša_ država ceneje, kakor smo jih dobivali od sedanjih dobaviteljev. Rusija nas more oskrbovati tudi na poček kakor Bolgarijo. To je za nas važno, ker moramo drugim državam plačevati takoj in s tujimi valutami. Zelo važno je tudi to, da moremo v Rusiji to, kar potrebujemo, dobiti 'v zadostni količini, česar v drugih državah ne moremo trditi. Jugoslavija pa more naspirotno dobavljati Rusiji konser-virano sadje, povrtnino, mesne izdelke itd.
Kar se tiče 'bombaža, se je Rusiji posrečilo, da je v svojih južnih pokrajinah vzgojila celo 'boljši bombaž kot je egiptovski. Tega pa potrebujemo za našo tekstilno industrijo zelo veliko.
2. Kulturni, splošno slovanski interesi. Jugoslovanski narodi goje za Rusijo že od nekdaj svoje simpatije. Ti
kulturni interesi so bili zadnji dve desetletji sicer prekinjeni, vendar pa je prišel daines zaradi sprememb v Evropi na dnevni red obči kulturni interes slovanstva. Ta interes je zlasti pomemben za manjše slovanske skupine. Tudi književniški, znanstveni in umetniški interesi Slovanov trpe zaradi to pretrganosti
3.	Politični interesi. Sedanje stanje na Balkanu konvenira tudi Rusiji. Rusija no more imeti interesa na tem, da bi se balkanski Slovani bodisi germanizirali bodisi romanizirali. Interesi mednarodne varnosti Jugoslavije in Rusije se torej skladajo. Verjetno je, da bi marsikatere ruske poteze ne bile potegnjene talko kot so bile, če bi bila Jugoslavija v ožjih zvezah z Rusijo.
Razmerje sil v Evropi je danes takšno, da veljajo sporazumi samo z velikimi in močnimi državami. Za nas
£'e važna ta okolnost tudi zaradi tega, ;er ne povzroča v,postavitev rednih od noša j e/v z Rusijo nikakih težkoč v odnosa jih z našimi sosedami: Nemčijo in Italijo.
Zelo velikega pomena za našo državo je dejstvo, da je danes Rusija ena največjih producentk najbolj modernega in najboljšega vojnega orožja. Zal morajo danes naroidi bolj misliti na svojo sodobno oborožitev, kakor pa na moderno agrarno im industrijsko proizvodnjo.
Te razloge sm'o priobčili le v večjih obrisih. Z vprašanjem odnošajev naše države in Rusije se bo treba še večkrat pečati.
Svetovni dogodki
Združene države. Ameriška zbornica je sprejela osnutek zakona, ki predvideva neomejeno povečanje letalske sile, kalkor zahteva to Roosevvelt. Za to so določeni izdatki v višini 1 milijardo 182 milijonov dolarjev (60 milijard dinarjev). Zakonsiki osnutek vsebuje predlog, da se naj izvežiba letno do 8500 pilotov in da naj znaša častniški zbor aktivnih 'letalskih častnikov 8000 mož. Za zakonski osnutek je glasovalo 291 poslancev, proti pa en 6ann.
vemo pa tudi, da s tem ne bo stvar izboljšana. Zato ^prizadetim svetujemo, da so oprimejo stvarnega dela. Zakaj nihče se ne bo trudil za take, ki ga po drugi strani slikajo kot de-nuncianta in krivca! Toliko v nasvet prizadetim!	Organiziran rudar.
Redni letni občni zbor „Delavske tiskarne"
r. z. z o. j., bo v četrtek 6. junija 1940 ob 18. uri v prostorih JSZ na Miklošičevi cesta 22-1. s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.-39. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev upravnega odbora im nadzorstva, b. Slučajnosti. — V primeru, du občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši čez pol ure nov občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih.
Priporoča se
Blaž Rangus, Kranj
kraljevi dvorni juvelir in dobavitelj
47.
razstavna
prireditev
LJUBLJANSKI VELESEJEM
OD 1. DO 10. JUNIJA 1940
600 domačih in inozemskih razstavljalcev. — Bogato založen velesejem Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, zaščita pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, moda, turizem. - Polovična voznina na vseh jugoslovanskih železnicah in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 dinarja.
Zakonski osnutek je (bil predan nato senatu. _— Rossewelt je na redni časnikarski konferenci nadalje izjavil, da bodo po izgotovljenih načrtih od 1. julija naprej izvežibali in sprejeli v vojno letalstvo letna 50.000 ipilotov.
V	Italiji vlada vojno razpoloženje. Italijanski list jo skrajno radikalen v svojih zahtevali do Francije in Anglije, od katerih terja Suez, Gibraltar, Malto, Džibuti in Tunis, ne glede na pravo francoske pokrajine kot 60 Korzika, Savoja in Niza. Jasno je, da zahodni velesili tem zahtevam v vsem njihovem olbsogu ne moreta ugoditi, če se nočeta odpovedati svojim kolonialnim imperijem. Toga se Italijani tudi zavedajo. Zato čaka Italija le na povelje, da »prežene britanskega leva iz Cezarjevega morja«. Verjetno pa je, da bo udarila šele v trenutku, ko bo Nemčija napadla angleške otoke. Italiji je pridejana vloga, da pri tem veže francosko vojsko z juga, kajti Nemci najbrže ne bodo skušali sami dokončno uničiti francoske vojske, ampak se bodo takoj po zavzetju francoske kanalske obale in uničenju obkoljeno angleško-belgijske vojske v Belgiji in v Pas de Calais vrgli na Anglijo, preden se bo utegnila ta znajti in temeljito pripraviti. Za Italijo bo preostalo v boju s Francijo m a ta način »še široko področje udejstvovanja, na katerem si bo lahko nažela časti«, kakor pravijo italijanski politiki vročekrvnežem, ki so bojijo, da bo Nemčija vse sama opravila in bo zanje zmanjkalo dela ...
Finska in Rusija bosta začeli v kratkem z gospodarskimi pogajanji, ki naj zagotovijo prvi gnojila in krmila, drugi pa finske industrijske izdelke.
Švedska je določila nove kredite za povečanje svoje vojske in izpopolnitev njene oborožitve.
Boj za Narvik še vedno traja. Za-veznilki imajo premolč v artileriji, Nemci pa v letalstvu.
Na Irskem so zadnje dni odkrili za-roto, ki naj bi omogočila, da zasede Nemčija Irsko in si ustvari tam oporišče za napade na Anglijo. Irska vlada jo odredila obsežme varnostne ukrepe. Nemčija ima simpatizerje v znani »Irski republikanski armadi« iin v Skrajnih nacionalistih.
Na zahodu divjajo neprestano strašne bitke, vkljub temu pa še ni prišlo do odločitve. Nemci Je počasi napredujejo in še to samo v tako imenovanem »žepu«, ki so ga raztegnili do obale Rokavskega preliva, kjer se skušajo polastiti Calaisja in ostalih pristanišč, da 'bi obkoljeni zavezniški vojski v Belgiji tako (popolnoma odrezali umik. Angleži in Francozi skušajo popraviti z obupnim junaštvom
napake svoiih bivših vlad in poveljnikov, vemaar se zdi, da je le malo upanja, da bi se obkoljena zavezniška vojska v Belgiji mogla še izviti iz nemških klešč. B rez dvoma pa bo novi vrhovni poveljnik Weyigand f?se sioril, da jo reši.
Izgube na ob eh straneh so ogromne. Bajo imajo samo Nemci že okrog milijon mrtvih in hudo ranjenih. Zavezniki 6eveda ne izostajajo. Prav tako ogromne so izgube v materialu.
Napad na Anglijo se bo izvršil takoj, ko bodo zavzeli Nemci vso ro-kavsko obalo — pišejo italijanski listi. Nemci grozijo Angliji z nekim novim tajnim orožjem. Baje so to velikanski topovi, katere bodo postavili na rokavsko obalo in s katerimi bodo lahko obstreljevali pristanišča. Z neprestanimi letalskimi napadi na utrjena pristanišča pa bodo skušali onemogočiti vsako angleško vkrcavanje. Sele ko bo angleška obramiba na ta načim ohromela, bo sledil glavni napad.
V Angliji se dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti. Organizirali so voj-• °-	^	s	kolono	in	padalci
l	n oz vedli obsežno mobilizacija Sprejet je bil zakon, ki dovoljuje vladi, da svobodno razpolaga z življenjem in imetjem angleških državljanov. Za Anglijo, ki je domovina liberalizma in osebne avtonomije, je ta zakon prava revolucija. Vrhovno poveljstvo nad armadami v Angliji sami je prevzel dosedanji Šef imperialnega štaba Iron.side, dočim je zavzel njegovo dosedanje mesto general Deal.
Belgijski kralj je v sredo sklenil predajo svoje vojske. To je prišlo popolnoma nepričakovano, v času, ko so Nemci najtboilj napadali belgijski odsek severne fronte. Nemcem je sedaj odprta :na Rokavsiki preliv še dmiga pot. Videti je, da se bo morala odrezana zavezniška armada kmalu vdati. Belgijska vlada, ki se nahaja v Parizu, je sricer izdala proglas, da se boj nadaljnje, toda to bo brez praktičnega pomena, ker je med tem belgijska vojaka že odložila orožje. Za zaveznike je prišel trenutek najtežje preizkušnje.
V Nemčiji napovedujejo zmago na vsej črti še za to leto. Maršal Gorimg je izjavil, da bo vojna končana prej, preden bodo utegnile Ameriško Združene države .poseči vanjo in priti za-vemiiikom na pomoč.
Na Balkanu vlada pripravljenost. Živčna vojna balkanskih držav mi zbegala. Ta vojna živcev je dosegla višek preteikle dni, ko je grof Ciano obiskal Albanijo.
Jugoslavija naj postane Švedska na Balkanu, želijo italijanski listi, ki hočejo pomiriti nekatere balkanske države.
Sovjetska Rusija postaja vznemirjena zaradi nemških uspehov. Boji se za svoje interesne sfere na Balkanu. To se je pokazalo zlasti pri zasedanju Podonavske plovbno komisije, ko je tudi Rusija zahtevala, da jo sprejmejo v to komisijo. Rusija je računala na dolgo vojno in naglica, _s katero se dogodki v Evropi razvijajo, jo jo presenetila. Pričakuje se, da bo nekoliko spremenila kurs svoje zunanje politike. Trgovska pogajanja z Anglijo še niso pripeljala do uspeha.
Zahtevaj naše glasilo v vsakem lavnem lokala!
<DeIansJui,
SLABILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v prime- I ra praznika dan prej. — V/,®1;?]* *n I uprnva je v Ljubljani. MlkloSičeva ce. H Rta 22-1. - Oglasi, re&BJPa®'le ln naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka poSt. čekovnega računa H.aOO.
Posamezna »tevilka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje In odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?jmer, Ljubljana. Tiska Zadruf.ua tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva c. 17 (Maks Blejeo)