Poštnina plačana v gotovimi Ljubljana, 30. maja 1940. — Leto XIII. — Št. 23. da si morata oba ali pa ygj vzajemno zboljšati položaj edinole v skupnosti, v skupni borbi. Toda usodna sla po samosvoji, za poštenega delavca nevredni poti klečeplazenja, hinavstva in medsebojni borbi morda samo za naslov ali za nekaj par večje plače, razdvaja delavstvo med seboj, tako da končno samo trpi in bo trpelo, dokler ne pride do pravega odrešilnega spoznanja. Ali naj se čudimo, če je današnji človeški rod metal v morje kavo in druge življenjske potrebščine samo zato, da je ohranil visoko prodajno ceno Delavsko vprašanje bo reševalo delavstvo samo Zgodovina delavskih bo rib za izboljšanje socialnih pravic nam dovolj jasno govori, da si je delavstvo svoj socialni položaj utrdilo le saimo, ko se je borilo a vero v svojo lastno moč in poštenje, ne glede na razne trenutne politične prilike. Delavstvo je bilo v vseh borbah navezano le nase in na svojo zrelost im so bili uspehi, ki jih je doseglo večji in popolnejši kolikor bolj je bilo to delavstvo zrelo in doraslo delavski borbi, ki še nikoli ni bila lahka. Predvsem je važno za slehernega delavca, kar m/nogi ne razumejo, da je delavska pokret stvar delavstva samega in ne neike mešanice raznih političnih nazorov. Slovensko delavtstvo je bilo že tolikokrat talko bridko ogoljufano prav v tem, ko jo čez drn in strn sledilo raznim meščanskim politikom, ki so številne delavske mase spretno zapeljevali in jo uporabljali samo za svoje »kariere«. Delavstvo je daines spoznalo, da je za dosego boljšega socialnega položaja nujno potrebna njegova samostojnost im da je samo delavstvu v škodo, če to podleže raznim političnim vplivom, ki imajo svoj izvor v meščanski miselnosti in katerih gonilna sila je še velika neumnost delovnega človeka, predvsem kmečkega, ki se ni še otresel meščanskih predsodkov ter še vedno hlepi po nekem lagodju, kii ga pa uživajo samo vodilni iljudje, množica je pa po navadi ogoljufana za vse obljube. Delavstvo danes takim manam, ki se poslužujejo prav vseh sredstev ne more slediti. Iskrenosti, poštenja in resnicoljubnosti, iki so podlaga pravega dela, tudi političnega, danes v vseh meščanskih strankah popolnoma manjka. lir »Delavska pravica“ mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino! ..iiiii, Velika večina delavcev daines trezno gleda na položaj in ga presoja s prave strani. Po dolgih letih slepomišenja je delavstvo že spozmailo, da izven delavske skupnosti, ki jo tvori delavstvo samo brez komande od zgoraj, ni mreditvo delavskega vprašanja. Zato ,so se vsi poskusi, ki jih že netkaj let vrši vladajoča meščanska politika, ki hoče razibiti enotnost krščansko socialističnega delaivstva, ponesrečili, in je to po letih preizkušenj in borb za svojo samostojnost še 'bolj budno ko kedaj koli poprej. S. K. Borba stavbinskega delavstva v Ljubljani in Mariboru Pet mesecev so trajala pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe in za zvišanje plač delavcem gradbene stroke. Organizacijo so v začetku pogajanj stavile zahtevo za 20 odstotni povišek, pozneje so pa popustile toliko, da je oib zadnji poravnalni razpravi, ki je bila 15. maja delavska delegacija pristala ,na sklenitev kolektivne pogodbe, s poviškom dosedanjih plač za 75 par na uro, raizen v I. -mezdnem razredu, kjer naj bi bil za nekvalificirane povišek 25 par manj in so se zato pogajanja razbila ter je bilo delavstvo prisiljeno stopiti v stavko. Ljubljanski stavbinci so začeli stavkati v petek 24. maja in v ponedeljek 27. maja so se jim pridružili tudi mariborski tovariši. Korak stavb inskega delavstva je bil nujna posledica težkih razmer, v katerih živi gradbeno sezonsko delavstvo. Ker je gradbeno delavstvo samo sezonsko zaposleno, je Slovensko delavstvo dozoreva. - To vedo tudi nasprotniki in zato vse poskušajo, da uničijo njegovo zavednost In udarnost. preostali količini. To dejstvo je za preprostega človeka nerazumljivo, ker ve, da je ob istem času na svetu milijone ljudi, ki bi potrebovali nujno zn življenje uničene dragocene življenjske^ potrebščine. Ali naj se čudimo, dn je današnji človek v svoji notranjosti daleč od Boga, neprestano gradil vojne ladje, zrakoplove, tanke, puške itd. in^s tem pripravljal strahote današnjega casa. Koliko dobrega bi si človek lahko napravil iz ogromnih milijard, ki danes gredo v nič samo za uničevanje tega, kar je človeška delovna roka gradila. Niti en človek bi najbrž ne bil lačen na vsem svetu, vse sirote bi bile preskrbljene, vsi obnemogli in izčrpani delavci bi bili sijajno preskrbljeni do svoje smrti. A namesto blagoslova — sanio gorje ... Novi pohabljenci, nove vdove, nove sirote, novi dolgovi, pomanjkanje, beda. .v. v, v Poglejmo še, kam je pnsla človeška družbu brez osnovnega ^j t>n ° Bogu in človeku. Bežala je od Boga^ m njegovih zapovedi v »moderne« čase, dokler ji nova svetovna vojna in vrgla krinke z obraza... Težki časi so. Toda kar si je človek zaslužil, to ima. Pokoro bo človeštvo moralo napraviti, da najde zopet pravo pot k duhovnemu ozdravljenju. Le ta ozdravitev bo napravila konec tem strašnim dnem, ki jih preživljata v 20. stoletju Sodoma in Gomora. Iz razvalin današnjega časa bo vstal nov človek, ki bo prežet večne Pravice in Ljubezni in bo videl v vsakem svojem bližnjem človeka ustvarjenega po božji podobi in ne sredstvo za izkoriščanje. V ta čas mi po svojih načelih brezpogojno verujemo. Zato pa samozavestno stojimo ob prelomu časa in s svojimi močmi doprinašamo naš delež k vsakodnevni borbi za uveljavljenje krščanske miselnosti v človeški družbi. Ta ideja je za nas vodilo v našem delu, ml katere ne odstopimo niti za korak. Zato bomo pa prav posebno v današnjih težkih časih žrtvovali vse svoje sile, dn se naše gibanje razširi do sleherne delavske družine, ki mora prav tako, kakor mi, verovati v končno zmago pravice, in se z nami združiti v nepremagljivo armado borcev novih, lepših časov. tembolj 'upravičeno, da doseže zaradi tako ogromnega porasta cen življenjskih potrebščin vsaj toliko višje plače, kot so jih dosegli delavci po nekaterih drugih strokah, toda delodajalci so ostali gluhi iza vse dokazovanje o neznosnih razmerah ter stradanju delavstva. Ker je bila končna zahteva delavstva podprta tudi z zagotovilom banske uprave, da je za banovinska javna dela pripravljena zvišati plače do 75 par na uro je jasno, da je bil korak delavcev v stavko polno upravičen, ker je tudi banovina smatrala za nujno, da se plače povišajo v tisti višini, kot je bila zahteva delavskih organizacij pri zadnjih pogajanjih. Ker je bila torej delavska zahteva tako nizka, delavstvo od njo ni moglo več pbp ustiti, ter zaradi odpora delodajalske strani nujno prisiljeno, da je stopilo v stavko, je bila ob pričetku stavko oblast, kot vsa javnost z vsemi simpatijami na strani stavkajočih. To je vplivalo tudi na delodajalce, da so po nekaj dneh stavko nudili nekaj več kot prej, vendar še ne toliko, da bi bilo to stav k njoee delavstvo sprejelo njihove pogoje ter šlo na delo. V ponedeljek 27. maja dopoldne je namreč Inšpekcija dela že oklicala pogajanja za likvidacijo stavke. Razumljivo, da je delavsko zastopstvo stavilo zahteve, da se poleg tistega, na kair je pristalo pri zadnjih pogajanjih, povrne še škoda zgubljenih šihtov za dnevo stavke. Podjetniki so se trdovratno upirali, sklicujoč se na to, da imajo pooblastilo od svojih delodajalskih udruženj samo do določenih mej. Končno so pristali na sledeče: V veljavi ostane sedanja kolektivna pogodba, razen da se industrijske zgradbe prenesejo iz III. v II. plačilni razred. Takoj s pričetkom prve plačilne periode se povišajo plače, ki so veljale po dosedanji kolektivni pogodbi za 50 par razen za nekvalificirane delavce v prvem razredu, katerim se povišajo plače za 65 par. Po preteku dveh plačilnih period, t. j. čez štiri tedne, se pa ponovno povišajo vse plače za 25 par. Delavsko zastopstvo je to sporočilo stavkujočim, ki «0 bili v večjem številu zbrani na dvorišču Delavske zbornice, toda stavkujoči so navedene pogoje za likvidacijo stavke odklonili ter bili za nadaljevanje stavke. Str o koona povrnila___________ Vprašanje rudarskih In plavžarskih staroupokojencev Rudarski staTOupoikojenci žive že vos čas v težkih gospodarskih prilikah. Delavske strokovno organizacije, pa tudi drugi cinkal ji so ise trudili, da bi se zboljšalo njihove razmere. Pa brez uspeli a. Sedanja draginja je položaj staroupokojencev še poslabšala. Zaradi tega je bila potrebna nova akcija. Na predlog Delavske zbornice je bila dne 8. maja 1940 anketa o item vprašanju. Na anketi je referiral referent Delavsko zbornice Stanko Jurij. V svojem zelo skrbno sestavljenem referatu je zajel vprašanje v celoti. Staroupokojencev je sedaj še 1509 s ca 400 rodbinskimi člani: elanov 618; vdov 855, sirot 36. Povprečna letna pokojnina zinaša iza člana 75 din; za vdovo 32 din; za siroto 12 din. Torej zinaša pofcgjmina mesečno od 1 do 6 dinarjev. K tem pokojninam (pridejo šo doklade. Te znašajo mesečno za čluno 12 do 150 din; za vdove od 18 do 112.50 din. Član, ki ima Še živo ženo, dobi za njo mesečno od 9 do 42 din. Prav toliko za otroka. Nedvomno je, da jo pomoč nujno potrebna. Anketa jo imela dve nalogi i.n sicer: 1. Zagotoviti denarna sredstva za prvo pomoč staroupokojencom v obliki dravinjskih doklad. 2. Nemudoma pristopiti k izdelavi načrta za prevedbo in izenačenje sta-roupokojencev z novoupokojenci ter k preskrbi sredstev v to svrho. Co bi vzeli za podlago tezo, da 6e zvišajo doklade za 20%, kar bi predstavljalo za prizadeto priboljšek v najboljšem primeru do 35 din mesečno, ki bilo potrebnih približno 450.000 dinarjev. Anketa je prišla do naslednjih zaključkov: 1. Soglasno je ugotovljeno, da je treba istaroupokojencem pomagati in se ne sme pustiti, da bi se to vpra-šanjo rešilo na ta način, da bi staro-mpokojenci pomrli. Tekom dveh let je umrlo mad 200 upokojencev. 2. Izvoljen je poseben odsek, ki naj pripravi načrt ne samo za rešitev vprašanja staroupokojencev, ampak tudi za zvišanje pokojnin novoupo-kojencem. Naloga odseka je, da preskrbi tudi sredstva v ta namen. Uspeli ankete je pa itale: 1. Staroupokojncem bo imožno zvišati doklade za 20% in sicer od 1. januarja "1940 dalje do 31. decembra 1940, ker je na razpolago iza rto potrebni znesek 450.000 din. Od tega bo dala gilavna bratovska skladnica v Ljubljani 250.000 din, banska uprava pa 200.000 din. 2. Nadaljnja akcija gre za tem, da se dobijo sredstva, da se zvišajo doklade še za nadaljinih 30%. V to svrho bi bilo potrebnih ca 660.000 din. Stavljen je bil predlog, da naj spravijo ta denar prizadeta podjetja in sicer naj se razdeli zinesak med industrije na podlagi števila zaposlenih delavcev. 3. Nadaljna akcija gre za tem, da so zviša pokojnina novoupokojencem za 10% in da se izenačijo staroupo-kojenci z novoupokojenci. Kakšna denarna sredstva so potrebna za izvedbo tega načrta? a) Za 10% zvišanje pokojnine staro-upokojemcem bi bilo potrebnih ca 2 milijona din letno. b) Za izenačenje staroupokojencev z novoupokojenci pa zopet nadaljnih 2 milijona dinarjev. Torej skupaj 4 milijone din letno. Odkod dobiti to vsoto? Obstojata dva predloga: Prvi zahteva, da se maj v ta namen uporabijo sredstva iz bednostnega sklada in sicer tiste vsote, katere prispevajo rudarska ter plavžarska podjetja in njihovi delavci. Od te strani 6e namreč prispeva v bednostni sklad 60%. Ker ee steka v bednostni sklad letno nekaj nad 8 milijonov, znaša 60% 4,800.000 din. Torej bi bilo dovolj sredstev na razpolago. Bilo bi prav, da se porabi ta demar za izvedbo stavljenega predloga. Saj je splošno anano, da se ujporablja bednostni sklad za vse druge namene, samo za tiste ne, za katere je bil ustanovljen. Drugi predlog pa pravi, če ne bi bilo mogoče doseči, da 6e celoten navedeni denar uporabi za zboljšanje stanja upokojencev, naj bi ee porabila vsaj polovica, ostala vsota bi se pa zbrala na ta način, da bi se obremenili proizvodi v poštev prihajajoče industrije za 1 din na tono. Vsekakor ise je premaknilo to vprašanje z mrtve točke in je upanje, da ni daleč do konične njegove rešitve. . 23,45 milijonov dinarjev! Tz poročila o računskem zaključku ljubljanskega OUZDja je razvidno, da so znašali zaostanki neplačanih prispevkov konec leta 1939. preko 25 milijonov dinarjev. To je vsota, pri kateri se mora delavstvo ustaviti z vso resnostjo. Biti si moramo na jasnem, da ni nekaj v redu. Tem zaostankom 'mora biti • več vzrokov. 1. Ne vemo, če se vrši izterjavanje .s tako vestnostjo kot je potrebno. Sicer so znani primeri, da predlaga OUZD takoj eksekucijo proti hišnim gospodarjem, če so v zaostanku s prispevki za svoje posle. Toda pri njih gre le za male vsote in so v večini primerih tudi plačane. Ti niso vzrok iz a tako visok zatastanek. Temu so vzrok velika podjetja, ki dolgujejo pri OUZD težke tisočake. Kdo je to zakrivil? Tudi ti zaostanki vpijejo po urejeni upravi. Ce bo določal uprave bodo 'razni »somišljeniki« vedno našli sredstva, da bo morala uprava zatisniti oko in jih pardonirati. 2. Poleg uprave so krivi itudi tozadevni zakoniti predpisi. Ti omogočajo presolidniim podjetnikom, da naravnost izrabljajo svoj položaj. Vsak podjetnik odteguje svojemu delavstvu redno tisti del prispevkov, ki odpadejo na njega. Pa niti teli odtegljajev ne izroči OUZDu, ampak pridrži odtegnjeno vsoto zase, OUZDu pa ostane dolžan. Torej odtegnjena in pridržana vsota ni za .podjetnika nič nečastnega. Ima celo cenen obratni kapital, ki ga OUZD obrestuje s 6%. Če bi si ta denar izposodil v denarnem zavodu, bi moral plačati veliko višje obresti. V tem pogledu se bodo morali tozadevni predpisi popolnoma izpremeniti. Delavstvu odtegnjeni znesek se mora proglasiti za last OUZDa. Če ga podjetnik pridrži, je zagrešil utajo. Pa tudi del, ki odpade na podjetnika, bi moral biti najmanj tako zaščiten kakor državni davek, če ne še bolj. Pa bo kdo rekel: Če bi se tako postopalo, bi marsikatero podjetje prišlo v velike težave ali bi pa celo moralo prenehati. To bi pa bilo v škodo tistim delavcem, ki so zaposleni v dotičniih podjetjih. Taka trditev drži ile na videz. Res je, da bi trenutno bilo prizadetih nekoliko Ijudi. Je pa s tem tako kot s ,podjetji, ki se vzdržujejo le na ta način, da prav nesramno izkoriščajo svoje delavstvo. Taka podjetja spadajo med tiste velike ovire, ki zadržujejo, tenioo t. j. člainstvo. Zato naj bo naloga vsakega člana, pridobi ti čim več članov za organizacijo. Ne smemo pa pozabiti še ,na nekaj, kar je potrebno za uspešno mezdno Ribanje, t. j. naklonjenost oblasti. O tem pač ne moremo dvomiti, da bi oblast ostala ravnodušna do tega, saj je tudi za državo bolje, če je delavec dobro plačan, posebno še tukaj na meji. Da pa podjetje primerno zvišanje plač .lahko utripi pri današnji konjunkturi, o tem tudi ne more biti dvoma. V dneh, ko se zaganjajo v JSZ novi valovi nasprotovanja, pokažimo s svojim delom, da je JSZ nepremagljiva! manitarna teženja tako imenovanih prijateljev tega stanu zabrainiti, da bi se zopet ne pogreznil v razmere starega poganstva.« Pri škofovskem posvečenju se stavi posvečencu tudi tole vprašanje: »Ali hočeš ibiti do rovezev iin dočo poglobiti. Do kakih nesoglasij pa tudi tu ni prišlo. Težko smo tudi občutili oh pomen j e dela našo internacionale, vsi francoski odliorniiki so že od 1. septembra 1939 v vojni službi, tako da so do zadnjega opravljali vse delo Belgijci in Nizozemci. Z dogodki zadnjih dni pa je bilo onemogočeno it udi ito delo. Letos bi se moral vršiti zopet kongres, na katerega pa žal spričo takih okoliščin ni misliti. Internacionala pa je utrpela tudi močno okrnitev s svojevoljno odcepitvijo sudetskih Nemcev in z izgubo svobode slovanskih bratov — poljskih tovarišev. Naša zveza je vedno s polnim razumevanjem in pripravljenostjo sodelovala v iiiedstrokovnih odborih in naši delegati so v TBPD podpirali korektno vsako akcijo, ki je imela pred očmi splošno dobro vseh nameščencev. Posebno se veselimo dograditve povečanega Šlajmerjevega sanatorija, ki je krona naimeščenskih prizadevanj in žrtev v zadnjih letih. Pri tem pa moramo obsoditi dejstvo 'podeljevanja služb in oddaje del po strankarskih legitimacijah, kar so razdelili plavi in zeleni, namesto da bi odločalo načelo: najboljšemu. Iz drugih korporacij so bili naši zastopniki s silo izrinjeni. Z ostalim nameščenskimi organizacijami smo bili v razmeiroma dobrih odnošajih, v najboljših s Slovenskim Botičem in Savezom hrvait-skili privatnih namještenika v Zagrebu. Pri tem nas vodi načelo, da je vsaka strokovna organizacija za na-meščenstvo napeli, pri vsaki priliki pa skušamo vnašati v miselnost nameš-čenstva borbenosti in neodvisnosti strokovnega dela od političnih strank. Da uživamo v tem pogledu najboljši sloves, nam dokazuje zadnji nastop Severjevih nameščencev. V bodočem letu čakajo slovenske nameščence še rešitve važnih vprašanj, tako odcepitev Dalmacije od ljubljanskega Pokojninskega zavoda in decentralizacija socialnega zavarovanja. Vroče želimo, da bi se vsa vprašanja reševala v miru in z neomajno borbenostjo za koristi slovenskih nameščencev. Po stavki Severjevih nameščencev V torek po Binkoštik so se zaključili razgovori med tvrdko Sever & Comp. v Ljubljani in njenimi stavkujočimi nameščenci, ki so se 15. t. m. zopet podali na delo. Stavkujoči so v svoji glavni zahtevi uspeli. Nameščenka Ilvala, zaradi katere je nastala stavka, je bila odpuščena, nameščenci pa so se obvezali z nadurami odslužiti njeno plačo za 6 tednov. Trem name-ščonkam, katerim jo grozila odpoved za konec junija, so je izposlovalo, da se jim more odpovedati šele za konec leta 1940. Dnevi stavke se ne plačajo. Ostalo ostane vse nespremenjeno, to je, zaradi stavke se ne smejo izvajati nikake drugo posledice. To jo vsebina dogovora. Upamo, da se je s tem dogovorom odstranil vir vsega zla, ki je držal podjetnika in njegove nameščence v trajni napetosti. Nameščenci s svojim delom gotovo ne bodo ovirali, da pride zopet <10 trajnega in nemotenega soglasja. Trelba je le, da je tudi na drugi strani dobra volja in iskrenost. Če pa bi se poskušal najti za razdiralno delo gdč. Hvale nadomestek, je gotovo, da bo spor takoj zopet tu. Ta dogodek ni v zgodovini mezdnih gibanj nič posebnega: stavka, ki traja 5 dni, enostaven ali vsaj v materialnem pogledu neznaten spor in razmeroma majhnio število stavkujočih. Naravnost revolucionarnega pomena pa je dejstvo, da so stavkali nameščenci in tudi uspeli. Na prav otipljiv način so ti nameščenci in naša organizacija dokazali, da imajo tudi oni vso mogo-čost, da izsilijo svoje pravične zahteve, kar se je zdelio slovenskim zelenim in plavim nameščencem vedno nekaj tako nemogočega, da so pri besedi štrajk kar pobledeli. Zato sta se ti dve organizaciji doslej vedno omejevali na delo bodisi političnega zbira- nja, bodisi zgolj podučevanja. Borbenosti in stanovske zavednosti za to svojem članstvu nista gojili, zaradi česar tudi nista nikdar imeli značaja prave (strokovne organizacije. Slovenska nameščenska zveza pa je nenehno in ob vsaki priliki poudarjala, da mora biti glavni namen strokovne organizacije krepitev borbenosti in vzgajanje stanovske zavednosti. Vsi logični sklepi slo nam dokazovali, da mora vladati v nameščenskem gibanju ista zakonitost kot v delavskem zaradi enakosti bistvenih socialnih predpostavk, poročila internacionale so nam to dokazovala z navajanjem števila name-ščenskih kolektitnih sporov, na slovenskem pa se ta »čudežni otroke ni mlogetl roditi. Tesno povez.anim na vzgledu pri JSZ nam pogum ni upadel, dokler ni bilo naše prepričanje potrjeno s štmjkom nameščencev v razmeroma majhnem obratu. Posebno vzpodbudno in poučno je pri tem še dejstvo, da so štrajk vodile v veliki večini nameščenlke. Nameščenci! Ta primer naj nam bo temeljni kainen za ustvaritev novega duha v slovenskem nameščenskem gibanju. Zavedajmo se najprej dosledno, da smo vsi neglede na službeni položaj in družabno lestvico členi vedno večje mase, ki je v službi drugega, navezani samo na zaslužek od dela svojega intelekta in rok, zato se čutimo eno! Taka stanovska zavednost in zavest brezpogojne interesne povezanosti je predpogoj za vsako borbenost, ki more biti edino sredstvo za doseganje naših pravic in izboljšanje našega tako bednega socialnega položaja. Zavedajmo se živo drugega pravila, da bomo imeli take pravice, kakršne si bomo priborili in da ta borba ne more v današnjem družabnem ustroju nikdar prenehati. L. H. Velika nevarnost grozi slovenskim nameščencem Z ustanovitvijo Banovine Tirvatske, jo postalo aktualno vprašanje prenosa dalmatinskih zavarovancev iz ljubljanskega Pokojninskega zavoda na zagrebškega. Samemu prenosu se noben Slovenec ne bo čudil ali upiral. Vprašanje pa je nastalo, kako naj se to izvrši. Ljubljanski Pokojninski zavod ;si je namreč nakopal s prevzemom starih nizkih premij velike obveze, za katere ni prejel od nikoder kritja. Te ugodnosti so bili in so še vedno deležni tudi dalmatinski zavarovanci. K itemu je še prišla zadnja gospodarska kriza s padcem vrednost- Spomladanski ljubljanski velesejem Letošnji pomladanski ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velesejm-ska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. Posebne, zaključene razstave bodo naslednje: mitogo ibo razstavljenih avtomobilov in motornih koles, obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posehno jKMornost bo vzbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Piri organizaciji te razstave sodelujejo: zaščitni uirad mestnega poglavarstva v Ljubljani, minsitrstvo za Vojsko in mornarico, banska uprava, državni higienski zavod in gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 30 letnici. Zveza gospodinj bo zopet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja hrana«. Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozoriti je pa treba predvsem na posebno turistično razstavo. Na naših železnicah imajo Obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji mo-čajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 din. nih papirjev, s padcem donosa nepremičnin in s prekomernim inivalidizi-nanjem ali porastom števila rentni-kov. Tudi gospodarjenje s takim premoženjem ni moglo in tudi ni smelo biti zaradi imobili žira nja vedno takio, da bi največ donašalo. Vse to so vzroki, da ima danes ljubljanski Pokojninski zavod ca. 65 milijonov premalo premijskih rezerv. Če bi se dalmatinski zavarovanci oddelili, bi odpadlo nanjo od tega zneska ca. 18%. Hrvatje sedaj eniostavno zahtevajo, da ostane vsa pasiva in vse staro dalmatinsko zavarovanje v Ljubljani, novo zavarovanje pa bi se začelo v Zagrebu. To svoje stališče utemeljujejo prav enostavno, češ, da oni (posejmo hirvatska narodna stran) pri upravi zavoda niso sodelovali in zaradi tega ne priznavajo sklepov in ne prevzemajo nikake kvote pasive. Na tako njihovo stališče moramo vsi slovenski nameščenci odgovoriti, da za dalmatinske nameščence ne bomo nikdar prevzemali in nosili obvez, ker imamo svojih prav zadosti. Člani!Pridobivajte inse-rate za svoje glasilo „ Delavsko pravico“l Po naših krajih Ljubljana — Zmaj V nedeljo 26. maja se je porločila na Ježici pri Ljubljani naša agilna tovarišica, zaupnica, odbornica in predsednica ženskega odseka JSZ gdč. Cunder Kristina z g. Jakobom Strab. Želimo jima obilo sreče. Zaupajmo v njo, da inas lx> v našem delu še nadalje podpirala. — Odbioir. Št. Vid V podjetju »Štora« imajo zastopniki dela vedno polne roko posla. Veliko deda je nepotrebnega in nastaja samo zaradi tega, ker imajo predpostavljeni večkrait premalo uvidevnosti. Se sedaj niso prišli do spoznanja, da je za obe plati najbolj zdravo, če so rešujejo vprašanja, ki se tičejo delavstva, sporazumno z delavskimi zastopniki. Če bi bilo tako, bi odpadle razne nevšečnosti zaradi izpremembe v delovnem času. Tudi šikaniranje bi prenehalo, pa tudi enakopravnost bi vladala. Vsi, ki so zaposleni v istem podjetju, morajo biti enakopravni. Tudi vprašanje božičnice še ni predvsem razčiščeno. O vseh teh in sličnih vprašanjih smo razpravljali dne 22. maja z zastopnikom podjetja. Obljubil je, da bo vse želje predložil g. ravnatelju in da bo delavstvo obveščeno o odločitvi ravnatelja. — Toda delavstvo bi raje videlo, da se take zadeve uredo takoj in da se o njih pomeni z g. ravnateljem iz oči v oči. Tako pred-našamjo zahtev in želja delavstva ima za posledioo odlašanje in polovičarstvo. S tem pa delavstvo ne more biti zadovoljno. Gameljne Zdelo bi se, da teče življenje v tovarnah vedno enakomerno in brez do-godljajev. Pa ni tako. Enakomerno je lo hrepenenje, da bi tovarno čim več iztisnilo iz delavstva. Tudi v naši tovarni »Štora« ni drugače. Za najmanjše pravice se moramo boriti. Pri nas so uvaja zlasti strogo kaznovanje, če kdo zamudi ali pa če bi šel predčasno iz tovarne. Pripetilo se je nekaj slučajev, ko so bile delavke kaznovane z odtegljajem četrturno plače, češ, da so prišlo prepozno na delo odnosno da so delo prekmalu zapustile, torej zaradi nerednosti. Toda teh nerodnosti ni krivo delavstvo, ampak vodstvo tovarne, ker ne poskrbi za točno uro in za signale. Vedno se izpreminja »uradna« ura. Ali gre prehitro ali prepočasi. —’ Sploh se delavstvo pri nas premalo upošteva, tudi njegovo znanje. Izgleda pa, da meni vodstvo, da delavstvo sploh ni zmožno, da bi se strokovno izvežbalo in spopolnilo. Po dogodkih bi sodili, da prisojajo to možnost le pisarniškemu osebju. Če pride kdo v pisarno, takoj vse zna. Pred enem mesecem jo prišla v pisarno mlada gospodična. Pa je tako brihtna, da se v tekstilni že sedaj več razume kakor delavke, ki so zaposlene že več let. Ker več razume, zato daje brezobzirno kazni za razrrie »napake«. — Menijo, da bodo delavstvo s takim postopanjem utrudili. Pa se motijo. Organizacija se bo še bolj okrepila in še bolj odločno nastopala za pravice svojega članstva. Črna Delavstvo v podjetju Črna-Kaolin jo že davno (poslalo podjetju predliog za zvišanje plač. JSZ je ponovno zahtevala od podjetja izjavo, kdaj se bo to vprašanje obravnavalo. Njen zahtevek je bil, da bi se vsaj 27. ali 28. maja, ker ima podjetje interes na tem, da reši do pogajanj še nekatera viseča vprašanja, je stavilo predlog, da se razpravo odloži se za nekaj dni. Ker jo organizacija pristala na ta predlog, se bodo predvidoma vršila pogajanja za zvišanje plač v prvih dneh meseca junija. Zagorje Na svoji prvi seji skupine rudarjev JSZ, ki se .je vršila v torek 21. maja, so je konstituiral odbor takole: Ustar Vinko predsednik, Kovač Davorin podpredsednik, Zupančič Anton tajnik, njegov namestnik Sredenšek Robart, Negro Franc blagajnik, njegov namestnik Flere Franc, ki prevzame tudi podporni sklad članov. Odborniki so še naslednji člani: Penko Drago, Kolonija, Dolečnik Matevž, Loke, namest. Zupan Ivan, Lazar Jakob, Zagorje, Lo-zinšek Anton, Kolvedež, Kržišnik Ivan šalit, Zupan Leopold, samska hiša, Cvirn Anton, apnenice, Skrabar Petar Toplice in Drnovšetk Hinko. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Mngole Jože, Safner Roibart in Piikolj Janko. V odbor je pritegnjenih več novih članov, kar je vsekakor pravilno, da se privadijo delovanju strokovnega dela. Več sposobnih članov, večji napredek in razmah organizacije. Vsekakor bo novi odbor posvetil vso pažnjo na za organizatorično delo v novem poslovnem letu. Sklenjeno je billo tudi, da »e tečaja v Trbovljah udeleže po možnosti visi odborniki in zaupniki. Dalje je bil tudi sklep, da se bodo vršale uradne ure vsako sredo in soboto popoldne od 4 do 6 zvečer. Dalje opozarja blagajnik vse odbornike, da plačano članarino oddajo najkasneje do 6 vsakega tekočega meseca v uradnih prostorih organizacije. Vsak odbornik in član naj vsa ta navodila upošteva, tako da bo skupina tudi v bodoče delala vestno in požrtvovalno naprej v celokupno kordst delovnega ljudstva! Kranj V nedeljo 2. junija ob 9 dopoldne bo r običajnih društvenih prostorih seja vseh odborov in zaupnikov. Ker je seja zelo važna, je nujno, da se je vsi udeležite. Pridejo naj tudi organizacijski zaupniki. — Odbor. Celje V siredo 5. junija je ob 7 zvečer seja za odbornike in zaupnike. Udeležite se polnoštevilno ob inapovedani uri! Seja je važna! Uradne ure, ki so se vršile sedaj vsako soboto v našem tajništvu, do nadaljnjega odpadejo. Čim bo pa zopet mogoče, bomo v »Delavski pravici« obvestili, da se bodo uredme ure zopet uvedle. Hrastnik V soiborto 1. junija t. J. se vrši širša eeja naše skupine v certkveni sobi pri Logarju, in sicer ob 5 popoldne. Ker je dnevini 'red zelo važen, vabimo članstvo, da se seje polnoštevilno udeleži. Ob rtej priliki boste tudi lahko vsi poravnallii zaostalo članarino! Vabimo tudi člane, da se seje po možnosti udeleže! Torej vsi in točno! — Odbor. — Preteikli teden so zagledali beli dam lepaki, v katerih inapada neki neznanec Jugoslovansko strokovno zvezo ter NSZ, češ, da sta ti dve (krivi, da so bili reducirani rudarji ob zadnjem štrajiku. Lepak je bil precej velik in z barvami napisan, tako da bi ga lahko vsak že od daleč videl. Bil pa je vsebinsko zelo boren. Iz tega je videti, da je to napravil nek prenapetež! Ta naj kair s prstom pokaže na katerega od naših, ki je kriv njegove brezposelnosti, ne pa, da tako boječe namiguje! Zato s krivci na dan! Povemo odtočno in to tudi vsi vedo, kaj in kotliko je JSZ za te ljudi napravila, zato se čudimo takemu početju. Po- MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110