Metlika - Na jutrišnji seji 3bčinske skupščine bodo odborniki med drugim spregovorili o občinskem proračunu v prvih osmih mesecih letos, prejeli odlok o najvišjih stanarinah v občini ter potrdili statut občinskega solidarnostnega sklada.
. KOCEVJE - V torek zvečer je bil v dvorani gimnazije klavirski koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjakove.
ME I LIKA - V ponedeljek so v občini končali z javnimi razpravami o osnutkih republiške in zvezne ustave. Udeležba na terenu je bila zadovoljiva, v teh dneh pa so se pričele javne razprave o tem v delovnih organizacijah.
RIBNICA - Emila Pakiža, znanega ribniškega telesno vzgojnega delavca in odlikovanca z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, so pokopali v ponedeljek popoldne.
NOVO MESTO - Na današnji seji občinskega sindikalnega sveta bodo razpravljali o novi organiziranosti sindikatov ter imenovali selaetarja. Za to mesto so predlagdi Miha Burgerja. ~
TREBNJE — Danes obravnavajo odborniki občinske skup^ ščine med drugim tudi poslovm uspeh organizacij združenega dela za prvo polletje, akcijski program za boj proti alkoholizmu v občini, zbor delovnih skupnosti
E bo zaprisegel novega odbomi-, izvoženega na nadomestnih volitvah. Oba zbora bosta volila novega predsednika občinske skupščine, ker je dosedanji predsednik Ciril Pevec prosil za razrešitev.
I^DČevje za obletnico zbora
Prireditve za obletnico zbora in praznik kočevske občine so se že začele - Spomenik herojem
Za letošnji praznik občine Kočevje 3. oktober, 30-letnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 304etnico 1. kongresa zveze slovenske mladine v Kočevski Reki in 304etni-co ustanovitve IX. SNOUB bo v Kočevju in drugod več prireditev.
Praznovanje se je začelo že v soboto, 22. septembra, z otvoritvijo III. republiške pionirske filatelistične razstave, zaključeno pa bo 10. oktobra, ko se bo v zgodovinskem SeŠcovem domu, kjer je zasedal pred 30 leti Kočevski zbor. Mestno gledališče Ljubljana predstavilo z dramo Mateja Bora „Raztrganci“.
Glavne prireditve bodo v soboto, 29., in v nedeljo, 30. septembra, ko bo v Kočevju svečana seja občinske skupščine in predsedstva republiške konference ZMS proslava 30-letnice
ustanovitve IX. SNOUB, odkritje spomenika padlim herojem Kočevske in slavnostno zborovanje pri spomeniku na Trgu zbora odposlancev.
Natančnejši program prireditev po dnevih in ur^ je objavljen na kočevski strani v tej številki Dolenjskega lista.
VIDA TOMŠIČ BO PREDAVALA
Konferenca za družbeno aktivnost žendc v Novem mestu je 2. oktobra povabila v goste Vido Tomšič, članico sveta federacije. Obiskala bo novo otroško varstveno ustanovo na Ljubljanski cesti in tovarno zdravil Krka, zatem pa bo imela javno predavanje v prosvetnem domu.
Cilji boja
DBH
NOVOMESTO
JEVAŠA BANKA
BLANCA:
SAVA ODNESLA BROD
V torek okrog pol sedmih zjutraj je močno narasla Sava odneha brod na Blanci. Brod so pred leti zgradili vaščam ob veliki prizadevnosti krajevne skupnosti Blanca.
Zanimivo je, da bi brod sevni-ški gasflci kljub sorazmerno poznemu obvestilu lahko rešili. Kot nam je dejal poveljnik občinske gasilske zveze Tone Simončič, se je sevniški gasilski orodni voz takoj odpravil na Blanco. Med vožnjo je imel velike težave z nevestnimi vozniki, ki mu kljub vključenim opozorilnim znakom niso dali prednosti. Posebno objestni so bili vozniki traktorja, tovornjaka in fička. Kdo so ti objestneži, poizvedujejo.
Ob tednu boja proti tuberkulozi
Dnevi od 24. do -30. septembra naj bi Šli mimo nas v znamenju boja proti tuberkulozi. V , tem tednu bomo zdravstveni in ' socialni delavci kritično pregledali svoje delo in ugoto\ili, kako daleč smo prišli v prizadevanjih za izkoreninjenje te dolgotrajne in za našo skupnost še vedno problematične bolezni.
V zadnjih letih smo z dobro organiziranim delom in z modernimi metodami zdravljenja močno zmanjšali umrljivost in seveda tudi obolevnost. Pred desetimi leti je obolelo na novo za pljučno tuberkulozo v Sloveniji 2080 ljudi, pred petimi leti 1246, leta 1972 pa 893 s pljučno in 248 ljudi z izvenpljučno tuberkulozo. Obolevnost je najmanjša v starosti do 15 let in najvišja v starosti nad 60 let.
Poleg podatkov o številu novo odkritih pa so važni tudi podatki o
(Nadaljevanje na 7. str.)
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Kočevje so se začele s sobotno otvoritvijo 3. republiške pionirske filatelistične razstave.
Na otvoritvi je predstavnica republiške Zveze prijateljev mladine podelila zlati znak te orgjinizacije znanemu telesnovzgojnemu in fllatelističnemu delavcu Andreju Arku iz Kočevja. (Foto: J. Primc)
Krepiti notranje vezi občin
Medobčinski svet ZK Novo mesto o medobčinskem sodelovanju, letošnjem gospodarjenju na Dolenjskem in o predkongresni dejavnosti
Polletni poslovni rezultati dolenjskih pckljetij so dokaj dobri. Bili bi celo razveseljivi, če jih ne bi kot temne sence spremljali nekateri negativni pojavi. Politično jih je skozi „prizmo stabilizacijskih prizadevanj" prejšnji teden ocenjeval m^občinski svet ZK Novo mesto. Razen tega je obravnaval še medobčinsko sodelovanje in predkongresno dejavnost dolenjskih komunistov.
V Kočevju razdejanje,v Ribnici poplava
v ponedeljek okoli 19.45 je v Kočevju in v okolici nenadoma za-besnelo neurje s točo, z močnim vetrom in dežjem. Kaj takega Kočevje doslej še ni doživelo. S streh je med točo letela tudi opeka, z nove zasebne hiše Slavka Panterja pri Seško-vem domu pa je odnselo celo streho. Vihar je lomil in ruval drevje, nosU po zraku metrska polena, cvetlične lončke in druge predmete. Zaradi tega so bili poškodovani mnogi avtomobili in d™^.
Stab za civilno zaščito se je zbral že ob 20. uri in ukrepal, predvsem gasilci in občani so pokrivali razkrite strehe s polivinilastimi in avtomobilskimi ponjavami, ki so jih sneli s tovornjakov in dobili od dwgod. Zaradi močnega naliva je voda zalivala mnoge hiše v zgornjih .nadstropjih.
naio pa vdirala še v kleti Promet proti Ljubljani je bil začasno prekinjen, ker so čez cesto ležala drevesa. Zveze s Strugami so prekinjene, ustna poročila pa govore, da je tudi tu veliica poplava.
V Ribnici je začela Bistrica poplavljati v torek ob 7. uri, štab za civilno zaščito pa se je zbral in ukrepal že pol ure prej. Voda je zalila trg, središče Ribnice, zato je promet med Ljubljano in Kočevjem potekal po obvozu skozi Hrovačo.
Narasla voda je zalila skoraj vse kleti v Ribnici in v vaseh v smeri proti Kočevju. Poplavila je tudi odsek glavne ceste Kočevje - Ribnica v Prigorici.
Povzročeno škodo še ocenjujejo, nekateri trdijo, da bo znašala več novih milijonov dinarjev. Ekipe ci-
vilne zaščite in občani v obeh občinah še odstranjujejo posledice viharja in poplave. Štaba civilne zaščite v obeh občinah pa še vedno dežurata in ukrepata.	joŽE PRIMC
^ CELO NOČ NA STRAŽr
V torek popoldne sta Sava in Krka pri Brežicah začeli nevarno naraščati. Skozi Mostec naslednje jutro avtobus Bizeljsko -Dobova - Brežice ni več mogel peljati, ker je cesto in vas zalila voda in so prebivalci odrezani od sveta. V hlevih AGRAR lE v Trnju je dežurna ekipa bedela vso noč, da bi pravočasno rešila y^ino, predvsem teleta.	^
Ugodno je zlasti, da je dolenjsko gospodarstvo v šestih mesecih letos imelo za dobrih 20 odstotkov večji celotni dohodek, ob tem pa samo za 19 odstotkov večje stroške. To izmeni, da se je slabšanje ekonomičnosti ustavilo. Značilno je tudi, da težav z nelikvidnostjo takorekoč ni več, pa tudi pomembnejših poslovnih izgub ni, če izvzamemo črnomaljski BELT. Nasploh pa zaostajajo zaslužki. (O tem več na tretji strani.)
V nasprotju s tem pa nekatere stvari kalijo sliko in. razpoloženje. Kratkovidno in v navzkrižju z dogovorjeno politiko je novačenje strokovnjakov med podjetij. Nadalje so na seji ocenili, da trgovina v razvoju zaostaja, da je razdrobljena in premalo širokopotezna. Na splošno je treba - in ne samo pri trgovini -bolj upoštevati regionalne razvojne cilje in razbijati lokalistične težnje. Vnovič je bilo mogoče slišati pozive, da morajo delenjske občine bolj sodelovati, bolj utrjevati notranje
vezi. Cela vrsta področij naravnost kliče po trdnejšem sodelovanju. Naj omenimo samo šolstvo, srednje in
visoko, glede katereg^ ie Dolenjska že v večletni zamudi. Medobčinski svet je dal nekaj pobud, kako bi od znanih ugotovitev vend^le prišli do praktičnfli rezultatov.
Kot že rečeno, je MS razpravljal še o predkongresni dejavnosti dolenjskih komunistov, ki bo potekala v znamenju boja za samoupravne socialistične družbene odnose.
M.LEGAN
Stare žage: spominska plošča s proslavo 30-letnice ustanovitve partizanskih radijskih delavnic
Okoli 2.000 ljudi se je zbralo 22. septembra v Starih žagah, v dolini Di^'ega potoka pod Rogom, na proslavi 30-letnice partizanskih radijski delavnic 99 d. Govorili so: France Križnar, predsednik ZB Združenega podjetja Iskra, Rudi Jančar, organizator teh delavnic, soorganizator industrije za elektro zveze in sedanji direktor Instituta za elektroniko v Ljubljani, ter general Lado Ambrožič — No^djan. Slavja sta se med drugimi udeležila Miha Marinko in Franc Leskošek — Luka.
France Križnar, predsednik organizacije, ki je za to proslavo izdala
tudi lično brošuro z zgodovino partizanskih delavnic 99 d, je poudaril,
da pomeni ta dejavnost začetek Iskre, ki zaposluje zdaj nad 23.000 IjudL Na kraju, kjer je bUa ena od, delavnic, je direktor semiške Iskre Franc Košir odkril spominsko ploščo.
O nastanku, dejavnosti in pomenu delavnic 99 d je govorU eden od glavnih organizatorjev, Rudi Jančar. Dejal je, da lahko šele zdaj pravilno cenimo, kar smo imeli in brez česar tudi narodnoosvobodilni boj ne bi
bil tako uspešen. To je potrdil tudi general Lado Ambrožič - Novljan, ki se je spominjal, da je bil na radijske zveze še posebej ponosen komandant Franc Rozman-Stane.
Govorniki so se med drugim zavzeli za to, da bi cesto, ki drži skozi Stare žage, tako imenovano partizansko cesto, Čimprej asfaltirali. Z zborovanja so poslali Karlu Prušniku, predsedniku koroških partizanov, protestno pismo, s katerim so obsodili razstrelitev partizanskega spomenika v Robežu na avstrijskem Koroškem.
V kulturnem sporedu sta sodelovala pevski zbor kranjske Iskre, in godba na pihala novomeškega gasil-' skega društva.
POPLAVE NA DVORU — V torek zjutraj je zaradi porušenega mostu na Dvoru, za katerega se ni nihče zmenil 10 dni, voda poplavila obrat Splošnega mizarstva na Dvoru, ogrozila hlev za živino žužemberške kmetijske zadruge in dvorsko ribogojnico. V mizarstvu so prekinili z delom, saj jim je voda preplavila delovne prostore, živino iz hleva so pravočasno rešili, ribogojnico pa so obvarovali vojaki iz Novega mesta, ki so še pred večjo nesrečo razstrelili ostanke starega mostu, ki je zajezil Krko. Kljub temu, da je reka precej narasla, do nesreče ne bi prišlo, če bi odstranili ostanke lesenega mostu. Ponovno se je pokazalo, da odgovorni, ki skrbijo za ceste, spet niso pravočasno ukrepali. Na diki: poplavljena delavnica Splošnega mizarstva in reševanje živine. (S. Dokl)
P V Cestnem podjetju so spregovorili
^	00	ZK	se	je	postavila	po	robu	nepravilnostim	in	nezdravim	odnosom
0 sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov v novomeškem Cestnem podjetju, na katerem so izrekli nezaupnico direk-toriu inž. Mirku Strmšku, smo na kratko poročali že prejšnji teden. Tokrat nekaj besed več!
„Iz iskre, ki je vznikla v tej dolini, se je razvila Iskra, ki zaposluje 23.000 ljudi,“ je poudaril Rudi Jančar v Starih Žagah. (Foto: 1. Zoran)
Dolgost in „temperaturo” te partijske seje je narekoval že dnevni red:	ocena poslovanja, izvajanje
ustavnih dopolnil in odnosi. Sodeč po tem, da sc je razprava zavlekla precej čez polnoč, so bili udeleženci „kondicijsko" dobro pripravljeni. Slednjič je treba dodati, da je bilo burno sejo pričakovati, saj so zlasti komunisti dolge mesece čutili, da je
potrebno s stvarmi na dan in možato spregovoriti o njih. S tem so čisto naključno počastili prvo obletnico znanega in še marsikje v vsem tem času na gluha ušesa trkajočega pisma tovariša Tita in izvršnega birma predsedstva ZKJ.
Če na kratko povzamemo razpra-
(Nadaljevanje na 7. str.)
Minule dni smo imeli oblačno vreme z močnimi padavinami po vsej Sloveniji. Tudi v naslednjih dneh trajnejšega izboljšanje ne bo. Vreme bd oblačno z občasnimi Dadavinami.
tedenski mozaik
Trije ameriški vesoljci, „pre-' bivalcV* nebesnega laboratorija, Skylaba, so se včeraj dopoldne začeli pripravljati na za popoldan predvideno spustitev na valove Tihega oceana nedaleč od kalifornijske obale. S tem se bo končalo doslej najdaljše bivanje človeka v vesolju, saj so bUi „tam zgoraj'' skoraj dva meseca. Med drugim so uspeli posneti velikansko eksplozijo na Soncu, zbrali pa so tudi mnogo drugega neprecenljivo koristnega znanstvenega materiala, ki ga bodo strokovnjaki nedvomno analizirali še nekaj let... Nov rekord v svetu rekordov . ..
Nov rekord, samo da izjemno žalostne in nezaželjene sorte, pa so dosegli tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Tu je neki podjetni mladenič v dveh letih s svojimi tovornjaki razvohil po deželi okrog 60.000 ton (!) strupenih odpadkov, predvsem kemikalij! Za to je dobil poldrug milijon mark čistega dobička. Policija ga je naposled aretirala, toda sedaj je nastal velikanski škandal, ko je javnost zvedela, kaj se je pravzaprav dogajalo. Dogajalo pa se je naslednje: kakšnih 120 podjetij se je pogodilo z 22-let-nim Siegmundom Plaumannom iz Hanaua (zahodno od Frankfurta), da jim bo spravil proč njihove odpadke, ki so bili praviloma izredno strupeni. Mladenič je najel tovornjake in cisterne in začel odvažati odpadke, ki pa jih ni uničeval po predpisih, marveč jih ukazal zlivati kjerkoli v reke, smetiščne jame im drugam. Strokovnjaki trdijo, da bi lahko s temi 60.000 tonami odpadkov zastrupili vse prebivalstvo ZR Nemčije. Preiskava je še vedno v teku... za marke storijo nekateri vse.
Podpredsednik ZDA Spiro Agnew še vedno ni odstopil, čeprav je minil teden, v katerem naj bi se to, po pisanju nekaterih časopisov, že zgodilo. Prav tako ni za zdaj znanega nič novega o aferah, ki pretresajo Belo hišo - razen, da sta imela Nixon in Agnew zaupen pogovor, o vsebini katerega niso sporočili ničesar. To pa je zopet vzbudilo pozornost... samo dim ali tudi ogenj.,.?
Prekupčevalci nujno zlo
Špekulanti lahko žanjejo predvsem zato, ker zakonita trgovina ne deluje dobro
Jezimo sie na prekupčevalce, češ da izkoriščajo pridelovalce in porabnike kmetijskih pridelkov. Od prvih kupijo - če sploh kupijo! — po pretirano nizki ceni, drugim prodajajo po previsoki ceni. Nekateri z^tevajo, naj bi prekupčevalstvo izkoreninili za vedno. Toda kako bo ta^at, ko prekupčevalcev ne bo?
Pred kratkim smo lahko prebrali v Dolenjskem listu tožbo razočaranega sadjarja, ki je zaman ponujal hruške raznim ustanovam po polovični ceni. Spraševal je, ali naj jih da prašičem ali pusti segniti. Takih primerov je veliko. Drugi kmet na Dolenjskem bi rad prodal rana jabolka. Ker jih ni marala trgovina niti zadruga, jih je ponudil prodajalcu z juga, ki je prodajal sadje in povrtnino v bUžnjem mestu. Jabolka je prodal takrat po 12 din kg, a kmetovih ni hotel vzeti niti po 4 din.
Sadje je v manjših mestih skoraj vedno drage kot v Ljub-
ljani, Mariboru ali Celju, čeprav okoliški kmetje tarnajo, da ga ne morejo prodati. Sami niso vajeni prodajati na trgu, zato so popolnoma odvisni od prekupčevalcev. Veseli so, če kateri pride. Sicer njihovo sadje ni prvovrstno — toda ali je res vse tako slabo, da ga ne bi bilo moči postaviti na mizo, kot jim zatrjujejo v zadrugi in trgovini? Ali na živilskih trgih in v trgovinah prodajajo veliko boljše sadje? Pogosto še slabše.
V takih razmerah so prekupčevalci nujno zlo. Nujno zato, ker bi brez njih kme^e še manj prodali, mestni prebivalci pa bi
IZ ZADNJEGA PAVUHE
- Premoga do decembra ne bo, elektrika bo izklopljena, kurilnega olja lahko tudi zmanjka
- pa bomo povabili našega poslanca, ki ve^o najde za občana toplo besedo.
BRIONI — Po končanem uradnem obisku v Jugoslaviji je s puljskega letališča odpotoval konec minulega tedna predsednik prezidija CK južnovietnamske osvobodilne fronte in predsednik sveta modrih začasne revolucionarne vlade republike Južni Vietnam Ngujem Huu Tho. Pred odhodom gaje sprejel tudi predsednik Tito, s katerim sta se dalj časa pogovaijala o dejavnosti neuvrščenih po alžirskem sestanku, dvostranskem sodelovanju ter nekaterih drugih vprašanjih. Na diki: Ngujem Huu Tho se poslavlja od predsednika republike pred odhodom z Brionov. (Telefoto: Tanjug)
bili še slabše preskrbljeni s sadjem in povrtnino. Kako bi delala trgovina, če ne bi imela niti take konkurence? Zlo pa so zato, ker res pobirajo smetano, kadar se jim ponudi priložnost.
Veliko, če že ne vse, je odvisno prav od priložnosti. To pa jim omogočajo našo zakoniti odkupovždci in trgovci. Če bi kmetje lahko prodajali svoje pridelke po ustrezni ceni kmetijski organizaciji ali trgovskemu podjetju, prekupčevalci ne bi dobili blaga po izkoriščevalsko nizki ceni. Kadar ni zakonitih odkupovalcev, pa kmetje morajo prodati tistemu, kije voljan kupiti, in po ceni, ki jo določi sam.
Prekupčevalci so torej trn v peti trgovcev in odkupovalcev. Zato ne kličimo nad njim inšpekcije, ampak raje zahtevajmo, naj jih preženo s trga naši trgovci in kmetijske organizacije, in sicer s konkurenco pri odkupu in prodaji. Odkup je treba izboljšati. Za to, da bi bili kmečki, pridelki boljši, ustrezni za trg, pa bi morale skrbeti kmetijske organizacije s pospeševalno službo. Zakaj jih sicer imamo?
HOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
s sprejetjem nove ustave delo še ne bo končano — niti v pogledu preučevanja, še manj pa v pogledu uresničevanja tega našega temeljnega družbenega dokumenta - je sredi minulega tedna (v sredo) poudarU na skupni seji predsedstev ZZB NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije predsednik zvezne koordinacijske komisije za pripravo nove ustave Edvard Kardelj.
Kardelj je, ob tem med drugim povedal, da tudi po oblikovni strani sedanji osnutek nove ustave še ni dokončen; novo ustavno besedilo je v mnogočem preveč zamotano — izraženo v pravniškem, nerazumljivem jeziku. Sedaj, ko bo dokončana javna razprava o novi ustavi, se bodo novega ustavnega besedila lotili tudi jezikoslovci in pravniki, da bi ga slednjič tako izpili, da bo ustavno besedilo zares razumljivo slehernemu občanu.
Med to razpravo se je Edvard Kardelj dotaknil tudi nekaterih vsebinskih vprašanj iz dosedanje ustavne razprave — razčlenil je nekatera vprašanja, ki se v razpravi pojavljajo najpogosteje. Med drugim samo omenimo, da je Kardelj ob tem omenil vrsto pomisle-
sko stisko (čeprav v nekoliko milejši obliki) občutili še dolgo: v Sloveniji si ne moremo obetati kakšne hitre izboljšave tega problema, saj čez noč ne bo mogoče popraviti vsega, kar je bilo doslej na tem področju zamujenega.
Pospešena vlaganja v gradnjo energetskih objektov, hitrejše uresničevanje zastavljenih načrtov (ali pa vsaj njihovo uresničevanje po predvidenem načrtu), sočasno pa kar najbolj razumna poraba električne energije — to je
Proizvodnjo bo treba prilagoditi
porabo elektrike v proizvodnji na vse dni v tednu — saj ob sobotah in nedeljah, kot je znano, lažje dobimo del manjkajoče električne energije tudi iz uvoza.
Občine naj bi sedaj z neposrednim dogovarjanjem s porabniki elektrke pomagale uresničiti ta ukrep - sicer bo bržčas spet moral neposredno ukrepati sam republiški izvršni svet z izjemnim odlokom.
Pomembno ob tem je še to, da bo morala proizvodnja kolikor le mogoče sama nadomestiti dosedanje izgube v dohodku zaradi omejitev dobav električne energije (in nadomestila jih bo prav s takšno prerazdelitvijo dela), saj za predvidena nadomestila obsežne škode zaradi zmanjšanja proizvodnje gotovo ne bo dovolj denarja v republiški blagajni.
Razvojna gibanja v jugoslovanskem kine tijstvu niso nič kaj spodbudna - to pričajo podatki iz analize, ki so jo v minulih dneh obravnavali na zvezni ravni. Po teh podatkih lahko razberemo, da predvideni razvoj našega kmetijstva močno zaostaja za tistim, kar smo predvidevali oziroma kar smo za črtali kot cilj.
V srednjeročnem načrtu je namreč pred-
kov, ki se npr. zbmaio v ustavni razpravi za sedaj edini realni ključ pri reševanju te videno, da bi morala kmetijska proizvodnja v glede omejevanja osebnega dela. Dejal je, da stiske. RepubUški izvršni svet je konec prejš- državi naraščati v poprečju za 3,5 % na leto M njegovem mnenju omejevanje števila de- njega tedna (v petek) obvestil javnost o širše - pri čemer naj bi se večala na družben Ji ITvcev v zasebnem proizvodnem sektoiju ni zasnovanem prijemu, ki naj bi pomagal pre- posestvih za kakšnih 5% na leto, na zaseb-najbolj prava rešitev (in kot vemo, je ta broditi še nadaljnje pomanjkanje električne nih pa za 3% Sedaj zbrani podatki kažejo, omejitev v našem novem republiškem za- energije (in stiska z elektriko se nam bo v da se je kmetijska proizvodnja v minulih konu o zasebnem delu v obrti povsem na- Sloveniji nadaljevala vsaj še do srede prihod- dveh letih uresriičevanja družbenega načrta tančno določena), ter je pristavil, da o tem nje pomladi, ko bomo zaradi odjuge vsaj za (se pravi v letih 1971 m 19^72) povečala
tekoče potrebe zadostno preskrbljeni z elek- vsako leto komaj za pičla 2 odstotka, kar je triko iz hidroelektrarn).	samo 60% od predvidene realizacije razvoj-
Izvršni svet je ob tem predlagal proizvod- nih načrtov. To analizo, ki plastično opo-nim organizacijam po vsej Sloveniji, naj zarja na kritično stanje našega kmetijstva, je ustrezno prilagodijo svojo proizvodnjo seda- pripravil sekretariat za kmetijstvo zvezne njim (in prihodnjim) omejitvam v dobavi gospodarske zbornice, električne energije - prilagodijo naj celo- Prejšnji teden je zvezni izvršni svet tedenski delavnik, tako da bi kjer le mogoče določenim ukrepom podprl tako imenovano delaU v proizvodnji tudi ob sobotah in nede- „akcijo ozimnica“, ki se zanjo, kot vemo Ijah. S tem bi enakomernejše porazdelili zavzemajo sindikati kot nosilci te akcije.
vprašanju po republikah še zelo živo razpravljajo.
Kriza z električno energijo, ki smo ji ta mesec v minulih dveh tednih posvetili na tem mestu največ pozornosti, še nadalje ostaja eno najbolj perečih in najbolj neposrednih trenutnih vprašanj našega gospodarstva, njegove uspešne proizvodnje. Če rečemo trenutno, tega žal ni mogoče razumeti dobesedno — saj je jasno, da bomo energet-
tedenski zunanjepolitični pregled
Tragedija v Čilu je prepustila svoje mesto na naslovnih straneh drugim dogodkom, toda novice iz Santiaga kljub temu še vedno vzbujajo pozomost. Posledice državnega udara v tej latinskoameriški državi bodo zato skupq z obiskom Alekseja Ko-sigina pri nas in zmago Juana Perona na predsedniških volitvah v Argentini osnovne teme današnjega zunanjepolitičnega preseda.
OBISK KOSIGINA: Razgovori predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijedića s predsednikom sovjetske vlade Aldcsejem Koaginom, ki je dopotoval na šestdnevni undni in prijateljski obisk, so se v Beogradu začeli v ozračju odkritega in prijateljskega sodelovanja. Predsednika sta se sporazumela, da se bodo njuni sodelavci sestali posebej in razpravljali o ne-kateiUi posameznih sklopih problemov, kar dovolj jasno priča o zares vsebinski izmenjavi mnenja.
Sodelovanje med obema državama je dobro, temelji pa na Beograjski deklaraciji in drugih dokumentih, ki imajo za osnovo enakopravnost, nedotakljivost meja, suverenost in ozemeljsko cdovitost, spoštovanje specifičnega razvoja in ne-vmešavanje v notranje zadeve druge države.
Tako zasta>djen okvir medsebojnih odnosov sta uspeli obe državi v nekaj zadnjih letih napolniti z vrsto obojestransko Koristnih sporazumov. Med njimi izstopajo predvsem tisti na dconomskem področju, ki so tudi pripomogli k občutnemu povečanju (od 400 pred dvema letoma na 700 milijonov dolarjev letos) blagovne menjave, večji industrijski kooperaciji in sodelovanju na trećih tržiščih. Kljub temu, da sta obe strani dosegli v zadnjem obdobju lepe rezultate, pa prevladuje mnenje, da še zdaleč niso izrabili vse možnosti.
Obisk predsednika sovjetske vlade naj bi, kar utemeljeno pričakujejo v krogih obeh delegacij, pomenil dragocen in predvsem konkreten prispevek k še tesnejšemu sodelovanju. Med drugim razpravljajo v Beogradu v tej zvezi tudi o sovjetskih kreditih Jugoslaviji. Gre za že odobrenih 500 mOijonov dolaijev, s katerimi gradimo ali rekonstruiramo okoli 90 industrijskih objektov, ter za sklepanje na-daljnih kreditnih aranžm^ev.
Pričakujejo, da bo pi^sed-nika sovjetske vlade sprejel m^ njegovim obiskom v Jugoslaviji tudi predsednik republike Tito.
ZMAGA PERONA: Juan Peron, nekdanji argentinski predsednik, se je po osemnajstih letih izgnanstva znova vrnil v predsedniško palačo. Njegova zmaga na nedeljskih volitvah je bila prepričljiva in izdatna —
manj kot to pa je jasno, kaj pio-meni njegov povratek na argentinsko politično sceno.
Odkar je moral leta 1955 zapustiti domovino in oditi v izgnanstvo, je Juan Peron, eiu najbolj nasprotujočih si političnih osebnosti današnjega časa, držal skupaj niti svoje politične organizacije, gibanja, znanegaa pod imenom peronizem.
Njegova zmaga pomeni opredelitev volilcev za tisto, kar so
Razgovori Bijedić — Kosigin
peronisti pred nedeljo obljubljali: dosledno uresničitev agr^e reforme, izboljšanje življenjske ravni, samostojnejšo pot iia mednarodni poUtični sceni, demokratizacijo notranjega ži\ije-nja, ki so ga dodej obvladovali vojaki, izboljšanje gospodarskega položaja (cene so, denimo, v enem letu porasle za več kot 70 odstotkov, plače pa komaj za, slabo petino tega!).	!
Koliko bosta zakonca Peroni (njegova soproga je bila namreč | izvoljena kot podpredsednik)} uspela v tem, je za zdaj mogočei samo domnevati - pa še to ner kdove kako trdno.	I
POLOŽAJ V ČILU: Poj strmoglavljenju zakonito iz-1 voljenega predsednika Allendeja! se vojaška junta na vse pretege trudi, da bi utrdfla svojo oblast > v deželi. To ji z aretacijami (me- j nijo da je trenutno v zaporih' okdi 7000 ljudi, med njimi cvet napredne inteligence in politikov), polkijsko uro, prepo-| vedjo delovanja nasprotujočih političnih strank, sežiganjem j marksističnih knjig in splošnim terorjem za zdaj tudi uspeva.
O smrti predsednika Allen- i deja še vedno niso znane vse podrobnosti, predvseni pa ne, ali; se je sam ubil, ali pa so ga usmrtili.
TELEGRAMI
NAIROBI - V glavnem mestu Kenije sc je začela letna konferonca mednarodnega denam^a sklada in svetovne banke, ki se je udeležuje 3500 predstavnikov iz 126 dižav članic. Ze leto dp> je cilj srečama v Nairobiju — sporazumeti se o širokem osnutku načrta za bolj stabilni sistem menjave svetovnega papirnatega denarja.
SANTIAGO - Čilski nobelovec, pesnik Pablo Neruda je v nedeljo zvečer umrl za rakom na prostati. Bivši senator v čilskem kongresu in bivši veleposlanik v Parizu je bil tesen prijatelj Salvadorja Allendeja.
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1226) - 27. septembra 1973
i
Delegacija slovenskih pioniijev osnovne šole Globoko se je udeležila proslave 304etnice ustanovitve Birčanske pionire divizije v Šekovićih v Bosni. Na sliki: slovenska pioniija polagata venec k spomeniku padlih borcev. (Foto: foto krožek OŠ Globoko)
V	organizaciji XII. zletnega odbora je bilo v Novem mestu v nedeljo, 23. septembra, na Stadionu bratstva in enotnosti tekmovanje gajskih enot iz bratskih republik kot uvod v požarnovarnostni teden. Na sliki: predsednik tekmovalnih ekip. (Foto: S. Mikulan)
V	nedeljo so v Brežicah tekmovali pioniip gasilci. Sodelovalo je 18 desetin. Med starejšimi pioniri so se uvrstili na prva tri mesta desetine Obrežje, Krška vas in Skopice, med mlajšimi pa Brežice -okolica, obrežje in Mostec. Vsi so dobili priznanja. (Foto: M. Jaranović)
„Ruke proč od Koroške! Avstrija, se v tebi zq>et poraja fašizem? “ so zapisali mladi v Sevnici 19. septembra na transparente na protestnem zborovanju zoper razstrelitev partiz£uiskega spomenika v Robežu. Obsodili so tudi imperialistično zaroto v Čilu. (Foto: A. Železnik)
Tuje posojilo za IMV
Novomeški tovarni IMV je ljubljanska podružnica JUGOBANKE odobrila 8-letno jamstvo za 8,2 milijona dolarjev tujega posojila. Podjetje bo ta denar porabi-
lo	za uvoz opreme za avtomobilske prikolice. Najsposobnejšo opremo bodo iz raznih dežel zahodne Evrope poslali in vgradili do 30. juniia prihodnjega leta. IMV bo povečala proizvodnjo na 50.000 prikoUc, izvoz pa na 45 milijonov dolarjev. Na prikolice, ki jih bodo izdelali v Novem mestu, odpade 35 milijonov dolarjev, za 10 milijonov dolaijev pa bodo dobavili svoji firmi v Belgiji. Tako poroča DELO.
O delitvi: stara pesem - vnovič peta
Kot je očitno iz* podatkov Službe družbenega knjigovodstva, se dolenjskemu gospodarstvu obeta dobra letina. Poslovanje je postalo, čeprav le mžQo, donosnejše kot lani. Družbeni proizvod se je povečal za 23,7 odst., celotni dohodek pa za 20,6 odst. Po več letih slabšanja ekonomičnosti je to uspeh.
Delovnim kolektivom pa bi od tega — in prav bi bilo tako — ostalo precej več, če se ne bi
Sejmišča
NOVO MESTO: Na novomeškem sejmišču so zadnji ponedeljek prodajali 467 do 12 tednov starih prašičev in 74 prašičev, starih do sedem mesecev. Slcupaj je zamenjalo lastnike 248 prašičev. Mlajše so prodajali od 390 do 450 din, starejši pa so veljali 460 do 900 dinarjev. Kljub temu da je bila prodaja slaba, prodajalci pri cenah niso popuščali.
BREŽICE; Na brežiški tedenski sejem so pripeljali lastniki skupno 427 živali, od katerih so 233 tudi prodali Zaradi slabega vremena se je sejma udeležilo malo kupcev. Za živali, stare do 3 mesece, so lastniki zahtevali 24 do 25 dinarjev za kilogram, kilogram žive teže starejših živali pa je veljal 18 dinarjev.
Po novi ustavi bodo imeli delitev v rokah delovni ljudje
znova povečala udeležba družbe v ustvarjenem dohodku. V nasprotju z resolucijo o ekonomskem razvoju, ki pravi, da bi moral delež družbe počasneje naraščati od deleža kolektivov, se je zgodilo, da so ustvarjalci dohodka spet potegnili „krajši konec“. V resnici je za-
Kmetijski kotiček
Pod traktorji umirajo
Krvav, preveč krvav je davek, ki ga plačujemo motorizaciji na naših cestah, sorazmerno še hujši - tega širša javnost ne ve — pa je davek, ki ga plačujemo „traktorizaciji“ naših kmetij.
Strmo je šlo zadnja leta navzgor število traktoijev na slovenskih kmetijah. Tega se ni nihče nadejal. 2e ob koncu lanskega leta smo v naši republiki imeli 16.000 zasebnih traktoijev (od tera na Dolenjskem 1.620), tolikšno številko pa so napovedovali šefe za konec prihodnjega leta. Računamo lahko, da ima zdaj lasten traktor vsaka deseta slovenska domačija, še leta 1965 pa ga je imela vsaka triintrideseta.
Lep napredek, če ne bi ostal brez svojih senc. Tokrat ne nameravamo spregovoriti o daleč pretirani raznolikosti traktorjev (v Jugoslaviji imamo v rabi kar 130 tipov), o slabi servisni službi, o pomanjkanju rezervnih delov in premajhni opremljenosti s priključki itd., temveč o izredno velikem številu nesreč, ki jih povzročata premajhna tehnična kultura in podcenjujoč odnos do znanja pri uporabljanju kmetijskih strojev.
Nadvse porazne številke o tem je na nedavnem predavanju v Dragatušu pri Črnomlju povedal mag. Zvone Miklič, strokovnjak Za kmetijsko mehanizacijo iz Ljubljane. Primeijal nas je s ^ Švedsko in Avstrijo ter ugotovil, da imajo Švedi na 50.000 trak- ^ toijev eno smrtno žrtev na leto, Avstrijci imajo eno žrtev na r 3.500 traktoijev, mariborsko območje, na primer, pa je imelo na 500 traktoijev kar 20 smrtnih žrtev.
Potem pa se pri nas še najdejo ljudje, ki trdijo, da so vozniški izpiti in zahteva po večjem znanju ter poznavanju prometnih predpisov in motorizacije muhavo šikaniranje kmetov in oviranje kmetijstva. Navedena primerjava menda dovolj „krvavo“ dokazuje, da je treba vzeti v obzir tudi človeka, ki stroj uporablja, ne pa misliti le na koristi, ki jih stroj prinaša!
Inž. M. L.
gatno vprašanje, kako da moremo tako dolgo govoriti eno, delati pa drugo. Nekdo bi moral odgovarjati ^ pa pojasniti delovnim ljudem, da družbene režije ni mogoče zmanjšati in je zato nesmiselno toliko govoriti o razbremenjevanju gospodarstva. Drugo vprašanje je, če bodo s t^o utemeljitvijo zadovoljni.
Z vsem tem sta povezana zaslužek in življenjski standard. Ni mogoče kar t^o mimo ugotovitve iz analize SDK, da so se osebni dohodki zaposlenih v dolenjskem gospodarstvu (sem štejejo štiri občine ožje Dolenjske) letos povečali le za 14,5 odst., v istem času pa življenjski stroški za nad 20 odst. Povprečje 1.798 din je skromno celo v jugoslovanskem merilu.
M. L.
nakupili za 57 milijonov dinarjev živeža na mesec.
Napovedan velik intervencijski uvoz hrane, ki naj bi ustavil dražitev živil, je seve le začasen izhod v sili. Dol^ročno gledano, škoduje domačemu kmetijstvu, ki bi ga bilo tieba usposobiti, da bi samo preskrbelo dovolj hrane.
M. L.
Kruh naš vsakdanji
Bitka za hrano
„Sodelujte v bitki za hrano!" je nedolgo tega rotil občinstvo v dvorani zadružnega doma v Dragatušu v Beli krajini Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije in pri tem poudarjal, kako dragocen je ^ prispevek slehernika v prizadevanju, da bi se zmanjšala naša odvisnost od uvoza živeža iz tujine.
Imel je dovolj razlogov za tak poziv. Najnovejši podatki o zunanjetrgovinski menjavi potrjujejo, da glede hrane postajamo bolj odvisni od tujine, predvsem zato, ker svojih možnosti ne izkoriščamo dovolj. V prvem poUetju letos se je slovenski izvoz povečd za 16 odstotkov, od tega izvoz industrije za 18 odst., izvoz kmetijstva pa se je zmanjšal za 8 odst.
V	istem času se je slovenski uvoz povečal za 48 odstotkov, samo hrane pa smo zvozili za 138 odstotkov več. V povprečju smo v tujini
Dopoldne v učilnicah ni prostora za vse
Jeza je odveč
Vodstvo črnomaljske osnovne šole (in ne samo te) si je v teh dneh mdce oddahnilo. Pouk se je pričel in šolarji so porazdeljeni po razredih in v izmene. Prav izmensVi pouk pa sivi lase črnomaljskim šolnikom, ki jih pred pričetkom vsakega šolskega leta oblegajo starši učencev. Skoraj vsi so zaposleni, prav vsi pa bi želeli, da bi hodUi njihovi otroci v šolo samo dopoldne. In v tem grmu tiči zajec.
Zmogljivosti šolskih prostorov, kljub temu da so vse kabinete spremenili v razrede, ne dovoljujejo samo enoizmenskega pouka. Vodstvo šole je seveda ravnalo prav, ko ie uvrstilo vse vozače v enoizmenski pouk. Tudi najbolj „kritični" Cmo-maljčani obiskujejo pouk le dopoldne. Jeza staršev otrok iz Črnomlja, ki morajo obiskovati pouk dopoldne in popoldne, pa se vseeno še ni polegla. Ne morejo ali nočejo se sprijazniti z dejstvom, ki je neizbežno. Lahko pa zapišemo, da jeza ni upravičena. Starši bi pač morali vedeti, da ne obiskujejo izmenskega pouka le njihovi otroci, v podobnem ali enakem položaju so otroci in starši po vsej Sloveniji. Tudi tam, kjer so občin^e blagajne in blagajne TIS bogatejše. Idealno bi sicer bilo, ko bi lahko vsi šolarji preživljali popol-, dneve v družbi in pod nadzorstvom staršev, toda dokler to ni mogoče, se je treba s tem sprijazniti, in ne po nepotrebnem obremenjevati šolnikov, ki imajo že brez tega dovolj težav.
B. P.
- Po^ej no, žlahta iz mesta se že pelje desetino pobirat.
(Iz Pavlihe)
Družbena posestva predlagajo, kako do bolj založenega trga
Za bogatejši trg
Pet jugoslovanskih kmetijskih kombinatov iz Osijeka, Sremske Mitroviče, Beograda, Bosanske Gradiške in Sv. Nikole je pripravljenih-s pomočjo skupnosti in sistemskih rešitev že naslednje leto kar za sedemkrat povečati pridelovanje zelenjave.
V	kratkem bodo ta predlog poslali zveznemu sekretariatu za kmety-stvo. Poudarjajo, da je možna večja proizvodnja zelenjave na družbenih posestvih.
Cene te zelenjave bi bile, kot poudarjajo, ob sodobni agrotehniki mnogo nižje od dosedanjih. Vsi kombinati ne bi pridelovali vsake^ po malem temveč bi se dogovonli in si razdelili delo. Večji del pridelka bi predelali in prodajali zmrznjenega, konzerviranega ali pa v obliki gotovih jedi.
Izračunali so, da bi za uresničitev tega načrta potrebovali 881 milijonov dinarjev. Razen tega bi bilo treba zadovoljiti 10 predlogom. V teh predlogih med drugim zahtevajo, da se je treba za vso zelenjavo vnaprej dogovoriti, da je treba zagotoviti posojila, da naj bi ukinili carino za opremo, ki je pri nas ne izdelujejo, uvozne takse pa zmanjšali na najmanjšo mero. Nadalje pravijo predlogi, naj bi ukinili pologe za uporabo posojil ter obvezno udeležbo. Predlagatelji zahtevajo več sodelovanja med proizvajalci in pridelovalci in njihovimi poslovnimi združenji.
R. KOMLJENOVIC
Mesni sporazum
Bomo spet opeharjeni? Tako so se spraševdi odborniki sevniške občinske skupščine, ko so zadnji v Posavju dvignili roke za družbeni dogovor usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju za razvoj živinoreje, predelave in prodaje živalskih proizvodov.
Največ pomislekov so imeli zaradi milih kazni, ki so predvidene za kršitelje dogovora. Prekučevalcem se bo marsikdaj splačalo tvegati dvakratno kazen, s svojimi nečednimi posli pa bodo naredili živinoreji veliko škode.
Sevničani so opozorili, da so s^i svojčas že plačali ceno. Med prvimi v republiki so se vključili v prvotni sporazum, se ga pošteno drždi, drugi pa so prekupčevali in preplačevali živino. Klavnica sevniškega kmetijskega kombinata je imela tudi zaradi tega veliko izgubo.
Poudariti je treba še pomemben vidik, ki ga prinaša nova ustava. Družbeni dogovor in samoupravni sporazum so obveznosti, če jih tisti, ki jih bodo podpisali, ne bodo spoštovali, bodo lahko občinske skupščine v takih primerih celo razpustile samoupravne in vodstvene organe. Palica torej bo, le udariti bo treba, koder bo potrebno.
A. Ž.
rredtlo le sapisdšti
Zavest, da brez strokovno usposobljenih ljudi rii mogoče napredovati, se je na Dolenjskem že tako utrdila, da so se nekateri začeli posluževati tudi nepoštenih načinov za pridobivanje ljudi
V	tem stavku je resda nekaj ironije, žal pa tudi resnice. Razpaslo se je prevzemanje strokovnjakov s pomočjo preplačevanja in obljub, namesto da bi v praksi uveljavljali jasna stališča o kadrovski politiki, ki jih je sprejel CK ZKS in ki so za člane Zveze komunistov obvezna.
Kakšen obseg je zavzel ta škodljivi pojav, o tem so se mnenja na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto delno razhajala. Slišati je bilo trditve o kraji,
o	„superkrajV\ o sprejemanju partijsko grajanih članov ZK z odprtimi rokami v drugih kolektivih, čuli smo trditve o anarhiji, pa spet bolj umirjene sodbe, da
Novačenje
pojav ni tolikšen, kot ga prikazujejo.
Naj bo ocena ostrejša ali blažja, dejstvo je, daje pojav zapažen in dokazan z oprijemljivimi primeri Selitev strokovnih in vodstvenih \ ljudi je precejšnja, večja, kot bi bila normalna. Da je to škodljivo za delovne kolektive (in koristno za posameznike, ki pomanjkanje reda izkoriščajo), o tem ni treba izgubljati besed.
Osebne svoboščine, vključno z izbiro delovnep mesta, so ustavne pravice vsakega posameznika. Nova republiška ustava bo to posebej navajala. Toda v kritiziranih primerih ni šlo za svoboden pretok in izbiro delovnega mesta, temveč za očitno novačenje in za okoriščanje, ne oziraje se na to, kdo je bU deležen te koristi To pa je v nasprotju s kadrovsko politiko. Ti primeri tudi kažejo, da bi se bilo treba medsebojno sporazumeti, na primer o štipendiranju, v tem dogovoru pa prevzemanje bodočih strokovnjakov kaznovati s sankcijami Seveda je treba tudi več štipentirati Medobčin; ski svet ZK Novo mesto je odločen, da bo deloval v tej smeri
M. LEGAN, <   /
Št. 39 (1226) - 27. septembra 1973
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
r
KCEEVE
ČESTITAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ZA DOSEŽENE USPEHE HKRATI PA ŽELIMO MNOGO NOVIH USPEHOV PRI VSEH PRIZADEVANJIH ZA NAŠ JUTRIŠNJI ŠE BOGATEJŠI IN LEPŠI DAN!
SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS in vodstva drugih organizacij ter društev v občini
J V
J
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREIME
KOČEVJE
PROIZVAJA:
PRIKOLICE IN POLPRIKOLICE VSEH VRST POLPRIKOLICE ZA PREVOZ KONTEJNERJEV
CISTERNE ZA PREVOZ PRAŠNATIH MATERIALOV (cement, moka itd.) AVTOMEŠALNIKE ZA PREVOZ BETONA PREVOZNE IN STABILNE BETONARNE STABILNE SILOSE
PRETOVORNE POSTAJE IN DRUGE NAPRAVE ZA PNEVMATSKI TRANSPORT MATERIALOV
KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA DVOJNI PRAZNIK!
TISKARNA • KNJIGOVEZNICA
KOČEVJE, UUBUANSKA CESTA 18/a
kočevski tisk
kočevje
v tisk prevzamemo grafične storitve, od izdelave osnutka do končne izvedbe, in sicer: prospekte, kataloge v eno in večbarvni izvedbi, nadalje pisemski papir, časopise, brošure, programe, čestitke, revije in vse vrste merkantilnih tiskovin. Tisk z raznobarvnimi folijami (preganjen). Cene konkurenčne. Zelo ugodni dobavni roki za vse tiskovine.
ZA PRAZNIK OBČINE IN 30-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ČESTITAMO!
ZDRUŽENO KGP KOČEVJE
KMETIJSKO GOSPODARSTVO GOZDNO GOSPODARSTVO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO RESTAVRACIJA
ZA PRAZNIK NAŠE OBČINE IN 30. OBLETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ISKRENO ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM NAŠEGA OBMOČJA!
r
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
ZIDAR
KOČEVJE
ziaaf
OPRAVLJAMO VSE VRSTE GRADENJ NA OBMOČJU KOČEVJA LJUBLJANE IN REKE! GRADIMO STANOVANJA ZA TRG!
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
OBRTNO
STORITVENO
PODJETJE
USLUGA
KOČEVJE
RAZREZ LESA MIZARSTVO
GRADBENA DEJAVNOST
VULKANIZACIJA
PRALNICA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
191
Mercator
TOZD
TRGOPROMET
KOČEVJE
S
KUPUJTE V NAŠIH PRODAJALNAH!
OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
GOSTINSKO
PODJETJE
HOTEL
PUGLED
KOČEVJE
PRIPOROČAMO OBISK NAŠIH OBRATOV IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
KEMIČNA TOVARNA '
MELAMIN
KOČEVJE
izdelujemo:
# MELAPAN
# TERMOFLEX
# KOMEMOL
# TEMELJNE FOLIJE
# OPLEMENITENE IVERICE
V.
KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE IN 30. OBLETNICO KOČEVSKEGA ZBORA!
TEKSTI LANA KOČEVJE SODOBNA TEKSTILNA
TOVARNA
K
VELIK NAPREDEK TOVARNE PO REKONSTRUKCIJI -GRADNJA NOVE BARVARNE - LASTNA PROIZVODNJA EMBALAŽE - PRVA IN GLAVNA NALOGA JE UKINITEV NOČNEGA DELA ŽENSK IN MLADINE
TEKSTI LANA je eno najstarejših industrijskih podjetij v Kočevju. V dvainpetdesetih letih se je razvila iz majhnega, nepomembnega obrtniškega podjetja v tovarno s sodobnimi stroji in najsodobnejšo tehnologijo. Do nedavnega je bilo zanjo značilno, da je proizvajala vse v majh-
nih serijah, skoraj obrtniško, danes pa je to podjetje, ki se je specializi ralo za izdelavo vseh vrst kakovost nih odej in posteljnih pregrinjal TEKSTI LANA danes na jugoslovan skem trgu nekaj pomeni. Izdeluje vse vrste odej z najrazličnejšimi vzorci in iz različnega materiala: od čiste naravne volne, sintetike ali sta-
nične volne do različnih mešanic teh surovin.
TEKSTILANA je v zadnjih letih doživela preporod. To ni več podjetje, ki je bilo v vseh statistikah nekje pod povprečjem in na meji rentabilnosti. „Bodočnost kočevskega gospodarstva je v lesni, kovinarski, kemični industriji," se je vedno poudarjalo, nihče pa ni predvideval takšnega razvoja tekstilne industrije. Danes bo moral marsikdo spremeniti mnenje o „moči" in vlogi tekstilne industrije in posebej TEKSTILANE v gospodarstvu občine. V prvem polletju 1973 je bila TEKSTILANA med industrijskimi podjetji v občini po doseženem celotnem dohodku na četrtem mestu, po doseženem dohodku na tretjem, po ostanku dohodka pa na drugem. Naj navedemo samo nekaj podatkov, ki najbolje ilustrirajo napredek TEKSTILANE v kratkem obdobju dveh let (1970 - 1972): družbeni proizvod na zaposlenega se je povečla za 132%, podjetniška akumulacija za 508 %, sredstva za sklade podjetja za 403 %, osebni dohodki za 73 %, lastna sredstva za in-
vesticije pa so se povečala za 510 %. Po višini sredstev, ki jih daje za stanovanjsko izgradnjo, je TEKSTILANA na drugem mestu v občini. Če preračunamo ta sredstva na zaposlenega, pa je na prvem.
Razvoj podjetja se pospešeno na-
daljuje. Letos je bila organizirana lastna proizvodnja embalaže v Osilnici, kjer je dobilo delo 18 delavcev. V teku je gradnja povsem nove sodobne barvarne, v kateri bodo barvali z novimi stroji po najsodobnejših tehnoloških postopkih vse
V Osilnici prvič za stroji
potrebne surovine in prejo.
Najvažnejša, pa tudi najtežja nalo- ^ ga, ki si jo je kolektiv zadal, je od-' prava nočnega dela, predvsem pa čimprejšnja popolna ukinitev nočnega dela žensk in mladine. Za dosego tega cilja bo kolektiv letos in v prihodnjih letih vložil v nove investicije vsa razpoložljiva lastna sredstva^ in najel tudi potrebne kredite. Zgra-,* diti bo moral novo predilnico pol; česane preje, povečati tkalnico in’ nabaviti potrebne stroje. S tem! bodo usklajene zmogljivosti in omo-■ gočen nemoten potek enotnega tehnološkega postopka od surovine ^ do končnega izdelka. Prav zaradi’ tega, ker gre za en sam nedeljiv tehnološki postopek, in zaradi potrebe po združitvi vseh sil za dosego skupnega cilja, je kolektiv po proučitvi^ izdelanih analiz in programov na nedavnem referendumu odločil, da ostane tudi v bodoče enotna organi-, zacija združenega dela.
Kolektiv TEKSTILANE se pri-' družuje čestitkam za občinski praznik občine Kočevje in želi vsem občanom pri delu veliko uspehov.
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BREŽICE
i
Obveščamo vas, da smo razširili svoje poslovanje tudi na
HORTIKULTURNO DEJAVNOST
V lastni drevesnici Rimš pri Raki vam nudimo več vrst okrasnih sadik, primernih za ureditev okolja stanovanjskih hiš, naselij, tovarn, šol, bencinskih črpalk itd. Že v tej sezoni lahko izberete sadike za svoje potrebe med 50 drevesnimi vrstami različne starosti in velikosti.
Prevzemamo vsa dela pri ozelenitvi okolice novogradenj, ureditvi mestnih zelenic in drugih do sedaj neurejenih površin. Za ta dela nudimo tudi izdelavo projektov preko oddelka za urejanje krajine pri Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije, s katerim pogodbeno sodelujemo.
Naročila sprejemamo na naslov:
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
tel. št. 72-050, 72-051,72-294.
KONFEKCIONARJI
KROJAČI, ŠIVILJE, POZORI Modna konfekcija KRIM NOVO MESTO potrebuje več kvalificiranih ali priučenih KROJAČEV, KROJAČIC IN ŠIVI LIJ Sprejemamo tudi na priučitev.
OD od 1200 do 2000 din. Dodatek na službena leta, dodatek za redno prihajanje na delo in doseganje norme, 30 dni letnega dopusta, povrnitev prevoznih stroškov itd.
rHIM
ordinacijski čas
OBVESTILO PREBIVALCEM NOVEGA MESTA IN OKOLICE Zdravstveni dom Novo mesto, enota Novo mesto, Jenkova 1, obvešča vse prebivalce, ki iščejo Zdravstveno pomoč v enotah Zdravstvenega doma Novo mesto, da bo s 1.
10	1973 spremenil in delno razširil ordinacijski čas. S spremembami želimo skrajšati čakalno dobo v ordinacijah, omogočiti bolnikom in zavarovancem, da lahko dobe zdravstveno pomoč tudi v POPOLDANSKEM ČASU, in omejiti izgubo delovnega časa delavcev na delovnih mestih. Posebej opozarjamo na popoldanske ordinacije, ki so namenjene dopoldne zaposlenim delavcem in kroničnim bolnikom, ki potrebujejo redno kontrolo in nabavo potrošenih zdravil.
Novi ordinacijski čas je naslednji: Splošna ambulanta (ambulanta J., III., in IV): od 6.30 do 14. ure vsak dan, razen sobote. Ob sobotah dela samo
1	ambulanta od 7. — 12.
Ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih dela 1 ambulanta od 14. do 18.30 in sicer: dr. Zorič ob ponedeljkih, dr. Vodnik ob torkih, dr. Šakič ob sredah in dr. Šarac ob četrtkih. Otroški dispanzer: Vsak dan razen sobote, in srcer dve ambulanti od 6.30 - 14. ure. Ob sobotah dela 1 ambulanta od 7. — 12. ure. Šolski dispanzer: Vsak dan, razen sobote, 2 ambulanti od 6.30 — 14. ure, ob ponedeljkih in četrtkih popoldne ena ambulanta od 14. do 18. ure. Dispanzer za žene: Ambulanta I dela vsak dan, razen sobote, od 6.30 - 14. ure, ob torkih od 6.30 - 18.30. Ambulanta II. ob ponedeljkih od 13.30 — 19.30, ob torkih od 7. — 13.30, ob sredah ginekološka ambulanta Šentjernej od 7.00 — 13.30, ob četrtkih od 13.30 — 19. Dispanzer za medicino dela: Vsak dan, razen sobote, od 6.30 do 14. ter ob torkih popoldne od 14. — 18.30. Pnevmoftiziološki dispanzer: RTG pregledi za bolnike vsak dan, razen sobote, od 7. - 11. ure. Delovni čas v ostalih dislociranih enotah, ambulantah in zdravstvenih postajah je nespremenjen. Občane prosimo, da upoštevajo nove spremembe. Upamo, da bo tako zdravstvena služba ugodila potrebam in željam bolnikov, kot tudi delovnim organizacijam. Podrobnejši razpored bo izobešen v prostorih Zdravstvenega doma.
V
jožica Urankar ?
Podpisani Jože Splichal izjavljam, da so bile navedbe v članku, ki je bil objavljen pod gornjim naslovom v št, 16 Dolenjskega lista z dne 19. aprila 1973 o tem, da bi imela pokojna Jožica Uran.\ar kot poročena žena ljubezenske odnose z drugim moškim, rezultat nepreverjenih informacij in jih zato preklicujem.
JOŽE SPLICHAL
V
Obvestilo naročnikom!
Vsem naročnikom Dolenjskega lista v Aveniji sporočamo, da bodo pismonoše začeli pobirati naročnino za drugo polletje 1973 okoli 1. oktobra. Naročnina ostane neizpremenjena (39,50 din), poravnati pa jo
je treba za čas od 1. julija do konca decembra letošnjega leta.
Naročnikom v drugih republikah po Jugoslaviji smo poslali medtem položnice in jih prosimo, ^ naročnino do konca leta takoj nakažejo. Tudi naročnikom v tujini smo medtem sporočili, koliko še dolgujejo, in jih prav tako prosimo, naj morebitne zaostanke pošlje-
jo čimprej.
Posebej prosimo vse naročnike na območju širše Dolenjske in Spodnjega Posavja, naj olajšajo pismonošem njihovo naporno m odgovorno delo,'^s tem da jim pripravijo in poravnajo naročnino že pri prvem obisku. Zavaljujemo se vsem prijatdjem domačega lista za razumevanje in sodelovanje!
UPRAVA USTA
Vnovič: »Porušili so ,črno' hišico ob Krki«
Piše prizadeti »črnograditeljcc Jurij Kreutz, inženir strojništva iz Krškega
v 35. številki Dolenjskega lista je bil na zadnji strani objavljen članek z naslovom „Porušm so ,čmo* hišico ob Krid“, ki je*zelo razburil duhove v naši občini. Prosim, da v zvezi s tem objavite tudi to moje pismo.
Res je, kot je zapisano v članku, da sem 23. marca zaprosil za gradbeno dovoljenjs, da bi gradil lesen pro-vizorij-brunarico. Na predlog urbanističnega inšpektorja inž. Lojza Ureka in gradbenega referenta Filipa Bajde sem naredil običajno vlogo — prošnjo, kateri sem priložil tudi načrt hišice, čeprav to ni v skladu z rednim postopkom, kot sem izvedel šele po rušenju od sodnika za prekrške Lada Vogrinca.
Ker sem vedel, da območje, kjer imam parcelo, ie ni urbanistično obdelano, sem v vlogi navedel,-da bi kočico odstranil, če se bo kdaj pokazala taka potreba.
Odgovora na svojo vlogo nisem prejel. Za gradnjo me je spodbujala še ribiška družina Kostanjevica, ki bi objekt uporabljala kot zavetišče in opazovalnico čuvajske službe. Spodbujalo me je tudi Turistično društvo, ki želi ob Krki več takšnih hišic, saj bi bile v okras sicčr monotonemu okolju. Ker so mi celo uslužbenci občinske skupščine dajali upanje za ugodno rešitev prošnje, sem se odločil, da gradnjo začnem.
V	„prepovedanem pasu“ že stojijo starejše, pa tudi novejše zgradbe. Moja kočica je stala na vodoravnem platoju, zasajenem z lepotnim grmi-* čevjem, približno 15 metrov nad Krko in lukih 85 metrov oddaljena od nje. Menim, da zaradi tega ne bi kvarila okolice in da se ne bi bilo treba tako togo držati meje: 100 metrov prepovedanega pasu. Kot opravičUo naj navedem, da je ob Krki približno 200 metrov od moje parcele postavljenUi še nekaj zasilnih
objektov (poljsko stranišče, mize, klopi), ki so jih omenjeni tovariši iz ObS Krško uporabljali, vendar pa niso sprožili postopka za odstranitev. Razen tepa so nekateri dobili gradbena dovoljenja na povsem nemogočih mestih, celo v „Kostanje-viškem parku“. Pripominjam tudi, da so v Krškem, pa tudi zunaj njega znani primeri,da so bila izdana dovoljenja za gradnjo provizorijev celo na takšnih mestih, za katera je bil urbanistični načrt že izdelan in odobren ter predvidena drugačna zazidava. V nobenem primeru ni bil uresničen tako strog ukrep kot v mojem. Ne vem tudi, kaj po vsem tem pomeni izjava urbanističnega iašpe^orja, „da je treba akcijski program čimbolj dosledno izvajati".
Gradbeni referent tov. Bajda je v izjavi za Dolenjski list navedel, da je svet za urbanizem mojo prošnjo obravnaval v juniju in da sem bil o njegovem sklepu ustno obveščen v juliju. Škoda, da ni postregel z natančnejšimi datumi. Radoveden sem še, od kdaj odgovorni uslužbenci občinske skupščine Krško ustno dajejo ogovore na vloge občanov kar v bifeju in koliko jih smejo jemati navadni občani uradno na znanje.
Žalostno se mi pa zdi, zakaj mi odgovorni ljudje niso dali takoj vedeti, da z gradnjo ne bo nič, ne pa da so zaradi tako „nemogoče zadeve" zapravljali čas na seji sveta za urbanizem. Z^kaj so me pustili čakati skoraj 5 mesecev v upanju na ugodno rešitev?
Mislim, da so zaupanje sedaj opravičili z res pospešenim postopkom za odstranitev „objekta". V soboto.
11. avgusta, si je ob 7.30 „moje gradbišče" ogledd gradbeni referent Filip Bajda (ki je sicer izjavil, da je pri^l mimo po naključju, ob nabiranju gob), kasneje pa me je uradno pozval, naj se v ponedeljek, 13. avgusta, oglasim pri njem v pisarni. Toda to pot mi je priluanil, saj je še isti (dela prost) dan pridobil za to akcijo urbanističnega inšpektorja inž. Lojza Ureka, ^ je istega dne izdal odločbo o odstranitvi hišice in mi jo tudi prinesel na parcelo. Kakšna ekspeditivnost!
Ker sem 14. avgusta dobil sklep o dovolitvi izvršbe, sem že prenehano gradnjo pričel rušiti Nemalo pa sem bil presenečen, ko so 15. avgusta popoldne prišli delavci komunalnega podjetja KOSTAK in brez naloga ^' pooblastila vdrli na moje zemljišče ter pričeli rušiti Čeprav se mi-ni nihče niti predstavil, sem bil po po-
sredovanju miličnika, ki je bil tudi brez pismenka naloga, prisiljen pustiti delavce na streho. Ker tudi mene ni nihče vpra&al, kdo sem, imam za srečno naklju^^e, da so delavci prišli na „pravo mesto", saj bi se prav lahko zgodilo, da bi začeli rušiti komu drugemu. Omenim naj še, da so pri rušenju uporabljali tudi moje orodje, ne da bi me zanj kdo vpraš^ saj z opremo, ki so jo pri-peljaU s seboj, objekta sploh ne bi mc^li porušiti
Ob Koncu si dovoljujem odgovorne vprašati, če morda nisem imel prave^ nac^omega organa, da bi mi izposloval naknadno l^alizacijo gradbenega dovoljenja, ali pa je morda krivda v tem, da sem bil preteklo leto razrednik l.a na tukajšnji strojni' šoli centra strokovnih šol v Krškem.
JURIJ KilEUTZ Kr^o Cesta 4. julija
#
1
SPORNA HIŠICA OB KRKI
Hvala neznani zdravnici
V kopališkem Podčetrtku nismo dobili zdravnika, pač pa v Šmarju pri Jelšah
Letos mi je bila poveijena dolžnost in čast, da sem članice in člane ipvalidske organizacije iz Sodražice popeljal na izlet. Med izletniki je bilo največ žensk. Križarili smo po vsej Dolenjski in obiskali tudi Bizeljsko ter Kumrovec, nato p zapeljali v Podčetrtek. Po dobrem kosilu smo odredili štiriurno kopanje, da je vsak prišel na svoj račun. V kopališču se je poznalo, da so minili dopusti, saj nam ni bilo tesno.
Zataknilo pa se je, ko nam je zbolela izletnica, pa nismo mo^ kljub povpraševanju in iskanju na domu in v zdravstvenem domu v Podčetrtku dobiti zdravnika. Izlet smo morali pospešiti in bolnico odpeljati v Šmarje pri Jelšah, kjer smo v zdravstvenem domu našli dežurno sestro, ki nam je takoj poklicala zdravnico, da Je bolnici brez zdravstvene knjižice nudBa pomoč.
Dežurni zdravnici neznanega imena sc ob tej priložnosti za hitro
uspešno pomoč lem mo. Pomoč bi morali dobiti že v Podčetrtku, a dežurna služba v tako' velikem kopališču ni zadost^ in učinkovita.
V. PREZELJ ORTNEK
TEREZIJA BARBIČ
V	sončnem petkovem dopoldnevu smo se poslovili od Terezije Barbič, skrbne matere, pogimine žene in priljubljene sovaščanke. Njena nenadna smrt nas j^ vse presenetila in s težkim srcem smo sprejeli to resnico, saj smo jo vsi imeli radi, kajti kljub težki poti, ki jo mora prehoditi žena na vasi, je znala biti vedno vedra in vedrino deliti tudi drugim.
vsi jo bomo pogrešali, še najbolj pa njene ljubezni do sočloveka, s katero je znala najti pot v naša srca.
IVAN SKOFLJANEC Leskovec pri Krškem
Tudi to doživi porodnica
Pišem vam, ker sem upravičeno ogorčena nad ravnanjem, ki sem ga bila deležna v novomeški i^ro-dnišnici. Takega ravnama si zdravniki in drugi odgovorni ne bi smeli privoščiti. \
V	zdravstvenem domu Črnomelj sem 27. avgusta dobUa napotnico za porodnišnico v Novem mestu. Tri dni kasneje sem v Novo mesto odšla in so me v bolnišnico sprejeli. Pregledali so me in ugotovili, da moje stanje , nosečnosti še ni za porod. Iz bolnišnice so me 3. septembra zvečer ob 18h odpustili. 2^adi slabe prometne zveze sem morala celo noč čakati na kandijski postaji, ker sem šele zjutraj imela pravo zvezo za Črnomelj in za vas Grič. Ko sem
prišla domov, sem čutila že močne porodne popadke in ponoči ob lih sem rodila dva sina, dvojčka.
Razumem, da se tudi zdravniki lahko zmotijo v svojih diagnozah, ne morem pa razumeti, kako morejo nosečo žensko odpustiti zvečer iz porodnišnice! Ce pomislim, da sem v svojem stanju preživela celo noč na postaji in opravila precejšnjo pot, potem sem^l&hko samo vesela, da se je vse srečno končalo. Kaj pa če se ne bi? Kdo bi bil idrtv?
Upam, da se podobni primeri ne bodo ponovili in da bo odnos do nosečnic humanejši, predvsem pa bolj odgovoren.
AMALIJA TOMANIČ Grič 9, Črnomelj
DOLENJSKI LIST
žt. 39 (1226) - 27. septembra 1973
DOLENJSKI LIST
zdgg	se izkaže sindikat
otroki. Zato bi tudi v naši občini morali čimprej ukrepati**
Delovni ljudje Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja so čvrsto na strani slovenskega sindikata in njegove pobude, da bi družinam z več otroki in majhnim zaslužkom pomagali pri nabavi ozimnice. V nekaterih občinah, kjer je bolj kot hrana problem denar za nakup šolskih potrebščin, predlagajo druge ukrepe.
Med ljudmi pa je zaslediti enotno misel: sindikat naj v tem trenutku kakorkoli pomaga svojim članom z najiiižjim standardom, kajti v številnih družinah ne morejo dohajati draginje. Seveda pa je taka akcija le izhod v sili in trenutna pomoč, ob kateri pa nikakor ne bi smela zbledeti prizadevanja za trajno rešitev za zaščito standarda in preskrbo z glavnimi /jvili.
Svoje mnenje so povedali občani, prav tako pa sindikalni funkcionarji našega območja, ki so hkrati že nakazali, v katero smer bo zdajšnja akcija krenila v posameznih občinah.
„KO BI LE DOČAKALI!"
ERIKA KOLMAN, delavka pri Slovenija vinu v Brežicah:
„Najmanj tisoč dinarjev bi potrebovala za krompir, zelje in drugo ozimnico. Vse plače pa nikakor ne morem izdati za ozimnico. Zaslužim do 1100 din na mesec, in čeravno je zaposlen tudi mož, je to za tričlansko družino zelo malo. Stanujem v mestu in moram prav vse kupiti. Za pobudo sindikata do danes nisem vedela. Zelo bom vesela, če se bodo te napovedi uresničile tudi v naSi občim.
POZDRAVLJAM
POBUDO
N
ANTON ŽITNIK, strojnik pri podjetju NOVOGRAD v Novem mestu; „Za delavca s 120 starimi tisočaki na mesec, ki ima še veččlansko družino, je težko v jesenskih mesecih dati- vsoto, ki je potrebna za nabavo ozimnice. Cene potrebnih živil so tako visoke, da bi si brez pridelka na domačem kosu zemlje ozimnice ne mogel kupiti. Še posebno drago je sadje, čeprav je za zdravo prehrano pozimi zelo važno. Mislim, da je res zadnji čas, da se delavcu v današnji situaciji, ko se vse draži, plače pa ostajajo enake, pomaga.**
SEM ZA REŠITVE
FRANCI VOLCANSEK, predsednik občinskera sindikalnega sveta v Brežicah: „Akcija za ozimnico v kmetijskih občinah, kot je naša, ni potrebna, saj je večina zaposlenih polproletar-cev. Pač pa bi bilo treba uvesti izplačevanje osebnih dohodkov na knjižico, tako kot že dela Agraria. Potem bi banka iz teh sredstev lahko dajala posojila. V naši občini bo nakup kurjave iroblematičen od ozimnice.
jolj p___________
Izrecno velik in neodložljiv strošek predstavljajo v številnejših družinah tudi šolske potrebščine ter obleka in obutev za otroke. Osebno sem proti občasnim akcijam. Zavzemam se za to, da bi delavec prejemal take osebne dohodke, da ne bi potreboval nobene jesenske pomoči. Seveda
Ese bomo s predsedniki sindi-In^ organizacij dogovorili, da bodo pomagali, kjer so ljudje ta čas v težav
„Ml BOMO DRUGAČE"
RADE VRLINiC, predsednik občinskega sindikalnega sveta Črnomelj: „Naše predsedstvo je 4. septembra obravnavalo akcijo ozimnica. Ker izhaja pri nas 90 odstotkov zaposlenih iz kmečkih družin, smo bili mnenja, da organiziranje ozimnice ne pride v poštev. Pač pa smo priporočili sindikatu v BELTU, kjer imajo nekaj čistih proletarcev, naj sami priskrbijo ozimnico. Občinska sindikalna organizacija pa bo
E reko osnovnih organizacij sindi-ata organizirala enkratno denarno pomoč za družine z več šoloobveznimi otroki. Ugotavljamo namreč, da pri nas hrana ni problem, pač pa stroški za šolske potrdjščine in otrokovo obleko.**
AKCIJA JE PRIMERNA
IVANKA MEDVED, uslužbenka podjetja VIATOR, Črnomelj:
— Sem za to, da bi tudi naš sindikat podprl številne družine v finančnih težavah, če take imamo. V splošnem bi se moral smdikat bolj zavzeti za delavca in razne humane akcije zapisati v svoj program. Sindikalni denar ne bi smel iti samo za izlet. V našem podjetju se solidarnostnih akcij sicer lotevamo, vendar ni nikjer zapisano, da jih sindikat mora izvajati Mislim na upokojence, na bolne člane kolektiva in podobno.
TUDI MORALNA OPORA
- Po moje je pobuda sindikata za ozimnico tudi moralna podpora delavcu. Zdaj bo ta videl, da se organizacija res zavzema zanj in bo do nje tudi spremenil odnos. Da m je akcija potrebna, ni dvoma. Cene rastejo, plače jih ne dohajajo, torej v družinskem proračunu manjka. V mestih še za hrano nimajo dovolj, medtem ko pri nas najbrž takih problemov ni So pa drugi: naši ljudje nimajo denaija, da bi opravili otroke za šolo.
STISKA VSAKO JESEN
IVAN ZORKO, krojač pri obrtnem servisu v Krškem:
„V našem kolektivu, kjer so dohodki že leta in leta precej skromni, vsi pozdravljamo prizadevanja sindikata za pomoč delavcem z majhnimi prejemki. Jesen je čas največjih izdatkov. Saj ni samo ozimnica. Tam, kjer so pri hiši šolarji, komaj zmorejo stroške za šolske potrebščine, za obleko in obutev. Veliko tega se po dopustih nabere skupaj, preveč za plitve žepe. Prav zaradi tega bo kakršnakoli oblika pomoči v tem času dobrodošla tudi v naši občini.**
r
LABODOV ZGLED
EDO KOMOCAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Krškem: „Se vedno imamo delavce z majhnimi osebnimi dohodki. Hudo je posebno tam, kjer je družina številna in je zaposlen samo eden. Prav gotovo je v času, ko življenjski stroški nepričakovano naraščajo, akcija sindikata upravičena, saj sodi skrb za delovnega človeka med njegove poglavitne naloge. Vključili se bomo vanjo. Pri Labodu smo se odločili, da bomo iz sklada skupne porabe izplačali po 600 din vsem zaposlenim z osebnimi dohodki do
1.500 din in po 420 din tistim članom kolektiva, ki prejemajo od
1.500 do 2.500 din osebnega dohodka.**
J
/0.
V KRATKEM UKREPI
TONE Šercer, predsednik občinskega sindik^ega sveta Kočevje:
- Verjetno bomo v letošnjo akcijo „ozimnica** vključili tudi trgovino, če bo nudila ob skupnem sodelovanju ugodne pogoje za nabavo ozimnice. Ce v tem prizadevanju ne bomo uspeli, bomo poiskali bolj neposredno rešitev. V teh dneh se bomo sestali tudi s predsedniki sindikalnih organizacij in se z njimi pogovorili o organiziranju oskrbe z ozimnico, saj je ta akcija potrebna. Res je slabo spričevalo za posrednika, če se kmetijski pridelki podraže od proizvajdca za dvakrat ali še več.
SINDIKAT BI MORAL
JOŽEFA SLAPSAK, dela v skladišču podjetja TRIKON, Kočevje: - Jabolka pridelam doma, lOC kg krompirja pa sem kupila pri sosedu. Zaslužim od 1.080 do 1.200 din n? mesec in s tem živim še moža, ki je bolan, in prispevam 300 din za otroka v zavodu. Meso jemo enkrat na teden. Sindikat bi moral skrbeti za to, da bi boljše delali in več zaslužili in tudi, da bi bile otroške doklade večje.
.POZDRAVLJAM
AKCIJO"
RUDI ADLESiC, skladiščnik pri ŽTP enoti Črnomelj:
„VRT JE ZLATA VREDEN"
NUSKA LEVICAR, prodajalka iz Krškega:
„Sadja in zelenjave imamo na srečo precej doma, ne samo za sproti, ampak tudi za vlaganje. To nam prihrani precej izrednih stroškov. V hudih skrbeh pa so družine, ki morajo vse kupiti z eno plačo. Vsako leto je težko, letos pa še posebej. Plače ne dohitevajo cen in življenjska raven hitro pada. V jesenski stiski bi bUa vsekakor pomoč sindikata, čeravno le enkratna, zelo dobrodošla zlasti družinam s številnimi
\
morajo vse kupiti Na srečo smo mi na deželi in nas njive le rešujejo. Pozdravljam akcijo sindikata, vsi jo bomo znali ceniti Pri nas smo lani preko sindikata dobili jabolka po ugodni ceni, pa je bilo slišati precej pohval.**
SKRB ZA DELAVCA
JOŽE MUHiC, telefonist v novomeški tovarni Krka: „Z ozimnico je vedno križ, letos bo pa še huje, ker so cene poskočile. Ne vem, kako bo sindikatom u^ela akcija, če se je bodo res lotili. Včasih pride preko sindikata še draže, kot če sam poiščeš pri kmetu potrebne stvari. Ni pa lahko delavcu vzeti od majhne
Elače, ki jo- hujšajo še oc^Iačila reditov, potrebno vsoto. Računam, da bo šlo najmanj sto starih tisočakov za nabavo najpotrebnejših živil, krompirja, zelja in sadja. “
^ POMAGATI DELAVCU ^
JOŽE MOZETIČ, tajnik občinskega sindikalnega sveta Metlika: „V kratkem bo sestanek s predsedniki vseh sindikalnih organizacij, kjer se bomo pogovorili o akciji. Zavzeli se bomo, da bo sindikat na tak ali drugačen način pomagal delavskim družinam z več otroki, ki so v denarnih težavah. Ne mislim pa samo na ozimnico, ki na našem območju ni tako hudo problematična, temveč tudi na nabavo kurjave in šolskih potrebščin. Del sredstev bo morda prispeval občinski sindikat, pretežno pa naj bi akcijo podprle osnovne sindikalne organizacije ali pa podjetja, če bo prišlo do najemanja posojil.**
MORDA TUDI KURJAVO
MARIJA PETERLE, delavka iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov ROG:
„Pri nas je sindikat že lansko leto organiziral prodajo jabolk po nižjih cenah, kot so bile na trgu. Tega smo bili vsi veseli, in če se bo pobuda slovenskih sindikatov res uresničila, nam bo to vsem v veliko pomoč. Danes so cene tako visoke, da si s svojo plačo ne bi mogla kupiti celotne ozimnice, ko ne bi imela doma vrta, kjer pridelam nekaj potrebnih stvari. Dobro bi bilo, ko bi se dala urediti tudi nabava kurjave. Sindikat bi lahko z nakupi večjih količin dobil drva ceneje.*
KATICA LADIKA, čistilka v BETI, Metlika: „Imam okrog 1.200 din mesečnega dohodka in 6 otrok ter malo njive. Take družine, kot je naša, ne morejo spraviti skupaj dovolj denarja niti za hrano, če
KREDITI ZA OZIMNICO?
ADOLF SUSTAR, predsednik občinske zveze sindikatov v Novem mestu:
„Na sestanku predsednikov občinskih zvez sindikatov v Ljubljani smo med drugim razr pravljali tudi o ozimnici Pri nas se akcije sicer še nismo lotili v taki meri, kot je bila zastavljena, vendar jo upamo vseeno izpeljati, čeprav so določene težave. Predvsem gre za A^rašanje, kako bo mogoče urediti z bankami sistem kreditiranja. Ljudje z majhnimi o^bnimi dohodki so kreditno nesposobni, banke in trgovina pa se bodo verjetno držale predpisov. Morda se bo stvar d^a urediti s posebnimi garancijami. S predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij smo se že dogovorili o poteku akcije, kaj več pa bo znano šele kasneje. Verjetno bo treba angažirati sredstva iz sklada skupne uporabe.**
SAMO O IZLETU
EDVARD PAHULJE, vzdrževalec strojev ITPP, Ribnica:
— O izletu smo v podjetju že razpravljali, o ozimnici pa ne, čeprav bi bilo bolj nujno. Pač pa smo se pogovarjali o nakupu premoga. Pobuda sindikata je v redu, čeprav ne vem, kako bo lahko tisti s 1.200 ali 1.300 din, ki mora spraviti še otroke v šolo, sploh lahko kupil krompir, da o jabolkih niti ne govori-mo. Že samci težko živimo s tak'^i^ plačo, kaj šele družine z več otroki! Cene hitro naraščajo, plače pa šele dolgo za cenami
LETOS KOT VEDNO
KAREL ORAŽEM, tajnik občinskega sindikalnega sveta Ribnica:
- V naši občini se je sindikat vsako leto ukvarjal z ozimnico in se bo tudi letos. Krompirja sicer pridelamo dovolj v domači občini in tudi vsak zaposleni je na pol kmet ali pa je lanet njegov zakonec, v najslabšem primeru pa ima bližnjega sorodnika kmeta. Zelo redki so priseljenci, ki nimajo zemlje in sorodstva, vendar lahko dobe krompir v okolici. Akcijo oskrbe s sadjem pa bomo skušali speljati tako, da bodo večja podjetja pripeljala sadje tudi za manjša. Sindikat pa bo letos prvič priporočil, naj to akcijo izvedejo tudi tam, kjer jih   —
r~
SINDIKAT NAJ POMAGA
pn
POLDE LEVSTIK, kurir občinski skupščini Ribnica;
—	Plače imam 1.300 din in z njo živimo štirje. Jabolka bi rad, krompir pa sam pridelam. Prav bi bilo, da bi. sindikat priskrbel jabolka in premog. Naš sindikat doslej te^ ni delal. Kupoval sem v trgovini ali pridelal vse doma. Imam tudi dve jablani. V trgovini je vse drago.
r------------------------------^
ŠE KRPO ZEMLJE
SLAVKO VILČNIK, predsednik občinskega sindik^ega sveta Sevnica: „Za našo občino je značilno, da ima večina delavcev nekaj zemlje, kjer pridelajo najnujnejše tudi za zimo. Tisti, ki zemlje nimajo, so v glavnem že našli način, kako priti do ozimnice brez posrednikov. Občinski sindikalni svet in sindikalne organizacije po kolektivih bodo po potrebi iskali stike s proizvajalci stvari za ozimnico. Čeprav imajo sindikalne organizacije po kolektivih na skrbi tudi pomoč članom za ozimnico, do^ej še nismo zabeležili primera, da bi kdo spraševal po kakršnemkoli proizvodu.**
„VSAJ NEKAJ ZA PREMOG!"
MARIJA KRANJC, konfekcija LISCA, obrat Krmelj: „Sem mati samohranilka z dvema otrokoma. Stara sta 7 let, torej se je že začelo: enkrat za zvezke, d^gič za Cicibana itd. Kupiti je treba vse, od peteršilja dalje, na voljo pa je le ena plača. Za varstvo otrok je treba odšteti 200 dinaijev, 400 sploh ne bom zmoe
O pomoči govorite? Ko bi dobili vsaj nekaj za nabavo premoga!**
OBRENOVČANI BODO POMAGALI
JOŽE KLEMENČIČ, organizacijski sekretar pri občinskem sindikalnem svetu Trebnje: „Akcija ozimnica je že pozna. Zadolžili smo sindikalne organizacije, minulo sredo je bil razgovor o poteku republiške akcije v Ljubljani, občinski sindikalni svet bo sprejel ustrezne ukrepe na seji že nasJednji dan. V glav-
/
nem s preskrbo pri nas ni težav: krompirja je dovolj, pri nabavi sadja nam lahko pomaga pobratena občina Obrenovec. V večini kolektivov imajo sindikalne organizacije uspešno organizirano pomoč, v naši občini bo TRIMO namenil za ozimnico na vsakega delavca 500 dinarjev, prav bi bilo, da podjetje za ta denar ne bi bilo obremenjeno z dajatvami.**
KAKO NADZIRATI TRGOVINO?
ANTON SKUSEK, obratovodja opekarne GOP Mirna v Prelesju; „Imamo tri delavce, ki zaslužijo na mesec le 550 dinarjev. Doslej podjetje ni zmoglo niti regresa za dopust. Pobudo sindikatov poznam. Če bodo milijon dinaijev za ozimnico dali v roke trgovcem, bo to kaj malo hasnilo. Kdo jih bo nadziral? Akcijo naj bi vodil sindikat, saj gre za življenjske razmere delavcev! “
POSOJILO ZA PREMOG
ANI GOLOB, DANA, Mirna; „Pri sindikatu imamo denar za pomoč, ki je stalno v obtoku; gre za 55.000 do 60.000 dinarjev. V javnem večina delavcev pridela vse najnujnejše za ozimnico doma. Sindikalna organizacija že vsa leta skrbi tudi za nabavo premoga za člane kolektiva s pomočjo ljubljanskega KURIVA. Kupnino za navadni premog poračunamo od ene mesečne plače, dražjega pa plačujejo na dva obroka. Sindikat pomaga v nujnih primerih z začasnim posojilom, ki pa ne more biti daljše od šest mesecev. Ravno tako pomagamo tudi pri nabavi sad-
ja.“
ENO PLAČO ZA OZIMNICO
REZKA TIHOLE, uslužbenka, Sevnica; „V letih 1957-1958 sem dobUa za ozimnico šest tisočakov, ravno toliko sem takrat tudi zaslužila. Ni treba posebej poudarjati, kako je bil ta denar dobrodošel. Zaradi že skoraj vsakodnevnih podražitev bi kazalo to že kar pozabljeno navado obuditi.**
V Cestnem
(Nadaljevanje s 1. str.)
vo o poslovanju v Cestnem podjetju, bi l^alo navesti predvsem tele ugotovitve in stališča s sestanka osnovne organizacije: poslovni rezultati niso dobri, zaostajanje za načrti je očitno, organizacija dela ni izpeljana tako, kot bi bilo nujno v taki delovni organizaciji, mehanizacija ni v celoti izrabljena, prav tako ne kadri, odnosi s cestno skupnostjo niso urejeni, nakrhani so tudi odnosi z nekaterimi občinami, na območju katerih deluje Cestno podjetje.
Osnovna organizacij ZK se je odkrito zavzela, da bi pomanjkljivostim in neredu naredili konec. Delovni in denarni načrt je potrebno po njenem mnenju brezpogojno doseči. Komunisti so s sestanka naslovili vrsto zadolžitev na vodilne delavce, strokovne službe in kajpak na svoje člane. Delovno disciplino oziroma odgovornost je treba nujno zaostrili. Samoupravni or^ni naj presodijo, ali bosta vodilni in strokovni kader vsem tem nalogam kos.
Z izvajanjem ustavnih dopolnil so v podjetju že precej daleč. Kot je bilo slišati, je tudi samoupravni sporazum že pripravljen. Poudarili so, da ga je nujno čimprej podpisati in razmejiti pristojnosti, odgovornost in odnose. Začutili pa so, ^ kadrovsko še niso dovolj trdni, zato so sklenili, da se bodo za novo organi-ziiranost v TOZD v prvi vrsti kadrovsko pripravili.
Glede medsebojnih odnosov (n.pr. med direktorjem in varnostnim inženirjem, ki je hkrati predsednik sindikalne organizacije) so poudarili, da pravna logika ne more biti neovrgljiva podlaga za „prav**, ki se skuša postaviti po robu delovanju partijski organizaciji Komunisti so meniU, da zakonski členi ne morejo biti izključna protiutež, kadar gre za obravnavanje človeka in njegovega političnega delovanja. Še zlasti nesprejemljivo za ZK pa je, da njeni sklepi naletijo pri vodilnih na ^uha ušesa. Ob primeru „direktor -varnostni inženir** se je to zgodilo.
Dejavnost osnovne organizacije ZK v Cestnem podjetju so včeraj obravnavali na seji občinskega komiteja-
I.Z.
%
S slavjaXrV. SNOUB — železničarske na Karlovcih pri Hmeljniku,ki je bila pred 3(Heti ustanovljena v Bršlinu pri Novem mestu. (Foto; S. DOKL)
Slavje v Karlovcih
Praznovala je XIV. SNOUB - železničarska
v Karlovcih pri Hmeljniku je bila
v	nedeljo dopoldne na mestu, kjer so pred 31-leti ustanovili železniški komite KPS za Dolenjsko, proslava, združena s praznovanjem 30-oblet-nice ustanovitve XIV. SNOUB - železničarske. Brigado so ustanovili v Bršlinu pri Novem mestu, sestavljah pa so je borci in borke iz novomeške občine.
O borbeni poti brigade je govoril namestnik komandanta te brigade Jože Šetina, ki je povedal, da je brigado sestavljalo več kot 700 partizanov, ki so se že pred vojno kalili v revolucionarje. V imenu partizanov te brigade je predlagal, naj novomeška občinska skupščina podeli brigadi domicil. _
Udeležence proslave ie pozdravil
tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar in obljubil, da bodo odborniki z veseljem sprejeli prošnjo borcev XIV. SNOUB. V imenu mladine novome-šk^a železni^ega vozlišča je govoril predsednik mladinskega aktiva Bogo Mazovec.
V	kulturnem delu programa je nastopil moški pevski zbor „Dušan Jereb**. Na koncu slavja pa so prisotni izrazili ogorčenje nad dvigovanjem revanšistov v Avstriji in z^-tevali ostre obsodbe vseh, ki kalijo prijateljske odnose med sosednjima deželama. Na slavju sta bila tudi narodna heroja Franc Krese-Čoban, ki je bil tudi prvi komandant železničarske birgade, in Jože Borštnar.
S. DOKL
Upornost in svoboda
Mladi vojaki opravili svečano obljubo - Polk Matija Gubca proslavil 400-letnico uporov
Sobotni dopoldan 22. septembra ie bil v novomeški vojašnici Milana ajcna še posebno slovesen. Mladi vojaki so opravili svečano obljubo, obenem pa je cel polk, ki nosi ime velikega voditelja slovensko-hrvaške-ga kmečkega upora. Matija Gubca, raznoval 400-letnico upora in 0-letnico ustanovitve Brigade Matija Gubca.
Komandant vojašnice polkovnik Joso Božič je v pozdravnem govoru mladi vojski poudaril pomen obletnice, ki jo praznujejo, saj se od kmečkih uporov in narodnoosvo-
Gradivo pripravila Ria Bačer s pomočjo novinarjev: Jožice Teppey, Milana Marklja, Jožeta Primca in Alfreda Železnika.
KOMU v KORIST -KOMU NAVKLJUB?
Na varčevanje z elektriko nas zadnje dneve nenehno spominjajo številni pozivi v časopisju, radiu in televiziji. Varčevanje velja tudi za cestno razsvetljavo, ki je v Novem mestu, kot kažejo zadnji večeri oz. noči, dovoljena menda do polovice. Kljub temu pa ne razumemo, čemu so gorele cestne svetilke vzdolž Ceste herojev 22. in 24. septembra še po 6,30 zjutraj, ko je bilo že dovoj svetlo in je bila razsvetljava ulic že prava potrata.
Komu v korist ali bolje: komu navkljub?	M.	K.
Novo mesto
Nov veter
Vsi lepi načrti za rešitev mo-kronoške ISKRE so se doslej usta^jali pri denaiju. Tega naj bi bilo zdaj konec. Minuli petek so to delavcem zagotovili, ti pa so se z glasovanjem odločili, da bodo ostali v sklopu sedanje organizacije, kjer je združenih že 3.000 delavcev, ki skupno ustvarijo nad 400 mflijonov družbenega proizvoda.
Vse do petkovega sestanka je bilo namreč negotovo, odkod dobiti denar za udeležbo pri 10-milijonskem posojilu, ki bi ga dala ^lad republiških rezerv in Ljubljanska banka za modernizacijo mokronoške ISKRE. Sklenjeno je tudi, da morajo strokovne službe v Pržanu takoj dopolniti investicijski elaborat in ga predložiti banki. Za začetek naj bi v Mokronogu začela delati tudi druga izmen^ ta pa bi omogočila zaposlitev dodatnim 30 ljudem. V Mokronogu bodo, kot predvidevajo načrti. Še naprej delali elektrolite, po katerih je dovolj veliko povpraševanje.
A. Z.
bodilne borbe naprej kaže ljubezen jugoslovanskih narodov do svobode, njihova bratska povezanost in odločnost v borbi za obstoj. Jugoslovanska ljudska armada ohranja in goji tradicijop upornosti in svobode naših narodov in bo temu ostala zvesta. Ime legendarnega voditelja, ki ga je med vojno nosUo tudi 18 borbenih enot, pa mora biti polku v čast in spodbudo.
Potem je zbrane vojake in predstavnike družbeno-političnih in kulturnih organizacij pozdravil predsednik ZMS Marjan Pavlin. Za njim sta govorila tudi Miran Subič v imenu borcev IV. slovenske brigade Matija Gubca in predstavnik ZB občine Donja Stubica, kjer bo letošnja osrednja proslava 400-letnice l^ečkih uporov.
Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor tovarne Krka, moški pevski zbor „Duš^ Jereb**, vojaki in vojaška godba iz Ljubljane.
NOVO MESTO - Občinska skupščina bo danes med drugim razpravljala o odloku, s katerim nameravajo v novomeški občini prepovedati točenje alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. Spregovorili bodo o novih usta-
vi	in družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike.
'KRSKO - Odborniki bodo na današnji seji razpravljali o programu modernizacije republiških cest in cestnih objektov v krški občini za obdobje 1976 - 1980.
BREZICE - V torek popoldne je podpredsednik skupščine SRS Jože Brilej tolmačil novo ustavno ureditev. Omejil se je predvsem jia poglavja o vlogi krajevnih skupnosti.
BREŽICE - V ponedeljek se je sestal razširjeni politični aktiv občine, na katerem so se dogovorili, katere delovne organizacije bodo pri nadaljnjih redukcijah imele prednost pri porabi električne energije.
Po podpisu svečane obljube šele pravi vojak
PROSTO DELOVNO MESTO!
TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR«
ŠKOFJA LOKA
razglaša prosto delovno mesto POSLOVODJE
za prodajalno v Novem mestu.
Prijave pošljite na naslov Tovarna klobukov „Šešir , Škofja Loka, do 10. oktobra 1973.
Cilji boja
Ob tednu boja proti tuberkulozi
(Nadaljevanje s 1. str.)
vseh registriranih bolnikih. 31. decembra 1972 je bilo v Sloveniji registriranih 3976 tuberkuloznih bolnikov (to je dva na 1000 prebivalcev). Med njimi pa so bili 804 taki, ki so bili BK pozitivni, torej taki, ki okužujejo svojo okolico in so razšir-jevalci okužbe.
Kako pa je pri nas na Dolenjskem? Lansko leto smo imeli na območju 2^avstvenega doma Novo mesto (117 000 prebivalcev: občine Trebnje, Krško, Črnomelj, Metlika in Novo mesto) 94 na novo odkritih tuberkuloznih bolnikov; 31. decembra 1972 pa je bilo registriranih 459 bolnikov, največ v starosti nad 60 let. Od teh je bilo 69 BK pozitivnih.
Ti podatki nam kažejo, da je tuberkuloza pri nas še vedno pereč zdravstveni, socialni in ekonomski problem.
V	boju proti tuberkulozi kot tipično socialni bolezni je nujno, da se zavzamemo ne samo za medicinsko zdravljenje bolnika, temveč za kompleksno zdravljenje človeka kot biopsfliosocialnega bitja v celoti, skladno s sodobnim pojmovanjem zdravja.
ce tako pojmujemo zdravje, potem moramo tako gledati tudi na zdravljeflje bolezni Prvi važen faktor je zdravstvena služba, ki mora biti dobro organizirana in mora imeti toliko možnosti, da laJiko ozdravi vsakega obolelega čimprej in tako odbrani žarišče nadaljnjih obolenj, da veča odpornost organizma s cepljenjem proti tuberkulozi, da z zdravljenjem preprečuje obolenja pri že okuženih ljudeh, da z zgodnjim odkrivanjem sanira epidemiološka žarišča, in kar je najTx)lj važno, da z zdravstveno vzgojo oblikuje zavest in pozitivno st^če posameznika in družbe v celoti do tuberkuloze. Dru^ važen faktor v tem boju je subjektivne narave, to je pripravljenost bolnika in njegove okolice sodelovati pri zdravljenju in prilagajanju novim razmeram. Sem bi uvrstili tudi pripravljenost prebivalstva za sodelovanje pri zgodnjem odkrivanju obolenj; to velja predvsem za cepljenja in fluorografske akcije. Obenem s tuberkulozo odkrivamo s fluorogra-fijo tudi rakasta in druga kronična obolenja na pljučih, katerih registriramo iz leta v leto več.
Tretji faktor pa je v rokah družbe, ki mora imeti pozitiven odnos do vprašanj tuberkuloze. Naša so-cialnozdravstvena zakonodaja omogoča vsakemu bolniku potrebno sodobno zdravljenje.
To bi bilo samo na kratko povedano, kaj je naloga nas vseh, če hočemo zmanjšati tuberkulozna obolenja vsaj do tiste mere, da bo ta bolezen nehala biti družbeni problem. Idealno seveda pa bi bilo to bolezen izkoreniniti
Naša zdravstvena služba, posebej pa dispanzeiji za pljučne bolezni in tuberkulozo, imajo, kot že omenjeno, veUke naloge, vendar jim zaradi številčno nezadostnega kadra niso kos. Veliko in nepogrešljivo pomoč pri delu jim nudi organizacija Rdečega križa. Poleg patronažne službe pomaga ustvarjati takšne pogoje, ki vplivajo na čim hitrejše z^avljenje. Rdeči križ pom^ odstraniti vse tiste škodljive vplive, ki so omogočili bolezni, da se je razvila. Pa ne samo to. Rdeči križ skrbi tudi za prosvetljenost ožje in širše okolice bolnika.
Vseh problemov pa ne morejo reševati še tako dobre zdravstvene ustanove niti ob pomoči RK, če ne bo sodelovala z njimi vsa naša skupnost. Tuberkuloza je socialna bolezen, zato se mora boriti proti njej vsa družba.
Glavni cilj naše^ boja je najti bolnika, ga zdraviti in ozdraviti in tako omejevati širjenje infekcije z bacili tuberkuloze predvsem med otroki in mladino. Nič manj važno pa ni omogočiti ljudem višji fivljenj-ski standard, omogočiti hijenski način življenja, posredovati ljudem načela sodobne prehrane, poučevati jih, kako naj pravilno izrabijo delovni odmor, navajati jih h gibanju na svežem zraku in h gojitvi športa, poučevati zlasti mlade ljudi o škod-yivosti kajenja, predvsem pa na našem področju z vsemi sredstvi in načini preprečevati alkoholizem.
Tako nas čaka še veliko vztrajnega dela na poti do cilja, da iztrebimo tuberkulozo kot ljudsko bolezen. Od nas vseh je odvisno, kako na^o se bomo temu cilju bližali in kdaj ga bomo dosegli!
Dr. VELENA ZAKRAJŠEK -
-	SEVER
GASILSKA AKCIJA
Za teden požarne varnosti je gasilsko društvo Novo mesto or-'ganiziralo v sodelovanju z Ljudsko milico akcijo, s katero so želeli preveriti discipliniranost voznikov. Dva gasilska avtomobila sta ob najgostejšem prometu nekaj po drugi uri popoldne s prižganima sirenama vozila po ulicah Novega mesta. V akciji so sodelovali tudi naši novinarji, ki bodo o njej obširneje poročali prihodnjič.	~
St. 39 (1226) - 27. septembra 1973
DOLENJSKI UST
tura
in
bra-
anje
Dolenjska bo obdržala »možgane«
Sodelovanje gospodarskih organizacij z novomešico gimnazijo
v RIBNICI:
VINKO PREŽEU
Šestindvajset del obsega razstavi^ s katero se v Petkovi galeriji v Ribnici predstavlja slikar Vinko Preželj iz Ljubljane. Naslovi del povedo, da je s čopičem in paleto prehodil že dobršen del slovenske zemlje od Krke do Tri^va, od notranjosti do DubrovnUca na drugi strani Po razstavi v Cateških Toplicah se Preželj tokrat že drugič predstavlja ljubiteljem likovne umetnosti na našem območju. Ribniška razstava je pod pokroviteljstvom podjetja Inles, odprta pa bo do 30. septembra.
V sredo, 12. septembra, so se v novomeški gimnaziji zbrali predstavniki tovarne usmemiških naprav Iskra iz Novega mesta, predstavniki občinske skupščine Novo mesto in gimnazije ter slovesno izročili namenu novo aparaturo za ozvočenje učnih prostorov, ki jo je z veliko razumevanja podarila Iskra.
smeri, ki jih tovarna potrebuje.
V še večjem obsegu pa se gimnazija pripravlja na sodelovanje s tovarno Krka. V petek, 7, septembra.
Lansko leto je gimnazija prešla v celoti na sistem kabinetn^a pouka, ki zaradi seljenja dijakov iz kabineta v kabinet zahteva učinkovit sistem obveščanja. Zato je vodstvo gimnazije zaprosilo za pomoč novomeSko 1^0, ki je kljub težavam materialne narave, s katerimi se bori, pokazala veliko razumevanja in gimnaziji poklonila aparaturo v vre&osti 40 000 N din. V pogovorih o nadaljnjem sodelovanju so predstavniki Islae izrazili željo po sodelovanju v taki obliki, ki bo najbolj ustrezala potrebam in možnostim tovarne. Dijaki naj bi se seznanjali s proizvodnjo v tovarni med obvezno počitniško prakso, po potrebi pa bi strokovnjaiu iz Islae pripravili tudi predavanja. Tako bi se dijaki že v času šolanja lahko odločali in pripravljali za študij takih
61 učencev petega razreda in 8 učiteljev osnovne šole Kočevje se je od 28. avgusta do 7. septembra udeležflo šole v naravi v Savudriji. Starši 27 otrok so v celoti frfačali oskrbovalnino 400 din, 7 otrok se je šole v naravi udeležilo brazfrfačno, ostali pa so prispevali le del oskrbovalnine. Letos je bilo iz Kočevja le 28 učencev, drugi so bili iz podružničnih šol. B^ogi med njimi so bili prvič na moiju. Poleg rednega pouka so imeli v^ dan plavanje in ob zaključku je kar 93 od.stotkov otrok splavalo. Dosegli so normo, ker so preplavali 12 metrov. Tudi tokrat gre zahvala vsem domačim delovnim organizacijam, ki so z denarnimi prispevki omogočile oziroma pomagale organizirati šolo v naravi. Na fotografiji: učenci pri likovnem po-ul^ ob moiju. (Foto: F. Brus)
POGLED NA PLATNO
Boter potrdil
umetniško resnico filma Sacco in Vanzetti
Pred kratkim smo si v kinu Krka lahko o^edali dva dobra fllma, ki po svoji tematiki sovpadata na zanimiv načir V mislih imam ame-riSci fllm Boter in italijanski Sacco in Vanzetti Oba filma se lotevata zelo perečega vprašanja nasilja, ki je danes gotovo ena od značilnosti sveta in zaradi tega odmeva tudi v umetnosti.
Boter je ameriški film in kot tak ne posega v politični značaj nasilja, čeprav mu zna na^ti pravo težo in veyavnost v današnjem svetu. Posebno zgovoren je konec filma, kjer se razvoj junakove osebnosti dokončno oblikuje in potrdi s simboličnim cerkvenim obredom in istočasnimi dejanji nasilja. Poanta vpetosti nasilja v določen sistem je zabrisana in nejasna, ker je film pač ameriški. Iz istega vzroka je morda dogajanje
filma pomakn^no v bližnjo preteklost, ker tako zakrije veljavnost svoje resnice za sedanjo ameriško družbo.
Bolj odločen je italijanski film, narejen po resničnih zgodovinskih dogodkih. Nobenem dvoma ni več: na^je, ki ga ameriška družba preko sodnega aparata izvrši nad dvema nedolžnima delavcema, je sestavni del sistema, saj je v scenariju jasno napisano, da je tudi pravica samo pravica sistema. Poanta filma je jasna in odločna: ameriška druS>a temelji na sistemu nasilja. Film je izredno aktualen ob sedanjih dogodkih v Čilu, žal pa si je izredno malo gledalcev ogledalo umetniško podobo Amerike, ki ni samo dežela blaginje.
M. MARKELJ
KRSKO:	spet POTUJOCI
KINO - Tudi to Jesen in zimo odročnejši kraji v krški občini ne bodo brez filmskih predstav. Potujoči kino, ki ga organizira delavska univerza, bo vrtel filme v Velikem Podlogu in na Raki.
NOVO MESTO: NI DENARJA -V novomeški občini bitejo plat zvona: za osebne dohodke učiteljev manjka nad 2,2 milijona dinarjev. Mimo je že več burnih sej in sestankov, na katerih so iskali rešitve. Kaže, da bi ob „čistki vseh predlo-gov“ Se kako n^rali 1 milijon, kje dobiti več kot polovico manjkajoče vsote, pa je vprašanje.
KRSKO: VSI NE MOREJO K POUKU - K pouku klavirja, violine in harmonike v Krškem hodi okoli 120 učencev. Zanimanje je. precej
večje, vendar glasbena šola nima mti dovolj prostorov niti dovolj kadrov, da bi lahko mrejela več otrok.
NOVO MESTO: ABONMA - Zavod za kulturno dejavnost je že razpisal abonma za gledališko sezono 1973/74. Na sporedu je večje število deL Tudi tokrat bo abonmajske predstave izpopolnjevalo Mestno gledališče Ljubljansko.
BREŽICE:	LITERARNI	VE-
ČER? - Skupina dolenjskih besednih ustvarjalcev bo tudi to jesen gostovala po dolenjskih središč. Pesniki in prozaisti bodo bržčas nastopili na dveh literarnih večerih, ki si lK>sta eden za drugim sledila v počastitev občinskih praznikov. Najprej naj bi svoja dela brali v Novem mestu, nekaj dni nato pa v Brežicah, kjer se dolenjska literarna skupina do zdaj še ni pred stavila.
je na pobudo generalnega direktorja Krke Borisa Andrijaniča učiteljski zbor gimnazije obiskal tovarno, si ogledal njene obrate in se pogovarjal s predstavniki podjetja o kadrovski politiki in sodelovanju tovarne z gimnazijo. Osnovni namen sodelovanja je v tem, da podjetje pomaga pri vzgoji talentiranih dijakov.
Dolenjsko gospodarstvo potrebuje vse več ljudi, ki bodo zmožni ustvarjalno misliti in razvijati napredek domačna kraja. Tovarna Krka v skladu z nadaljnjim programom razvoja potrebuje vse več kadra. Spoznali so, da je potrebni kader najbolje iskati v domačem območju in se usmeriti na domače sile. Za Dolenjsko je značilno, da izgublja svoj intelektualni potencial, ki zaradi različnih vzrokov odhaja drugam. Z omogočanjem pravočasnega razvoja sposobnosti domačih ljudi se bo morda odhajanje možganov zaustavilo. Gimnazija, ki pripravlja dijake za nadaljnji študij na univerzi, je taka ustanova, kjer se pobude te vrste dajo uresničiti
Predstavniki tovarne Krka in vodstvo gimnazije so že izdelali okvirni program sodelovanja, ki zajema finančno pomoč tovarne gtanaziji pri opremljanju šole za boljši in modernejši pouk, štipendiranje socialno šibkih nadaijenDi dijakov, seznanjanje dijakov z vprašmiji upravljanja, vodenja in organizacije podjetja med obvezno počitniško prakso, sodelo-
Ce bi narisali neke vrste kulturni zemljevid Slovenije in bi vanj vnesli tudi podatke o publikacijah, kjer prihaja do izraza ustvarjalnost literarnega in kritičnega značaja, potem bi območje Dolenjske predstavljalo veliko belo liso. Seveda ta lisa ne bi pomenila, da na Dolenjskem ni ustvarjalcev, ampak da nimajo svoje osrednje publikacije. Jaka pa je za razvoj in spodbudo ustvarjanja nujno potrebna. Ne samo da morajo Dolenjci sodel(^ vati v drugOi revijah, fe bolj kritično je to, da mladi, neafirmirani ustvarjalci izgube voljo do dela, ker pač težko prodro v že uveljavljeni krog sodelavcev večjih slovenskih revij.
Bela lisa
2^amiranje in odtok ustvarjalnih sU v drage centre pa nujno
irinaša bledokrvnost v domače turno življenje, neke vrste
pru
osamelost in provincialnost. In če druge^ ne, očitno je, da je na Dolenjskem vse jasnejša težnja po uvažanju kulture, po zametavanju lastnih ustvarjalcev in celo onemogočanju le-teh, ker so pač neznani in neuveljavljeni. Več ali manj so vezani na prikazovanje svoje ustvarjalnosti na časovno trenutne in prostorsko omejene priložnosti (literarne večere).
Spoznanje tega stanja je dalo pobudo za ustanovitev revije, v ^teri bi objavljali predvsem Dolenjci in bi bila locirana na Dolenjskem. Potreba in koristnost take revije je očitna, zato pobudniki upajo na vso možno podporo ustreznih organizacij.
MiM
vanje Krkinih strokovnjakov pri rednem in dodatnem izobraževanju dijakov ter vodenje evidence o sposobnostih in nagnjenju gimnazijcev.
Sodelovanje med gospodarstvom in šolstvom je pomembno ne samo za boljše pogoje delovanja šol, ampak tudi zaradi končnih posledic, katerih korist se bo najbolj poznala ravno v gospodarstvu.
M.MARKELJ
NOVO MESTO:
Samo želje?
Brez pomoči pionirska knjižnica tam kot zdaj
Ruža Fujs in Maijeta Dajč-man, knjižničarki v novomeški pionirski knjižnici, sta sestavili obsežen načrt dejavnosti za to šolsko leto. Ta obsega mnoge zvrsti, od izposoje knjih (izpo-sojevalnina je odpravljena) do jezikovnih tečajev.
Predvidenih je več novosti: ure pravljic, pravljične uganke, knjižne uganke (z nagradami), pogovori z n^dinsldmi pesniki in pisatelji, novinarski krožek (z glasilom), gla-d)ene ure in podobno.
Povezanost s šolami bo boljša. Učitelji bodo lahko imeli učne ure tudi v knjižnici. Z vrtci bodo boljši stiki. Otroke bodo vabili zlasti na pravljične ure. Knjižnica bi poleg tega lahko pomagala pri urejanju šolskih knjižnic.
Kajpaik so želje eno, možnosti drugo. Knjižnica bi poleg tega lahko pomagala pri urejanju šolskih knjižnic.
Kajpak so želje eno, možnosti drugo. Knjižničarld trdita, da bo pri prv3i tudi ostalo, če ne bo pomoči. Predvsem je potrebno tole: prostor za obdelavo knjig, ure pravljic in druge dejavnosti, prostor za mladinski oddelek, oprema sobe za ure pravljic in čitalmco, diaprojektor-z diafiimi, denar za knjižne na^de, gramofonske plošče, obiske literatov, nove knjige in podobno.
OB TRŠARJEV! RAZSTAVI:
Utrip novega
Luminoplastika • nova kiparska možnost
Barvasto pleksi steklo in neon sta sicer vsebinska nosilca potrošniškega, vsakdanjega sveta, toda pod obli-^ kovalno močjo umetnika zaživita v novi razsežnosti. To misel je želel podčrtati kritik Aleksander Bassin ob razstavi luminoplastik Dušana Tršarja v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici. V kritikovi odsotnosti je poskusil Lado Smrekar obiskovalcem obrniti pozornost s preprostimi besedami, ko je dejal:
„Pri Tršarju gre za plastiko, moderno po materia-
lu, izrazu in obvladanju prostora, za skulpturo v gibanju, To je skulptura novih tehnoloških razsežnosti in izkušenj, utripa naš semnji čas, naš trenutek, pa naj bo še tako prazen in negotov ter poln kričečih nasprotij.
Dušan Tršar — iz kataloga
To so svetlobni objekti našega kostanjeviškega domačina, ki se je uveljavil v sodobnem likovnem svetu in s svojimi deli na Slovenskem začel in odprl povsem novo področje. Naj zato ta razstava v okviru osemnajstih prireditev Dolenjskega kulturnega festivala prinese v kraj forme vive utrip novih spoznanj ter hkrati predstavi stvariteljsko moč mladega kiparja. “
Tršar svojih del ni podnaslovu. Preprosto jih imenuje svetlobna telesa in označi z rimskimi številkami. S tem hoče reči kritiku ali običajnemu obiskovalcu: ,J)elo je tu, zdaj gfi s svojimi čuti ali zavestjo dojemi “
Na razstavi je bil kipar tih in zamišljen. Morda je v sebi registriral polglasno izrečene opazke. Ni silil v pogovor, v pojasnjevanje. Spomnil sem se, kako je neki umetnik odvrnil rado-‘ vedneže: ,J^e glejte vendar • mene, jaz nisem na razstavi, oglejte si moja dela!"
L ZORAN
Mladini do 17. leta prepovedano?
Izdelan je predlog novega republiškega zakona o filmu
„Mladini ni dovoljen o^ed javno predv!yanih filmov, ki zanjo niso primerni. O tem, da fikn ni primeren za tnladino do dopolnjenega 13. oziroma dopolnjenega 17. leta starosti, mora prikazovalec obvestiti javnost, ko pride film na spored, in mora preskrbeti, da mladini k predvajanju takih filmov vstop ni dovoljen.**
Tako se glasi 18. člen predl6ga novega zakona o filmu, ki so ga pripravili na republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto. I^edlog so predložili izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, ki ga mora še sprejeti.
Ko b« zakon sprejet, bo Slovenija prva med jugoslovanskimi repu-blik^i, ki bo uvedla omejeno predvajanje filmov. Korak, ki je bil storjen, kaže, da se je tudi pri nas le premaknilo. Do sedaj smo bili verjetno edina država v Evropi, ki n* poznala filmov, prepovedanih za mladino. Naša mladina gotovo ne more biti tako presneto bolj razvita od ostale evropske mladine, da nanjo filmi, ki jih strokovnjaki s področja vzgoje, psihologije in krimi-nolonje nedeljeno spoznavajo za škodljive razvoju mladostnikove osebnosti, ne bi kvarno vplivali. Res, da so mnenja o tem, katera zvrst filmov je za mlade najneprimemejša, ali filmi o nasilju, sadizmu in brutalnosti ali filmi o spolnosti v raznih oblikah, različna, toda enotna so sl da so filmi s tako tematiko škodljivi nedozorelim osebam.
In ne samo to. S sprejetjem tera zakona bo gotovo prišlo tudi do novih usmeritev v uvozni politiki in pri izboru filmov, saj bodo morala uvozna podjetja oddej računati z
možnostjo, da z uvozom neprimernega filma izgube precejšnje število možnih gledalcev.
Morda bo kdo zasanjano govoril o nedemokratičnosti o utesnjevanju družbe, o nasilnih ukxepih in podobnem, toda to bo le čvekanje, saj demokracija ne pomeni nereda in prepuščanja vzgoje bodočih nosilcev naše družbe vsem mogočim vplivom.
M. MARKELJ
V počastitev SO(V-letnice Lucasa Cranacha bo generalni konzul NDR Horst Schadow odprl v soboto, 29. septembra ob 17.30 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici Študijsko razstavo. Po otvoritvi bodo Nada Vidmar ter Alenka in Igor Dekleva izvedli koncert glasbe starih mojstrov. V domu kulture bo ob 19.30 istega dne gostovalo Slovensko ljudsko ^edališče iz Celja z „Utvo** A. P. Čehova. Na posnetku: prizor iz „Utve“.
IGRA JE ZA OTROKA ZELO POMEMBNA
Zdrav, telesno in duševno normalno razvit otrok se mora igrati. Igra je v zgodnjem otroštvu glavna vsebina otrokovega ži^djenja. Obdobje zgodnjega otroštva z vso pravico lahko imenujemo obdobje igre, saj pomenijo otroku v tem času igre in igračke vse in tudi izpolnjujejo njegove želje in težnje. Otrok, U se v zgodnjem otroštvu ne igra ^ pa se noče igrati, nas lahko resno zaskrbljuje. Resje, da imamo otroke, ki se v tem obdobju zaradi določenih duševnih ali telesnih motenj ne igrajo. Pomanjkljiva igralna dejavnost že nakazuje, da otrok v duševnem razvoju morda zaostaja. Vsaka mati tudi ve, da lahko pri otroku opazi bolezen najprej pri igri. Bolan otrok ne kaže zanimanja za igro, za igrače se ne zmeni ali pa jih samo od daleč opazuje.
S. Pogačnik-Toličič: Otrok in igra KAJ JE OLIKA?
Nekateri trdijo, da spada olikano, vljudno vedenje med poglavitne pogoje človekovega življenjskega usj^ha. Le-ti pretiravajo, saj današnja družba še vse drugače preizkuša človeka v njegovih sposobnostih, volji in namenih ... Drži pa: resnično preprosto, naravno olikanost smemo po pravici šteti k tistim prvinam, ki tvorno — umetnost življenja.
Dr. L. Žlebnik: Da bi se bolje razumeli
NA VSAKO PISMO MORAMO ODGOVORITI
Imejmo vsako pismo, pa naj bo še tako nebogljeno, za izraz pozornosti. In kakor odzdravljamo na pozdrave, odgo-vaijamo v družbi, se zahvaljujemo za usluge itd., tako velja po pravilih lepega vedenja, da na pisnja brez daljšega odlašanja odpišemo.
Dr. L. Žlebnik, isto delo
košarka '
»Beti« prva na cilju
Metličani napredujejo v I. A ligo, kjer bo letos Novoteks osvojil četrto mesto
Košarkaijem metliške Beti so se dve koli pred koncem izpolnile želje: po zmagi nad Pnilami v Ljubljani so si tudi teoretično zagotovili naslov prvaka in se bodo prihodnje leto pomerili z drugimi tekmeci v skupini A, kjer igra tudi Novoteks. Novomeščani so v tekmi z Mariborom izgubili po izredno grobi igri domačinov, ki sta jim izdatno pomagala še sodnika, vendu bodo kljub porazu v štajerski prestolnici na koncu četrti.
MARIBOR - NOVOTEKS 75:66
Mariborski Večer je zapisal, da so Igrali nekateri Mariborčani grobo in da bi se tekma ob manj naivnih sodnikih lahko drugače končala. Temu ni kaj dodati: Maribor je igral
Letos Četrti v ligi — Pile^č
grobo in nevarno, nekateri njegovi igralci pa so se pobalinsko obnašali: Jagodnik je pljuval rezervne igralce Novomeščanov, sodnik pa ^ ni niti opomnil. Samo še to: sodnika nista bila naivna, saj Je Zule iz SL Konjic, Šuster pa iz Celja. Ob vseh grobostih domačmov sta se delala, kot da je tekma kar najbolj mirohubna!
Novoteks: SpUchal 22, Ž. Kovačevič 10, S. Kovačevič 21, Ivančič 12, Počrvina 1.
BETI - KROJ 136:69
Z rekordno zmago mad Krojem so Metličani razveselili svoje gledalce. 2e v prvem polčasu so si priig^ občutno prednost in dosegli toliko košev, kot jih sicer moštva v tej ligi ob koncu tekme! V nadaljevanju so prednost obdržali brez težav in močno zmagali v „tekstilnem** derbiju 1. B lige.
Beti: Kosovac 8, Dautović 26, PrevalSek 4, Lalič 11, Milek 2, Rožič 16, Medek 26, Arbutina 27, Popovič 6.
M. P.
PRULE-^BETI
59:89
V derbiju prvega in drugega so Metličani pokazali, kdo je boljli. Na igrišču Prul so ugnali domače košarkaše kar s 30 koši razlike po boljši igri v obeh delih. S to zmago so si zagotovili naslov prvaka in bodo prihodnje leto igrali v 1. A ligi.
Beti:' Dautović 12, Vergot 6, Lalič 4, Rožič 20, Medek 32, Arbutina 15.
Novomeščani -državni prvaki
V Tuzli je bflo ob izredno slabi organizaciji in v slabem vremenu v nedeljo državno kolesarsko prvenstvo za turiste, na katerem so se odlično odrezali mladinci iz Novega mesta.
Med mladinci je namreč zmagal Barbič iz KrScega pred Novomešča-nom Zrimškom. B. Mijalović iji' Antončič iz Novega mesta sta bila peti in osmi, tako da so novomeški mladinci zmagali tudi med ekipami, i njihov uspeh pa je še dopolnil Fink z desetim mestom. Novomeščani so imeli tako kar štiri svoje dirkače med n^boljšimi desetimi
Pri članfli je zmagal član Pomurja Kavaš, Novomeščani pa so se uvrstili tako: S. Mijajlović je bil šesti, Dular deveti, Sanger, Purebar in Turk pa so bili šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti Novomeščani naj bi bili med ekipami četrti, vendar so se pritožili, češ da so jih sodniki ogoljufali in da bi morali biti vsaj tretji. Spor še ni rešen.
Modelarske
zmage
Aeroklub iz Murske Sobote je v nedeljo pripravil tekmova* nje letalsl^ m<^elaijev za Pomurski pokal, na katerem je nastopila tudi 5-članska ekipa iz Novega mesta.
Ob izredno neugodnem vremenu — pihal je močan veter — so novomeški modelaiji osvojili štiri pokale od osmih, čeprav je nastopilo kar 35 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov.
Uvrstitve Novomeščanov -jadralni modeli A-2: 3. Grošelj 872 točk, 10. Penca 763, 21 Stankovič 439 točk (izgubil je model v 4. tiir-nusu in bil zato ob dobro uvrstitev). Ekipno: 1. AK Ljubljana 2.580 točk, 4. AK Novo mesto 2.074 točk.
Motorni modeU, gumenjaki: 1. D. Zupanc 905 točk, 2. Šuštar 760 točk. Penjači: 1. Grošelj 645 točk.
A. SuSTAR
ŠPORTNI KOMENTAR
Nevzgojeni gledalci
Mar morajo biti športna igrišča prizorišča izživljanja nevzgojenih prenapetežev?
„Fu/f Sodnika v špirit!" Ta grozilni krik nevzgojenih gledalcev je že zdavnaj najbolj mila oblika izživljanja nevzgojenih, ki mislijo, da z nekaj starimi stotaki za kupljeno vstopnico smejo početi prav vse.
Na športnih igriščih že zdavnaj ni več - vsaj v veliki meri ne! - ne poštenja ne viteškega obnašanja. Najhuje je, da v neokusnostih ne prednjačijo igralci. Od njih bi nešportno obnašanje v borbi za točke in za zmage še morebiti pričakovali in celo delno opravičevali. Igralce zanese tekma, da naredi tudi kaj, kar ni v skladu s pravili športnega obnašanja. Prav zato so za take pre-napeteže predvidene kazni, ki se jih sodniki smejo posluževati vsakokrat, ko menijo, da so dogodki prestopili bregove normalnega.
Toda kaj zapisati o gledalcih, teh podivjanih sodobnikih starorimskih gladiatorskih iger? Grožnje gostujočim igralcem in sodnikom, vzkliki, ki nimajo nič skupnega ne s športom ne s pravili lepega obnašanja sploh.
napadalnost, podivjanost, alkohol - vse to je na marsikaterem igrišču postalo sestavni del športnih tekmovanj.
Ob izrazih z nekaterih tekem bi zardeval papir. Navadno je na tekmah zdravniška služba slabo organizirana, vse slabše pa je organizirana tudi rediteljska služba.
Gledalci bi se morali zavedati: denar, ki so ga dali za vstopnico, jim daje prav enake pravice, kot če bi kupili vstopnico za gledališko ali filmsko predstavo. Res je, da je navijanje spodbudno, da je spodbujanje domačinov zaželeno. Toda dajmo priznanje tudi nasprotniku! Zavedajmo se, da domača eki-m ni vedno najboljša, da ima lahko tudi slab ^n. Ne zahtevajmo zmage za vsako ceno!
Z dostojanstvenim navijanjem lahko gledalci ponmga-jo športnemu tekmovanju na višjo raven. Namesto prostaških izrazov naj bodo športna igrišča zares prizorišča športnega obnašanja vseh sodelujočih!
J. SPLICHAL
'mh».
v ok\dru zletnih tekmovanj so se v nedeljo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu pomerile najboljše gasilske ekipe iz novomeške, kariovške, sisačke, banjaluške, prijedorske in bihačke občine. N^ gotografiji je gasilska ekipe novomeške Kriče, ki pripra^ja trodelni napad. V trodelnem napadu, polaganju cevovod in štafeti so bili najboljši Novomeščani, za njimi pa l4ijedor in Bihać. (Foto: S. Mikulan)
rokomet
Ribničani silijo na vrh
Novi porazi Sevničanov, Brežičank in Črnomaljk - Ribničani imajo v slovenski ligi 7 točk, vsi trije drugi dolenjski predstavniki pa 4
Ribniški rokometaši so z novo zmago tik pod vrhom v slovenski /okometni ligi in tako napovedujejo, da se jun prvi poraz ne bo prehudo otepal na koncu. Njihovi neposredni konkurenti so še na dabšem, za Branik iz Maribora, ki kot novinec vodi, pa vsi sodijo, da se bo slejkoprej upehal. V drugi zvezni ligi sta ost^ dolenj^ predstavnika praznih rok, čeprav so Sevničani še v drugem polčasu vodili. Za Čmomaljke se je bati, da bodo plesale eno samo pole^‘e v slovenski ligi, saj očitno niso dorasle bolj izkušenim.
VARTEKS-SEVNICA 26:15
Kakšen preobrat! Sevničani so vodili celo 10:8 v začetku drugega polčasa, pot^ ko so se ves prvi poP čas borili tudi s sodnikoma. Ko so vsi pričakovali prve točke v gosteh,
Kdaj se bo odprio vsej ekipi? — Šilc
pa so nenadoma popustili in domačini so dosegli kar 18 golov in si zagotovili krepko zmago. Po dogodkih v prvih 35 minutah tekme se je kaj takega zdelo enostavno nemogoče. Sevniški rokometaši so v odločilnih trenutkih spet igrali zmedeno v obrambi Sevnica; Možic, Papež, Simončič, Doblekar, Jurišič, Bizjak, Radič 1, Koprivnik 2, Stojs 1, Šilc 4, Trbovc
V. Mišič 1, Engel, Toplak 1, Hribernik, Lipej.
GORENJE - ČRNOMELJ 19:3
Velenjske rokometašice so bile mnogo boljše, kar kaže tudi rezultat. Čmomdjke so po štirih kolih še edina ekipa brez zmage, vendar pa ne bi bilo prav, če bi že zdaj vrgje pušico v koruzo. Lepo priložnost, da se rešijo zadnjega mesta, bodo imele že v naslednjem kolu, ko bodo igrale doma z Usnjarjem. Pomoč gled^cev v borbi z ekipo iz Šmartnega bo lahko odločilnega pomena! V tekmi v Velenju so domače igralke s hitrimi napadi onemogočile borbene Čmomaljke.
Črnomelj: Starešinič, Stcc 1, Geltar, Jesih, Grgič 2, Željko, Gizdavec, Švajger.
RIBNICA - POLET 19:13
Domači rokometaši so se morali pošteno potruditi da so premagali
Strt odpor Sobočanov — S. Kersnič
čvrsto ekipo iz Murske Sobote. Gos^e so skoraj ves prvi polčas držali korak in tudi v drugem polčasu so še enkrat izenačili. Potem pa so se domači razigrali in vendar zmagali s šestimi goli razlike.
Ribnica: Lovšin, Abram, Žuk, Nosan, S. Kersnič 7, Matelič, Mikulin 4, Andoljšek 2, Ambrožič, Ponikvar 4, J. Kersnič 2.
F. L.
BREZICE — Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne telesnokultur-ne Aupnoštl ki ga vodi prof. Jože Senic^ je na svoji seji imenoval tri komisije, ki bodo vodile delo do ustanovne skupščine.(V. P.)
atletika
7, Logar.
E. R.
PODRAVKA - BREŽICE 15:4
V prvem polčasu so se Brežičan-ke še' kar uspešno upirale ekipi ki je i^ala že tudi v zvezni ligi, razen tega pa je padlo malo golov in ob pol-
Polna mreža golov — Zorko
času (5:2) še ni nič kazalo na katastrofo. V drugem delu pa so igralke iz Koprivnice zigrale kot v najboljših časih in zvrhano napolnile gol Brežičank, medtem ko gostje niso mogle ugnati odlične domače vratarke.
Brežice:	Zorko, Molan 1,
Štauber, Bah, A. Mišič, Smerkolj 1,
Na sedmem velikem kriteriju atletskih mest Slovenije so nastopili tudi Novomeščani. Moška ekipa je sredi prejšnjega tedna na izredno slabih atlet-ddh napravah v Mariboru proti pričakovanju osvojila odlično četrto mesto in t^o uspešno kronala celdetno načrtno delo. S četrtim mestom so Novomeščani dokazali, da se ponovno vzpenjajo v slovenski vrfi.
Od posamičnih uvrstitev je vredno omeniti nastop veterana Spilar-ja v metu kopja, ki je zmagd že sedmič zapored. Z osvojitvijo druge-
mesta Je v teku na 100 m opozoril nase 16-letni Krž?.?.. Simunič v daljavi Penko v disku in Dragaš na 400 m so osvojili tretja mesta, sicer pa posebnih razočaranj med Novomeščani ni bilo, kar je tudi prineslo lepo uvrstitev.
Uvrstitve Novomeščanov - 100 ”m:2. Kržan 11,4; 110 m ovire: 6. Slajkovec 21,3; 400 m: 3. Dragaš 51,5; 800 m: 4. Kovačič 1.58,9; 1500 m: 4. T. Bučar 4.16,0; 1500 m ovire: 6. Peče 5.05,4; 5.000 m: 5. BrulcJ7.12.8i 4x100 m: 2. Novo mesto (Kržan, Dragaš, Simunič,
1,80; disk 3. Penko 40,39 m.
Končni vrstni red: Ljubljana 66,5 točke, Celje 61, Maribor 51, Novo mesto 42, Nova Gorica 36,5, Kranj 36. Pri ženskah ie zmaplo Celje, slede Maribor, Ljubljana, Koper, Ve-, lenje in Nova Gorica.
S. DOKL
Slajkovec) 44,8; daljava: 3. Simunič 677 cm; krogla: 6, Sečnjak 10.48 m; kopje: 1. Spilar 67,72 m;palica: 4. Oklešen 3,10 m; višina: 6, Slak
Matjan Špilar — sedma zmaga
LESKOVEC — V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je Leskovec v Artičah zmagal 22:18. Najbolj učinkovit je bil N. Mlakar z 10 goli. V prvenstveni tekmi mladincev je Leskovec v Zagonu izgubil 12:16. (L. S.)
METLIKA — Na letošnjih delavskih športnih igrah so končali tekmovanje v nogometu. Zmagala je Beti ^ je premagala vse svoje nasprotnike. Slede: TGP, Novoteks, KZ, občina, Mercator in IMV Suhor (A. B.)
RIBNICA — V prvenstveni tekmi conske rokometne lige za ženske je Golnik premagal domačinke 16:11, I čeprav so Ribničanke v prvem polčasu vodile z dvema goloma prednosti (F. L.)
RIBNICA — V dolenjski rokometni ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Ribnica B - Sodražica 12:13, Črnomelj — Grosuplje 20:15, Smaije- - Sap - Semič 12:19, GradiŽe - Sen^emej 27:22, Višnja gora - Itas 17:15. Vodi Črnomelj, pred Ribnico in Semičem, ki imata po 6 točk (F. L.)
NOVO MESTO — V prvenstveni košarkarski tekmi so mladinci Novo-teksa premagali Beti 106:63 in si tako zagotovili nastop na polfinalnem slovenskem prvenstvu. (J. S.)
RIBNICA - Na skupni seji občinske zveze za telesno kulturo in upravnega odbora sklada za financiranje in pospeševanje telesne kulture so razpravljali o financiranju do konca leta in o reorganizaciji v občini Pripravljajo se na ustanovitev temeljne telesnokultume dcupnosti (F. L.)
RIBNICA — Z zmago nad Medvodami s 3:0 so ribniški nogometaši v prvem razredu ljubljanske nogometne podzveze osvojili prve točke (F. L.)^
KOCEVJE - Na šahovskem hitropoteznem turnirju je med 12 šahisti zmagal Osterman z 9,5 točke, drugo mesto sta si razdelila Kar-ničnik in Ivič, četrti je bU Cimer, peti Koritnik, Sesti pa Mohar (J. P.)
NOVO MKTO - Na septembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal novi član novomeškega kluba, mojstrski kandidat Praznik, ki je v 8 kolih zbral 6,5 točke. Slede: Milič, Penko in Perovič (po 5), Stokanovič (4,5) itd. (J. U.)
RIBNICA - Na delavskih športnih igrah v streljanju je zmagala prva ekipa Rika, za njo pa sta bUa dmga ekipa in Inles. Med posamezniki je bil najboljši Peterlin (Riko I.), sledita Mikulm (Inles II.) in Lovšin (Riko II). (K. O.)
NOVO MESTO - Na drugem turnirju novomeScih teniških inalcev je med posamezniki zmagal Uhl, drugi je bil Turk, trelji CJerbec. Na prvem tuminu je zma^ Turk, sledita Uhl in Šekoranja. Tekmovanje parov, ki ga tokrat zaradi dežja niso mogli iz-
i^b^utri ob 15. uri (P. U.)
Novo mesto 4. na kriteriju
V Mariboru Špilarjeva zmaga v kopju, drugi mesti Kržana in štafete 4 x 100 metrov
KOČEVJE - Nogometaši Kočevja so premagali Borovnico v prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske podzveze: s 4:1. Kopač je bil s tremi goli naftoli učinkovit (Z. F.)
KOCEVJE - V prvenstveni košarkarski tekmi je Kočevje v Mengšu premagalo tamkajšnjo ekipo 74:71, medtem ko so mladinci Kočevja premagali Črnomelj 112:70. (Z. F.)
NOVO MESTO - Odbojk^i Novega mesta so v prvenstveni tekmi druge slovenske lige premagali Kranj 3:1 (J. S.)
BREŽICE - V prvenstveni nogometni tekmi druge slovenske lige -vzhod so Brežičani močno premagali Steklar s 4:0. Mirkac je dal dva gola, Stanojevič in Cvijanovič pa po enega, ftred tekmo so dobili Brežičani pokal za lansko prvo mesto v podzvezl Mlada brežiška ekipa je v nedeljo zmagala v Šoštanju 4:2 (V. P.)^
BREŽICE - Na desetih delavskih igrah bo v 13 panogah nastopilo kar 127 ekip. Najštevilnejše zastopstvo ima šolski center, ki bo nastopil v 12 panogah. Letos sta na programu tudi koščka in atletika. (V. P.)
BREŽICE - V prvenstveni rokometni tekmi conske lige so Brežice v Ljubljani premagale Slovan B 15:14. (V. P.)
Prvenstvo v Šentjerneju
V soboto tudi otvori' tev atletske steze
v Šentjerneju bo v soboto odprto prvenstvo Dolenjske v atletiki, hkrati pa bodo odprli novo atletsko stezo na še nedokončanem stadionu. Atletsl:a steza zaključuje izgradnjo igrišč za rokomet, košarko in odbojko, prihodnje leto pa bodo dokončali tudi nogometno igrišče.
Na sobotnem tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši dolenjski atleti, organizatorji - občinska Zveza za tetesno kulturo iz Novega mesta - pa so povabili tudi druge slovenske atlete. Pričakujejo nastop nekaterih slo-venskUi in državnih reprezentantov. Na prvenstvu bodo nastopili tudi najboljši domači atleti
T.B.
^	,-------i •••
Zmagovalec!
Nesreča pri Ribnici
17. SEPTEMBRA okrog 10. ure zvečer se je vračal z motorjem iz Kočevja v Ribnico strojnik Alojz Hren. Pri srečanju s kolesarjem Viktorjem Mohorčičem iz l^očevja, ki je vozil proti Kočevju, je motorist podrl kolesarja in mu zlomil levo nogo. V tem trenutku je privozil mimo drug, nepoznan motorist in se zaletel v Hrena. Hren ima zlomljeno levo nogo in poškodovani obe roki. Mohorčič in Hren se zdravita v novomeški bolnišnici.
KRAVA DIMA je dala lani 5.107 litrov mleka, kar je slovenski rekord v molznosti. Poprečna molznost vseh krav na Kočevskem je 1.100 litrov letno, medtem ko so dale krave Kmetijsko-gozdarskega posestva — od tu je tudi Dima — povprečno 1.850 litrov in skoro 150 litrov mleka več, kot ga dajejo nadzorovane krave privatnikov. Posestva na Kočevskem gojijo največ sivo-ijavo pasmo goveje živine.
V SOBOTO IN NEDEUO, 13. t.m., je bU na Planini v Gorjancih slovensko-hrvatski partizanski tabor, ki se ga je udeležilo nad 3.000 ljudi. Med drugimi je govoril član izvršneg* sveta LRS tov. Janez Hribar, zastopnik hrvaških partizanov Loparič in Lojze Colarič, predsednik SZDL krškega okraja, ki je tudi odkril spomenik in ga izročil v varstvo planincem.
NOVOMEŠKE MLADINKE prvakinje LRS v odbojki za 1. 1953. V Ljubljani je bilo odigrano odbojkarsko prvenstvo LRS, na katerem so sodelovale tudi mladinke TVD Partizan iz Novega mesta v postavi: Fink Erna, Fink Vera, Robar Erna, Kegljevič Stanka, Pascolo Dita, Penca Cveta, Prijatelj Nuša in Uršič Sonja. Novomeške mladinke so premagale ekipi Železničarja in Ilirije iz Ljubljane in postale prvakinje LRS.
^	^	^	(Iz DOLENJSKEGA USTA
25. septembra 1953)
S
Zgodilo seje.Y.
HONORAR - Kaj take^ svet zabave ne pomni! Liza Minelli, igralka, ki je dobila oskaija za vlogo v filinu Kabaret, je podpisala pogodbo za 100.000 dolarjev: za ta denar bo na Silvestrov večer zabavala goste v klubu Colonie Hill na Long Islandu! Ob tem podatku so onemeli celo v Las Vagasu, kjer so pred leti pevcu Elvisu ftesleyu za enotedensko prepevanje izplačali 150.000 dolarjev. Rekordi padajo!
ZDRUŽENJE — Rimske prostitutke so ustanovile svoje združenje. Glavne naloge stanovske organizacije: organizacija Eros-centra, enako zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, možnosti za pridobivanje dovoljenja za obrt. Da se ve, kaj je najstarejša obrt...
NOVA BANKA - V New Yor-ku je družba za raziskovanje Parkinsonove bolezni ustanovila banko za možgane. V njej je spravljenih 200 možganov umrlih bolnikov za to boleznijo. Tako naj bi se znanstveniki laže dokopali do u^eha proti bolezni, ki se na zunaj kaže kot neustavljivo tresenje ali podrhtavanje udov. Nezadržen napredek znanosti!
KROMPIR — V Urugvaju so z radioaktivnim obsevanjem zavarovali krompir v skladiščih pred kvarjenjem. Obsevanje ni spremenilo okusa krompirju, ki je, kot trdijo, povsem neškodljiv za prehrano. Zagotovljena prehrana...
ROV - Kaznjenec v jetriišnici venezuelskega mesta Maracaibo je imel hudo smolo. Dolgo časa je kopal rov, da bi ubežd, njegovo kopanje pa se je končalo prav v klubski sobi kaznilniških paznikov. Ni znano, če so ga pazniki povabili na partijo šaha ali pa so mu dovolili, da je nekaj minut gledal televizijo. Nazaj za rešetke!
POTREBE — Na 4478 metrov visoki vrh Matterhorna se vsako leto povzpne več tisoč turistov. Na gorskih stezah sta jim na razpolago le dve latrini. Švicarji pravijo, da to prav gotovo ne pomaga k razmahu turizma. Gora smrdi...
MASAŽA - Hladni An^eži so avtorji nove domislice: tajnica naj šefu masira tilnik in pleča, šef pa tajnici roke. 38-letni Londončan, ki je prišel na to misel, meni, da masaža koristi zakonu, saj se ljudje potem sproščeni vračajo iz službe. Razen če se šefi in tajnice ne začnejo preveč nežno masirati!
HASIS - V garaži v Montrealu so našli zaboje hašiša, ki je bil vreden šest milijonov kanadskih dolarjev. V zabojih, ki so prišli iz Beiru-ta, naj bi bila kuhinjska posoda. Kar lepa vrednost v garaži.. .
UMIK MGM - Filmska družba Metro — Goldwyn — Mayer, ki je zaslovela, ko je dala svetu Greto Garbo, Clarca Gabla in druge idole s filmsldh platen, se bo zdaj umaknila iz flhnske arene. Povedali so, da bo družba posnela le še po osem filmov na leto, sicer pa bo delala za televizijo. Spremenjeno delovno področje!
NA LEPI, MODRI DONAVI -Na 16. sestanku društva za znanstveno proučevanje Donave sodeluje 160 hidrologov, hidrokemikov in mikrobiologov. V Bratislavi se pogovarjajo o tem, kako bi reko ohranili kar najbolj čisto. Da bi bili Straussovi valčki še dolgo v veljavi,. .
SAMOTAR - V Brodstairesu je umrl 73-letni samotar, ki je spal v starem avtomobilu. Njegova, družba: 100 mačk. Njegova dediščina: slike in zlatnina v vrednosti 100 tisoč funtov. Bodo dedovale mačke?
Grozna hudobija na Hrvaškem
(Grozna hudobija) je prišla na dan na Hrvatskem pri Varaždinu. Dva berača sta dobila nekje 3 deklice, stare od 14,12 in 10 let, katere sta navlašč tako poškodovda, da jih je groza videti. Ž njimi sta beračila in usmiljene ljudi sleparila. Sedaj jih imajo pod ključem. Zaslužena kazen tem zverinskim ljudem gotovo ne odide.
(Na Angleškem) se je te dni v zbornicah razmotrivalo irsko vprašanje. Ako bi bilo vsprejeto, dobili bi katoliški Ird, ki so že več sto let hudo zatirani, nekoliko več pravic, kar bi bilo prav pravično. Toda nižja zbornica je predlogo sicer sprejela, a višja zbornica jo je žalibog zavrnila. Je pač stara pesem, kakor na Angleškem, tako tudi pri nas: tisti, ki najbolj svobodo oznanjujejo, tisti jo najbolj zatirajo in svojega bližnjega svobodnega ne morejo videti.
VRTIJO SE OKROG ZEMLJE:
Naloge
Skylaba
59 dni v vesolju, 435 km stran od Zemlje
Ko smo že zaključili to Številko, je vsemirdd laboratorij Sl^lab - ^ je flo vse po sreči - pristal na matični Zemlji. Posadka je ;c 59 dnevi bivanja v vesolju postavila
nov rekord.
Strokovnjaki sodijo, da so vesoljci opravili svoje naloge v 353 kubičnih metrov notranjosti Skylaba bolje, kot so mogli računati poletom. Medtem ko je ija na vi&ii 435 kilometrov vsakih 93 minut obkro-&& nai planet, je trojica vestJjcev v 1^ d^ala, jedla in ^ia brez običs^ Zemljine težnosti. Astronavti so se zato morali naučiti lebde-' ti y prostoru, Id je bil dva mescca njihov dom.
Počutili so se odlično, saj je eden izmed njih posnel na magnetofonski trak ^as svoje žene in ga potem zavr-td kontroli na Z^ji, da so bfli vsi ^«soiečeni.
Kajpak |e bilo za Sale mnogo manj časa kot za resno^oM^^^ delo. Stro-
nad koli-vsega, Ijci v
o<!^v<Ke o na^m^ vesoljčku {]
Mož, ki je iznašel kavbojke — Levy Strauss
Hlače, vredne milijarde
Amerika nam je dala vsaj eno dobro stvar
Neki angleški sociolog je dejal, da nam je danes od Amerike ostala vsaj ena dobra stvar — blue jeans ^i kavbojke, kot pravimo pri nas. In res so hlače iz plavega platna danes priljubljene med moškimi in ženskami po celem svetu.
Te znamenite hlače pa imajo tudi zanimivo zgodovino. Njihov oče je Levy Strauss iz Bavarske, ki je že s 14 leti odšel v Ameriko, kjer je njegova židovska družina odprla majhno trgovino s tekstilom. V tistih časih prve polovice 19. stoletja je vel^o ljudi iskalo v širni Ameriki priložnost, da obogati, in te želje se je nalezel tudi mladi Strauss. Ko je 1850. leta Ameriko zajela zlata mrzlica in je staro in ^ado iskalo zlato v Kaliforniji, je trezni Levy sklenil narediti bolj trden dobiček, kot je brskanje za zlatom. Vkrcal se je na ladjo in odplul v Kalifornijo, kjer je nameraval zlatokopom prodajati potrebno opremo. Ker je bil spreten trgovec, mu je uspelo skoraj vso zalogo prodati že na ladji. Ostala mu je samo zaloga plavega platna za šotore, ki jo je družina uvozila iz Genove, kjer so iz igega šivali mornarske hlače. Levy ni slutil, da v tej zalogi vozi milijarde. Ko je namreč skušal platno prodati koloni zlatokopov, so ga ti opozorili, da bolj kot to potrebujejo mo-' čne in trpežne hlače. „Zakaj pa ne? “ si je mislil podjetni fant in dal krojaču Lewisu iz plavega platna sešiti prve blue jeans. Rudarji so jih zaradi praktičnosti in cenenosti na veliko kupovali in od takrat, ko je krojač Lewis lomil igle na trdem platnu, pa do danes so postale blue-jeans donosna industrija. Doslej so prodali več kot pol milijarde takih hlač.
I
I
1
m
(Novomeške šole) so se pričele z današnjim dnevom.
(Rak i) so poginili tudi v ribniških potokih, kakor pred leti v Krki. '
(Konjska) dirka v Št. Jerneju vršila se je letos v ponedeljek, 11. sept.; — Istega dne
8" pred poldne pa je bilo premovanje konj. — Dirkanje vršilo se je v lepem redu, vendar udeležba ni bila tolika, ko prejšnje leta, dasi zanimanje za dirko ni prenehalo. Nekaj utegne biti krivo, ker je bil tržni dan v Novem Mestu, zna-biti tudi klaverno vreme, in se je bilo dežja nadejati.
(Občinska) volitev. Pri občinski voli-tvi na Božakovem v črnomaljskem okraju je bil = za župana izvoljen Martin Slane iz Rosilnic, za S svetovalca pa Ivan Pečarič.
I	(Iz DOLENJSKIH NOVIC,
e	15.	septembra 1893)
Trubarja pošlji
Presneto so se morali starši potruditi, da so pravi čas nabavili knjige, zvezke in sto drugih reči, ki jim ne vem imena. Tekali so po trgovinah in dolge ure stali v repih, kot bi se dobilo zastonj. Pa ni bilo. Vse je bilo treba pošteno plačati do {^slednjega novca. Tako mi je tožil Bolhačev Pepe, ki ima pol ducata otrok v šoli, kar dandanes ni tako česta navada. Dodal je: „Sedaj vidim, kakšna je tista šola, za katero pravijo, da je zastonj. Že cel mesec živimo zgolj ob kruhu in krompirju, ko ni ndvcev. Šele zdaj vem, kako veliko breme sem si naložil, zato se ne čudim, ko drugi ljudje največkrat pri enem otroku ostanejo. “
„Saj bo bolje, “ sem ga Jolažil,“ otroke imaš dobrega uka. Kaj hdčeš še več? “ ,JVe iščem tolažbe; raje mi pošlji Trubarja."
„Le kako, ko že 400 let počiva v črni gomili!" mu \__________________________________
oporekam, ko njegove želje ni mogoče izpolniti.
„Saj nisem mislil njega. Pošlji mi takega človeka, ki nam bo tiskal knjige. “
„Jih mar zdaj ne tiskajo, ka-li? “ se še bolj začudim.
„ Veš, te knjige so drage. Ne zavoljo cene, ki seže globoko v naše žepe, marveč zavoljo potov in johodkov, Že cel mesec se vozim v mesto poslušat,Nimamo' in ,Pridite jutri'. “
,J^a meniš, da bi ti Trubar pomogel? “
,J*rav gotovo. On ali kdo drug. Toliko bi natiskal, da bi knjige ponujali. Vedno bi bile pravi čas tiskane, ti bi jih pa preskrbel."
„Kako le, ko nimam sodov? Menda ne misliš, da bom tovoril knjige v solnih vrečah, ka-li? "
„Takisto, takisto. Knjige bodo za otroke, s soljo boš pa pamet solil tistim, ki so tega krivi. “
MARTIN KRPAN
Uničevalci
hotela
Samo za ekscentrične pop glasbenike
Večina hotelov po svetu bi raje sprejela v svoje sobe vraga osebno' kot pa skupine rock ali pop glasbenikov z vsem njihovim spremstvom in občudovalci. V Los Angelesu pa so v hotelu Continental prišli na misel, da bi iz tega kovali zlato. Hotel, ki stoji v bližini 32 studiov, je postal zbirališče takih glasbenikov in njegovi uslužbenci ustrežejo vsem muham razvajenih zvezd.
V Continentalu je mogoče doživeti vse. Glasbeniki skupine Led Zeppelin mečejo skoz okna kocke ledu na policijske avtomobile in potapljajo v krzno oblečene ženske v bazen. Spremljevalci Alicea Coopeija igrajo po hotelskem hodniku nogomet — nagi. Uslužbenci, katerih poprečna starost je 24 let, navadno zatisnejo eno oko ali pa celo obe in se samo smehljajo. Zvezdam je dovoljeno vse, ker dobro plačajo. Edino vodja hotelske varnostne službe Richard Ells je pojasnil; „Le kadar
m
n
,4^sneto... še 12 let čakanja. Če to ni preveč!”
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
BESEDA
BREZ
POUDARKA
KVALI-
TETA
VZHOD
SKLEP
PREMICA
RADIJ .
ZNAČAJ
NAPRAVA
KRAJ POD FRUŠKO GORO
RAVEN
GLASBILO
URODNO-
DSVVOJSKA
ROČNI MIN
VTIKALO
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
IGRA S KARTAMI
RAVA ZA
PL£I£M
ENOTA
PRITISKA
SOKRATOV
TOŽILEC
PAVEL
KARLIN
PORTUG.
AGENCIJA
HUNSKI
GLAVAR
AN. 2. IM E
TAVČAR
H. F. MALTBV:
I
LJUBEZEN KOT KONJIČEK
Sto papig - sto prijateljic
»Zgodi se, da kupiš papagajčka za staro teto in ga učiš voščilo za rojstni dan, pove pa kaj o barabi,ec meni Danilo Stopar iz Črnomlja
Nenavadno blago: žive ptiče in same papige, prodaja včasih na črnomaljski tržnici redkobeseden mo^. Zmeraj je krog njega kopica otrok, pa tudi drugih radovednežev, ki malone z nosom rinejo v ljubke pisane živalce. Pa tudi marsikateri kupec se najde.
Prodajalec Danilo Stupar je delavec v Beltu, v prostem času pa se že sedem let posveča papigam. Je tudi v ptičar-skem društvu.
Na scem
se parček ljubi kar na stopnicah ali kadar nage punce tekajo po veži, posredujemo, da ne bi 80 let starih gostov zadela kap ...“
Sicer pa je drugih gostov malo in še ti ne nasprotujejo ekscentričnim pevcem. Dve sivolasi dami iz Oklahome sta na primer prišli stanovat v hotel in sta spali podnevi, da sta ponoči lahko pedali, kaj počno glasbeniki. Od časa do časa sta se sunili s komolcem, ^icer pa sta le gledali in komentirali..,.
Hotel seveda ne bi mirno prenašal vsega tega, ko bi ne bili pevci tudi dobri plačniki. Člani ansambla Led Zeppelin so naredili za 2.500 dolarjev škode, kar je rekordna vsota: uničili so slike, zmočili stene, potopili stereofonske gramofone v vodo in dirkali z motorji po hodniku. Plačali so, ne da bi trenili z očmi. Enako je storil tudi Joe Cocker, ko je vrgel na dragoceno preprogo torto, ki jo je dobil za rojstni dan ...
„Trenutno imam doma
IV kleti čez sto papig. Ko se vrnem iz službe in grem k njim, stopim v svoj svet.
■Poprečno tri ure na dan preživim s papagaji in najve-
  čii sin mi pri delu pomaga.
Paziti moram, daje temperatura v prostoru enaka, nalivam pticam vodo, dajem jim« hrano in zelenjavo ter čistim kletke. Kadar imajo mladiče, morajo jesti trdo kuhana ajca. To je na kratko vsa nega, ki jo papiga potrebuje,“ je povedal črnomaljski ptičar.
— In kako človek postane ljubitelj papagajev?
,Jaz sem imel ptičke že
a od malega rad. Pred sedmimi leti sem v Zagrebu kupil dve papigi. Vzljubil sem ju, in
Iker me je zanimalo, kako nastaja zarod, sem se začel baviti z vzrejo. Čez leto dni sem Tmel že več kletk pol-
I
1;
I
nih. To je lepa zabava, pa tudi nekaj navrže. Papige tudi prodajam. Po 80 dinarjev so. Za darilce otroku ali odraslemu osamljenemu človeku so kot nalašč.“
— Zna katera vaših papig tudi govoriti?
„To pa ne. Papiga se nauči govorjenja samo, če se z njo ukvarjaš posamič. Jaz pri sto ali še več ptičih tega ne morem. Se pa vsak samček lahko nauči nekaj besed, vendar ne v enem dnevu. Najraje papiga posnema človeka in ponavlja besede, ki jih največkrat sliši.“
Prav lahko se torej zgodi, da kupiš papagajčka za. staro teto in ga učiš reči „vse najboljše za rojstni dan“, ko pa kletko prineseš v dar, bo Koki zakričal: „Marš ven, baraba!"
R. BAČER
Papige po 80 din
JOtB imCHU
Ivan Škof, metliški partijski sekretar, je pred meseci grajal pisanje novinarja Slavka Dokla, zdaj pa je kot prvošolec srednje politične šole prišel k njemu v uk!
Mnogi so si ob IMV že polomili zobe, metliški podžupan Ivan Kostelec pa si je polomil nogo, ko je igral nogomet s suhorskim obratom IMV...
Ravnatelj bršlinske osnovne šole Boris Gabrič bi rad športnikom ure v telovadnici, ki je družben objekt, razporejal po zasebnih interesih.,..
Rešitev prejšnje križanke:
				mm		mn.	mm			T*	■mi	im	m«
					e	u	V	e.	S	d	c	M	1
				VM	s	7	K	0	i	1	L	t	c
				SL	t.	B.	A	t		Z	e	T	A
					3	h	T	A	■u. ps	1		0	■ >
				...	1	V	K		A	k.	h		nMu
						s	A	Z	A	1.	A	u	D	f,
	L	h	%	0	T	u..		L	X	M	©	0	?
		t	t	%	iinr	IL	Z		»	3	A	M	A
■iV.	1	S		sm	h	Z	c	0	h	c	T	-E	2
«...		€	M	1	Z		K	\l	X.	1«.	0	V)	A
• •	"	U	h	5	K	«“	u			r	H	h	T
HER
(S
21. Ptatovama je zrasla pred rokom! Prerezal je trak Para^žnik, povedal še en dolg, u^en govor in sirena je zatulila. Iz visokega dimnika se	zavalil v zrak oblaJc
žveplovega dioksid, po kanalu	stekla v reko zelena
odplaka. Na srečo so prasomi in*eli noge in so zlahka pobegnili v goščavo.
Tovarna je dobila ; zveneče ime ,4*ISKR0SKLED0PR0DUKT‘». Ime, ki ne potrebuje razlage. V njenih halah so visoko kvalificirani pralon-
čaiji trudapolnih osem ur na dan segali v kup flovice. Na številnih kolovratih so izpod pridnih rok kipeli v zrak piskri pa skodele in latvice ter celo umetelne vaze za ikebano. Slednje so bile namenjene izvozu!
V sosednji hali so v veliko peč metali težaki rjavi remog — črni bo nastal šele čez pol milijona let! igali so lončeno robo.
Še vroče lonce so nosile iz pe^i v naslednjo halo
žene lončaijev. Tu so jih zavijale v slamo in skladale v zaboje. Medtem pa so njihove mame tekale za otroki in k^ale mamutovo juho v kockah.
Ob mescu pa, dragi bralci, so nosili možje in žene domov polne vrečke školjk! Ce vas danes pot zanese v Košato lipo, ne pozabite stopiti do bregov modrc reke pod vasjo. Pojejte v vodo, ene same Boljke ne boste uzrli na dnu — vse so šle v denarni obtok v teh burnih časih!
ČUDNA STRANKA
Hotel sem uživati svoj prvi prosti večer - žena je prejšnji dan odšla za deset dni k sorodnikom v Philadelphio. Usoda pa je hotela drugače. Ko je pozvonilo pri glavnih vratih, je stenska ura kazala točno pol desetih. Vstal sem iz naslanjača in bil odločen, da bom obiskovalcu kazal jezen obraz, ker me vznemirja, pa naj bo, kdor hoče. Pa ni bil odrasel človek, ampak fant kakih petnajstih let, majhne rasti in bledega obraza.
- Prosim vas — je rekel z negotovim glasom, - ali stanuje tu odvetnih Perry?
- Jaz sem, kaj želiš?
- Bi hoteli takoj z mano? - je vprašal.
Presenečeno sem ga gledal. — Kam? In preden grem, mar ne bi bilo dobro, da mi pojasniš, za kaj ^e?
- Nimava časa. Prosil me je, naj vas takoj pripeljem.
- Poslušaj, mali, je to kaka otroška igra? Sala?
- Ni šala. On umira. a
- Kdo umira?
- Stric, ki stanuje v naši hiši.
- Kako mu je ime? Ga poznate?
- Nisem ga vprašal za ime. Vem samo to, daje pri nas tri dni in da je zelo star.
- Nikakor ne morem razumeti... če praviš, da umira, zakaj hoče, da pridem jaz? Zdravnika potrebuje, ne odvetnika.
- Ne, ne! Zdravnik je bil pri njem inje rekel, da ne bo preživel noči. Sedaj potrebuje odvetnika, da bi mu povedal svcjjo poslednjo voljo.
- Zakaj pa si prišel prav k meni? Se vsaj deset odvetnikov je v bližini.
- Starec mi je rekel, da ste vi najbližji. Našel je naslov v telefonskem imeniku in me je takoj posld sem. Oh, prosim vas! Ne bo umrl srečen, če ne bo govoril z vami.
Naslonil sem se na vrata in se nisem mogel odločiti. Zakaj je ta starec izbral prav mene? In to ravno na moj prvi prosti večer. Nisem nameraval ubogati fanta, ko pa sem videl njegove proseče oči, sem odločitev spremenil.	'
- Kje stanuješ?
- Na številki 14, Hawthorne Street.
Ta naslov mi je zvenel nekam znano: ulica je morala biti nekje blizu železniške postaje Norsvalk, v starem delu mesta.
Vzel sem plašč in rekel:
- Pojdiva!
Zunaj je stal taksi. Vso pot nisva nič govorila. Bil sem nekako živčen. Jaz, znani odvetnih z Manhattana, grem poslušat poslednje želje nekega starca. Kakšen klient? Njegova poslednja volja . . Morda vsega skupaj 200 dolarjev, ki jih bo zapustil kdo ve komu .. .
Ko je taksi zavozil v temačno ulico, je fant zavpil:
- Tu smo! Tule, odvetnik!
- Trenutek - sem rekel šoferju in dodal: - Bolje bo, če me čakate. Naj taksimeter dela.
- Dobro, ne bom se premaknil.
Fant me je vodil po stezi, ki je bila polna blata, k leseni hiši. Vhod je razsvetljevala slabotna žarnica. Ce je to penzion, je to eden naj slabših, sem si mislil.
Šla sva po stopnicah do nekih vrat.
Ko sva potrkda, se je zaslišal glas in dejal; , J>Iaprej.“
Fant je odprl vrata in me spustil naprej. Znašla sva se v sobi, na sredini katere je bila miza, ob strani pa postelja. Na njej je ležal moški bledega obraza. Nasmehnil se je, ko sem stopil k njemu.
- Zelo ljubeznivo, da ste prišli — je rekel z dostojanstvenim glasom. Nisem imel upanja, da boste sprejeli.
- No, vaš poslanec je bil zelo prepričljiv.
- Kljub temu se moram opravičiti... Gre za to, da nisem vedel, daje moje stanje tako resno.
- Ste prepričani...
- ... da ne bom- preživel noči? — se je grenko nasmejal. — Bojim se, da je tako. Že leta sem bolan na srcu in zelo dobro vem, bolje kot vsak zdravnik. Nocoj čutim, daje konec blizu.
Tiho sem stal zraven njega, njegova mirnost me je presenečala.
- Jerry - je n^ovoril dečka, - ponudi odvetniku stol... in če ti ni težko, ali bi naju pustil sama ... Želel bi čimprej končati..
Počakal je, da je Jerry odšel, nato pa vprašal: — Ste pripravljeni?
V notranjem žepu plašča sem imel nekaj potrjenih obrazcev za oporoke. Vzel sem enega in rekel:
- Pripravljen sem.
- Seveda bom vaš trud plačal... — Izpod blazine je privlekel že pripravljen ček. Pogledal sem številko: 200 dolarjev. Gledal meje: — Upam da bo dovolj.
- Se preveč! - sem odgovoril.
Vzdihnil je:
- Potem pa, če hočete zapisati... Moje ime je Henry Wilton.
- Naslov?
- Nimam hiše. Tu sem tri dni. Mislim, da bi ta naslov zadostoval.
- Da, da seveda - sem pisal, Wilton pa je nadaljeval:
- Imenujem za izvrševalca svoje oporoke banko „Queens National", ki pozna moje zadeve. Izjavljam, da sem popolnoma zdravega razuma in da želim le preprečiti, da W imeli moji bližnji in daljni sorodniki, ki nestrpno čakajo, kdaj bom umrl, kakršnokoli korist od moje smrti. .
Glej, kam pes taco moli! sem si mislil. Maščevanje! Nič drugega kot mečevanje. Ta človek ne bi mogel mirno ležati, če bi vedel, da so dobili njegov denar v roke njegovi sorodniki.
- Vse, icar imam, zapuščam društvu za varstvo živali, inštitutu za gluhoneme in inštitutu za mladoletnike. Vsaka od teh ustanov dobi pet tisoč dolarjev ...
^Presenečeno sem dvignil glavo, starec pa je nadaljeval:
- Ostanek deset tisoč dolarjev pa naj se izroči družbi, ki skrbi za javne parke v New Yorku, z željo, da nadaljujejo z nedeljskimi brezplačnimi koncerti, ki so mi bili veliko veselje toliko let...
Narekoval je še nekaj manj važnih stvari in nato z drhtečo se roko podpisal. Poklicala sva Jeryja, ki se je tudi podpisal.
Moja naloga je bila končana. Vsta sem, pozdravil, se poslovil od starega in mu obljubil, da bom prišel naslednji dan.
- Našel vas bom še živega, boste videli! — sem rekel in mu zaželel lahko noč.
Stopil sem v taksi in začel razmišljati. To je bila zelo zanimiva noč, polna pouka. Poučila me je, da ljudi ne smemo soditi po videzu. Ta človek, kije bil videti tako reven, je dal vse svoje premoženje, 25.000 dolarjev, pa ni niti z očesom trenil!
- Tu smo, - me je zdramil šoferjev glas.
Plačal sem in gledal, kako se taksi oddaljuje. Nato sem počasi stopil proti vratom. Iskal sem ključe, pa nenadoma opazil, da so vrata samo priprta.
Stekel sem no'er. Kazalo je, kot daje po stanovanju divjal uragan: vse je bilo premetano. Moja obleka in dragoceni predmeti so izginili. Mala zidna blagajna je bila prazna. Dvignil sem telefonsko slušalko. Nič! Žica je bila pretrgana. Hitro sem šel na policijsko postajo in vse povedal. Narednik je dejal:
- Pojdite z nami. Gremo k vašemu klientu.
Ko smo prišli pred hišo številka 14 v Hawthome Streetu, smo našli Jerryja z neko starejšo žensko.
- To je moja mama, - je povedal fant.
- Kje je gospod Wilton? - sem vprašal.
Jerry je razprostrl roke;
-Odšel.
- Umrl?
- Vraga umrl! je zavpila ženska. - Izginil, pobegnil in mi ni plačal penziona za tri dni!
- Cim ste odšli, — je pojasnjeval Jerry, — smo slišali, kako je tekel iz hiše. Zunaj gaje čakal moški z avtom ...
Klicali smo ga, pa kot da ni slišal!
Začutil sem, kako mi klecajo noge.
- Je kaj . .. kaj pustil tu? - sem vprašal.
- Samo to .. .
Fant mi je dal potijeno oporoko, na katero sem pisal, kar mi je starec narekoval. V enem kotu je pisalo; „Hvala, da sta nam pustili hišo na uslugo. Res ste naivni, odvetnik!"
V
POTA Ii\ STIt^
2
Brez skrbi, roparjev ni bilo
Zgodba o nemško govorečih napadalcih v Metliki je plod domišljije - Sodišče je oprostilo poskusa ropa dva mlada domačina
4. januaija letos okrog 3. ure ponoči seje ob g^vni metliški ulici pred gostilno Badovinac zaslišalo: ,^a ppmoč! Na pomoč!“ Dva moška sta pritekla, dva pa zbežala. Na tleh je ležal domačin Milan Rajakovič in tarnal, da je pretepen in oropan.
Dežurni
poročajo
KOLO SO UKRADLI - Matiji Draganu iz Studenca pri Trebnjem je nekdo v noči na 22. september odpeljal moško kolo izpred železniške postaje v Novem mestu.
KURETINA JIM DiSl - Kurnik Izidorja Mrvarja v Prečni je imel v noči na 22. september nepoklicane goste. Izginilo je namreč 9 kokoši.
MOPED JE DOBIL NOGE -Albinu Trefalu iz Novega mesta je nekdo 22. septembra ponoči odpeljal rdeč moj^d izpred Pionirjevega skladišča v Bršlinu.
RAZGRAJAL V LOKALU - 22. septembra so šentjemejski miličniki ridržali do iztreznive Martina
idica iz Smolenje vasi, ker je vinjen razgrajal v gostilni Ivana Zagorca v Dol. Stari vasL Prijavljen je sodniku
fzPRED'KIOSKA V NEZNANO - Ak)jzu Cimeimančiču iz Vinje vasi je 23. septembra zvečer izginil moped NM 58-088, ki ga je pustil pri laosku na Novem trgu v Novem mestu.
ZARADI RAZGRAJANJA PRIDRŽANA - Novomeški miličniki so 23. septembra popoldne pridržali do iztreznitve Novomeščana Franca Malija in Darka Malija iz Otočca. Razgrajala sta v kavami Metropol in delsda nered. Zaradi tep se bosta morala zagovaijati pred sodnikom za prekrške.
Nočni dogodek, ki je tedaj vzburil meščane, je te dni dobU epilog pred okrožnim sodiščem
PO PREVRAČNJU DVA V BOLNIŠNICI
23. septembra zvečer se je Radovan Jajčinovič iz Nov^a mesta vračal z avtom iz Mačkovca pioti domu, ko ga je v ločenskem ovinku na mokri cesti zaneslo v vsek. Od tam ra je odbilo še čez cesto v kozolec, ni nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnik Žarko Radiško-vič. Oba sta v bolnišnici, gmotne škode je za 5.000 din.
P*
V
„PRI MARIČKI"
GA JE ZANESLO
24. septembra ponoči je Peter Medle z Ragovega vozil avto proti Bučni vasi, ko je njegovo vozilo v ovinku pri „Marički" zaneslo. Trčil je v skalo, se prekucnil na bok in tako obstal. Škode je za 8.000 din, voznik pa je odnesel celo kožo.
BLANCA:
Ni SE PREPRIČAL
23. septembra se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem Slavko Miler iz Stolovnika po stranski cesti proti Brestanici Na Blanci se na križišču ni prepričal, če ie pot prosta, zato je zaprl pot vozniku Janezu Po-
Kdo vlamlj na Otočcin
S
V noči na 23. september so spet trije lastniki osebnih avtomobilov, parkiranih pred restavracijo na Otočcu, ugotovili vlom. Vlomilec je obisl^ „Zastavo 750“, last Jožeta Per^ iz Žužemberka. Odnesel mu je tranzistorski magnetofon, kreditno pismo s 500 švicarskimi franki ter denarnico s fotografijami in dokimientL
Druga žrtev je bil avto Antona Kumpa iz BršUna, v katerem pa je nepoklicani gost našel samo dokumente. V tretjem osebnem avtu, ki se ga je vlomilec lotil, ni mogel ničesar odnesti, ker je bil voznik previden. Bil je Američan, ki si je v ljubljanski izposojevalnici avtomobilov izposodil vozilo.
Trije vlomi v eni noči in pred tem ^ vrsta drugih, očitno kažejo, da na otoškem področju deluje spreten zmikavt. Prej ali slej ga bodo gotovo dobili.
v Novem mestu. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je obtožena Janka Kolenca in Stanka Stojkoviča, mlada delavca iz Metlike, oprostil obtožbe poskusa ropa.
Iz dokaznega gradiva in poteka razprave je bilo razvidno, da je ravs pred Bado-vinčevo gostilno potekal drugače, kot je trdil Rajakovič. Taje rekel, da sta obtoženca stopila predenj, da ga je Kolenc zgrabil za prsi in zahteval v nemščini denar, Stojkovič pa da mu je stal za hrbtom. Trdil je, da sta ga zbila na tla in pretepla, ker denarja ni hotel dati, potem pa
DOBOVA:
VLAK PODRL PEŠCA
23. septembra je v Dobovi Vinko Šumi iz' Mojstrane prečkal progo v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri pripelj^ ekspresni vlak. Lokomotiva je Šumija zbila po tleh. Hudo poškodovanega pešca so prepeljali v brežiško bolnišnico.
NESREČA ZARADI SLABIH ZAVOR
24. septembra zjutraj je Pavle Sre-mac iz Nove Gradiške vozil kombi v koloni proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je kolčna zmanjšala hitrost, zato je začel v koloni vo2dl proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je kolona zmanjšala hitrost, zato je začel ga je vozil Viljem Meglič iz DoL Nemške vasi. Pri trčenju je nastalo za 9.000 din škode, medtem ko telesnih poškodb ni bilo.
Previdnosti ni nikdar dovolj
»Ne čutim se krivega,« je pred sodiščem dejal Ludvik Gantar, ki je do smrti povozil dva človeka
trijanu iz Sevnice. Pri trčenju je kolesar padel in se laže poškodoval
VOZNICI TRČILI
Proti Bizeljskemu ^ peljala 23. septembra zvečer AnKa Slapšek iz Brezine. V gozdu Dobrava je naproti pripeljala Danica Ogorevc iz Šentjerneja. Ker sta obe voznici vozili po sredini ceste, sta trčili. Škode je za 12.000 din.
Zgodilo se je 20. novembra 1969, ko je nastopila prva večerna tema in je 36-letni Ludvik Gantar iz Borovnice v Dol. Leskovcu pri Krškem obračal tovornjak. Tatra, ki sama tehta 10 ton, je bila naložena še z 12 tonami gramoza. Gantarje pri vzvratni vožnji na stransko cesto zadel in zbfl po tleh mopedista Martina Stoparja in njegovo sopotnico Mileno Vidovič. Tovornjak ju je povozil in bila sta na mestu mrtva.
Zaradi hude prometne nesreče, ki je zahtevala k^ dvoje mladih ži-\djenj, se je pred dnevi na okrožnem sodišču v Novem mestu krivec zagovarjal.
„Ne čutim se krivega,** je dejid predsedniku senata Janezu l6:amari-ču, „ker sem pred obračanjem pogledal v prometno ogledalce in za
Kmalu omejena hitrost?
Glede na to, da smo Slovenci po številu nesreč na cestah in smrtnih žrtev v prometu precej pri vrhu evropske lestvice, velja samo pozdraviti predlog republiškega sveta za vzgojo v cestnem prometu, naj bi hitrost na slovenskih cestah z odlokom omejili. Kaže, da bo predlog v kratkem tudi sprejet.
Po novem bo največja dovoljena hitrost na avtocesti 120 km na uro, na magistralah in regionalnih cestah bomo smeli voziti največ 100 km, na vseh ostalih cestah pa bo največja dovoljena hitrost 80 km na uro.
Predlagajo tudi, naj bi za kršilce tega odloka znašala kazen najmanj 100 din. Ali so ti ukrepi dovolj ostri ali ne, bo najbrž marsikdo ocenjeval po svoje, kljub vsemu pa gre za prvi resen korak družbe, da bi omilili nevarnost, v katero se podaja vsak udeleženec v prometu.
Javnost je pričakovala tudi, da bodo hkrati z ome-
jitvijo hitrosti ukinili dovoljenih 0,5 promila alkohola v krvi voznika motornega vozila, toda to se ni zgodilo. Še vedno bomo torej srečevali za volanom ljudi, ki so pili, a jim zato nihče nič ne more. Vsak preprosti človek ve, da na primer kozarček žganja učinkuje zelo različno na prištevnost ljudi. Nekdo bo po zaužiti pijači Še vedno lahko imel vozilo v oblasti, drugemu pa bo eno samo Šilce močno stopilo v glavo.
Zagovorniki treznosti za volanom smo torej razočarani, zlasti še, ker jo je zahteval tudi socialnozdravstve-ni zbor zvezne skupščine. Že samo podatek, da smo do letošnjega prvega jesenskega dne našteli 492 mrtvih v prometnih nesrečah, bi moral odgovornim vzbuditi več odgovornosti do vprašanja treznosti Zakaj predlagala omejitve hitrosti niso zahtevali tudi popolne treznosti, ostaja odprto vprašanje.
R. BACER
seboj nisem nič videl. Storil sem vse, kar je potrebno, da bi se prepričal, če je cesta za menoj prosta.** V tem primeru pa pogled v ogledalce ni bilo dovolj. Kot je ugotovil izvedenec, do mrtve« kota ceste za tovornjakom og^edmce ni seglo.
Sodišče je smatralo, da v tem primeru Gantar ni storil vsega, da bi bil lahko zagotovo prepričan, da za njim ni nevarnosti in da je pot prosta. Voznik pa je to dolžan storiti, naj bo v kakršnikoli situaciji, in mora vozilo upravljati tako, da z njim ne ogroža varnosti drugih. Ce bi Gantar tedaj peš stopil za vogal ali pa koga poprosil, naj zanj to stori, mu tudi pred sodišče ne bi bilo treba.
Po mnenju sodišča pa je tudi tragično umrli Stopar na mopedu delno pripomogel k nesreči, ker je ugotovljeno, da je tik pred trčenjem vozil za tovornjakom v prekratki varnostni razdalji. Sodišče je obtoženemu Gantarju prisodilo 1 leto strogega zapora, sodba pa še ni pravnomočna.
ZANESLO GA JE
23. septembra je pel^l proti Velikemu Podlogu Anton Teromovič iz Crešnjic. V levem nepreglednem ovinku med Jelšo in Vel. Podlogom mu Je pripeljal naproti Franc Kavčič iz Crešnjic, ki ga je pred srečanjem zaneslo na levo stran in ie trčil v Teromovičev avto. Škode je za 20.000 dinarjev.
ob klicih na pomoč zbežala.
Dejstvo je — priznavata ga tudi Kolenac in Stojkovič — da sta Rakajoviča pretepla, ni pa bilo govora o zahtevi po denarju in ga tudi nista vzela. Da sta se Rajakoviča lotila, pa opravičujeta s tem, da jima je ob srečanju ponoči, ko so bili vsi malce „pod paro“, grdo preklel mater.
Rajakovič tudi ni imel očitnih poškodb, saj ni bil pri zdravniku in skratka ne more izkazati. Če bi hotel svoja someščana preganjati zaradi prask, pa bi moral vložiti zasebno tožbo.
ŽE VEDO, KDO JE NEZAVESTNI
Ko so hudo poškodovanega Dušana Krpanjeviča iz Srebrnič 23. septembra popoldne pripeljali v novomeško bolnišnico, še niso vedeli, kdo je. Bil je v nezavesti in v kritičnem stanju, do torka opoldne pa se nj^ovo zdravje ni popravilo, fopa-njevič, delavec iz IMV, se je 23. septembra popoldne peljal na mopedu mimo MoHega polja. Vozil je po levi in trčil v avtobus, ki ga je od Šentjerneja proti Mokremu polju vozil Franjo Gubo iz Medvod. Ker mopedist ni imel pri sebi nobenih dokiunentpv, sprva niti niso vedeli kdo je moški, ki je obležal na tleh.
m.
Vsakdan naših Romov! Del je redno^pošleniE in z njimi ni težav, del pa jih živi še vedno nomadsko življenje. Ti kradejo, prosjačijo, mo^ pa se večinoma potikajo po zapor&. Problem Romov je pri nas še dalečW rešitve, kajti z njim se v večini občin nihče načrtno ne ukvaija. Posnetek preteklega tedna je z Gavgenhriba pri Metliki. (Foto: R. Bačer)
Tudi kratek izlet je lahko drag
Zaradi voženj s tujimi vozili je črnomeljsko Godišče zadnje čase izreklo
več zapornih kazni - nepogojno!
Da mladi ljudje segajo po tujih vozilih, ker bi radi volan držali v rokah, se vse češče dogaja tudi v Beli krajini. Skoro vsi taki primeri pa se zgode v rahli ali malo večji vinjenosti in še to skupno lastnost imajo: po tujih vozilih segajo predvsem brezdebieži.
Četudi štejejo tovrstno kriminaliteto za lažja kazniva dejanja, pa se je tudi tu kaznovalna politika zaostrila. Slejkoprej vsakega dobijo in kratek nočni izlet se konča s kaznijo, celo zaporno. Poglejmo nekaj primerov, čeprav sodbe še niso pravnomočne:
Hinko Bajuk, 21-letni priučeni instalater brez zaposlitve z Radoviče, je iz nezaklenjene kleti v domači vasi vzel moped in se odpeljal z njim (brez izpita) proti Metliki. Med vožnjo je naletel na patruljo milice, toda na poziv fant ni ustavil. Miličniki pa so ga seveda ujeli. Zaradi odvzema motornega vozila je Bajuku občinsko sodišče prisodilo mesec dni zapora.
Janko Muže, nezaposleni delavec iz Kanižarice, je letos spomladi z dvorišča Vrtinove hiše v Dobličah odpeljal kolo. Izgovarjal se je, da mu je to dovolila lastnikova mati, toda priče o tem niso nič vedele. Obtoženec je zagrešil s tem tatvino, zaradi katere bo 15 dni sedel.
Vragolija Jožeta Kotarja, delavca z Broda, in Janeza Hočevarja, nezaposlenega šoferja iz Črnomlja, se je končala s sodbo: vsakemu 2 meseca zapora. Ta dva sta po popivanju odpeljala avto, ki ga jc sredi mesta pred samopostrežbo v Črnomlju pustil Anton Flek. Odpeljala sta se v Ljubljano, avto pustila v Prijateljevi ulici, drugi dan pa odpotovala vsak na svoj dom. Hočevar, ki s% je v Črnomelj pripeljal z vlakom, je po „ovinku** lastniku sporočil, kje ima vozilo.
pa stopil v lokal na okrepčUce, mu je Prhne vozilo odpeljal. Avto je
pustil pred Pionirjevim samskim domom v Novem mestu.
Poudariti pa velja, da pri izreku sodbe sodišče vselej preveri, ali ima opravka s človekom, ki je prvič obtožen, ali pa s povratnikom. Slednjim gre seveda strožja kazetu
Jože Prhne, zidar iz Kanižarice, je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Ta se je izkazal hudo drznega. Medtem ko je Anton Klemenčič s Suhorja pustil avto s prižganim motorjem, da bi se v zim^em času ogrel pred vožnjo, pod oknom gostilne Na Dragah, sam
GOMILA: ZARADI VPREGE BREZ LUCl - 20. septembra zvečer je Stane Smrke z Gomile vozil osebni avto z Rodin proti domu, ko je v vasi nenadoma pred seboj opazil neosvetljeno konjsko vpr^o. Avtomobilist je močno zavrl, pri tem pa
 ga je zaneslo v ograjo in ima za 500
din škode. Voznik vpr^e Nande Pintar iz Češnjevka je neprizadeto odpeljal dalje.
IRCA VAS: NENADOMA NA CESTO - Alojzija Špelko z Broda je 21. septembra zvečer z avtom peljala čez Irčo vas, pri križišču z Volči-čevo ulico pa je na cesto nenadoma zapeljal z avtom Ivan Božič iz Re-gerče vasi Vozili sta trčili. Škode je za 5.000 din.
MALI NERAJEC:	DEKLICA
PRED TOVORNJAK - Ko je 21. septembra popoldne Jože Panjan z Malega Nerajca vozil tovornjak proti Črnomlju, je v Nerajcu dohitel sku-
Eino otrok in jo začel prehitevati lenadoma je iz skupme stopila 10-letna Alenka Kuzma z Belčjega vrha, zato jo je tovornjak zadel De-kUco so odpeljali v novomeško bolnišnico.
STRANSKA VAS: ZLETEL S CESTE - Janez Rožman z Boršta pri Metliki je 22. septembra popoldne vozil z Gradca proti Semiču, toda v Stranski vasi je v ovinku avto zaneslo s ceste, da se je večkrat prekucnil, vendar je obstal na kolesih. Med prevračanjem sta voznik in so-ik Jože Starešinič s Krasinca
potni«
padla z vozila, pri tem pa se je Starešinič hudo poškodovd in so ga odpeljali v bolnišnico. Škode je za kOOO din.
GRIBLJE: CELNO TRCENJE -Peter Matkovič iz Doblič je 22. septembra dopoldne vozil avtobus z Gribelj proti Črnomlju. Naproti mu je prip^al z drugim avtobusom Anton Žalec iz Zapudja. Na ozki ccsti sta vozili med srečar\jem trčili škode je za &tOOO din.
RATEŽ: AVTO V HIŠO - Koje 17. septembra zjutraj Jožica Drobež ij/ Gor. Gomile vozila avto iz šent-
rneje proti Novem mestu, ji je na atežu pripeljal naproti po sredi ceste neznan avtomobilist. Drobeže-
S:
Takle je podrti most na Dvoru, zaradi katerega je promet proti Kočevju čez Suho krajino in Smuko onemogočen. Most se je podrl, ko je pretekli teden čezenj zapeljal tovornjak. Na srečo vsaj žrtev ni bilo. (Foto: Sandi Mikulan)
va je močno zavila v desno, pri tem pa je avto zaneslo v hišo št. 2. škode je za 7.000 din.
SUHOR: PO MOKRI CESTI NAVZDOL - Ivan Gorše iz MetUke je 17. septembra zjutraj vozil avto čez Gorjance proti Metliki, v ovinku na Suhorju pa je avto na mokri cesti zaneslo po nasipu navzdol, da sc je prevrnil, vendar obstal na kolesih. Škode je za 4.000 din.
PRIMOSTEK: ZANESLO GA JE V TOVORNJAK - Niko Žunič iz Žuničev je 17. septembra dopoldne stal s tovornjakom ob desni strani
ceste v Primostku in nala^ mleko, ko je s črnomaljske' smeri pripeljal avto Mirko Judnič iz Ručetne vasi. Tovornjak je začel prehitevati, toda na mokri cesti ga je zaneslo in je trčil v tovornjak. Škode je za 5.000 din.
METLIKA: NI MOGEL USTAVITI — Metličan Franc Bracelj je 17. septembra zjutraj vozil z avtom po CBE in je pri zdravstvenem domu nameraval zaviti v levo. Ker je nasproti prihajal drug avto, je Bracelj ustavil, toda za njim vozeča osebni avto z Antonom Težakom iz Radovičev in avtobus z voznikom Antonom Štublarjem iz Jugorja sta trčila. Avtobus namreč ni utonil ustaviti, trčil je v Težakov avto, tega pa je porinilo v Bracljevega. Na vseh treh vozilih je škode za 4.000 din.
MEDVEDJEK: HUDA NESREČA - 18. septembra dopoldne je Dušan Podkrižnik z Broda pri Novem mestu vozil avto iz Ljubljane proti Novemu mestu, pri Medvedjeku pa je prepozno opazil pred seboj osebni avto, ki ga je vozU Janez Kamni iz Pristave. Podkrižnik je trčil v zadnji del kamnijevega vozila, pri tem pa sta se voznik Janez Kamni laže in Alenka Podkrižnik v drugem avtu huje poškodovala. Škode je za 7.000 din.
OTOCEC: ni SE PREPRIČAL -Alojz Junc z Otočca je 18. septembra popoldne peljal z avtom z Rate-ža proti domu. Ko pa je v Otočcu zapeljal na prednostno cesto, se ni prepričal, če je pot prosta. Ker je ravno tedaj mimo pripeljal z avtom Anton Kraševec iz JerŠ, sta vozili trčili Škode je za 6.000 din.
GORJANCI:	TOVORNJAKA
TRCILA - Jože Režek iz Bojanje vasi je 18. septembra popoldne vozil* tovornjak iz Novega mesta proti Metlild, na Gorjancih pa mu je naproti pripeljal s tovonyakom Mirko šiško iz Novega inesta. Na spolzki cesti je med srečanjem Šiškov tovornjak začelo zanašati in je trčO v Režkovo vozilo, od tam 'p/> ga je odbilo na travnik. Gmotne škode je za 10.000 din.
ČATEŽ: SRECA V NESRECI -Martin Vidic iz Dobravice je 18. septembra popoldne vozil avto v koloni s Čateža proti Novemu mestu. Za njim je vozil mercedes 220 in začel Vidica prehitevati, ko je naproti pripeljal drug avto. Vidic se je umaknil, zapeljal na bankino, tedaj pa je avto zaneslo v vsek in se je prevrnil, Vidic je padel iz avtomobila, medtem ko je vozilo drselo bočno naprej. Na srečo Vidicu ni bilo nič, na avtomobilu pa je za 10.000 din škode.
ČETRTK0V INTERVcIU
Kolo integracij - naprej
Znanje je moč
Septembra so v Novem mestu odprli oddelek politične šole za izobraževanje komunistov
Ker vprašanje Nika Pauli-ča o dirki na Gorjance ni več aktualno, saj je dirka iz razumljivih in nerazumljivih razlogov odpadla, smo za ta četrtkov intervju obiskali direktorja Zavoda za izobraževanje kadrov Andreja Grčo, da bi povedal kaj o srednji politični šoti, katere oddelek so odprli v Novem mestu.
„Ko je medobčinski komite ZK začel akcijo za novomeški oddelek politične šole, je bilo slišati precej pikrih besed na ta račun. Predvsem je motilo nekatere, da bo slušatelj politične šole v enem letu dobil srednješolsko izobrazbo in da je šola neke vrste privilegij. Vsi ti ugovori seveda odprejo, če se pogleda namen, ki ga šola. ima, pa tudi samo dejstvo, da se bodo slušatelji vmi-
Andrej Grča
li	na prejšnja delovna mesta, zavrača vse pomisleke. “
Tako je pogovor začel Andrej Grča, ko sva pregledovala statut politične šole in seznam vpisanih. V novomeški oddelek je vpisanih 30 slušateljev, med njim tudi dve (Ukleti Večina njih so predvsem delavci iz neposredne proizvodnje z različnimi družbenemi funkcijami „ Vsi naši slušatelji so bili
ao sedaj v javnem praktici-sti, niso pa bili trdni v teoriji, ki je seveda važna postavka v tolmačenju vloge komunistov v naši samoupravni družbi Namen šole je, da jim v kratkem času enega leta da na teoretičnih osnovah marksistične znanstvene misli in izkušnjah razvoja revolucionarne socialistične prakse potrebno znanje in stopnjo izobrazbe za uspešnejšo družbeno-politično in samoupravno dejavnost in da jim posreduje znanje o sodobnih družbenih gibanjih in problemih razvoja pri nas in v svetu. Temu namenu je prilagojen tudi učni program, ki je precej obširen, saj zajema področja od marksistične filozofije, sociologije in ekonomike do slovenščine. “
Andrej Grča je povedal, da z izbiro predavateljev ni bilo večjih težav in da so dobili vse z visokošolsko izobrazbo, komuniste, seznanjene s pedagoško prakso.
,Jiad bi poudaril, da šola ni formalnost, ampak resnična potreba, kajti znanje, ki ga posredujemo, bi moralo biti v lasti vsakega komuni-. sta. Mislim, da ne bi bilo slabo, ko bi se v zimski sezoni za komuniste organizirala občasna predavanja o aktualnih problemih kulturnega in političnega značaja, da bi bil komunist tako resnično človek dovolj širokega obzorja. “
Na koncu razgovora pa je Andrej Grča postavil vprašanje o ustanovitvi organizacije za ekonomiko, ker se sedanji Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ukvarja v glavnem z izobraževanjem in bi bil Zavod za ekonomiko, ki bi se ukvarjal samo s tem vprašanjem potreben.
M. MARKEU
V obdobju ustavnih razprav spregovoriti tudi o nadaljnjem združevanju gospodarskih dejavnosti v občini - narekuje načrt ZK
skl akcijski načrt konference za komuniste v zvezi z ustavnimi spremembami. Člani ZK, je rečeno, se morajo tvorno vključiti v razpravo o novih ustavah in občinskem statutu. Hkrati si je potrebno prizadevati, da
Eno osrednjih pozornosti posveča delovni načrt občinske konference ZK v Novem mestu za september in oktober nadaljnjemu združevanju gospodarskih dejavnosti. Ustrezne sklepe so na nedavni seji komiteja oblikovali v skladu z zahtevami, ki so izbile na dan na osmi seji občinske konference.
Komuniste v Eli in novomežkl Iskri ta načrt obvezuje, da ocenijo potek pogovorov o možni združitvi obeh delovnih organizacij in s sklepi seznanijo delavce in komite. Podobno so dolžni storiti komunisti v komunalnem podjetju in Vodovodu, kjer morajo še zlasti razčleniti, zakaj se poskus že začetka združevanja podjetij ni posrečil. Svoj odnos do združevanja v tem obdobju morajo opredeliti člani ZK v zdravstvenem domu in bolnišnici O možni integraciji trgovine v Novem mestu morajo spregovoriti komunisti v Novo-tehni in Dolenjki. Organizacni ZK v Novogradu ter sindikat v OMP Inštalater ter v Rogu občinska konferenca ZK z delovnim načrtom naroča, naj kritično spregovore o možnih medsebojnih integracijah. O možnosti skupnega razvoja gostinske in turistične dejavnosti pa so dolžni presoditi komunisti, zaposleni v ustreznih delovnih organizacijah.
Veliko nalog predvideva jesen->
GASILCI Ni^RTUJEJO
' Že nekaj let se pogovaijajo, da bi ustanovili gasilsko enoto za vasi Veliko Lipje, Malo Lipje in Građene. Ta zamisel je izredno pohvalna, saj so to odročne vasi, kjer bi bila domača pomoč v primeru požara kar pri roki. Vendar je do uresni-. čitve dolga pot. Letos so o tem razpravljali na zboru volivcev v Žužemberku in priporočili žužem-berškemu gasilskemu društvu, naj tam ustanovi svojo podružnico. To priporočilo je občni zbor društva sprejel in sedaj se že pripravljajo na ustanovitev podružnice, ki bo imela svoj sedež v prostorih nekdanje šola v Velikem Lipju. Motorno brizgalno, zaenkrat staro, jim bo priskebela krajevna skupnost, žužemberški gasilci pa jih bodo usposobili za gasilstvo. Zanimanje za gasilstvo je v vseh treh krikih dok^šnje, zato so obeti dobri.	^
M. S.
bodo v duhu no\oh 'ustav čimprej zaživele vse temeljne samoupravne in interesne skupnosti. Ob tem je nujno začrtati jasno razvojno pot s kratkoročnimi in dolgorožiimi načrti Ne gre pozabiti, da prehajamo na delegatski sistem, zato je dolžnost komunistov, da pomagajo pri oblikovanju idejnih in družbeno političnih meril za del^ate v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih.
L ZORAN
V četrtek std tovarno Labod v Novem mestu obiskali članica sveta federacije Udija Šentjurc in predsednica republiške konference za družbeno aktivnost žensk Olga Vrabič. Na sliki: gostji si ogledujeta tovarno. (Foto: S. Mikulan)
SKLAD SE VEČA
V	sklad za gradnjo šol v novomeški občini so v mesecu avgustu kr{yevne skupnosti iz krajevnega samoprispevka nakazale 264.553,85 dinaijev, in sicer: KS Novo mesto
185.446.30 din, KS Šentjernej 24.768,65 din, KS Prečna 1.402,35 din, KS Brusnice 5.392,15 din, KS Žužemberk 12.117,55 din, KS Stopiče 6.439,70 din, KS Orehovica 2.115,90 din, KS Straža 19.443,90 din, KS Birčna vas 2.427,10 din, KS Bučna	vas	3.597,30	din in	KS
Gabqe	1.402,95 din.	Prispevki	delovnih	in	drugih organizacij	za
mesec avgust znašajo 66.222,45 din. Sklad	se	je tako	povečal	za
330.776.30 dinagev.
Suhokrajlnski drobiž
Oominvest in Novograd-sodelavca
Podpisani dogovor med podjetjema predvideva tudi skupna denarna ganja v stanovanjsko graditev - Cilj: poceni gradnja
vla*
Pred kratkim sta direktoija Miha Hrovatič in Vinko Bele v Novem mestu podpisala dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju med Dominvestom in Novogradom. S tem sta dala pravno veljavo aktu, ki sta ga predtem obravnavala in sprejela delavska sveta obeh delovnih organizacij.
Na slavnosti, ki so se je udeležili predstavniki obeh podjetij, so poudarili, da je do takega dogovora prišlo na obojestransko pobudo in v skladu z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjske^ gospodarstva. Le-ta namreč pravi, da je potrebno integralno povezovati vse dejavnUce na področju stanovanjske ^ditve, od programiranja prek projektiranja, priprav in luejanja stavbnih zemljišč do graditve in vzdrževanja stanovanj.
Miha Hrovatič je med drugim poudaril: „Glede na to, da je Dom-invest organizacija združenega dela, ki opravlja to dejavnost, Novograd pa organizacija, ki izvaja gradbena in obrtniška dela pri novih gradnjah, ter je že do zdaj veliko delal za Dominvest pri adaptacijah in investicijskem vzdrževanju stanovanjskih in poslovnih prostorov, smo se odločili še tesneje sodelovati"
Namen dogovora je trojen: a) racionalizirati in poceniti stanovanj-
sko graditev v občini, b) zagotoviti nepretrgane gradbene in obrtniške zmo^jivosti za preiuejanje in investicijsko vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov, c) sodelovati na vseh področjih - od programiranja do vzdrževanja, pri čemer naj bi upoštevali sodobno tehnologijo, ki omorača poceni gradnjo z materiali, u se dobijo na domačem trgu.
Najožja oblika sodelovanja je zamišljena tako, da bosta podjetji skupaj vlagali sredstva v pripravo programov, projektov, odkup in pripravo stavbnih zemljišč. Take oblike sodelovanja so v času, ko se v občini pripravljamo na usmerjeno in organizirano gradnjo stanovanj za delavce, neobhodne. Dominvest začenja kot investitor že letos naditi stanovanja za upokojence, hkrati pa se pripravlja na graditev s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada. Poleg tega pripravlja za stanovanjsko zazidavo območje v Irči vasi in o Cesti herojev v Novem mestu (med vrtnarijo in bencinsko črpalko). Projekte že izdelujejo in tudi stavbna “ Iki
zemljišča že odkupujejo.
Hrovatič in Bele: s podpisom zajamčeno ožje sodelovanje.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
I.	ZORAN
LABODOVI UPOKOJENCI ŽIVE S TOVARNO
Upokojenci tovarne Labod se ne morejo pritoževati, da so povsem odrezani od svoje tovarne: v soboto, 15. septembra, jim je tovarna omo;-gočila prijateljski obisk in srečanje ž upokojenci ptujske Delte, ki se je letos združila z novomeško tovarno Labod. Med obiskom so se seznanili z delom in načrti ptujske tovarne ter si ogledali zanimivosti mesta Ptuj.
Pred kratkim so upokojenci prejeli tudi denarno pomoč za nabavo ozimnice v znesku 300 dinarjev na osebo.
PROMETNA POVEZAVA MED OBEMA BREGOVOMA reke Krke za tovorni promet od Soteske do Šmihela pri Žužemberku je z zrušitvijo mostu na Dvoru popolnoma ohromela, upjyo pa, da jo bodo kmalu spet oživili Na Dvoru bo namreč Skupnost cest SR Slovenije zgradila montažni most (izvajalec del bo podjele GRADIS iz Ljubljane), v Žužemberku pa je že pričela priprave za gradnjo mostu krajevna skupnost.
VELIKI VASKI vodnjak SO PRIČELI KOPATI NA PLESiVCU NAD ŠMIHELOM PRI ŽUŽEMBERKU. Nad vodnjakom bodo napravili veliko streho, da bodo prestregli čimveč vode. Izbrali so višinsko točko nad vasjo, tako da bodo iz vodnjaka lahko speljali vodo k vsem sedmim gospodinjstvom, kolikor jih je v tem zaselku. Gradnjo je programirala žužemberška krajevna skupnost po predhodnem dogovoru s tamkajšnjimi občani. Dogovorili so se, da bo krajevna skupnost opravila kompresorska dela, poskrbela za mineija ter prispevala ves potrebni cement, železo, pesek s prevozi, ostala dela pa bodo opravili občani sami
LOKACIJA ZA GASILSKI DOM NA DVORU je določena na zemljišču, ki je v upravi žužemberške zadruge. Za pridobitev zemljišča bo prišla v poštev menjalna pogodba med gasilskim društvom in zadrugo. Gasilko društvo ima namreč zemljice pri sedanjem domu, ki je manjše in mu po programski ureditvi ne ustreza. Ko bodo zgradili nov dom, bodo odstopili tudi sedanji dom.
LETOŠNJA TRGATEV v Suhi krajini se je pričela. Pridelek grozdja je za polovico slabši od lanske^. Grozdje pa je tudi nekvalitetno. Se posebno žalostna bo trgatev na območju Ajdovca, kjer ne bodo imeli kaj trgati, saj jim je toča uničila skoraj ves pridelek.
M. S.
FRANCOZE ZANIMA SAMOUPRAVLJANJE
19. septembra je obiskala Novo mesto delegacija francoskega sindikata tekstilcev, usnjarjev in čevljarjev SFDT. Pod vodstvom generalnega sekretarja Rogera Toutaina so gostje dopoldne obiskali Novoteks, popoldne pa so si ogledali Dolenjski muzej, gimsko osnovno šolo in mestne zanimivosti
Francoske sindikalne delavce je zlasti zanimalo, kako pri nas samoupravljamo in, bolj določeno, kakšna vprašanja obravnavajo na delavskem svetu v tekstilni tovarni Sekretar osnovne organizacije ZK Danilo Kovačič je med drugim dejal: „Na prvi seji delavskega sveta pred 23 leti smo govorili o tem, naj podjetje kupi kravo, da bodo otroci naših zapodenih žena imeli mleko. Danes TOVorimo p denarju v milijardnih številkah."
OBISK V LABODU:
O jubileju
1974: Labod 50-letnik
19.	septembra sta tovarno Labod v Novem mestu obiskali članica sveta federacije Ludija Sentjiuc in predsednica republiške konference za družbeno alrtivnost žensk Olga Vrabič. Gostji je v navzočnosti predstavnikov tovarne in političnih delavcev naše občine sprejel generalni direktor Laboda Zdravko Petan.
Razgovor, ki je sprejemu sledil, se je sukal okoli praznovanja 504et-nice obstoja tovarne. Se^avili so koordinacijski odbor za praznovanje jubilejnega leta, v katerega so izbradi predstavnike republiških in občinskih družbeno-političnih organizacij. Koordinacijski odbor bo v kratkem izvolil predsednika in pokrovitelja, za katerega sta bili predlagam Lidija Sentjurc in Pepca Kardelj. Gostji je zanimalo tudi vprašanje zaposlenosti žensk v podjetju, vprašanje otroškega varstva in družbeni standard.
Po raz^voru so si udeleženci ogledali proizvodne obrate in tovarniško trgovino.
mini anketa
Stanovanja so gotovo eden največjih problemov, s katerim » soočajo mladi in stari. Težko je tudi takrat, kadar šolaiji in mladi zaposleni iščejo vsaj sobico, le toliko, da je streha nad glavo, pa jim vsa skromnost ne pomaga, kajti tudi sobica ima visoko ceno, velikokrat pa je povsem neprimerna.
ANICA MIKLAVCiC, učenka gradbene šole: „Že odkar se je začela šola, iščem sobo. Doma sem iz Bele cerkve in bi stalni stanovanjski prostor v Novem mestu zelo potrebovala. Amp^ sobe so tako drage, pa še slabe povrhu! Zdi se mi celo, da je za nas, dekleta, težje dobiti sobo kot za fante. Se sreča, da imam štipendijo in bom lahko vzela tui dražjo sobo, samo da jo dobim."
Sobe
DANIELA KRŽE, frizerka: „Ko sem pred letom dni prišla v Novo mesto, sva z možem povsod iskala primemo stanovanje. Presenetilo me je, da je tudi v Novem mestu taka težava s tem. Za 500 dinaijev sem dobila sobo s kuhinjo, vendar je kljub visoki ceni neprimerna. Soba je stara in vlažna. Imam občutek, da podn^gemnike izkoriščajo. Se posebno težko pa je za poročene, ki se jih vsi otepljejo."
MIJA GORSE, učenka ^ad-bene šole: „Doma sem iz Ribnice in nujno potrebujem sobo v mestu, kajti le tako bom lahko sledila pouku in končala šolo. Nimam štipendije, zato mi je iskanje sobe toliko težje, ker pač ne morem vzeti dragih. Tiste, ki niso preveč drage, pa mi ne ustrezajo, ker Ihoram pri študiju precej risati in potrebujem primeren prostor."
MARKO KLINC, komercialist:	„Stanujem kot podna-
jemnik v stari stavbi v središču mesta, in naj se še tako čudno sliši: v hiši ni vodovoda, tako da moram po vodo hoditi v hišo preko ceste! Kako živi v takem stanovanju družina z m^ghnim otrokom, si lahko mislite. Iskal sem že drugo stanovanje, pa ga zaradi visokih cen, ki sežejo tudi do 1000 dinaijev, ne morem najeti"
TONCKA kramar, kemijska tehnica: „Odkar sem končala šolo, iščem primemo sobo, pa je ne morem dobiti Ali je cena tako visoka ali pa je neprimema. Poleg tega pa od podnajemnikov ljudje radi zahtevajo take omejitve, da so že kar smešne. Mislim, da je ta problem zaradi ve-lik^a števila šol in'večanja števila zaposlenih v Novem mestu postal zelo pereč."
s_______________________________ ^
BORCI - IZLET!
Avtobusni izlet po Sloveniji in Hrvaški bo priredila krajevna organizacija ZB Novo mesto - levi breg 7. oktobra. Z novomeške avtobusne postaje se bodo udeleženci odpeljali ob 5.30 uri v Varaždin, Bori, Ptuj, Krapino, Kumrovec in Kostanjevico. Vrnili se bodo istega dne ob 19. url Vožnja bo brezplačna. Prijave bodo zbirali do 3. oktobra v pisarni ob-čindcega odbora ZZB NOV ali pri Rudolfu Simoniču v stanovanju na Cesti komandanta Staneta 32.
NovomešJo kronika
spored ni VAŽEN - Kino doma JLA sproti obvešča v svojih oglasnih omaricah gledalce, kakšen film igra in kdaj si ga lahko ogledajo. Vse lepo in prav, toda sporedu ni vegeti, s^ film, napovedan za tri dni, mrkne včasih že po enem dnevu.
TAM JE HiSiCA — Na Kristanovi še sedaj stoji lesena baraka še iz
Kavšek iz Foersteijeve 12 - Dejana, Anica Kozjan iz Kandijske 7 -Tomaža, Alojzija Braničar, V Brezov log 22 — Eriko, Ana Pevec iz Lobetove 4 - St<Mana in Tilka Ivanič iz Zagrebške 14 - Ka^o.
isp^
gradbišče. Da se to ne bi pozabilo, baraka še zdaj „plemeniti okolje.
BRONASTA PLAKETA - Novomeška tovarna Labod je za svoj program kvalitete na Zagrebškem ve-lesgmu kot edina od slovenskih konfekcijskih tovam prejela bronasto plaketo.
TRŽNICA - Petkova tržnica je bila običajno založena, čeprav jutranji mraz sili prodajalke, da čimprej prodajo svojo robo. Posebno pestra je bila izbir^ izdelkov suhe robe. Cene nekaterih živil: kilogram fižola v stročju je veljal 8 din, paradižnika 5 din, kumaric 5 din, čebule 5 din in zelja od 2 - 3 diname. Sadje so prodajali po zmernih cenah; kilogram jabolk je stal 7 din, grozdja 6
—	7 din, hrušk 10 din in limon 14 din.
SMRTI - Umrla je Terezija Sonta, užitkarica iz SmUiela 25.
ROJSTVA — Rodile so: Irena
—	Ena gospa je rekla, da še dolgo ne bo delavskih stanovanj, če se bodo urejevalci zemljišč in gradbeniki med, seboj pozivali na igro odprtih kart, Je rekla, da bi bilo več streh nad g^avo, če bi bflo maiy t iger in več dela ...
Št. 39 (1226) - Z/, septembra 1973
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
13
Začelo se je strojno obiranje koruze na prostranih pol^ brežiške Agrarie. To jesen pričakujejo dober pridelek. Tam, kjer so namenili koruzo za prehrano živine, pospra^jajo storže obenem s koruznico^ Koruza je tudi pri kmetih lepo obrodila. Najbolj pridni so jo že potrgali.'
Na Dolini za asfalt
V letu dni so prebivalci zbrali 90 tisočakov
štirinajst mesecev je minilo od dneva, ko so se občani Velike Doline in okoliških vasi odločili prispevati polovico vso-, te za asfalt. Doslej so zbrali 90 ' tisoč dinaijev samoprispevka. Ta denar se steka iz dohodkov od delovnega razmeija in od katastrskega dohodka. Zaposleni in upokojenci plačujejo po dva odstotka od mesečnih prejemkov, kme^e pa po 3 odst. od katastrskega dohodka. Enkratni znesek bodo v naslednjih štirih letih prispevali še lastniki vikendov in lastniki motornih vozil. Vsi, ki imajo na tem območju počitniške hišice, so dolžni prispevati po 2.000 di-• narjev, lastniki avtomobilov po 1000 din, lastniki mopedov pa po 500 din.
Tako se bo v petih letih steklo blizu 500 tisoč din di 50 starih milijonov, kar bo zadostovalo za asfaltiranje štirih kilometrov ceste od Mokric do Nove vasi in Velike Doline do
NOVO SREDIŠČE
V Pifecah z veliko zavzetostjo luejajo novo kr^evno središče. Zemeljska dela so zastavili pred nekaj tedni. Na kraju, kjer je doslej stal spomenik padlim borcem NOV, bo zraslo novo poslopje s špecerijsko trgovino, z železnino in mesnico. Večji del investicije bo fmancira-lo Slovenija vino. Predračunsko vrednost cenijo na 1,5 milijona dinarjev. Mimo objekta grad[i|o cesto za povezavo s Podgorjem. Zanjo bo prizvala denar krajevna skupnost PiSece.
V. P.
V ARTIČAH NA PODSTREŠJU
Na artiški osnovni šoli je velika stiska, zato komaj čakajo na raz^i-tev. Dve učilnici so morali urediti na podstrešju, čeravno poteka pouk v dveh izmenah. Prvič v zgodovini šole so vpisali učence v dva prva razreda.
odcepa na Laze pri Kontnem.
Ob tem ne smemo pozabiti, da to ni edini samoprispevek krajevni skupnosti Velika Dolina. Že vsa leta namreč plačujejo občani tudi samoprispevek za graditev in obnovo šol v brežiški občini. Breme, ki so ga zavestno sprejeli na svoje rame, je kar precej težko. Pa nič ne godrnjajo, ker vedo, da druge poti ni in bi brez tega morda še desetletje in dalj čakali na gladko cesto do svojih domov.
V. P.
NA ODER KVALITETNE PREDSTAVE!
Zavod za kulturo je pred dnevi sklical razgovor o gledaliških in koncertnih gostovanjih v novi sezoni. Na njem so se zavzeli za boljši repertoar, v katerega bi vključili tudi predstavo ene izmed zagrebških gledaliških hiš. Izrečeno je bilo mnenje, da bi za izbor povprašali občinstvo. To bi izpeljali v obliki vprašalnikov. Abonmajskih predstav v prihodnje ne kaže več združevati s proslavami, so poudarili na tem sestanku. Dogovorili so se za boljše obveščanje abonmajskega občinstva, za zagotovitev prevozftv gledaliških obiskovalcev iz okoliških krajev ter za tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in osnovnimi sindikalnimi organizacijami.
ZA DALJNOVODE IZ JEDRSKE ELEKTRARNE
Člani medobčinske komisije za oblikovanje srednjeročnega koncepta razvoja Posavja so skupaj z zastopniki brežiškega Regiona in Inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani pred nedavnim razpravljali o graditvi daljnovodov, ki bodo speljani iz bodoče jedrske elektrarne v Krškem. V interesu občine je, da si z rezervacijo zemljišč za ta namen i^ubili čim manj zazidljivih in kmetijskih površin. Dogovorili so se, da bo za brežiško območje obveljala trasa sedanjega daljnovoda, na katerega bi v smeri proti Zagrebu priključili obstoječi daljnovod v Dobravi.
NOVO v BREŽICAH
POZOR, NEVARNOST! Stari most čez Savo je še vedno brez gospodarja. Varnostna ograja je na več mestih odpadla, pa tudi sicer most ni več primeren za promet. V upravljanje ga bo prevzela občina, prej pa ga bodo morali popraviti in v občinskem cestnem skladu rezervirati zanj vsaj sto tisočakov. Zaradi nevarnosti lahko vsak čas pričakujemo, da bodo železni most za nekaj časa zaprli.
VSE O KOLERI. Občinski odbor Rdečega križa je razposlal brošure o koleri vsem šolam, gostinskim in trgovskim podjetjem. Brošuro je izdal Rdeči križ Slovenije. V njej poljudno in nazorno seznanja prebivalstvo z znaki te nevarne bolezni in možnostmi za njeno preprečevanje.
OBLETNICA. Rudio Brežice bo prihodnji mesec praznoval dosctlct-niro obstoja. Za ta jubilej sc liiliko nadejamo nekaterih težko pričakovanih tehničnih izboljšav, za katere
bo morala prispevati svoj delež tudi občina.
ViSJE PRIZNAVALNINE. Na seji 20. septembra je občinska skupščina spremenila odlok o priznavalninah borcem NOV. Do sedaj so prejemali po 200 din mesečno, od 1. julija 1973 dalje pa jim bodo izplačevali po 450 dinarjev.
NEGODOVANJE ZARADI ZAMUDE. Zasebni gostinci in drugi, ki šele letos prejemajo davčne obračune za leto 1971, si* upravičeno pritožujejo. Davčna uprava w zavoda, da povzroča z zakasnitvami zasebnikom težave, vendar sama ne prevzema odgovornosti za to,* ker pri šibki "^asedbi ni zmogla sproti vsega dela.
VEC REDA. Omejitve pri električni energiji so si dobro zapomnili tudi brežiški občani. Ko si> o redukciji govorili na zadnji skupščinski seji, so odhi>iiiiki zalitovali urmk za morebitno večjo oiiiojitve vnaprej.
bre2iSk[ nsn
DVOJNI PROTEST
Zaposleni so na Številnih pro-testnUi zborovanjih tudi v brežiški občini pokazali svojo solidarnost z bojem naprednih sil v Cilu. Zborovanja so združevali z obsodbo nedavnih dogodkov na Koroškem, kjer so neofašisti razstrelili spomenik slovenskim partizanom. Med poslednjimi so imeli v petek protestno zborovanje pri Agrarii, od koder so prav t^o poslali protestni pismi re-publiaci konlerenci SZDL in republiškemu svetu Zveze sindikatov.
Z OBČANI O USTAVI
Predavatelji in aktivisti tolmačijo besedilo obeh ustav po krajevnih skupnostih. V četrtek so se zbrali na razpravi Bizeljanci in Dobovčani, v petek pa Artičani Tu je tolmačil osnutka Lenart Šetinc, član izvršnega odbora republiške konference SZDL. V nedeljo je bila razprava v Globokem, danes pa je napovedana za mesto Brežice v prosvetnem domu.
MLADI SPOZNAVAJO NOB
V oktobru bo občinska konferenca ZMS v Brežicah organizirala tekmovanje mladih v poznavanju revolucionarne preteklosti iz NOB. Sodelovala bo ^Iska mladina, mladina iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in garnizije iz Cerkelj. Najboljše ekipe posavskih in dolenjskih občin se bodo nato srečals v Novem mestu meseca novembra.
K. S.
NE PO TOČI!
Brezbrižnost se vedno maščuje. Kako drago jo moramo plačati, ugotovimo, če za hip prelistamo poročilo inšpektorja za delo. V njem ugotavlja, da se je v osmih mesecih tega leta pri delu poškodovalo 329 zaposlenih v brežiški občini (lani v istem obdobju 326). Polo-vico poškodb se pripeti zaradi opustitve varnostnih ukrepov, zaradi brezbrižnosti do sebe in do drugih.
Priporočilo inšpekcije dela, da bi manjše delovne organizacije organizirale skupno službo za varstvo pri delu, je naletelo na gluha ušesa, čeprav so se nekatera podjetja takrat strinjala s tako zamislijo.
Med delovnimi organizacijami, ki ne spoštujejo strokovnih nasvetov inšpekcije, je našteta Kovinska galanterija na Bizeljskem. In ravno v tem podjetju je bilo že več hujših poškodb, zaradi katerih so delavci izostali z dela dalj časa, eden izmed oškodovancev pa celo toži podjetje za lO.OOO din odškodnine.
Tudi pri Slovenija vinu se je pred nedavnim pripetila nesreča, ki bi se ji lahko izognili, če bi vodstvo polnilnice prepovedalo vstop nezaposlenim in če hi zavarovali nevarne transportne trakove. Ker vsega tega niso napravili kljub opozorilu inšpekcijc 196S. leta. je ix>-gonska veriga transporterja v fH)lnilnici odtrgala Hinletni deklici itiri prste na nogi.
J. T.
Kolikor znaš, toliko veljaš
Na Senovem prvič osnovna šola za odrasle • Letos povsod brezplačni
Kandidatke imajo na izbiro dopo*" danski in popoldanski čas.
Znanje je ključ do napredovanja na delovnem mestu, ključ do uveljavljanja v družbi. Ži^jenje zahteva nenehno strokovno, splošno in dnižbeno-politično izpopolnjevanje. Delavska univerza ^	semmarje z aruiuc*i- r—. ^
ena tistih ustanov, ki pomaga odra^m nadoknaditi zamujeno in	vsebino, tečaje higienskega
jim omogoča nadaljnje usposabljanje po izredni poti.	*	’	nr^fia
Še malo in vrata šol za odrasle se bodo odprla tudi v krški občini. V osnovni šoli bo letos pouk brezplačen. Njeni oddelki bodo v Krškem in prvič na Senovem, da se delavcem Rudnika, Lisce in Metalne ne bo treba voziti na predavanja.
Kandidati za ekonomsko srednjo šolo se bodo izpopolnjevali z dopisnim študijem, del snovi, predvsem težja poglavja, pa jim bo delavska univerza posredovala s predavanji. V to šolo se lahko vpiše vsak, kdor je uspešno končal osnovno šolo, triletno trgovsko šolo ali dveletno administrativno šolo. Šolnina za en letnik je 2.200 din.
Za nastopajočo izobraževalno sezono je razpisan še stourni začetni tečaj nemške^ in angleškem jezika. Prispevek zanj je 650 din. n’av toliko bodo mo^i plačati obiskovalci tečaja tehničnega risanja. Tečaj stenografije obsega 140 ur, prispevek 1200 din pa je plačljiv v dveh obrokih.
Ženske, ki se želijo naučiti krojenja in šivanja, tudi letos ne bodo prikrajšane. Bagatovi šiviljski tečaji bodo na Senovem in v Krškem. Razpisani so začetni in nadaljevalni tečaji ter tečaji strojnega vezenja.
Vsak tečaj zase je zaokrožena celo-, ta. Na Senovem so predvideni v oktobru, v Krškem pa v novembru.
Delavska univerza seminarje z
■ ino, tečaje higienskeg a ma, šolo za življenje, starše, tečaje prve pomoč*, ^ dnoznanstvena p oblike. Vpis traja
'predavanj ^ ja do 1. °Y°^£ppEy
24 KIVI VODOVODA
Ce kdo zasluži pohvalo, potem so to v krški občini gotovo krajevna skupnost Raka in njeni prizadevni prebivalci. Vodovodno zajetje, ki so ga to poletje odprli v Zabukovju, napaja z vodo omrežje štirinajstih vasi. Tako imajo zdaj na območju Rake vodo 503 gospodinjstva v 28 naseljih. Vseh naselij je 29, gospodinjstev pa 525.
m
Proizvodnja papiija v Krškem se normalizira. Tokrat je n*P pomanjkanje lesa, pač pa pomanjkanje elektrike, hujša kriza mimo, za v prihodnje pa so za redukcije ^ energije sprejeli program na ponedeljkovi seji političnega Torej nič več brez umika! (Foto: J. Teppey)
VELIKA PRIČAKO
VANJfi
Učencem leskovške domujejo v dveh po 100 in 70 let, so se le le želje po boljših delovi^
Tako so pred začetkom ^ leta obe „starini** novo električno J* ,Aen(^J pa so želje šolnikov in - ^ večje. V naslednjih treh ravajo dozidati	mi	ii»	*	'
slopje z desetimi učilnic	;
vadnico.
MNOŽIČNO IN KVAL'
— Strokovna
teden v Kostanjevici oc
kot 1500 grafičnih
vanskih pionirjev,
bienale. Ker so bila dela. P
temo „Le vkup, le	jjJ
gmajna**, res kvalitetna. #
razstavljanje odbrali ve
Pionirsko gijfiko
prvič predstavUi
in na sevniškem
ve pa bodo slovesno
21. oktobra.	.
ZA 40 ODSTOTKOV
Krškeni
V Imperialu v los napet plan. Proiz^^^O konca leta —
povečali celotni dohodek pa	^
ko. To dosegajo ^ P°	izl^©
lom zaposlenih jn z ^ yese^ j;jj
V Kostanjevico prinašajo zelenjavo in sadje prodajalci iz daljne Makedonije. Seveda pa ni nič bolj poceni kot v domačih trgovinah. (Foto; J. Teppey)
nostjo strojev. Delavci rfjgilco'^* napredka pri kvaliteti . j,odf pomeni prav tako veČji
POSAVJE SE STARA
Po, sestavu prebivalstva je Posavje stara regija. Preveč mladih, za delo sposobnih ljudi se izseljuje v razvitejša območja. Ob razpravi o osnutku srednjeročnega razvoja pokrajine se upravičeno zastavlja vprašanje, če bo po štiridesetletnem zastoju v petnajstih letih mogoče oživiti to ot)močje. Pokrajina bo potrebovala po 500 delovnih mest na leto zunaj kmetijstva. V tekmo sodobnega razvoja se bo lahko vključila le, če bo dovolj hitro in učinkovito reševala izobrazbeni problem.'
DARILO IVILADIM
'l uristiČno društvo v Kostanjevici je kupilo mladini svojega kraju opremo za nogomet, vredno 4 tisoč dinarjev. S tem se je društvo oddolžilo .športni sekciji za prizadevno delo pri čiščenju okolice kopališča in struge Krke ter Studene.
KRŠKE NOVICE
PRIPOMBE DO OKTOBRA
Ce ni VODE - Radukcljam elektrike so se pred dnevi v Krškem pridružile še nevšečnosti zaradi pomanjkanja vode. Delavci „Kostaka** so več dni popravljali počeno cev. Zaradi del na glavni mestni ulici so začasno preusmerili motorni promet po makadamu za Savo, tako da je bil del mesta nekaj dni dobesedno zavit v prašne oblake.
Se do konca meseca - po
obljubah, ki .so jih dali v tovarni celuloze in papirja, bo kopalni bazen veijetno odprt še do konca meseca, če bo kolikor toliko ugodno vreme. Najbolj so te obljube veseli plavalci domačega ,,Celulozarja**, ki nameravajo organizirati še klubsko prvenstvo.
DVE MEDALJI - Mlajši pionirji krškega ,Cclulozarja so v domačem bazenu uspešno nastopili na letošnjem zadnjem plavalnem tekmovanju, na republiWm po.saniičnem prvenstvu. Borut Mlakar Je v disciplini 100 m prsno osvojil srebrno medaljo. Diagan Nikolič pa na lOU metrov hrbtno bronasto. Domačini imeli vsega skupaj enajst 1'ina-
lahko ogledate P*'®^. jtevi* razstavo. Tokrat ^ biteljem upodabljaj predstavil kipar rega ustvarjanju ^ ° govoril Aleksander kritik.
KONČNO SLU2BA** - 2e s »Jjj ij/ do v krški občini k
kovno kadrovsko .
pri občinski klicnega
vanja komiteja obCi"	^
Zveze komunisto kadrovske komisij poro in uresničite •
DO potrebne
,£5da«oške a -jjfij ^
t'’.;
v okviru ..dop'^kad* bljanske po^ago^ je mesec nronran .
Pri Labodu v Krškem kolektiv zavzeto razpravlja o predlogu samoupravnega sporazumevanja o združevanju tcmeljnili organizacij združenega dola (TOZD) v organizacijo združenega dela (OZD) Tovarno perila 1 AH(.)I). Vzporedno s tem pretresajo tudi urejanje medsebojnih odnosov in o statutarnem sklepu o združevanju. Na predloženo gradivo, ki ga poskušajo /aposleniin raztol-mai'iti (Mmbolj po domac'v^:, bodo zbiiali pripombe do I. oktobra. V ta namen so I 7. septembra skliciili «udi javno tribuno.
listov; sedem fantov in štiri dekleta.
PREDZADNJA RAZSTAVA V okviru prireditev XVIII. Dolenjskega kulturnega festivala siv kostanje-viškem Lamutovem likovnem salonu
predavary. Oj predavanj se je v prosvetnih delav »	^
vztraja še 36. jclN^
SE »POTUJOČI jjo v J 1^ „Delavska
ponovno P^'P^J.tovanJ^.ifptf^u/ prebivalstvo go
kina. Lan^o lt
treh krajil'.p jjoguJirtO v..iikem	,
• “"'‘‘‘‘J /I; slasti nicd
zanimanja, zias
h
občinska skupščina. Tudi ob tem primeru se vi^, kako potreben je bil občinski odlok, ki pomaga predvsem revnejšim družinam.
A.ŽELEZNIK
Kot
ravnatelj sevni-'^^nin	Pipan,	nove	cene
dru#^	^
^0 b	proračunov, ki so
^<tažitev	prizadeti zaradi
^0 izkiii,^	pridobila,
'Učno za povečanje cene
in^^.S^^ADNJl Tudi	VAN	JI
^®y.nici	gradnja	stanovanj
icj.	Trenutno	že
■	^^stanovanjski	stol-
t-^* ‘	29	stano-
'oi'fep^cej
turi! toPi	29	stano-
tjqJ. ^oveii *^*>ovanj pa gradi ZASAVJE.*^StlvUo pridow bomo s temi
j« PreS?^*« j® veliko,
ttai?	tistim, ki ga do-
ovajjj ini program gradnje
hv	velika	pri-
^neift P? povzročajo v L''scin 0o	prometu
To	izstopajo
na že ta-
^'*%nev^ *” promet-Sflo	"oplete*.	Ali	ne
*** avtobusi Sejali ^ ali STILLESOM
SEVNIŠKI
r !«§HfŠr"S£si
Komni,,-*' hmeljiščili; v
SLOGI-IW
dela ?a	"“j	bi bila
h>navaiaio *	občani
^ „^STVUNI dom
prostorih nck-
elektrike, vode in živil za prehrano otrok. Osnovni šoli Sevnica in Krmelj sta predlagali podražitev za 18 odst., kar naj bi omogočilo tudi izboljšanje osebnih dohodkov vzgojnovarstvenega osebja. Razlike 6 odst. pa ne bodo krili starši, temveč temeljna izobraževalna skupnost.
Poglejmo, kaj pravi odlok o diferencirani oskrbnini po moči družinskega proračuna. Družine, ki imajo le 3(w dinarjev mesečnega dohodka na družinskega člana, imajo varstvo zastonj. Družine s 301 do 400 dinarjev, plačajo le 20 odst. oskrbnine, za 401 do 500 din pa 25 odst.. Tisti pa, ki imajo na čl^a družine več kot 1.200 dinarjev dohodkov, plačujejo 70 odst. Samohranilci,'matere ii očetje, imajo od tega še popust 10 odst. V vrtcih je trenutno največ takih otrok, katerih starši plačujejo oskrbnino 40 ali 50 odst. Taki ponavadi plačujejo za vrtec 200 dinarjev, po novem 'pa bodo plačali 20 dinarjev več. Tisti, ki imajo dojenčke v jaslih in so prej plačevali 400 dinarjev, bodo po novem plačali 40 dinarjev več. Denar, ki ga šoli na ta način zbereta od staršev, pomeni le polovico denarja, ki je potreben za delo vzgoj-novarstvenih ustanov. Preostalo polovico ali včasih še kaj več krijeta temeljna izobraževalna skupnost in
JUTRANJKA ASFALTIRA
Delavci celjskega cestnega podjetja bodo, kot kaže, kar 10 dni pred rokom končali modernizacijo ceste od lesenega sevniškega mostu do tovarne in okrog nje. Ta dela bodo veljala JUTRANJKO 800 tisočakov. iCar sc je doslej v Sevnici asfaltiralo, se je vedno zavleklo, zato so se obrnili na Celjane, ki se bodo, kot vse kaže, izkazali.
GASILCI ZA VZOR
9. septembra so gasilci v Šentjanžu krstili nov avto in sodobno brizgalno „Rosenbauer“. To je še en lep uspeh društva, ki je ob pomoči občanov, delovnih organizacij in gasilskera sklada v zadnjih letih dobilo tudi nov dom.
PABERKI
danjega zdravstvenega doma na Dobravi je že lep čas vrvež gradbincev. Pred začetkom šolskega leta so pričeli stavbo preurejati za potrebe posebne šole.
BOSTANJ:	NK ZAMUDITI
PRILOŽNOSTI - 2e večkrat je bilo poudarjeno, da bi lahko Šoštanjčani ob velikih delih v bližini, predvsem ob gradnji mostu, še kaj pridobili. Bolj ko se bliža začetek del na mostu, večji je ^oblem, kje dobiti pesek za nasipe. Ce bi krajevna skupnost našla rešitev, bi lahko računali, da bi pri asfaltiranju sodelovali vaščani. Tako pravijo na občini. 2e'sedaj se kadi, sc bo pa šc bolj, ko bo promet preusmerjen.
®*KV85|^[| vestkii:
Premoga ni!
Namesto 603 ton premoga, kolikor so ga imele stranke naročenega pri trgovini sevniškega kmetijskega kombinata ZASAVJE do septembra, ga bodo dobili le 50 ton! Kdor je skušal biti dober gospodar in si zagotoviti kuijavo še v poletnem času, bo ostal praznih rok, ker trgovina ne dobi, kar je naročila. Še od teh 50 ton bodo 20 ton pobraU peki, sicer niti kruha ne bo. Poslovodja Stane Lipar nam je pokazal knjigo kupcev, ki čakajo na premog, in dopis velenjskega rudnika, ki mora po uredbi republiškega sekretariata za gospodarstvo najprej nasititi kotle šoštanj-skih termocentral. Dopis končujejo z rudarskim Srečno“! Bo torej to zimo po hišah mraz?
,J>Iimamo! Ne po naši krivdi."
„Že julija smo dobili komaj 10 do 15 odst. tistega, kar smo naročili. Banovi-ški rudniki nam skoraj tekoče dobavljajo. Čeprav je ta premog v Bosni cenejši od velenjskega, ga močno podraži prevoz. Prevoz za tono velenjskega lignita stane okrog 27 dinarjev, iz bosanskih rudnikov pa kar 95 dinarjev,“ pravi poslovodja Lipar.
Kako se bomo torej greli? V Velenju so bili prisUje ni tako ravnati zaradi „vi^e sile“, kot pravijo v pismu. Električno omrežje je mrtvo, izklopi napetosti nenajavljeni. Reda ni. Potrošniki se jezijo, žal leti srd vedno najprej na trgovce, ki ne morejo delati čudežev. Rečne struge so res plitve, primanjkljaj elektrike, v katerem smo,pa vseeno kliče po odgovornosti v našem elektrogospodarstvu.
A. Ž
V TREBANJSKI OBČINI ZA OBLETNICO PISMA:
Kaj naprej, kaj stoji in zakaj?
Jesenski delovni načrt komunistov: vso pozornost novim ustavam!
v jesenskem obdobju bodo komunisti v trebanjski občini ocenili svoje delovanje po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ter aktivnost po 29. seji centrakiega komiteja ZKS. Ta čas bodo posvetili tudi pripravam na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS.
obsat	premore še Vedno le 20 km asfaltiranih cest — vključno z odseki dodej modernizirane
^^omunalno-stanovanjsko podjetje v Sevnici je porabilo vse razpoložljive denaije, da so Nasrir\	tudi nekaj pločnikov v mestu. Po metrih asfalta capljamo torej še krepko za drugimi-
Posodobljanje pločnikov. (Foto: Železnik)
Podražitev bo prizanesla revnim
'^®»'stvo dražje za 12 odst. - Lestvica plačevanja oskrbnine po velikosti  družinskega dohodka	ščiti družine z manjšimi	dohodki
v otroških vrtcih v Sevnici	in Krmelju so nespreme-
Iciof	januaija 1972. Kaj se je od	takrat podražilo, vemo,
hrang d In*®.’ j® treba za otroke vedno dajati najboljše, od ^*33ve. Stara oskrbnina šoli ne zadošča več za kritje (difgfg ‘.*«^evanje oskrbnin po velikosti družinskega dohodka ne	oskrbnina), ki je v veljavi od junija letos, šoli namreč
Pfavničveč denaija.
Delovni načrt, obravnavan na nedavni razšiijeni seji občinskega komiteja ZK, zahteva od komunistov aktivno vključitev v javne razprave o besedilih nove zvezne in republiške ustave, občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti.
Med pomembne dolžnosti šteje komite priprave na referendum, na katerem naj bi občani v začetku prihodnjega
TREBANJCI ZA KOZJANSKO
Velike prireditve v Ljubljani pod naslovom „Za Kozjansko se dobimo", na kateri so nastopile številne kulturne skupine in posamezniki (seveda brez honorarjev, izkupiček je šel namreč za Kozjansko), so se udeležile tudi sindikahie organizacije iz trebanjske občine. Sindikalni organizaciji v TRIMU in KPD Dob sta zbrali kar po avtobus udeležencev. Tudi izkupiček od vstopnic je namenjen za Kozjansko. Ni torej res, da so na prireditev prišli le iz širšega ljubljanskega območja, kot je na večer prireditve poročala televizija, razen če Trebnje že štejejo pod Ljubljano!
NOVOTEHNA PREUREJA
NOVOTEHNA je pričela pred kratkim preurejati stavbo, v kateri je < služba,AMD Slovenije „Pomoč-in-formacije“. Še to jesen naj bi bila dela opravljena. NOVOTEIWA bo s tem pridobila 250 površinskih metrov prodajnih prostorov. Zgoraj bo ' maloprodaja gradbenega materiala, spodaj (v sedanjih prostorih AMD) pa prodaja avtomobilov. AMD je že izpraznila dva prostora, NOVOTEHNA pa tudi že skrbi za prodajo avtomobUov v Trebnjem, le ponje je še vedno treba v Novo mesto, ker bi jih zaradi gradbenih del v Trebnjem lahko poškodovali. Preureditvena dela izvaja trebanjsko Komunalno podjetje.
leta glasovali za uvedbo novega krajevnega samoprispevka. Politične priprave za to akcijo so že stekle. Več o delu komunistov bodo spregovorili na oktobrski seji občinske konference.
V tem času bodo v trebanjski občini posvetili veliko pozornost idejnopolitičnemu delu organizacij ZK ter kadrovskim pripravam za nova vodstva v osnovnih in občinski organiza^ ciji ZK. Med drugim predvidevajo poseben seminar za komuniste — neposredne proizvajalce
in za mlade komuniste. Zapisali so, da bodo skrb za sprejemanje v ZK, kar je sicer st^a naloga ZK, v jesenskem obdobju še povečali.	I.	Z,
GASILSKA PARADA v TREBNJEM
Ob koncu požarnovarnostnega tedna bo v nedeljo, 30. septembra ob 11. uri pred občinsko skupščino v Trebnjem parada motorizacije in opreme, kjer bo prikazan napredek gasilskih društev v občini Trebnje. Na paradi bodo sodelovale tudi sosednje gasilske zveze dolenjskega področja.
Vabimo šole, prebivalstvo, podjetja k ogledu parade!
V,______________________________ >
Šentrupert: vsi za asfalt
v nedeljo, 9. septembra, je predsednik občinske skupščine Ciril Pevec izročil namenu nov asfaltni trak od Slovenske vaa skozi Šentrupert do Prelesja. Gre za največjo akcijo šentru-perške krajevne skupnosti.
„Občani od Slovenske vasi do Šentruperta so se odločili, da dajo za sodobnejše cestišče samoprispevek. Kasneje so se za asfalt odločili tudi na drugi strani — od Prelesja sem - z enakim prispevkom v denarju. Kje na Dolenjskem lahko vidite podobno prizadevnost kot v Škrlje-vem, kjer so občani opravili vsa utr-jevalna in druga dela, razen tega pa je bil najnižji prispevek v denarju 2.000 dinarjev? “ nam je v odsotnosti predsednika KS rekel Jože Zupan. S številno skupino učencev 7. in 8. razredov in učiteljev, so pred’ kratkim sestavljali brigado, da je urejevala bankine. Učenci si bodo na ta način prislužili nekaj denarja za šolski izlet, ki jim ga bo za povračilo plačala krajevna skupnost!
To pa ni vse. Asfaltirali so tudi pot do pokopališča. Asfaltirano je pravzaprav celotno naselje, s čimer se ne more ponašati niti Trebnje. Zasvetila je tudi nova javna razsvetljava. Ce bi šlo vse tako, kot so želeli občani, bi imeli to že julija lani. Zavleklo se ie, ker cestno podjetje
lani ni moglo zagotoviti namoza, pa. so tedaj asfaltirali le Šentrupert. Občani so prispevali denar in trud, zato je bilo zaradi zavlačevanja del precej negodovanja.
A. Ž.
Cokla
Na male še pozabljajo
HRAST v Šentlovrencu: vložili 65 tisočakov za boljše delovne prostore
v mizarskem podjelu HRAST v Šentlovrencu že skoraj dva meseca stojijo dela pri n^ožbi, ki naj bi temu 23-član-skemu kolektivu omogočila boljšo prihodnost. Letos naj bi zgradili vsaj prvo etapo: prezračevanje in centralno ogrevanje delov^ prostorov. Za opremo manjka 400 tisočakov.
Sodobnejša oprema bi kolektivu največ pomagala. „V sedanjih razmerah smo z izkoriščenostjo delovnega časa in pridnostjo delavcev prišli do skrajnih meja. Ce nam to ne bi uspelo, bi že propadli. Za razvoj pa to še ni dovolj," meni vodja podjetja Alojz Repovž. Le bežen pogled po delavnici pove vse: še vedno uporabljajo star italyanski skobeljni stroj, ki bi sodil že v staro železo, a ga prizadevni delavci še vedno popravljajo. Lep uspeh so prizidani objekti. Vanje so \^agali vse, kar so laljko dali od svojega dohodka, pomagal pa je tudi sklad skupnih rezerv trebanjske občinske skupščine. Normalno bi bilo, da bi jodjetje za tako razširitev pridobilo }ančna posojila, vendar za to pri bankah ni bilo zanimanja. Z gradnjo so pridobili 120 površinskih metrov novih delovnih prostorov, prezračevalne naprave, kotlovnico za ogrevanje, do druge etape razvoja podjetja pa je še daleč. Ko bi končali tu£ to.
bi pridobili še 250 površinskih metrov delovnih prostorov. Sele takrat bi lahko zaposlili več novih ljudi, ki so v teh krajih še vedno primorani iskati kruh daleč od doma.
Skromni delavci so pridobitve veseli. Delali bodo laže, čeprav bo večina del še ročnih. Stare stroje razpostavljajo po manj tesnem prostoru. Oprema za gostinstvo, ki jo izdelujejo, gre kljub hudi konkurenci in naraščajočim proizvodnim stroškom dobro v denar. Gre za izrazito nerazvito območje nerazvite občine. Kdaj bo razen razumevanja občinskih dejavnikov še kaj pomoči širše skupnosti, predvsem bank?
A.ŽELEZNIK
Trebanjska delavska univerza je nameravala letošnjo jesen navkljub kadrovskim in denarnim težavam narediti velik korak naprej pri izobraževanju mladih kmetovalcev: želeli so nič manj in nič več kot dveletno šolo za kmetovalce. Šolo bi izvedli v sodelovanju z grmsko srednjo kmetijsko šolo, ki že tako tarna, da ima prazne klopi, v katerih še zlasti manjka dolenjskih kmetovalcev. Šola v Trebnjem bi imela zagotovljen uspeh, s^ je zaradi razgibane dgavnosti Zveze mladine, posebno v aktivih mladih zadružnikov, že skoraj v vseh večjih vaseh občine močno naraslo zanimanje za kmetijsko izobraževanje. Žal pa se je ustavilo spet pri denj^u. Pravi vzrok za to pa ni drugje kot v papirnatem določilu, po katerem republiška izobraževj^a skupnost ne prispeva dinarja za tiste mladince in mladinke v šoli za kmetovalce, ki niso dokončali osemletke! Na Grmu so Trebanjcem svetovali, naj mlade kmete najprej vpišejo v večerno osnovno šolo.
Po mnenju Štefana Kamina, vodje trebanjske delavske univerze, bi med uspešnimi mladimi kmetovalci v občini našli morda tri z dokončano osemletko. V večerno osemletko pa se je letos vpisal en mlad kmet z Mirne. Predobro so znani razlogi za osip na osemletkah, posebno težave kmečkih otrok. Mlade kmetovalce kaže poučiti o sodobnem kmetovanju, tega so željni na vsakem koraku. Ob tem bi marsikateri spoznal tudi škodo, ki jo ima, ker ni končal osemletke. Zalcaj jim torej zapiramo pota do kmetijskega izobraževanja, ko so že na zemlji in je le malokateri kriv za to, da ni končal osemletke?
A. Ž.
iZ KRAJA v KRAJ
NOVI FUNKCIONARJI - Občinski sindikalni svet se je že organiziral po novem. Predsednik opravlja svoje delo nepoklicno, kot organizacijski sekretar pa je pričel s 1. septembrom delati Jože Klemenčič iz Velike Loke. Tovariša Klemenčiča je predtem občinski, sindikalni svet poslal v enoletno politično šolo pri CK ZKS. Predsedstvo občinske konference ZMS je na razširjeni seji 18. septembra sprejelo za kandidata za predsednika občinske konference ZMS Lojzeta Ratajca. Sedanji predsednik Tomaž Plazar odhaja v enoletno politično šolo pri CK ZKS.
BISTRICA: ZGLED DRUGIM -Čeprav tod nimajo ^silskega društva, so lepo poskrbeli za požarno varnost. Junija so nabavili 360 metrov nylon cevi, postavili so tudi dva hidranta. Denar za to so zbrali po hišah. Kdor ima le eno poslopje, je prispeval 400 dinarjev, za dvoje stavb 500, kdor jih ima več, pa po 600 din. Na ta način so od 32 gospodarjev zbrali kar 15 tisočakov. Ža akcijo so se odločili, ker so bili ob udaru strele v neko gospodarsko poslopje brez močL
LAKENCI; VODOVOD KMALU NARED - Vodovod za sedem vasi: Dolnje, Srednje in Sp_odnje Lakence,
Trščino, Pavlo vas, Skovec ter Vrh nad Mokronogom bo v kratkem dograjen. Sedaj opravljajo še nekatera drobna zidarska dela na zbiralniku. Ta velika akcija je stala vse vaščane in organizatorje nemalo skrbi in odpovedovanj.
MIRNA: LETALO RAZSTAVLJENO — Pred leti je mirenska krajevna skupnost naredila malčkom na otroškem igrišču pred staro šolo nemalo veselja, ko so pripeljali dotrajano letalo. To je veljalo tudi nekaj denarja, je pa doslužilo tudi za veselje otročajem. Ce bi nanj namreč kdo sproti vrgel pogled, bi se ga dalo prav gotovo očuvati daJj, tako pa je, kot vse kaže, z njim konec, s tem pa tudi edinstvenega veselja na tem igrišču!
DOBRNiC:	POZNALI	SO
PRVAKA - V začetku septembra je bila v Ljubljani velika razstava psov. Čistokrvnemu kratkodlakemu jažbe-čaiju nekdanjega ravnatelja dobrni-ške osnovne ^le Stanislava Pleskoviča so na ocenjevanju dodelili oceno „odlično". Pes je zato postal prvak Slovenije v svoji pasmL Dolgoletni ravnatelj je sedaj pomočnik ravnatelja v Kamniku, pes Elko pa je seveda v veselje tamkajšnjim šolarjem.
ALOJZ REPOVŽ: „Pridnost danes ni dovolj za preboj iz ži-votaijenja!“
miUUUSEI NOVICE
LETOS VEČ NOČITEV
V	hotelu PUGLED v Kočevju so v prvih osmih mesecih letos z^ele-žili 133 nočitev več kot v istem mesecu lani. Letos so v hotelu našteli 6.965, v istem obdobju lani pa 6.832 nočitev. Zanimivo je, daje letos zabeleženih skoraj 300 (natančno 299) nočitev tujih gostov manj kot v istem obdobju lani. V prvih osmih mesecih so prenočili v hotelu PUGLED domači gosti skupno 5.402^at, tuji pa le 1.563-krat.
PLOČNIK DO ITAS
Doseženo je načelno soglasje za financiranje gradnje levega pločnika od avtobusne postaje v Kočevju do nove hale ITAS oziroma naselja pri strelišču. Po dogovoru zainteresiranih naj bi financiral ITAS 30 odstotkov stroškov gradnje, TRIKON 15 odstotkov, INKOP 15 odstotkov, KOVINAR 12 odstotkov, ostalo pa krajevna skupnost Pripravljen je tudi že pismeni samoupravni dogovor, ki ga morajo zainteresirane strani id podpisati
SPREJEM PO NAČRTU
Sprejem v ZK poteka na območju občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija v glavnem po sprejetih načrtih. Tako so v občini Kočevje do konca leta predvideli sprejem 60 novih članov v ZK, do konca avgusta pa so jih sprejeli 48; v občini Ribnica je razmerje med načrtom in prejemom 40:22, Grosuplje 40:32 in Litija 40:16. Ugotovljeno je bilo, da mnoge organizacije niso sprejele letos še niti enega novega člana („Organizacija, ki ne sprejema novih članov, je podobna suhi veji na drevesu."), žaJ pa se tudi razmerje le počasi nagiba v korist sprejema več neposrednih proizvajalcev.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V	avgustu letos je bila na območju matičnega urada Kočevje rojena ena deklica, poročilo seje 10 parov. Umrli so: Matevž Tement, upokojenec iz Tržiča 13, star 82 let; Pintar, upokojenec iz Kočevja, Trata XIV/z9, star 81 let; Matija De-lač, upokojenec iz Kočevje, Podgorska, blok V, star 66 let; Ana Nose, gospodinja iz Kolenče vasi 8, stara 50 let, in Vinko Malnar, cestar iz Gorenja 18, star 54 let.
V Črnem potoku pri Kočevju živi precej otrok. Daqa Žužek, ki hodi v 2. razred ginmazije, pravi, da bo astronom, njena sestra Tanja bo učiteljica, Alenka Jaklič pa gostilničarka. Na sliki so tudi nekateri, ki še ne vedo, kaj bodo, ko bodo veliki. (Foto: J. Primc)
Osilnica dve leti pozneje
Pred dvema letoma so začeli Osilničani s široko zasnovano akcijo, ki naj bi njihovo dolino dvi^iila iz zaostalosti. Načrt, ki so ga takrat sprejeli, se že uresničuje, za kar imajo največ zaslug Osilničani sami in novo vodstvo kočevske občine, ki jim daje vso možno podporo.
Letos junija je kočevska tekstilna tovarna s pomočjo domačinov v Osilnici odprla obrat za izdelavo embalaže, n so jo dotedaj morali kupovati drugod. V obratu je zaposlenih 21 delavcev, od t^a večina žensk, z razširitvijo pa se bo število zaposlenih še povečalo. Žal so delavna mesta primerna predvsem za ženske, medtem ko morajo moški še vedno iskati zaposlitve driigod.
Napreduje tudi asfaltiranje cest. Asfalt bodo dobile Osilnica, Sela in Bosljiva Loka. Zelja vseh pa je, da ne bi asfaltirali samo ceste skozi ta tri naselja, ampak celotno cesto ob Kolpi in Čabranki. Do takrat pa bi jo vsaj lahko polivali, da bi bila pokrajina ob nji spet zelena kot včasih, in ne bela od prahu. Asfaltiranje obenem povzroča hudo kri med ljudmi, ker je v načrtu in proračunu zajet večji del ceste, kot ga bo asfal-
V Dolu in drugod ob Kolpi v kočevski občini je bilo celo v vročih septembrskih dneh zelo živahno. Kolpa je sicer težko dostopna, ker do nje iz Koče\ja še ni asfalta. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
JANŠEVA ZNAMKA - PrUož-nostno znamko smo dobili Slovenci za 200-letnico smrti Antona Janše. Osnutek zanjo je naredil akademski slikar Božidar Jakac. Znamka bo za 0,80 din, natisnil pa jo bo zavod za izdelovanje bankovcev v Beogradu.
-	Anton Janša je bil kmečki sin, rojen 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem. Umrije 13. septembra 1778 na Dunaju, kjer je tudi pokopan. Bil je znamenit strokovnjak in znan čebelar. Napisal je več knjig o življenju čebel, o ravnanju z njimi in o čebelarstvu sploh. Zaradi njegovih velikih zaslug za čebelarstvo v srednji Evropi sta Zveza čebelarskih dru-
- Po čem sklepaš, da kmetijstvo v kočevski občini vedno bolj napreduje?
— Ker je začel regrat prodirati skozi icomiy položeni asfalt. Kdor ne veijame, naj si ogleda ta kmetijski čudež pri stavbi družbenih organizacij, ki so razpravo o kmetijstvu tudi organizirale in vodile.
Stev Slovenije m Avstrijska zveza čebelarjev odločili, naj se leto 1973 imenuje „Janševo leto“. Zato je tudi izdana ta znamka.
GOLOBE MORIJO - Zastrupljanje in pobijanje golobov je postalo v Kočevju že nekaj običajnega. Otroci, ki nimajo vzgojene^ čuta za živali, jih pobijajo s fračami. Kdo jih načrtno zastruplja, pa je težko ugotoviti Res je golobov brez gospodarja veliko po mestu in delajo škodo po fasadah, vendar to ne bi smel biti vzrok za tak način uničevanja. Tisti, ki to počno, gotovo nimajo smisla za lepe fasade. Zastrupljajo namreč tudi golobe rejcev in članov Društva za varstvo in vzgojo ptic, torej živali, ki imajo dobre in skrbne gospodarje in niso nikomur v napoto. Društvo za varstvo ptic oziroma njegovi člani so imeli zaradi tega že veliko škode, ne samo denarne temveč, tudi moralne. Grdo je poplačana njihova skrb z vzrejo rase golobov pismonoš in tekmovalcev.
POLSJI LOV - Polharji s Sinjega vrha pri Vinici so povabili kočevske polharje na skupni polšji lov na Sinjem vrhu. Kočevski polharji se bodo vabilu gotovo odzvali, saj bodo tako videli vse stare načine lova, ki so bili in so delno še v navadi v tem kraju in okolici. Za Sinji vrh vodi to akcijo znani polhar Ivan Sneler, ki je bil vedno tudi organizator belokranjskega kotička na pol-1 harskih razstavah v Kočevju. Ker so vsi tedni pred občinskim praznikom Kočevja natrpani z raznimi prireditvami in razstavami, bo verjetno letošnja polharska razstava šele konec oktobra.
tiranega. Upravičeno se sprašujejo, kam šel prHiranjeni denar.
Domačini bodo priskočili z delom na pomoč tudi pri napeljavi novega električnega voda, ki bo prinesel v Osilnico boljšo razsvetljavo. Izkopavali bodo jame za drogove za električno napeljavo.
V	za^ti so še vedno osilniški gasilci, ki s samo dobro voljo res ne morejo gasiti, njihovi pripomočki za gašenje požarov pa spadajo samo še v muzej. Tudi s telefonom so križi in težave, PTT podjetje pa ostaja ^uho. Pozimi se dostikrat pretrga linija in iz Osilnice ni mogoče klicati niti v najnujnejših primerih. In kot v smeh teče skozi vas hrvaška tele-
po!
foi
bnska linija.
Nazadnje bi rad omenil še vedno zaostali turizem v naši dolini. Kaže, da turistična društva in gostmska podjetja ne morejo odkriti lepot gornje doline Kolpe in Kostela.
JOZE OZURA Ljubljana
Suša ob Kolpi
Že dolgo ne pomnimo tako sušnega in lepega poletja kot letos. Marsikdo se je še v septembru kopal v Kolpi ali morju. Živo srebro je 8. septembra kazalo kar 31 stopinj C. Usahnil je marsikateri studenec, ki že leta ni bil brez dobre pitne vode. Tudi nekateri vodovodi so ostali suhih rezervoarjev. Celo Kolpa se je med izvirom in Osilnico posušila, Struga je ostala brez vode in ribe na suhem. Mnogo rib je poginilo in razširil se je precejšen smrad. C e ne bo večjega deževja, bo prišlo lahko še do hujšega.
JOŽE KRIŽ
lastniki hiš »pozabili« prijaviti
Hiše, zgrajene v zadnjih letih, so skoraj vse vredne preko 300.000 din, kljub tem pa so redki lastniki teh hiš poslali obvestila o premoženju komisiji za ugotavljanje izvora premoženja
Slobodan Ivič, tajnik komi-aje za ugota\ijanje izvora premoženja občine ^bnica in davčni kontrolor, nam je o dosedanjem delu komisije povedal: „Doslej je podalo obvestilo o premoženjskem stanju 45 občanov, od tega 28 do roka, 17 papo njem. Pričakovali smo, da bo poslalo obvestila 100 do 150 občanov. Zato smo poslali zahtevo še 14 občanom, naj nam pošljejo obvestila, in 8 jih je to svojo dolžnost že opravilo."
Na vprašanje, kaj bo z ostalimi 50 do 100 občani, ki so po mnenju komisije dolžni poslati obvestila, pa tega niso storili, in kdo so ti občani, je odgovorfl:
„To so predvsem vodilni delavci v delovnih organizacijah. Prav v teh dneh smo zahtevi od delovnih organizacij, naj nam pošljejo sezname svojih vodilnih delavcev. To so tisti člani kolektivov, katerih delovno mesto je že v statutu označeno kot vodilno. Ko bomo dobili te sezname, bomo zahtevali obvestila še od tistih, ki jih doslej niso poslali" „Je komisija že pregledala sedanje prgave? “
„Skupno smo pregledali 36 prijav oziroma obvestil in pri sedmih občanih ugotovili, da bodo morali podatke še dopolniti, ker so po mnenju
NOVA „NAŠA VEZ"
Te dni je izšla nova številka Inle-sovega glasila Naša vez, tretja letos. Vsebina časopisa je v pretežni meri posvečena delovanju samoupravnih organov in poročilu o izidu volitev v nove samoupravne organe, kj so bile konec julija v skladu z novo ustavo in razdelitvijo Inlesa na pet temeljnih organizacij združenega dela. Kot je znano, so se zaposleni odločili na referendumu za naslednje temeljne organizacije:	tovarne stavbnega
pohištva Ribnica, Sodražica, Lo^i potok in JuŠići ter TOZD skupne strokovne službe. Sicer pa nova številka Naše vezi prinaša še članke o težkem polož^u podje^’a zaradi neurejenih cen, razgovor z inž. Hočevarjem, ki se je vrnil s študija v Ameriki, članek o posvetu zaposlenih v prodajnih skladiščih po vsej državi in o letošnjih nagrajencih-dvajsetletnikih v podjetju
DOBRA LETINA
Letina krompirja je letos v ribniški občini nadpovprečna. V dolinskih in višinsk&i krajih je krompir dobro obrodil, zato bo tudi precej tržnih presežkov, Tudi koruza, ki jo kmetje sadijo na precej manjših povrSnah kot nekdaj, dobro kaže. Nasploh je bila letos letina dobra.
Sodelovanje rodi uspeh
Aktivi delavcev-komunistov naj se pri reševanju zadev bolj opirajo na delavce
Sodeč po ustnih poročilih sekretaijev aktivov delavcev-komunistov na sestanku, ki ga je sklical medobčinski svet ZK Ljubljana 12. septembra, so aktivi v prvi polovki leta zagnano delali, sklepi aktivov so bili ugodno sprejeti med proizvajalci in drugod, žal pa je praktičnih rezultatov dela aktivov manj. Za tako stanje je vzrok tudi v tem, da je sodelovanje aktiva z občinsk^i skupščinami in vodstvi družbeno-politič-nih organizacij v večini primerov preslabo. To velja bolj ali manj tudi za občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje in Litija.
Vendar prizadevnosti in
Obsodba
Tudi občani, delovni ljudje in organizacije v kočevski in ribniški občini so obsodili vojaški udar v Čilu in razstrelitev partizanskega spomenika v Robežu. V Ribnici so med drugim vse občinske politične organizacije (ZK, SZDL, OSS, ZMS, ZZB, ZRVS) in občinska skupščina poslali protestno pismo vsem svojim republiškim vodstvom in republiški skupščini. V Kočevju so podobno pismo naslovili predstavniki družbeno-političnih organizacij, občinske skupščine, gospodarske dejavnosti in družbenih služb zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu.
idealizma ne manjka. Ponekod ga je veliko (občina Moste), drugod več (sem sodita tu^ Kočevje in Ribnica, drugod pa tudi razmeroma dosti. Ko-munisti-delavci se trudijo in se bodo trudili v bodoče, da bi bili soustvarjalci neke politike, ne pa da bi bili o zadevah seznanjeni, ko bi bilo že vse določeno.
Ob tem pravilno ugota^jajo, da jim je potrebnega več znanja in ^ jih je treba bolje obveščati o vsdi :^evah. Tiidi prepričanje, da je treba nedelavne komuniste izključiti iz aktivov komunistov-delavcev (to morajo storiti osnovne organizacije, ki so jih izvolile in ne aktiv), je pravilno.
V	bodoče bo treba še posebno paziti, da bodo aktivi komu-nistov-delavcev res razpra\ijali o stvareh, ki delavce najbolj zanimajo, in tudi sprejemali sklepe, ki bodo v prid delavcem. K reševanju zadev morajo pritegniti čimveč delavcev, sicer bodo osamljeni in njihovi sklepi ne bodo uresničeni. Delegati aktiva delavcev-komunistov naj bi se že pred sestanki aktiva pogovorili o zadevah, ki bodo na dnevnem redu sestanka, na sestankih z delavci. Nato pa naj bi zastopali interese vseh delavcev na sestanku aktiva. Le tako si bo aktiv komunistov-delavcev pridobil veljavo, na njegove sestanke bodo prihajali tudi odgovorni predstavniki občinskih skupščin in družbeno-političnih organizacij in s takim delom bodo doseženi vidni uspehi.
J. PRIMC
komisije pomanjkljivi. Razen tega'je komisija pregledala še 10 prijav vodilnih delavcev v občini, ki so podali prigave na lastno pobudo, še preden je začel veljati predpis o obveznem prijavljanju."
„Je dobila komisija še od kod drugod prgave za ugotavljanje izvora premoženja? “ „Davčna uprava pripra\dja materiale za uvedbo posebnega postopka za 3 občane, en predlog pa smo prejeli od uprave javne varnosti “ „Kdo vse so med prijavitelji premoženja? “
„Največ jih je po točki 5, se pravi vodilnOi v delovnih organizacijah itd., nekaj pa tudi obrtnUcov, Ni pa
?rijav občanov, ki imajo nad 00.000 din premoženja, čeprav so
skoraj vse stanovanjskeliiše, zgraje-ne v zadi^ petih letih, vredne preko 300.000 din. Zanimivo pa je, da je precej preprostih občanov in upokojencev, ki imajo kakšno krpo zemlje ali staro in malo vredno hišo,
•	spraševalo, če morajo prijaviti premoženje."
,JC^j’ bo Javnost zvedela imena tistih, ki so si neupravičeno pridobili premoženje, in | kako bo to sporočeno? “
„Naša komisija o tem še ni sklepala. Po predpisih pa so imena do zaključka postopka tajnost. Po mojem bodo nato imena sporočena časopisu, ki ga bere največ občanov, se pravi Dolenjskemu listu, vendar bo o tem komisija dokončno sklepala šele na eni prihodnjih sej.“
J. P.
9[l6l02 SnČBi BS Ii20)i il/l
Mnogi ribniški šolaiji, katerih starši so dopoldne v dužbi, z novim šolskim letom ne dobe v šoU več kosila. Tako pojedo kosilo šele, ko pridejo starši iz službe in ga dkuhajo, se pravi okoli 15. ure. Ravnateljico osnovne šole Ribnica Mileno Borovac smo zaprosili, naj nam pove, Ige je vzrok za to.
Šolska mlečna kuhinja ribniške osnovne šole je v kletnih prostorih stare meščanske šole, vendar so premajhni (merijo 20,3 m2) in so sploh neprimerni. Vodstvo šole je s Centralnim zavodom za napredek go^odinjstva iz Ljubljane izdelalo načrte za obnovitev kuhinje, vendar uresničitve ni, ker je za to potrebnih
400.000	din. Samo nova oprema bo velj^ okoli 260.000 din.
Za sedanje prostore je sanitarna inšpekcija že večkrat pripominjala, da niso primerni V njfli so lani pripravljali 600 malic in 80 kosil, letos pa bi morali prav toliko malic in okoli 150 do 200 kosil, vendar to ni mogoče. Več kosil bo treba pripraviti letos še za 1 ali 2 oddelka učencev podaljšanega bivanja. Tega bivanja lani na šoli še ni bilo, zato je bilo kosil manj.
Zaradi takega položaja so na učiteljski konferenci sklenili, da bodo dobivali tople malice vsi učenci, ki bodo želeli, kosila pa le nekateri. Kosila bodo pripravljali le za otroke v vrtcu, za šolarje v oddelkih podaljšanega bivanja, za učence-vozače in za učitelje, ki stanujejo v stanovanjih brez kuhinj. Razen tega bodo sprejemali tudi prošnje drugih staršev, da bi sprejeli na kosilo njihove otroke-šolarje. Posebna komisija bo nato prošnje reševala, vendar skoraj zagotovo mnogim ne bo mogla ugoditi.
Na vprašanje, zakaj na ta problem že prej niso opozoriU staršev in odgovornih organov, je ravnateljica Milena Borovac odgovorila:
—	Na to smo že dolgo opozarjali odgovorne organe; od spomladi, odkar so izdelani načrti za obnovo
kuhinje, pa smo še posebno opozkr-^ TIS in občinsko skupščino. Šdla je vso letno amortizacijo (80^0 din) namenila za reševanje prduane šol^ev, vendar je to prem^ dento-ja. Vsekakor bi mi želeli ugoditi ia-poslenim staršem in njihovim otrokom, a žal ne moremo. Res pa je tudi, da je na primer v Ljubljani in drugod še več zaposlenih staršev, pa ne kuhajo njihovim otrokom-Šolar-jem v šoli kosil: dobe le malico, in še to vsak le jogurt in kruh. V Ribnici pa smo sto% malo razvadili. Zanimivo ie tudi, da imata obe ostali osemletki v Loškem potoku in Sodražici preveliki kul^ji, naša, ki ima na hrani več otrok, pa premajhno.
Milena Borovac: „Letos ne moremo kuhati kosil za vse šolaije, kot bi želeli, ker je zmo^jivost zastarele kiiJiinje premajhna.** (Foto: J. Primc)
O prehrani šolarjev smo se pozanimali tudi pri nekaterih občinskih organih. Čeprav odgovornih tovarišev nismo dobili, smo le zvedeli mnenje oziroma stališča v zvezi s tem, in sicer, da „naj TIS Ribnica čimprej priskrbi lokacijo in ost^o dokumentacijo za gradnjo novega vrtca, v katerem bo tudi kuhinja za potrebe osnovne šole. Vprašanje je namreč, če se splača 400.000 dm vložiti v obnovo sedanje kuhinje, nato pa zgraditi še novo pri novem vrtcu.
J. PRIMC
m
ORTNEŠKI POROČEVALEC
ZADNJE URE NASE SOLE -Lani so bili Poljanci veseli, ker so dobro rešili obstoj šole na Velikih Poljanah. Tudi učiteljica je bila po volji učencem in staram, saj se je za šolo resno zavzela in tudi uspehi so bili lepi. Prepričani smo bUi, da bo tudi letos tako. Ob začetku šolskega leta pa so ostale šolske klopi skoro prazne in obstoj šole se je začel majati Samo štirje, največ pa šest šol^ev bo ostalo. Bojimo se, da bo morala tudi ta šestorica v Su^e. In če pride do tega, je usoda veliko-poUanske šole verjetno za vedno zapečatena, O tem bo odločala občinska skupščina na prvi seji, S strahom čakamo in upamo, da bo rešitev pravična in sprejemljiva za šolo in star-
KUMROVEC IN RIBNICANI -Ko sem prebral poročilo o akciji za gradnjo doma v Kumrovcu, sem ugotovil, da so bili v ribniški občini upokojenci občinske podružnice enkrat le prvi, ko so že v aprilu poslali za to padnjo 500 din m izvedli dve nabiralni akciji starega papirja, katerih iztržek so tudi namenili za Kumrovec. Tudi podej bodo še pobirali prostovoljne prispevke svojih članov vsako sredo od 9. do 11. ure v društveni pisarni v Ribnici, mdružnice v Lo^em potoku in v Sodražici pa pri svojih blagajnikih ob uradnih urah. Udeležite se te plemenite akcije!
RIBNIČANI NA VRSiCU - V nedeljo, 30. septembra, bodo odšli Ribničani, ki ljubijo gore, naše planine in Triglav, na o^edno potova-
nje okoli Julijcev in preko Vršiča v dolino Trente k izviru Soče in preko Bovca, Kobarida ter Tolmina in Idrije proti domu. Izkoristimo še zadnje lepe dneve za razvedrilo v naravi! TOvozni strošek je 65 din, prijave pa prejemajo do 25. septembra v stari trailki v Ribnici
V. P.
občan vprašuje
madvad
odgovarja
- Veš, kdaj bodo glave ribnišk^a festivala in krajevne skupnosti uganile, kam s klopmi iz letnega gledališča v gradu, kjer že leta s^evajo, da jih ponočnjaki ne bi razbijali?
- S klopmi se verjetno ne ukvarjajo glave, ampak tisti deli človeškega telesa, ki na njih sede, zato se stvar ne premakne naprej.
- Sem slišal^ da so INLESOVO hišo v Dolenji vasi med prenavljanjem tako obzidali, da morajo zdaj v Idet skoz okno ...
- To pa še ni vse. Slišal sem, da tudi v podstrešno stanovanje ni zdaj več vhoda in bodo morali napraviti novega.
KOČEVSKE NOUGE
__
RESETEI
Prednost pospeševalni službi
Obdobje prepričevanja kmetov se Je preživelo, zdaj so kmetije potrebne strokovne pomoči in nasvetov, kako in kaj proizvajati
Kje smo in kako naprej na področju kmetijstva v črnomaljski občini, so nedavno tega obravnavali v občinski skupščini, vendar povsem drugače, kot so bili doslej o kmetijstvu vajeni govoriti. Ni bilo več pritožb in tamama, pač pa več razmišljanja o bodoči usmeritvi zasebnega kmetijstva.
Ponujajo se namreč lepe možnosti za vrtnarsko proizvodnjo v zvezi z zmogljivostmi in načrti tovarne Belsad. Ker ljudje le vidijo, da je kmetijstvo krenilo iz blatnih kolesnic, kainor se je prg pogrezalo, so dobili spet vo^o m polet za nove načrte.
Lep napredek je dosegla zadnji dve leti kmetijska zadruga. Bila je na robu propada, a se je z uresničitvijo sanacijskega načrta krepko postavila na noge in izkazuje namesto izgub že lep dobiček. Da je tudi zasebnemu kmetu posijalo sonce, je videti
PREGLEDATI DELO
Socialistična zveza v črnomaljski občini se p^ravlja na oživljeno delovanje v jesenski sezoni. Najprej bodo svoje delo pregledali in ocenili organi konference, zatem pa teren. Ugotoviti bo treba, koliko začrtanega programa je bilo uresničenega, popraviti zamujeno in obnoviti nekatere odbore, ker so funkcionaiji odšli. Trenutno so kar tri krajevne organizacije brez predsednika.
že iz podatka, da je bilo v vsej občini pred petimi leti komaj 31 tra-ktoijev, zdaj jih je že nad 200 in še več bi jih bilo, če bi jili kmetje laže dobili.
Kmetijstvo je prišlo tako daleč, da ga je potrebno tehnološko in smotrno usmeijati, s tem pa doseči bistven napredek v blagovni proizvodnji za trg. Pri tem l^ko pomaga edinole dobra pospeševalna služba.
Medtem ko je ta dejavnost nekaj preteklih let povsem zamrla ali
Čez dva meseca bo vse. urejeno
Precej kmetov borcev je v črnomaljski občini že več mesecev čisto brez družbene pomoči. Priznavalnine so prenehali izplačevati, medtem ko starostnih pokojnin ljudje še niso dobili. Na terenu je zaradi tera kup težav, vendar bo zadeva kmalu urejena. Vs^ tako je zatrdil Rudi Hrovatin, predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Novega mesta, ko je o tem govoril pred odborniki občinske skupščine m je med drugim dejal:
„Iz črnomaljske občine je doslej vloženih 485 zahtevkov za starostno kmečko pokojnino. 330 prošenj je že rešenih, ostale pa bodo rešene n^kasnge v dveh mesecih. Upravičenci do teh pokojnin bodo v kratkem dobili denar."
VIATOR je v Črnomlju resno začel izpolnjevati obljube. Restavra-đja Grad je porušena in bo namesto nje zrasel nov, sodoben gostin-sld objekt. Trenutno pa središče mesta ne daje lepega videza, kot kaže posnetek. (Foto: R. Bačer)
OBVESTILO O DERATIZACIJI
(zastrupljanju podgan in miši)
V OBČINI ČRNOMELJ
Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 2/71) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij ČRNOMELJ, VINICA, SEMIČ V DNEH OD 1.-9. OKTOBRA 1973.
Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, MEJ VRTI 5, TEL. 21-253
ČRNOMALJSKI DROBIR
SE BODO MODERNIZIRALI?
-	Pometači so sicer marljivi pri čiščenju mestnih ulic, ne morejo pa sproti pospraviti vseh odpadkov, ki jih na cesto zmečejo ljudje. Stroj za čiščenje ulic bi bil Črnomlju potreben, to so uvideli tudi odgovorni za te stvari in iščejo možnosti, da bi tak stroj čimprej dobili.
PO CESTI JE NEVARNO - Do nove šole v Loki hodijo z mestne strani otroci kar po cesti, ker od mostu dalje ni pločnika. Vsak pa ve, kako nevarna in prometna je cesta ravno tam, zato ljudje zahtevajo, naj pločnike čimprej zgradijo in name-styo tudi ustrezne prometne znake.
OBETA SE ADVOKAT - Črnomelj je le del Belo krajine, ki vsa ne premore enega advokata. Pri iskanju
pravne pomoči so 'občam prikrajšani, zato morejo odvetnike iskati po diugih krajih. Slišati je, da bo večletnemu .advokatskemu mrtvilu kmalu konec in da bo že oktobra v Črnomlju odprta advokatska pisar-
*^’nOVA RAVNATELJICA - Ker odhaja Andrej Petek, dolgoletni ravnatelj osnovne šole Črnomelj, v pokoj, je bila na to delovno mesto izvoljena prof, Ana Jankovič. Te dni bo prevzela dolžnost.
NE MOREJO NA NJIVE - Cim-prej bo treba urediti priključek na ulico 21. oktobra, ki je bila pred kratkim modernizirana, kajti več občanov ima v bližini njive, do ka-terili pa zdaj z vozom ne morejo ali pa zelo težko pridejo.
pa je bila usmeijena le v prepričevanje kmetov, naj več gnojijo in uporabljajo razna zaščitna sredstva, je to obdobje za nami. Kmet potrebuje nasvet strokovnjaka ^ede investicij in usmeritve v specializirano proizvodnjo. Potrebni bi bili vsaj trije po^eševalci, da bi lahko zmo^ obilico dela. Ne glede na sredstva, ki bi jih taka služba zahtevala, jih bo potrebno zagotoviti. Tega mnenja so bili odborniki, obenem pa so predlagali, naj proučijo možnosti za ustanovitev tudi manjših strojnih skupnosti.
Edina zares kritična pripomba, ki jo je bilo tokrat slišati, je veljala neorganizirani žetvi. Zadruga se letos ni dosti ukvaijala s strojnimi uslugami zasebnikom, zato pa so krepko služili zasebni kombajnisti s Hrvaškega.
POSLEJ SAMOSTOJNA
Sklep o ustanovitvi posebne šole v Črnomlju je pred kratkim potrdila občinska skupščina. Odločitev je bila potrebna, kajti šola se je iz pr^ začetnih korakov že postavila na noge in je tudi kadrovsko razmeroma dobro zasedena. Za ravnateljico posebne šole je bila imenovana Ema Šujica.
NOV NAČELNIK
Ker odhaja Franc Kočevar, dosedanji načelnik davčne uprave v Črnomlju, na novo službeno mesto, so odborniki občinske skupščine na njegovo mesto imenovali Ivana Hrusteka. Mesto je bilo razpisano, komisija za volitve in imenovanja pa je menila, da je tovariš Hrustek primeren kandidat za to odgovorno službo.
POSOJILO ZA KANALIZACIJO
Za gradnjo kanalizacije na Zadružni cesti v Črnomlju je občinska skupščina najela 250.000 din posojila pri Vodnem skladu SRS, odplačala pa ga bo v 25 letih. Obvezni 25-odst. polog za najetje posojila bodo plačali s pomočjo samoprispevka občanov. Tako se delu mesta obeta bistven napredek.
Splošna ugotovitev za črnomaljsko gospodarstvo je, da sta rast celotnega dohodka in zaposlenih v prvi polovici letošnjega leta sicer zadovoljiva, po drugi strani pa kaže gospodarstvo vrsto slabih lastnosti, ki so posledica neprilagodljivosti novim gospodarskim pogojem.
Nekaterih kolektivov se loteva neupravičena negotovost, iščejo rešitve samo navzven, ne poglabljajo pa se vase in niti ne skušajo z večjo produktivnostjo, z no vimi izdelki in boljšim tehnološkim in organizacijskim prijemom stvar urediti. Premalo je zavzetosti, posebno od strani družbeno-poli-tičnih organizacij v podjetjih, saj bi te morale odigrati večjo vlogo pri iskanju novih poti in možnosti za boljši uspeh.
Po starem ne gre več
„Odnos do spremenjenih delovnih pogojev močno moti tako imenovana mojstrska miselnost. Ta zadnje čase ni več samo zavora napredka, ampak tudi usodna napaka." Zgovoren primer za to trditev, ki jo je med drugimi izrekel na nedavni občinski skupščini inž. Martin Janžekovič, je Beltov primer.
Res pa je, da skupščina lahko še toliko razpravlja o tem ali onem kolektivu, vendar lahko samo priporoči rešitev, medtem ko se morajo stvari same lotiti v kolektivu. Tu se običajno zatakne. Upajo na neko rešitev, čakajo, medtem pa se rentabilnost slabša. Kritična točka je s tem dosežena, kajti če poslovni uspeh trdovratno drsi navzdol in tu ni samo trenutna slabost, potem ni daleč do izgube. Malo več razmišljanja o teh vprašanjih je delovnim organizacijam s področja gospodarstva^ priporočila tudi
občinska skupščina. v	R.	BACER
Ekipe prve pomoči iz metli^dh podjetij BETI, KOMET in NOVOTEKS so vedno pripravljene, nastopile pa so tudi na nedavni proslavi XV. brigade. (Foto: R. Bačer)
DOBER ODKUP GROZDJA
Metliška kmetijska zadruga bo odkupila od zasebnih vinogradnikov vse vino in grozdje, kar ga bodo ponudili - Ugodne odkupne cene
Metliška vinska klet je postala pomembna za vse zasebne vinogradnike v Beli krajini. Metliška črnina si je že pridobila kupce, na trgu je znana, povpraševanje po njej pa je tolikšno, da kmetijska zai^ga sama s svojo proizvodnjo ne more več zadovdjiti vseh potreb.
Upravni odbor kmetijske zadruge se je zatoke spomladi odločil, da bo vinska klet pokupila od zasebnih vinogradnikov ves presežek rdečih, in če bo potrebno, tudi belih vin. Da vinske kleti pri odkupu ne bi izpodrinili zasebni gostilničaiji, se je kolektiv kleti odločil, da bo odkupoval grozdje in vino po visokih odkupnih cenah, takih, da bodo k prodaji privabile tudi zasebne vinogradnike, ki
KONČNO: MRLIŠKA VEŽA
Več let j^e minilo, odkar so v Metliki začeli govoriti o gradnji mrliške veže na pokopališču, zdaj pa je stavba zares začela rasti iz tal. Gradnjo je prevzelo novo podjetje TGP MetUka, v pogodbi pa je zapisano, da bo objelrt dograjen do 1. novembra. Nova mrliča veža bo sodobna stavba z dvema prostoroma za umrle, posebej pa bodo obdukcijski in sanitarni prostori.
Odslej bolj delavni
Komisije pri občinski konferenci ZK v Metlic so bile doslej premalo uspešne, zato je treba njihovo delo poživiti, so menili člani občinskega komiteja ZK na seji 13. septembra. Sprejeli so tudi sklepe, ki zadolžujejo člane komisije za delo v jesensko-zimskem obdobju.
Člani komisije za idejno-politi-čno delovanje komunistov bodo morali poskrbeti za izobraževanje komunistov v občini. Za tiste, ki so lastniki
„Veseli nas, da je pred kratkim zaživelo delovanje s pionirji, ko naj bi v vrste komunistov sprejeli še 20 članov, bodo organizirali politično šolo, radi pa bi imeli še žensko desetino in nasploh več mladih v gasilskih vrstah."
Ker nekateri podatki o gospodarjenju metliških delovnih organizacij kažejo, da so gospodarski rezultati slabši, kot so pričakovali, bodo člani komisije za ekonomske odnose skupaj z ustrezno komisijo občinske skupščine analizirali gospodarski položaj v občini. Dovolj dela pa Čaka tudi člane komisije za razvoj in
organiziranost ZK, saj bo potrebno ustanoviti v vsaki TOZD osnovno organizacijo ZK. Tudi komisija za kadrovanje ne bo imela časa za lenarjenje, saj bo treba resno razmisliti o kandidatih, ki naj bi kandidirali za vodilna mesta v skupščini in družbeno-političnih organizacijah ob volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto.
Ker je dosedanji sekretar občinske konference ZK Ivan Skof odšel v srednjo politično šolo, so na omenjeni seji komiteja in)enoyali za v. d. sektretarja Jožeta Mozetiča, tajnika občinskega sindikalnega sveta, g p
VSE TEČE
V	OBRH
V	Metliki so spet začeli urejati mestno kanalizacijo, s tem pa pravzaprav le nadaljujejo že začeto gradnjo. Zdaj so v delu kanalizacijski zbiralniki, ki bodo letos končani, v letu 1974 pa pride na vrsto gradnja čistilnih naprav in bo v istem letu tudi končana. Ko bo vse to nared, bo šele v Metliki poskrbljeno za čiščenje odpadnih vod. Zdaj vsa umazanija teče v Obrh, ta pa sc izliva v KolfKJ. Kadar je voda nizka, iz metliškega potoka večkrat smrdi.
doslej grozdja ali vina niso prodajali vin^i kletL Odločitev o visokih odkupnih cenah je bila sprejeta, kljub temu da bo zaradi tega akumulativ-nost vinske kleti manjša. Prav zaradi take odločitve pa bodo lahko s črnino zadovoljili vse potrebe dosedanjih kupcev, v prihodnjih letih pa naj bi si pridobili še nove.
Spodbudno visoke odkupne cene grozdju so „prisilile" marsikaterega zasebnega vinogradnika k odločitvi, da bo vinski kleti prodal že grozdje, kar se doslej ni dogajalo. Ročna predelava grozdja v vino je zelo naporna in tisti, ki so računali, sp kaj hitro ugotovili, da se skoraj bolj splača prodati kilogram grozdja po
3,20	dinarjev, kot pa liter vina po
4,80 dinaijev. Vseeno pa so odkupne cene črnini tudi vabljive, saj je moč prodati liter črnine za 4,50 do
5,20	dinaijev. Ponudba vinski kleti je dobra, laboratorij v kleti ima dovolj dela, kmetje pa tudi odhajajo zadovoljni, saj svoj težko prigarani pridelek dobro prodajajo, znebili pa so se tudi večne skrbi, kdaj in komu bodo lahko prodali pridelek.
Kolektiv kmetijske zadruge se zaveda, da je sodelovanje med vinsko kletjo in zasebnimi vinogradniki nujno in da je pravi namen vinske kleti v tem, da bo plasirala belokranjska vina na tržišče. S tem pa je zagotovljen nadaljnji obstoj zasebnih vinogradnikov, ki bi se morali tudi zavedati, da bodo vinski kleti z gotovostjo prodali vsakoletni pridelek in jih ponudba slučajnih kupcev, ki ponudijo kakih 10 par več kot zadruga, ne bi smela omajati, da ne bi grozdja in vina prodali vinski kleti.
INZ. JULIJ NEMANIČ
»Med nami ni lenuhov«
____________________4__
Več kot tisoč prostovoljnih ur so metliški gasilci žrtvovali za organizacijo proslave
Janko Bračika, predsednik metliškega gasilskega društva, si je te dni komaj oddahnil od izredne dejavnosti, s katero se je prav tako izredno izkazalo njegovo članstvo ob organizaciji proslave XV. brigade. Ni pretiraval, ko je rekel:
„Več kot teden dni smo dan za dnem puščali vse delo obrtniki, kmetje in delavci ter se ukva-rj^i samo z organizacijo veselice za več kot 2000 ljudi. Pripraviti smo morali jedačo, pijačo in sedeže. Da med nami ni lenuhov, se je tudi tokrat pokazalo. Delali smo z zavestjo, da moramo uspeti, in ni nam bUo žal za nad tisoč prostih ur, porabljenih samo za to priložnost.“
- Kaj bo vaše društvo z izkupičkom prireditve?
„Društvo ga potrebuje. Naš dom je potreben beljenja, popraviti moramo pod, v načrtu pa je tudi strokovna ekskurzija za članstvo."
- Vaše društvo si je pred štirimi leti precej opomoglo, ko ste imeli stoletnico. Kakšne načrte pa imate za v bodoče?
„Veseli nas, da je pred kratkim zaživelo delovanje s pionirji, ko je v Metliko prišel upokojeni učitelj Križanič. Delo s podmladkom bomo še utrdili, radi pa bi imeli še žensko desetino in
nasploh več mladih v gasilskih vrstah."
Tovariš Bračika je eden poslednjih metliških kmetov sredi mesta, obenem pa predsednik gasilcev že 8 let, in ki: 44 let je minilo odtlej, odkar se je zapisal gasilski organizaciji. Gasilec z dušo in telesom pa še odbornik in ugleden občan je o požrtvovalnosti svojih članov pri organizaciji borčevskega srečanja dejal:
„Ves trud je bU poplačan, ko smo videli, da so bili gostje zadovoljni."
R.B.
SPREHOD PO METLIKI
TOKRAT V METLIKI - Predsedniki občinskih konferenc ZMS iz Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Metlike so se pred kratkim dobili v Metliki ter kritično razpravljali o svojem delu. Mladinska dejavnost v Metliki je zadnje čase nekoliko zamrla, k čemur je pripomoglo tudi to, da organizacija nima poklicnega predsednika.
KULTURNO SODELOVANJE -Temeljni kulturni skupnosti obeh belokranjskih občin se pogovarjata o boljšem sodelovanju in organizaciji gostovanj, iskanju dodatnih virov
sredstev za tinanciranje te dejavnosti in še za vrsto skupnih akcij.
BETI SPET DOBILA PRIZNANJE - V četrtek, 13. septembra, so na Zagrebškem velesejmu podelili predstavnikom tovarne BETI „srebrni modefest" za diolen loft. Enako priznanje je dobila BETI že leta 1971. Vsako leto gre namreč na trg okrog 800.000 metrov diolen lofta.
KONEC ZA LETOS? Še pred tednom dni je bila kopalna sezona v Kolpi dobra kot sredi poletja, kislo vreme zadnjih dni pa daje slutiti, da je za letos konec kopanja.
metliški tednik
KĐČEUSKE NOVICE ^ KOGEUSKE NOUIGE -X- KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NOVICE
Predkongresna razprava se je začela
iSMaftmMMNSMMaMMua ■ ■uMMaBa«
Obračun izpolnjevanja akcijskih programov osnovnih organizacij ZK in občinske konference ter iz- j vajanja pisma - Posebno pozornost posvetiti evidentiranju	-
v teh dneh potekajo v kočevsid občini razprave o izhodiščih za kongresa ZKJ in ZKS. Osnovne organizacije ZK bodo te razprave predvidoma zaključile do konca tega meseca. _
Razen o izhodiščih za oba kongresa pa nalaga akcijski program občinske konference ZK Kočevje osnovnim organizacijam ZK, da posvete v razpravah posebno pozornost še nekaterim drugim zadevam.
PIONIRJI ZA PRAZNIK
Ob proslavi 30-letnice Kočevskega zbora, ki bo 29. in 30 septembra, bodo pionitji osnovne šole Kočevje izdali posebno številko glasila „Ku-rir-Kočevje“. Glasilo bo vsebovalo razgovore pioniijev z borci, udeleženci Kočevskega zbora leta 1943. S poslikanimi in Uustriranimi čestitkami, ki bodo razstavljene v izložbah kočevskih trgovin, bodo ob prazniku čestitali vsem občanom.
28. s^tembra bodo pionirji osnovne tole Kočevje proslavili v avli nove šole tudi svoj pionirski praznik.	y	j
Predvsem so to delovni (akcijski) programi posamezne osnovne organizacije in občinske konference ZK ter izvajanje nalog iz pisma predsednika Tita. Pregled uresničevanja programov bo namreč hkrati pokazal učinkovitost delovanja komunistov in organizacije ZK.
MLADI SKRBELI ZA MLADE
Pioniiji-prometniki osnovne šole Kočevje so imeli s pričetkom novega šolske^ leta največ dela. Na obnovljenUi prehodih za pešce po mestnih ulicah so skupaj z miličniki več kot teden dni skrbno varovali najmlajše učence, predvsem prvošolčke, da so pravilno in varno prečkali cesto.
V.I.
V okviru teh razprav pa je treba na osnovi akcijskega programa občinske konference dati prednost nekaterim vprašanjem, ki so posebnega pomena za napredek občine, za delo ZK in uveljavljanje poHtike ZK. Med temi vprašanji so gospodarjenje v občini, stabilizacija in povezovanje gospodarstva, izvajanje ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela, notranja organizacijska in idejnopolitična vprašanja organizacije ZK, samoupravljanje, idejno usposabljanje komunistov, sprejem v ZK itd. Seveda so tu še občutljiva vprašanja socialnih razlik, varčevanja, delavske kontrole, ugotavljanja izvora premoženja, socialne politike in druge.
Komite občinske konference ZK pa je na zadnji seji sklenil, da je treba razen kadrovskim pripravam na redne volilne konference osnpvnih organizacij ZK in občinske konference posvetiti posebno pozornost evidentiranju možnih kandidatov za vse organe in organizacije (ne le ZK) ter delegatov.
J. PRIMC
KOČEVJE:
VELIKO LEŠNIKOV
- Letos je
v hostah zelo veliko lešnikov. Obiralci jih prinašajo z izletov polne torbe, redni obiralci pa polne košare. Lešniki so dobro dozoreli. Veliko bo torej sladke „ozimnice" za otroke, ki radi tarejo lešnike in orehe.
2%orovanje pri spomeniku na Trgu Zbora odposlancev slovenskega zbora, ki bo v nedeljo, 30. septembra ob 11. uri, bo ^vna prireditev v vrsti proslav ob 304etnici Kočevskega zbora, prazniku občine Kočevje in 304etnici prvega kongresa slovenske mladine. (Foto: J. Primc)
V vsaki KS aktiv ZMS
»16 krajevnih skupnosti, 16 aktivov ZMS« - Nagradno tekmovanje za mladinske aktive
Predsedstvo občinske konference ZMS Kočevje je na zadnji seji ugotovilo, da se aktivom na vasi ni posvečalo dovolj pozornosti. i^to so sklenili, da bodo
V počastitev 304etnice Kočevskega zbora bo 10. oktobra ob 19.30 v Šeškovem domu uprizoritev dela Mateja Bora ,4laz-trganci**. Na sliki je prizor iz iste igre, posnet pred 10 leti v Šeškovem domu. (Foto: J. Primc)
izvedli akcijo „16 krajevnih-skupnosti — 16 aktivov ZMS v krajevnih skupnostih**. Tako bo izpopolnjena mreža organiziranosti ZM na terenu. Popevali bodo tudi k vsebinski preobrazbi delovanja vseh aktivov v krajevnih skupnostih (obstoječih in novih) in k bogatitvi programov z aktivnostmi mladih, ki se vključujejo v celotno \iogo krajevne skupnosti.
Za doseg tega so sprejeli tudi povsem določene naloge. Napravili bodo analizo o organiziranosti ZMS v krajevnih skupnostih in zbrali podatke o naseljih, številu in deležu mladih ter na tej osnovi ugotovili možnost ustanovitve aktiva. Zagotovili bodo denar za redno delo aktivov, sestavili program družbeno-po-litičnega usposabljanja in oblikovali poseben sklad za fmanciranje te^ izobraževanja. Ugotovili bodo, kje so objekti, ki so bili namenjeni za družbeno dejavnost, a sedaj ne služijo temu namenu in so mladim nedostopni ‘
Razpisali bodo tudi nagradno tekmovanje na osnovi točkovanja. Aktiv, ki bo zbral največ točk, bo dobil posebno nagrado občinske konference ZMS Kočevje. Zastavljeni načrt bodo mladi lahko uresničili le ob tesni povezavi s krajevno skupnostjo in drugimi organizacijami na terenu.
VANDA OBERSTAR
Program
Pomlajena kočevska delavska godba bo priredila za praznik koncert. Godbo uspešno vodita tovariša Struna in Rančigaj. V svoje vrste so vključili' 16 mladih glasbenikov, med katerimi so celo tri dekleta. (Foto: France Brus)
Sto stanovanj za delavce
Za občane z manjšimi dohodki, za stare ljudi in mlade družine bo kočevski občinski solidarnostni sklad do leta 1976 zgradil 86 stanovanj - Za borce bo zgrajenih še 24 stanovanj
Program stanovanjske gradnje iz sredstev solidarnostnega sklada občine Kočevje za obdobje 1973 do 1976 predvideva, da bo v tem obdobju imel sklad na razpolago 18,2 milijona dinarjev, milijon pa bo znašalo posojilo Ljubljanske banke. S tem denarjem bo predvidoma zgrajenih 86 stanovanj. Razen tega bo iz sredstev ukinjenega skladd za reševanje stanovanjskih zadev borcev v znesku oko-
Zagotoviti učinkovito delo služb
Onemogočiti neopravičeno bogatenje in privilegije - Več načrtnosti in manj zanašanj na tržne vplive - Kaj če dogovori nalete na ovire?
v Šeškovem domu v Kočevju, l^r je zasedal pred 30-leti
Struge:
preložena
proslava
Zaradi proslave 30-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki bo 29. in 30. septembra v Kočevju, je TIS (Temeljna izobraževalna skupnost) Kočevje v dogovoru s predsednikom občinske skupščine sklenila, da preloži proslavo 100-letnice Sole v Strugah in praznovanje dneva prosvetnih delavcev občine Kocene na 6. oktober.
Proslava s6 bo začela 6. oktobra ob 10. uri. Za učence, ki bodo sodelovali v programu, in učitelje iz Kočevja bodo organizirali prevoz z avtobusi. Program obsega med drugim: govor predsednika občinske skupščine Kočevje Mira Heglerja, razstavo likovnih del učencev osnovne šole Struge „Otroška forma viva“, razvitje pionirskega prapora, nastop pionirskega pevskega zbora iz Kočevja in san^ostojen koncert solista Silvestra Mihelčiča na elektronski harmoniki. Popoldne pa bo zabava.
V. 1.
Kočevski zbor, se je 19. septembra sestalo 125 članov širše-političnega aktiva in razprav-o )>snutku besedil obeh ustav. V razpravi je sodelovalo 16 članov aktiva, poseben poudarek pa je bil na dnižbeno-ekonomski ureditvi in položaju delavca — proizvajalca v združenem delu.
Med razpravo o pomoči manj razvitim je prevladalo mnenje, da je urejanje inftastrukturnih objektov najučinkovitejša pomoč manj razvitim območjem v republiki oziroma državi. Ti objekti odločilno vplivajo na tržne razmere oziroma na nasto{ na trgu, na cene. To velja tudi z< kočevsko občino, ki ima razmeroma dobro prometno zvezo le proti Ljubljani.
Poudarili so tudi, da je potrebno načrtno (plansko) delo oziroma gospodaijei^e. Le tako je mogoče (Opraviti slučajnost in razne negativne vplive na trg, družbeno proizvodnjo in reproduKcijo.
Razpravljali so tudi o odmiranju države, razvijanju samoupravnih institucij in uveljavljanju družbenih dogovorov o fmansiranju družbenih služb.
Seveda so v razpravi opozorili tudi na dosedanjo neučinkovitost na raznih področjih in s tem zahtevali jamstva za bodočo večjo učinkovitost pri delovanju davčnih služb, inšpekcij in družbene kontrole, saj to zahtevajo občani in pismo pred-
sednika Tita. Ustava in drugi predpisi naj bi uredili delovanje, pristojnosti in usklajevanje dela teh služb tako, da bodo res odirale vlogo, zaradi katere so ustanovljene.
Delavcu-proizvajalcu pa je treba zagotoviti uveljavljanje njegovih pra-' vic. I^i tem pa — to velja seveda tudi za vse ostale - pa ne sme biti zapostavljeno vprašanje dolžnosti in odgovornosti posameznika.
V razpravi so člani političnega aktiva obravnavali še nekatera druga vprašanja. V teh dneh pa so se začele tudi razprave po posameznih območjih, krajevnih skupnostih in v delovnih in drugih organizacijah.
J. P.
KOČEVJE: RAZSTAVA O LJUDSKI OBLASTI
V počastitev 30-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane pripravil v zgodovinskem Seškovem domu v Kočevju razstavo „Razvoj ljudske oblasti na Sloven-skem“. Denar zanjo sta prispevali kulturna skupnost republike in občine Kočevje.
Razstavo bodo odprli 29. septembra ob 10. uri dopoldne v prostorih muzeja v Seškovem domu v Kočevju. Pred otvoritvijo razstave bo nastopil učiteljski pevski zbor iz Ljubljano. Vabimo občane mesta Kočevje in okolice, da si razstavo ogledajo.
P. S.
li 2,7 milijona dinarjev zgrajenih še 24 stanovanj. Do vldjuč-no leta 1976 bi bilo tako iz teh sredstev zgrajenih 110 stanovanj.
Iz letošnjih sredstev za reševanje stanovanjskih zadev borcev bo zgrajen stolpič v Kajuhovem naselju s 24 stanovanji. V prihodnjem letu bo iz sredstev solidarnostnega sklada zgrajenih 44 stanovanj, leta 1975 in 1976 pa vsako leto po 21 stanovanj. Stanovanja ne bodo cenena, ampak bodo imela sodobno raven.
Po prvotnem predlogu ni bili predvideno, da bi imeli vsi stanovanjski stolpiči oziroma bloki centralno kupavo. Na nedavnem sestanku, ki ^ le sklical solidarnostni stanovanjski »lad, pa so sklenili, naj bo povsod centralna kurjava, razen v bloku borcev.
Na istem sestanku so imenovali tudi komisijo, ki bo podpisala pogodbo za gradnjo stanovanj iz tega sklada. V njej so inž. Anton Kna-feljc, Janez Zgonc in Stane Zemljak.
• J. P.
proslav in prireditev, ki so posvečene 304etnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, občinskemu prazniku in 304etnici I. kongresa slovenske mladine v Kočevski reki.
Petek, 28. septembra, ob 18. uri: otvoritev razstave v Likovnem salonu — razstavlja slikar Lojze Seljak-Copič; sobota, 29. septembra:
ob 10. uri: koncert učiteljskega pevskega zbora „Emil Adamič" in otvoritev stalne razstave o razvoju ljudske oblasti na Slovenskem — v Šeškovem domu; od 13. do 16. ure: prihod mladine iz vseh občinskih organizacij ZM Slovenije in zbor v Kočevju; od 16. ure do 17.30: izdelava tabora in mesta prenočišča v Gaju;
ob 18. uri: svečana seja predsedstva RK, ZMS in občinske skupščine Kočevje v Seškovem domu; ob 20. uri: začetek partizanskega mitinga in srečanja z delegati kočevskega zbora ter ples na prostem v Gaju; nedelja, 30. septembra:
ob 7. uri: promenadni koncert godbe na pihala iz Kočevja; ob 8. uri: prikaz veščin specializiranih organizacij, društev in vojne tehnike v Gaju; ob 8.30: proslava 30-letnice IX. SNOUB brigade pred šolo Mirka Bračiča in govor Francija Kolarja, nekdanjega politkomisarja brigade; ob 9.30: odkritje doprsnih kipov padlim herojem Kočevske pri gimnaziji in govor Bogdana Osolnika, odposlanca Kočevskega zbora, ob 11. uri: zborovanje na Trgu Zbora odposlancev, kulturni program, govor dr. Marjana Breclja in razglasitev tekmovanja pohodniških glasil.
2. oktobra ob 16. uri: Tradicionalni „Tek Kočevskega zbora“ po ulicah Kočevja;
3. oktobra: slavnostna seja skupščine SRS v Ljubljani;
10. oktobra ob 19.30: uprizoritev dela Mateja Bora „Raztr-ganci“ v Šeškovem domu;
6. oktobra ob 10. uri: proslava ob 100-letnici šole v Strugah.
Kočevje: Republiška filatelistična razstava
v soboto, 22. septembra, so v domu telesne kulture v Kočevju odprli III. republiško pionirsko filatelistično razstavo, ki bo trajala do 4. oktobra. Razstava je posvečena 30-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 500-letnici kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnici hrvaško-slovenskega upora.
Pionirji razstavljalci so tudi tekmovali, katera zbirka bo najbolje
ocenjena. Podelitev nagrad in praktičnih daril je bila v nedeljo, 23. septembra.
Zbirke so razstavljene pod naslovom „Revolucionarna in osvobodilna granja doma in po svetu“, in sicer kar v 200 vitrinah in na 1800 razstavnih listih. Razstavo prirejajo Filatelistična zveza Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, občinska ZPM Kočevje in Filatelistično društvo Kočevje.
Do leta 1976 delavce, 24 stanovanj
bo zgrajenih iz sredstev občinskega solidarnostne^ sklada 86 sodobnih stanovanj za iiovanj za borce in seveda še več drugih. (Foto: J. Primc)
NOV POSLOVNI CENTER V CEUU
STE ŽE KDAJ POMISLILI, KAKŠNA DRAGOCENOST JE DANES ČAS? NAJBRŽ NISTE, SLOVENIJALES VAM NUDI PRILOŽNOST, DA TO SPOZNATE. NOVI SKLADIŠČNI PROSTORI V MEDLOGU PRI CELJU (V NEPOSREDNI BLIŽINI JOŠTOVEGA MLINA) VAM OMOGOČAJO PREGLED, IZBIRO IN NAKUP VSEGA, KAR BOSTE POTREBOVALI PR! GRADNJI VAŠE HIŠE. NE SAMO STAVBNO POHIŠTVO, TUDI GRADBENI MATERIAL ŠIRŠE IZBIRE, REZAN LES, PLOŠČE,
FURNIR, LESONIT, ULTRAPAS, VEZANE PLOŠČE, VSE VRSTE INSTALACIJSKEGA MATERIALA IN MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE PROSTOROV, ZIDNO IN SANITARNO KERAMIKO SLOVENIJALES PRIHAJA V VAŠ NOVI DOM Z VSEM, KAR BOSTE ZANJ POTREBOVALI. VSE NA ENEM MESTU, PREGLEDNO, HITRO, KAKOVOSTNO IN SO-DPBNO. TO JE PRIHRANEK ČASA,
PRIHRANEK V IZDATKIH.
SLOVENIJALES VAM SVETUJE IN NUDI!
LJUnjANik 'tU JoJtčv hlin
smjAus
fOSlOVNl CENTER
DIMNIK SCHIEDEL
JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI:
— odličen vlel( zaradi najmanjše prostornin
" varnost obratovanja zaradi najmanjše kunine puvisine
— enostavnost pri čiščenju
GT2
Mercator
PRODAJALNA
ŠENTJERNEJ:
NE SAMO GRADBENI* MATERIAL, TUDI VSE KAR POTREBUJETE ZA OPREMO STANOVANJA, LAHKO KUPITE V TEJ PRODAJALNI!
Cene ugodne!
Prepričajte se!
J
^elokranjsk^rad^n^odje^^^^^^^^^^^^^^^^^ Begrad,
Črnomelj	razpisuje
(reelekcija) vodilno delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji:
— visoka šola ekorK>mske smeri in najmanj 4 leta prakse v stroki
— višja šola ekonomske smeri in najmanj 6 let prakse v stroki
— srednja šola ekonomske smeri in najmanj 8 let prakse v stroki
— kandidat mora imeti moralno-politične kvalifikacije in izpolnjevati ostale splošne pogoje
Prošnje sprejema odbor za kadre, Begrad, Črnomelj, 15 dni po objavi.
DIMNIK SCHIEDEL
IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE:
— odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov,
— odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %
— varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi,
— temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
aiVINIK
ST.1
DIMNIK SCHIEDEL
S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE:
— varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
— varen pred ognjem, ker je večplastpe konstrukcije s tesnilnimi fugami,
— varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen
— varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
v
E\/ROn
SCHIEDEL-VU-KAMIN
PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v koopera-ciji s
CINKARNO Celje, telefon 71-783,72-227.
Prodajna mesta:
PRESKRBA KRŠKO TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA KZ TREBNJE
AGROKOMBINAT KRŠKO NOVOTEHNA NOVO MESTO JELKA RIBNICA AGRARIA BREŽICE »BETON« ZAGORJE
••••••••
• ••••••
počakajte z nakupom
najmanj 200 Ndin boste prihranili-
od 1.oktobra dalje- z družinskim nakupom-v modnih prodajalnah 9AQ'®<ii
TEDENSKiiEB
Četrtek, 27. septembra — Damjan Petek, 28. septembra — Venčeslav Sobota, 29. septembra - Mihael Nedelja, 30. septembra - Jelka Ponedeljek, 1. oktobra - Julija Torek, 2. oktobra - Miran Sreda, 3. oktobra - Terezija Četrtek, 4. oktobra - Frančišek
BRESTANICA: 6. in 7. 10. ame-riSki barvni film ,3ojevniki“. 29. in 30. 9. ameriški film „Tarzan zmagu-
BREŽICE: 28. in 29. 9 angleško-ameriški barvni film ,JSmrtonosna pista". 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni film „Pozno je za heroje“. 2. in 3. 10. italijansko-španski barvni film „Puščice strupenega pajka".
ČRNOMELJ: 28. 9. ameriški barvni film „Mesto v temi“. 30. 9. ameriški barvni film „Svetilnik na
koncu sveta“.
KOSTANJEVICA: 29. 9. ameriški barvni fUm „Rio Lobo“. 30. 9. nemški barvni film „Winetou v Dolini smrti“.
KRSKO: 29. in 30. 9. ameriški barvni film „Murphijev brat“. 3. 10. italijanski barvni film „Plačanec". 6. in 7. 10. ameriški barvni film „Dolina radosti".
MIRNA: 29. in 30. 9. „Pravi človek z zahoda“. 6. in 7. 10. „Ga-ringo“.
MOKRONOG: 29. in 30. 9. itali-jansko-francoski film ,JSerafino“.
NOVO MESTO: Od 27. 9. do 1. 10. ameriški barvni film „Škorpijon ubija“. Od 2. do 4. 10. ameriški film „Dama s kamelijami". Od 5. do 7. 10. ameriški barvni film „Crom-weU“. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 28. 9. do 2. 10. barvni film „Ali Baba in sveta krona".
RIBNICA: 29. in 30. 9. ameriški barvni film „Cakmul maščevalec".
SEVNICA: 3. 10. francoski film „Kdo je morilec".
ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 9. „Nevarna smer 7.000".
TREBNJE: 29. in 30. 9. ameriški zabavni film „Stanlio in Oliver prodajata mišolovke".
SLUŽBO DOBI
a^nko. Jure Pestner, Kandijska 5, Novo mesto.	'
GOSTILNA REKAR, Kranj, Zasavska 13, sprejme v dužbo mlado dekle za pomoč v gostilni. Plača dobia, hrana jn stanovanje v hiši. GOSTILNA KUŽNIK, KRSKO, Cesta 4. julija 22, prejme v službo pošteno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni Hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Nastop službe takoj.
SLUŽBO ISCE
VZAMEM v varstvo otroke. Naslov v upravi lista (2549/73).
STANOVANJA
< \
NEOPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE išče družina brez otrok. Stanovanje naj bo po možnosti v centru Novega mesta, s posebnim vhodom ter z lastno kopalnico in straniščem. Plačam 100.000 starih dinarjev in več, če je stanovanje v redu. Informacije ali pismene ponudbe vsak dan od 7. do 15. ure na naslov: Boštjan Krže, Dolenjski list, ali popoldne Šmihel 44, Novo mesto.
MLADA DRUŽINA nujno potrebuje sobo in kuhinjo. Plača tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (2539/73).
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo za krajši čas. Ponudbe pod „POSTENA".
ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (2550/73).
ODDAM opremljeno sobo samskemu sostanovalcu. Naslov v upravi lista (2510/73).
MLAD ZAKONSKI PAR z majhnim otrokom išče enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici (do 15 km). Ponudbe pod ,J)obra plačnika" TOŠljite na naslov: Anka Bratož, Gubčeva 30, Novo mesto.
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2522/73),
Motorna vozila
PRODAM osebni avto austin 1300, prevoženih 49.000 km. Informacije: frizerski salon Jure Pestner, Kandijska 5, Novo mesto.
NSU 1000 C, letnik 1972 prodam. Informacije po telefonu (068) 21-737.
PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1966, po delih. Sašek, Gubčeva 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM fiat 850, letnik 1969. Slavko Hočevar, Cesta herojev 35, Novo mesto.
PRODAM DOBRO ohranjen osebni avto NSU 1000, letnik 1968 po ugodni ceni. Dolenjske Toplžce
PRODAM avto zastavo 750, letnik 1969, karamboliran levi blatnik. Janez Medle, Brusnice.
PRODAM fiat 850, letnik 1969. Janez Grum, Irča vas 50, Novo mesto.
PRODAM RENAULT R-4. Tone Zupančič, Adamičeva 19, Novo mesto.
PRODAM osebni avto audi 72, letnik 1967, v dobrem stanju. Matija Mravinec, Črnomelj, Mira-IIH JSTCA 15
ZAMENJAM PRINCA prevoženih
35.000	km za RENAULTA 4, prevoženih približno 35.000 km. Alojz Zajc, Žaga 1, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969/70, prevoženih 59.(K)0 km. Cena 16.000 di». Srpčič, Kovinarska Kr9co, telefon dopoldne (068) 71-055.
PRODAM osebni avtomobil zastava 750, letnik december 1967. Cena ugodna. Slavko Kostič, Nad mlini 24, Novo mesto.
PRODAM osebni avto hillman minx 1500 ccm, letnik 1969. Cena ugodna. Vprašajte pri Vojislavu Mavčetiču, Nad mlini 24, samo ob sobotah od 10. ure naprej.
PRODAM NSU 1200 C, dobro ohranjen. Informacije popoldne Nad mlini 42/13, telefon 22-043.
PRODAM
PRODAM 5000 kg dobr^a čistega gabrovega oglja po zelo ugoc^i ceni. Interesenti naj se zglasijo pri Cirilu Kontetu, Sela 12, 68362 Hinje.
POCENI prodam kavč, divan in kuhinjsko omaro. Petrovič, Spasev-ski, Nad mlini 24.
PRODAM 4,5 kvad. metra parket-nili ploščic 3,5 x 20 cm. Vel. Bučna vas 18.
PRODAM suhe „špirovce" za hišo (dolžina 6 m) in za garažo (4 m). Naslov v upravi lista (2513/73).
PRODAM dnevno sobo, primerno za samsko sobo. Naslov v upravi lista (2516/73).
PRODAM dobro ohranjen električni štedilnik. Molan, Nad mlini 42, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen nerjaveč levi vzidljiv štedilnik. Naslov v upravi lista (2522/73).
PRODAM lepo spalnico. Adamičeva
2,	Novo mesto.
PRODAM rezervne dele za fiat 750 in kompletni stroj z menjalnikom. Cena ugodna. Legan, Frata
20,	Dvor pri Žbk.
PRODAM 2 kub. metra smrekovih in 2 kub.metra hrastovih suhih plohov. Naslov v upravi lista (2529/73).
HRASTOVE PLOHE, približno 3,5 kub.metra, prodam. Informacije: žaga Pionir.
PRODAM po ugodni ceni (tudi na obroke) bas kitaro Max Skitte in ojačevalec Hohner 60 W s 4 vhodi, vgrajenim vibratorjem in hali echojem. Naslov v upravi lista.
KUPIM
KUPIM rabljen dvofazni elektromotor 3 KS. Alojz Peruci, Trebnje 130.
MEŠALEC ZA BETON kupim! Petek Dušan, Ljubljana, Črnuče 61231) Cesta 24. junija 26.
POSEST
PRODAM novo hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. Viktor Resnik, Dol 4, Trebnje.
POD UGODNIMI POGOJI prodam posestvo z novo hišo, k.o. Polš-nik, v skupni velikosti 212 15 kvadr. metrov. Vse informacije pri Mariji Pavlič, Polšnik, Zg. Ma-molj 29, p. Sava.
PRODAM parcelo za gradnjo dveh vikendov v Libni pri foškem. Lepa lega, dostopno za vsa vozila. Informacije pri Alojzu Peruciju, Trebnje 130.
MED VINOGRADI nad Libno prodam 20 arov vinograda in vikend hišico. Cenjene ponudbe pošljite na opasni oddelek pod „MIR".
Dobremu in skrbnemu atu Alojzu Abramu, Arnovo selo 3, želimo za njegov 70. rojstni dan še mnogo zdravja in sreče. Žena, hčerke in sinova z družinami
Dragi mami Amaliji Črček iz Sa-dinje vasi 21 iskreno čestitajo za 60-letnico in ji želijo še veliko zdravih let hčerki Malica in Darinka, sinova France in Ivan z družinami
Dragi mami Karolini Zoran iz No-v^a mesta vse najboljše za 55. rojstni dan, največ pa zdravja, ji želi hčerka Anica z možem Francijem, Simona pa ji pošilja koš poljubčkov. Ata pa vsi lepo pozdravljamo.
‘im
ISČEM POSOJILO 100.000 Ndin. Rok odplačila in obresti po dogovoru. Garancija zagotovljena. Ponudbe pod „OBRT".
POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. — Z izrezkom tega o^sa dobite 10 odst. popusta!
Ob tragični smrti
FRANCA BOHTETA, roj. 22. 9. 1946 v Vinji vasi 1,
Stopiče pri Novem mestu
pokopanega v Kočevju, se vsem iskreno zahvaljujem za požrtvovalno pomoč, sožalje, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so zasuli prerani grob dragega pokojnika. Zahvaljujem se vsem vaščanom Mahovnika, ki so kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujem sorodnikom za požrtvovalnost in tolažilne besede, župniku za obred in godbi iz Kočevja za žalostinke dragemu pokojniku.
Žalujoči: žena Marica s sinom Marijanom, oče Janez, sestri Marija in Anica z družinama, bratje Ivan, Anton in Feliks z družinami ter drugo sorodstvo.
Ob nenadni izgubi našega dragega m,oža, očeta, brata in strica
ALOJZA SIMONČIČA
iz Orešja 34
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje in vence, ter na kakršenkoh način pomagali v teh težkih dneh. Se posebno lepo se zahvaljujemo kolektivu šole Smarje-ta, učencem 7. razreda osnovne šole Smarjeta, Šport opremi Ljubljana, častiti sestri Bolemiri Breznik ter župniku za opravljeni obred. Vsem in še vsakemu posebej iskrena hVala.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Lojze, Darko, Andrej, brat in sestra ter drugo sorodstvo Orešje, Gredenje, Ljubljana, 15. septembra 1973
Vili Tomažin, Gmajna 31, Raka, prepovedujem hdo in pašo po mojem travniku v Cučji mlaki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Anton Zajc, Sp. Lakence 12, Mokronog, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojem travniku v VeL Poljanah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Sprejmem naročila teracerskih del v Primoriu za zimsko sezono. Jože Kic, 68275 Škocjan 19.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Pšeničnik iz Pišec — deklico, Ivanka Ci-
frovski iz Kapišta Zvonimira, Nada piler iz Anž - Martina, Marija Ko-stevc iz Kunšperka — Mileno, Bariča Babojevič iz Jerušja - Jasmino, Pavica Kos iz Jesenic na Dol — Roberta, Antonija Pribožič iz Dečnih sel
-	Mihaela, Ema Sutlar iz Vukovega sela - Dražena, Ivanka Kukovičič iz Leskovca - Boštjana, Mihaela Černelič iz Krškega - Matjaža, Marija Mladkovič iz Krške vasi - Tanjo, Branka Tasič iz Kraja Dolnjega -deklico, Marica Ratešič iz Kostanjevca - dečka, Ivanka Galič iz Ponikev - Bernardko, Ana Jančič iz Hrastin - Antonijo, Erika Kežman iz Brežic - Matejo, Marjana Plevnik iz Pišec — Mihaela, Sofija Hvale iz Ore^a - Suzano in Dragica Novosel iz Malega vrha - Ivana. Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
I
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Dragutin Frkanec si je pri športu poškodoval desno nogo; Henrik Bračun si je v službi poškodoval nogo; Neža Valenčič je padla z lestve in si poškodovala rebra; Janeza Dvornika je prevrnila krava in mu poškodovala levo roko; Manja Kolak je padla in si zabodla nož v trebuh; Ani Francekovič je krava stopila na levo nogo; Mojca Kržan je padla s kolesa in si poškodovala nos; Štefko Tomše je nekdo pretepel in ji poškodoval obe roki in glavo; Ivan Prošelc si je s koso poškodoval levo roko; Anton Prosenik je padel z drevesa in si p^ škodoval prsni koš; Andrej Resnik je padel na dvorišču in si zlomil levo nogo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata, starega ata, brata in strica
FRANCA KOVAČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. Zahvalo smo dolžni dr. Jakliču, župniku za poslednje spremstvo, g. Planincu za ganljive besede, pevcem in vsem, ki so sočustvovati z nami posebno zahvalo pa našim dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in njegovim stanovskim tovarišem iz Žel. sekcije Novo mesto, kolektivom Cestnega podjetja Celje, Metalke iz Ljubljane in Sekcije za vleko Maribor. Vsem še enkrat hvala!
Njegovi!
Martinja vas, 18. septembra 1973
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZA PLUTA
s Preloke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter se udeležili pogreba. Posebej se zahvaljujemo delovnemu kolektivu podjetja Varnost iz Ljubljane, organizaciji Zveze borcev NOV Prelo-ka, gasilskemu društvu Preloka, vsem sosedom, vaščanom ter ostalim za pomoč. Se enkrat vsem prav lepa hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Boris, Alojz, Viljem, Maijan, Jože z družinami, sinova Tine in Peter, hčerki Zdenka in Marija z družinama ter hčerka Ivanka
^	ZAVOD	ZA KULTURO BREŽICE	^
razpisuje prosto delovno mesto NOVINARJA - DOPISNIKA ZA RADIO BREŽICE POGOJI: 1. visoka ali višja izobrazba
2. srednja šola; zaželene delovne izkušnje s področja dopisovanja. Prednost imajo diplomanti ali slušatelji fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Zaposleni je član delovne skupnosti Zavoda RTV Ljubljana. ^ložnost^nastopa takoj. Stanovanja ni.	^
rGOSTiNCI
Veletrgovina ŠPECERIJA BLED razglaša prosta delovna mesta GOSTINSKIH DELAVK ZA STREŽBO Pogoj: brez kvalifikacije Samska stanovanja in hrana v gostišču. Možnost šolanja v zimskem času za pridobitev kvalifikacije. Ponudbe pošljite do 30. sept. na naslov Veletrgovina ŠPECE-
Cenjene potrošnike obveščamo, da si lahko letošnjo jesen preskrbijo po konkurenčnih cenah
OZIMNICO
pri Kmetijski zadrugi „Krka" Krompir igor v vrečah po 30 kg v obratu Zalog pri Novem mestu vse delovne dni od 7. do 16. ure. Plantažne hruške raznih sort na delovišču Struga pri Otočcu, dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 14. do 17. ure. Jabolka raznih sort na obratu Dol. Brezovica pri Šentjerneju vsak delovni dan od 14. do 18. ure. Potrošnike iz Novega mesta obveščamo, da prodajajo krompir, hruške, jabolka in zelje tudi naše prodajalne: - BLAGOVNICA ŽABJA VAS
- POSLOVALNICA 1, CESTA KOMANDANTA STANETA 34
- POSLOVALNICA „DOM", BRŠLIN, TER NA NOVOMEŠKI TRŽNICI.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kr^o, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Žoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtelc — Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej
—	Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - E>OLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mneiye sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjsid list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročUa ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan gladjeni spored od 4.30 do 8.00.
ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA:
8.10 Glad)ena matineja. 9.35 Iz
Bartitur operetnih mojstrov. 10.15 (rednikov dnevnik. 11.00 Poročila
-	Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. . .Milica Oblak:	Pridelovanje
žlahti^ borovnic. 12.40 Skladbe Rada Simonitija. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, dnižino in delom. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.00 „September 73“.	18.15 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15 2^ ljubitelje jazza.
PETEK, 28. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.15 Po Talijmih poteh.
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijska nasveti — Inž. Janez Pogačar: Gospodarski pomen redne plodnosti krav. 12.40 i domačimi ansambli.
13.30 Prrooročajo vam ... 14.30 Naši poslu^ci čestitajo in pozdrav-Uajo. 15.30 Napotki za turiste.
6.00	„Vrtilj[ak“, 17.10 Iz domače-repertoarja Slovenske fUharmoni-18.15 „Signali", 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature. 20.30 Top-pops 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 29. SEPTEMBRA:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 S slovenskimi ansambli zs^avne glasbe.
10.15 Kličemo letovišče. 11,00 Po-jiočila - Turistični napotki za naše ‘goste iz tujine, 12,30 Kmetijski ‘nasveti - Inž. Milena Jazbec: Akti-tnidija, eksotična sadna vrsta, bogata jz Vitaminom C. 12.40 Cez travnike 'zelene. 13.30 Priporočajo vam ...
*	14,10 S pesmijo in plesom po Jugo
■ sla>ijL 15.30 Glasbeni intermezzo. }i6.D0 „Vrtfljak". 17.10 Glasbena ;me<ligra. 18.15 Urad za najdene : skladbe. 19.00 Lahko noč, otroci! ‘19.15 Minute z ansamblom bratov ■Avsenik. 20.00 Sobota zvečer.
2l.()0 Zabavna radijska igra - Vito-Zupan: S strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta. 22,20 Oddaja za taše izseljence,
NEDELJA, 30, SEPTEMBRA:
4.30 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.05
Kadijska iaa za otroke — Svetidav RuJkuc: „Zgodba o nagajivi cesti”.
10.25	Pesmi boja in dela. 10.45
13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila - Turistični n^otki za naše goste iz tujine, 13.30 Priporočajo vam ...
13.50	Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska t^a tedna - A. Kopit: Zavzetje Mont Eversta. 15.30 -
18.00 Nedeljsko športno popoldne,
18.00 Radirka igra - David Campton: „Paket“, 19,00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22,20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana,
PONEDELJEK, 1, OKTOBRA:
8.10 Glad)ena matineja, 9,05 Pisan »vet pravljic in zgodb, 10.15 Za vm-kogar nekaj. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kr^ar: Vrt v oktobru. 12,40 Po domače, 13,30 Priporočajo vam .,,
14.10 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena, 18,15 Pihalne godbe na koncertnem odru. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom
Toneta Žagarja. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Zaplešite z nami
TOREK, 2. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe.
10.15	Glad^ena potepanja. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Viktor Repanšelc: Ravnanje s semenskim in drugim krompiijem po spravilu. 12.40 Slovenske narodne bodo peli: Slovenski oktet in solisti ob spremljavi harmonike. 13.30 Priporočajo vam .,,
14.10	jih poznate? “ 15.30 Glasbeni intermezzo. 16,00 „Vrtiljak". 18.15 V torek na svidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka.
20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra - Pri-mo Levi: Verzifikator. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 3. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori 10,15 Za mlado in staro iz pravljičnega sveta, 11,00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12,30 Kmetijski nasveti —
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 27, SEPTEMBRA:
16.00 - 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15	- 17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame,
17.00 - 18,00 Izbrali ste sami SOBOTA, 29, SEPTEMBRA:
16.00 - 16,30 Pol ure za pop glasbo. 16.30 - 17.00 Radijska univerza, Jugoton vam prestavlja.
17.00 - 17,30 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas, Za naše najmlajše, 17,30 -
18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 30. SEPTEMBRA:
10.30 Domače zanimivosti - Javna ustavna razprava: Krajevne skupnosti - Za naše kmetovalce: inž. Andrej Cankar: Za dober pridelek ozimne pšenice - II. del, inž. Konrad Zupančič: Pomen izkoriščanja kmetijskih zemljišč z intenzivnimi kulturami — Poročilo s seje občinske skupščine Krško — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame in filmski spored. 12.00 — 15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 2. OKTOBRA: 16.00 -
16.10	Napoved programa in srečanje z Jožetom Koblerjem. 16.10 -
16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici 16.30 - 16.45 Tedenski športni komentar. 16.45 - 17.00 Obvestila, reklame in filmski pregled. UREDNIŠTVO RADIA BREŽICE OBVESCA POSLUŠALCE, DA ZNOVA UVAJA REDNO TORKOVO ODDAJO.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 30. SEPTEMBRA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.50	Po domače („Ptuj 73").
11.05	Obiskali smo vzorno kmetijo (reportažni zapis). 11.20 Minute za jugoslovanske popevkarje. 11.45 Nedeljski intervju. 12.00 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev.
14.30 Zaključek programa.
SREDA, 3, OKTOBRA: 16,00
Poročila, Reklame in oglasi obvestila. Po domače. 16.45 Kotiček za šoferje. 16.55 Iz diskotete naših poslušalcev. 17.30 Mladinska oddaja.
18.00 Zaključek programa. SOBOTA, 6. OKTOBRA: 16.00
Napoved SOBOTNEGA VRTILJAKA med tujo pop glasbo. 16.15 Pet minut za... 16.20 EPP (I. del).
16.30 PoročUa. 16.35 EPP (II. del).
16.45	Mini anketa. 17.00 Zaključek SOBOTNEGA VRTILJAKA in napoved sporeda za nedeljo.
Pripc >.40 (
skladiščenje sadja. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ..,
14.10 Poje Ženski kvartet, 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16,00 „LOTO VRTILJAK",
17.10 Operni koncert, 18.20 Listi iz pop albuma. 19,00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice,
20,00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22,15 Revija popevk.
ČETRTEK, 4, OKTOBRA: 8,10 Glasbena matineja. 9,35 Iz partitur operetnih mojstrov. 10,15 Urednikov dnevnik, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Olga Štefula:	Ekonomika
sadjarsko in vinogradniško usmerjenih kmetij. 12.40 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana. 13.30 Priporočajo vam ,,. 14,40 „Mehurčki". 15.30 Glasbeni intermezzo, 16,00 „Vrtiljak", 18,35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana,
19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z ansamblom Atija Sossa.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - B. Baranović: Celjani - II.
22,15	Za ljubitelje jazza.
TELEVIZIJSKI
SPORED
a
tv
'S
'(CP
m
CETRTEK, 27. SEPTEMBRA:
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (do
11.30)	(Bg) - 14.25 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.20 Angleščina
- ponovitev (Zg) - 15.35 Nemščina
- ponovitev (Zg) -	15.50.
Francoščina — ponovitev (Bg) —
16.20	Madžari TV pregled (Pohoije, Plešivec do 16.40) (Bg) -
17.40	Iz slovenske književnosti — J. Kersnik: Berite novice (Lj) - 18,10 Obzornik (Lj) — 18,25 Izvor Nila — serijski barvni film (Lj) - 19,15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj)
19.30	TV dnevnik (Lj) - 19.55 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki	—	srečanje
Jugoslavija: Španija - prenos (EVR-Lj) - v odmoru
?rojpagandna oddaja (Lj) - pribl.
1.30	Kam in kako na oddih (Lj) -
21.45	E. Zola:	Germinal -
nadaljevanje in konec (Lj) - 22.30 Poročila (Lj)
PETEK, 28. SEPTEMBRA: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11,00 Angleščina (do 11,30) (Bg) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina
- ponovitev (Bg) -	16.45 Madžarski TV pre^ed (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) — 17.10 Kuhinja pri violinskem ključu: Nagradne kremrezine za Matijažka in trobento (Lj) - 17.40 Obzornik (Lj) — 17.55 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki - srečanje Ju|Oslavija:Spanija - Grčija-prenos (EVR-Lj) - v o(tooru propagandna oddaja (Lj) - 19.30 ,,. - 19,45 Risaiika (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Iz zakladnice svetovne tojiževnosti: A. Dumas: Trije mušketim - I. del barvnega filma (Lj) - 22.20 XXI. stoletje (Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
SOBOTA, 29. SEPTEMBRA:
9.35 TV v šoU (Zg) - 11.00 TV v šoU (do 12.00) (Sa) - 17.00 Vaterpolo Partizan:	Mladost	-
prenos (Bg) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Dektari - serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) -
19.15	Igralec je igralec - oddaja TV Beograd (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Lice ob licu
- barvna oddaja TV beograd (Lj) —
21.25	Skrivnosti morja - barvni film (Lj) — 22.15 Starinarja — serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj)
NEDELJA, 30. SEPTEMBRA;
8.05 Po domače s Sentjernejskim oktetom in ansamblom R. Mohorka (Lbj) - 8.35 Skrivnosti morja, barvni ftm (Lbp - 9.25 Otroška matineja: Otroci naše šole. Enciklopedija živali (Lbj) - 10.15 Poročila (Lbj)
- 10.20 Proslava ob 30-letnici priključitve Istre - prenos iz Buj (Zgb-Lbj) - 12.00 Kmetijska oddaja (Bgd) - 12.55 Mozaik (Lbj) -
13.00	TV kažipot (Lbj) - 16.45 Knjiga išče bralca (Lbj) - 17.45 Poročila (Lbj). - 17.50 Celovečerni film: „Jutri bom jokala" (Lbj) -
19.40	Risanka (Lbj) - 19.45 Cikcak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj)
- 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lbj) - 20.35 306 taktov z Velčov-skym — češka barvna oddaja (Lbj)
- 21.20 Baletna oddaja (Zgb) -
21.35	Športni pregled (JRT) -
22.05 Poročila (Lbj).
PONEDELJEK, 1. OKTOBRA:
9.05	Odprta univerza (Bgd) - 9.40 TV v šoh (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) - 10.45 Nemščina (Zgb) -
11.00	TV v šoli (do 11.30) (Bgd) -
14.50	TV v šoli — ponovitev (Zgb)
-	15.40 Angleščina - ponovitev (Zgb) - 15.55 Nemščina — ponovi-
tev (Zgb) — 16.10 TV v šoh — ponovitev (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) — 17.45 F. in M. Milčinski: Butalci — I. del lutkovne oddaje (Lbj) - 18.15 Obzornik (Lbj) -
18.30	Enciklopedija živali — barvni film (Lbj) — 18.55 Mozaik (Lbj) —
19.00 Mladi za mlade (Sar) — 19.45 Risanka - 19.50 Cik-cak (Lbj) -
20.00 TV dnevnik (Lbj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lbj) -
20.35 D. Jovanovič: Avtostop - TV igra (Lbj) - 21.30 Kulturne diagonale (Lbj) - 21.55 Barcelona: Evrop^o prvenstvo v košarki, srečanje Italija : Jugoslavija - prenos (EVR-Lbj) - 23.30 Poročila (Lbj).
TOREK, 2. OKTOBRA: 9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.40 Ruščina (Z^)
- 11.00 TV v šoh (do 11.30) (Bgd)
- 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zgb) - 15.55 TV vrtec (Zgb) -
16.10	TV v šoli - ponovitev (Bgd)
- 17.15 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.35) (Bgd) -
17.45 Branko Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu - otroška risana nadaljevanka (Lbj) - 18.05 Obzorriik (Lbj) - 18.20 Torkov večer: Marc Ogere (Lbj) - 18.50 Mozaflc (Lbj) -18.55 V temnem onkraju - izctora-ževalna oddaja (Lbj) - 19.20 Sred-njebosenski rudniki — oddaja iz beograjske serije Karavana (Lbj) -
19.45 Risanka (Lbj) - 19.50 Cikcak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj)
- 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lbj) - 20.35 Mi med seboj (Lbj) -
21.35 F. M. Dostojevski: Bratje Ka-ramazovi, TV naddjevanka (Lbj) -
22.25	Glasbena oddaja (Lbj) -
22.45 Barcelona: Evropsko prvenstvo v košarki, srečanje Jugoslavija : Francija - prenos 2. polčasa (EVR-Lbj) - 23.30 Poročila (Lbj).
SREDA, 3. OKTOBRA: 8.20TV v šoh (Zgb) - 11.00 TV v šoU (do
11.30) (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (B^) - 17.45 Otroci naše šole -serijski film (Lbj) - 18.00 Risanka (Lbj) - 18.10 Obzornik (Lbj) -
18.25 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lbj) - 18.45 Arhitektura in družba: Stanovanje (Lbj) - 19.15 Mozaik (Lbj) - 19.20 Kaj hočemo: Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lbj) - 19.45 Kozmetično ogledalo
- barvna oddaja (Zgb) - 19.50 Cik-cak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lbj) - 20.35 Film tedna: Z mačetami v napad (Lbj) — 22.10 Nokturno: M. Ravel: Bolero (Lbj) -
22.25 PoročUa (Lbj).
Četrtek, 4. oktobra: 9.35
TV v šoh (Zgb) - 10.30 Angleščina (Zgb) - 11.00 Francoščina (do
11.30) (Bgd) - 14,45 TV v šoli -ponovitev (Zgb) - 15,55 Nemščina
- ponovitev (Zgjb) - 16,10 Francoščina - ponovitev (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohone, Ple-š^ec do 17.05) (Bgd) - 17.30 Iz zakladnice slovenske književnosti -J. Bleiweiss: Bob iz Kranja (Lbj) -
18.05	Obzornik (Lbj) - 18.20 Mozaik (Lbj) - 18.25 Tišina na sporedu je nemi film (Lbj) - 18.50 Film (Lbj) - 19.45 Risanka (Lbj) -
19.50	Cik-cak (Lbj) - 20.00 TV dnevnik (Lbj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lbj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lbj) - 21.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah - barvna TV nadaljevanka (Lbj) — 22.00 Poročila (Lbj) - 22.05 Evropsko prvenstvo v košarki - Barcelona (EVR-Lbj).
UMRLI SO
Pretekli teden sta v brežiški bolnišnici umrla: Angela Žibert, gospodinja s Senovega, stara 50 let in Franc Bizjak, kmet iz Kočnega, star 75 let.
2ENE IN DEKLETA, ALI STE ŽE POMISLILE NA ZAPOSLITEV? PRIDRUŽITE SE NAM!
POSTALI BOSTE LAHKO ŠIVI UA,LI KARI CA ALI KROJILKA!
:• VAŠE DELO BO NAGRAJENO PO UČINKU.
• ORGANIZIRAN IMAMO PREVOZ NA DELO,
• BREZPLAČNO PREHRANO
• M02N0ST UDEJSTVOVANJA
(• V SPORTNO-KULTURNI DEJAVNOSTI
PRIJAVITE SE DO 10. OKTOBRA!
LABOD, tovarna perila TOZD LOČNA Cesta herojev 29 68000 NOVO MESTO
^	21-727
LABOD, tovarna perila TOZD LIBNA
KRŠKO
71-040
68270
ll
Breskve so njegov kruh
Kmalu bo tri desetletja, odkar jih je Nace Koršič začel gojiti m položnih bregeh svojega doma v Arnovem selu pri Brežicah. Kot sin Brica se je odločil za sadjarja-breskvarja, kakor se imenuje sam.
Družina Koršičevih je pribežala v Slovenijo 1929. leta, ko v teh krajih še niso poznali žlahtnih sadežev iz sončnih Brd. Oče se je takrat sprl s fašisti, in ker je glasno mislil s svojo glavo, so se ga lotili s pendrekom. Zamerili so se mu za vse čase, zato se je odselil čez mejo. Takoj pri prihodu v Arnovo selo je zasadil nekaj breskev. Tudi v novem podnebju so lepo uspevale. V soseski so ga kmalu začeli posnemati, sin Nace pa se je specializiral samo zanje.
„ V takem primeru človek tudi veliko tvega in marsikdaj me je bilo strah za obstoj družine, “ je dejal Nace Koršič, ko je te dni tehtal zaboje zrelih breskev za Agrokombinat v Krškem, Letos jih bo komaj tri do štiri tisoč kilogramov, včasih pa smo jih natrgali tudi trikrat toliko. Odkar sem bre-skvar, sem prebedel že nič koliko noči, ko sem zaradi toče ali drugih nezgod zaskrbljeno računal, koliko bo sploh ostalo za preživljanje družine do novega pridelka. “
,JCdaj vas je najhuje zadelo? “
„Prvič je bilo 1950. leta, ko nam je toča oklestila tudi mlada, dveletna in triletna drevesca in smo jih morali kakih sto na novo posaditi. Od takrat naprej smo pridelek vsako leto zavarovali. Pet let pozneje je toča spet napravila veliko škodo. Še večkrat nas je obiskala, letos pa nas je spet močno prizadela: 22. julija ponoči je privršala v črnih oblakih in se usula na nasade med
močnim neurjem. Kot oreh debeli kosi ledu so uničili do 85 odstotkov pridelka. Lahko smo srečni, da smo ga zavarovali, čeravno premijo vsakokrat plačamo s težkim srcem.
Pridite in poglejte po nasadu! S tal so sadeži videti čudoviti, ko pa jih utrgate, razočarani opazite, da so skoraj vsi obtolčeni in da jih na ranjenih mestih napada gniloba.
Tako vam povem, da breskve zahtevajo celega človeka. Gojiti jih je treba z ljubeznijo, s pridnostjo in znanjem. Na Goriškem so zares mojstri za to. O tem sem se nekajkrat prepričal na lastne oči. Tudi jaz prebiram strokovne časopise in listam po priročnikih, da sem na tekočem z vsem, kar je novega. V mojih letih, žal, zgolj z družino ne zmorem vsega dela, čeprav imam za pomoč traktor s priključki. Najlepše je, dokler si mlad in močan, ko si žvižgaš med delom in ko ti neprespana noč ne more do živega.
Tako življenje se odpira sinu Tonetu. On ne bo več samouk, pa mu bo lažje. Zdaj obiskuje srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Cez tri leta se bo vrnil in se posvetil breskvam.
Pomagal mu bom z marsikatero praktično izkušnjo. Tako na primer že zdaj cepim bresicve na neko vrsto italijanske slive, katere les vzdrži tudi po trideset let. Za naše posestvo, ki meri le tri hektarje, to veliko pomeni, saj drevesa po dvanajstih letih izsekavamo. Zemlja v nasadu mora nato počivati dalj časa, da breskev spet uspeva na njej. Za slivov les to ne velja: takoj po poseku lahko na istem mestu posadimo mlada drevesca, ki kmalu spet obrodijo. “
JOŽICA TEPPEY
v kajakaškem maratonu Brežice-Zagreb je v nedeljo sodelovalo nad 70 čolnov. Start je bfl na Krki v Brežicah, cilj pa na savskem mostu v Zagrebu. Tekmovanja so se udeležili kaja^ši iz Jugoslavije, Avstrije, Švice in Italije. Med njimi je bil tudi svetovni prvak Norbert Sattler iz Avstrije, nosilec srebrne medalje na olimpiadi v Muenchnu. (Foto: M. Jaranovič)
NAMESTO POROČILA Z DIRKE
»Bova šla pa ribe lovit!«
Formule (brabham) v Novem mestu do zdaj še nismo videli - Cesta kot narejena za gorske dirke - Aschvvanden bi vozil poprečno 120 km/h!
že v četrtek popoldne se je na dvorišču hotela Kandija okrog triliterskega jaguaija, ki je imel na posebnem vozičku pripet ,,tapra-vi“ dirkalni avto, zbrala gruča novomeških radovednežev. & zmeraj niso vsi vedeli, da v nedeljo dirke na Goijance ne bo, in ugibanja, koliko bo vozil tale Švicar, ni bilo ne konca ne kraja.
Ugibal je tudi Švicar, čeprav se mu je čudno zdelo, da po mestu ni niti plakatov za dirko, niti nikakršnega tekmovalnega vzdušja. Prezgodaj je namreč odpotoval od doma, tako da ga obvestilo prireditelja dirke o odpovedi ni več našlo. Pre-
spal je na Otočcu in v petek zjutraj preizkusil našo progo.
Viktor Aschwanden iz St. Gallena v Švici je prišel na gorjansko dirko s svojim avstrijskim prijateljem Rein-holdom Muxelom iz Vorarlberga. Tudi Rainhold je dirkač, vendar je Viktorju tokrat pomagćd kot mehanik. Aschvvanden je nameraval nastopiti z enosedežnim dirkalnim avtomobilom skupine 9, kakršni nastopajo pod imenom „formula**, narejenim pri Brabhamu, z motorjem DKW in 888 ccm prostornine. Dirka že 18 let in ima seveda mednarodno tekmovalno licenco, prijavo za Gorjance pa je potrdila tudi športna komisija švicarske avtomobilske organizacije ACS.
Letošnje prijave in veliko zanimanje za ,,NaCTado Slovenije** med tekmovalci iz Švice, Belgije, Italije, 2La-hodne Nemčije in Avstrije kažejo, da je dirka po petih uspešnih preizkušnjah začela dobivati ugled tudi v tujini, kar med 140 mechiarodnimi gorskimi dirkami na letč v Evropi, ni majhna stvar.
Vic Aschvvanden se udeleži povprečno 10 takih dirk na leto in pravi, da je v Švici na startu po 200 tekmovalcev, v Nemčiji po 150, v Belgiji, Luksemburgu in Avstriji pa po 80 do 100. Na vprašanje, kaj misli o gorjanski tekmovalni stezi, je rekel:
SMRT OPOLNOČI
51-letni Vid Mohorič s Trga zbora odposlancev 8 v Kočevju je v soboto, 22, septembra, malo pred polnočjo umrl na poti domov. Domnevajo, da ga je na poti iz enega izmed kočevskih gostišč proti domu obšla slabost, da je padel in umrl. Ljudje, ki so videli, da neki moški leži na poti med hotelom in NAMO, so obvestili o tem miličnike, ti pa nato zdravnika, vendar je bilo za kakršnokoli pomoč prekasno. Dr. Božidar Tomič nam je povedal, da je bil upokojenec Vid Mohorič zelo šibkega zdravja in da ga je najverjetneje zadela srčna kap. Na truplu ni bilo sledov nasilja.
„Cesta je čudovita in hkrati idealna steza za gorske dirke. Asfalt je odličen, prav tako številne varnostne ograje ob cesti. Precej gorskih dirk, na katerih sem nastopal, poteka po dosti slabšem cestišču.** Aschvvanden se je specializiral za ^rske dirke in pravi, da bi bil s svojim brabhamom, ki je vreden med brati okrog 15.000 švicarskih frankov, hitrejši od Stroka. Strok drži luadni rekord gorjanske steze s ford escortom BDA in poprečno hitrost-
jo 110 km/h. Švicar pravi, da po taki cesti ni nobena težava voziti poprečno 120 kilometrov na uro!
Aschvvanden in Muxel sta obljubila, da bosta prihodnje leto prišla vsak s svojim avtom, če le bodo dirke. Nista pa mogla razumeti odločitve naše občinske skupščine, da se tako nepremišljeno otrese tako zanimive športne in turistične prireditve, za kakršne se mesta in pokrajine v tujini tepejo. Registracija gorske dirke pri FIA je namreč pričevalo, ki ga ni mogoče pobrati za vsakim grmom.
Mi pa smo jo dobesedno vrgli za prvega.
M.MOSKON
Prodor
Dolenjcev
AGRARIA zlata, kos-tanjeviški šolarji bronasti
Prispevek Dolenjcev ^na letošnji razstavi hortikulture na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil opazen. Ze ob v^odu presenečajo kostanjeviški šolaiji. Pod vodstvom tovariša Bratuža so ustvarili lepe risbe, za kar so dobili diplomo in bronasto plaketo. Novomeščan Tomo Froehlich in Andreja Murn razstavljata ikebano, brežiški obrat AGRARIE iz Čateža, ki goji nageljne, vrtnice, asparaguse in lončnice, je osvojil za nageljne diplomo in zlato medaljo.
Razstavljali so tudi drugi: Gozdno gospodarstvo Brežice je pokazalo lepe primerke raznovrstnih igkvcev	in drugili
okrasnih rastlin pod veliko kupolo razstavišča. Razstavljali so tudi Zalokarjevi iz Krškega. Z lepimi sadeži hrušk in jabolk, ki bi razveselili vsakogar, kdor išče ozimnico, je presenečal tudi Jože Kudina iz Bistrice ob Sotli.
A. Ž.
Brabham je povsod zbujal pozornost — tudi med tujimi turisti na Otočcu (Foto; M. M.)
OGLAŠUJTE V DL!
SEVNICA: GLAVNA CESTA POPLAVLJENA
V torek dopoldne si je narasla reka Mirna, ki jo potiska nazaj narasla Sava, izbrala drugo pot preko ceste II. reda Sevnica — l6:ško, med križiščem ceste proti Trebnjemu in lesenim mostom. Okrog 13. ure so cestarji občinske cestne službe začeli zamenjavati dotrajane mostnice na ^ dodej zanemarjenem mostu čez Mi- v mo v Dol. Boštanju. Zaenkrat je bilo možno v Sevnico le čez Dol. Boštanj, to pa je mogoče le toliko časa, dokler Mirna ne poplavi ceste proti Trebnjemu.
Vaščani Smarčne so ponoči in ves dan nalovili precej lesa iz Save, v glavnem od mostov, la jih je odnesla Sava in Savinja. Cesta proti Krškemu po štajerski strani je zaprta že-od torka ziutraj.
A. Ž.
LESKOVEC - V organizaciji nch gometnega kluba Rekreacija je bil nogometni turnir, na katerem so razen organizatorjev igrali še Grad in Transport. Rezultati: Grad - Rekreacija 1:0, Grad - Transport 3:0 in Transport — Rekreacija 2:0. Zmagovalna ekipa je dobila lep pokal.
Zmagali so Boštanjčani
Ob koncu sezone: pomerilo se ie 51 lovcev
BEG V ZAŽELENI MIR
Bil sem utrujen od hrupa, dela, tekanja in pehanja, pa sem si zaželel miru. Tistega miru, ko počivajo možgani, ko človek sliši kri, ki poje po žilah, ko sliši dihati naravo, vidi rasti travo in sliši pogovor žuželk. Pretegnil sem si zasedene ude, si pomel oči in pogledal skoz okno v naravo. Sončni žarki, ki so se. lomili ob zelenih listih breze, so me za trenutek pomirili. Nato je zacvilil prašič in pod drevesom sem zagledal soseda Gabreta, ki je jemal življenje štirinožcu, da bi z njim nasitil mesa željne turiste. Pretresen od prizora sem zaprl okno jadrno in jezno. Za vraga, povsod nasilje.
sem pomislil, vzel ključke avtomobila, da bi odbrzel stran od klanja ...
Na levi in desni strani ceste so rasla drevesa, vitka, lepa, ponosna. Počasna vožnja mi je pomirila razrahljane živce, rahel piš, ki je prihajal skoz odprto okno avtomobila, me je hladil, da sem postajal breztežen, sproščen. Čutil sem pravo olajšanje: bil sem sam sredi ceste, ki pelje kdove kam. V neskončnost? Za ostrim zavojem je stala gruča preplašenih ljudi. Sirena rešilca je razparala zrak in na nosila so polagali truplo. Mladega fanta, ki je zapustil ta s-vet in
vse skrbi te zen!lje. Zaneslo g9 je s ceste, ki je popila njegovo kri. Prah je zabrisal ^e* dove za njim. Ne prenašam krvi, zato se mi je stemnilo ...
Asfalt se mi je zagnusil. Edino rešitev sem videl v gozdu, kjer bivajo sto in več let stara drevesa, ki poznajo skrivnosti gozda in življenja. Tam bom našel svoj mir, počitek. Ah, kako sem ga potreben! Tam bom poslušal zgodbe skrivenčenih dreves o preteklosti, njih modrost in izkušnje. Položil na vresje sem svojo razbeljeno ^avo. Tišina, Id vpije, čist zrak, ki para pljuča. Da, tu je mir, tu
je pranarava, nepokvarjena, dobra, nezlobna. Tu so sokovi zemlje, s katero se spojiš, pozabiš na civilizacijo, na avtomobile, hladilnike, televizorje, na pločevino in kri. Tu je pozabljenje, osveščenje s samim seboj, tu je človek prvobiten, da pozabi na sočloveka. Hudobnega, krvi željnega.
Da, tu bi ostal večno ...
In malo je manjkalo, da se ni to res zgodilo: razmaknile so se veje, pred seboj sem zagledal klobuk s planiko ob roDU, zelene hlače in nabito dvocevko. Lovec Jovič se je priplazil do mene, in če ne bi jeknil, bi zvonilo pri Svetem Roku. Tako bi končno našel svoj zaželeni mir.
TONI GAŠPERIČ
Boštanjska lovska družina se je izkazala: po krajši prekinitvi so v nedeljo pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL in ob pomoči vseh delovnih organizacij občine priredili uspelo lovsko-strelsko tekmovanje. Izredna okolica lovske koče na Brezovcu kar ponuja kotičke za strelišča.
Večtedenske priprave so obrodile uspeh: iz 15 družin je prišlo 51 lovcev. Najuspešnejši posameznik v kombinaciji je bil Mišo Horjak iz LD Rečica. V ekipni razvrstitvi so se najbolje izkazali domačini. Do petega mesta, ki so ga zasedli Zabu-kovčani, so se uvrstili še gostje iz
ZMAGA KRŠKEGA v GRADCU
Prejšnjo soboto je rokometna ekipa Krškega, ki nastopa v LCRL, igrala na mednarodnem rokometnem turnirju v Gradcu in presenetljivo osvojila prvo mesto ter pokal v trajno last. Polega tega so Krčana Skoberneta razglasili za najboljšega vratarja turnirja, Gane pa je dosegel največ golov (18).
Rezultati Krčanov: Krško - AT V (Gradec) 11:4, POST (Gradec) 12:8 Sttutgart 1863 9:6 in Wolhsliofel (Zuerich) 5:2.
Končni vrstni red: 1. Partizan (Krško), 2. WoIlishofel, 3. ATV, 4. POST, 5. Sttutgart.
S. D.
Radeč, Rečice in Dobrne. Med Fo savci so bili Dobovčani šele 10. Najboljši domačin v kombinaciji je bil Franc Pavlovič.
Lovci so dobro označili vsa pota do koče, tekmovanje je bUo dobro pripravljeno. Ob malo boljšern vrcy menu bi bilo na tej izletniški točki prav gotovo še več ^edalcev. A. 2.
Čeprav mesta, je Železnik)
je šlo le bil boj
za tarče in hud. (Foto: