NJEGOVO VELIČANSTVO KOŠ Okolje, v katerem živimo! Ze toli- kokrat načeto vprašanje o nepravil- nostih, o umazanosti današnjega in včerajšnjega dne. Za jutrišnji dan lah- ko vedno le upamo, da se bo kaj ure- dilo in OČISTILO. Kakšni smo Celja- ni? Vzorni meščani. To lahko vedno in povsod trdimo, dokler se ne razgle- damo okoli sebe. Potem bomo začeli sumiti v trdnost naše izjave, saj bo- mo na svoji koži občutili posledice prezgodnjih odločitev. človek božji^ kje vendar hodiš? Ti- sti, ki mu je bil ta vzklik namenjen, bo sam spoznal zlo srečo bananinega olupka na svoji zadnji plati. Tako bo- mo lahko vzklikali še naprej, dokler bodo v našem mestu ljudje, ki noče- jo pripoznati njegovega veličanstva: koša. Koši so redki ali pa jih ljudje no- čemo poznati ali bolje — videti. Prazen koš, okoli njega odpadki: papirčki, olupki, kruh. ,. Idila, ki se nam po- nuja vsak dan. Samo poiskati jo je treba. Včasih je skrita na samotnem dvorišču. Zanjo vedo le tisti, ki tam stanujejo in golobi^ ki se jim hrana ponuja kar sama. Toda takšen pri- zor lahko vidimo tudi tam, kjer je ve- liko ljudi, ne le domačinov, ampak tudi tujcev. Morda se kdo od Celja- nov obregne obenj, zagodrnja nekaj o čistoči in higieni, deset metrov naprej pa spusti na tla papirček. Toda s tuj- ci najbrž ni tako. Njihova predstava o mestu, ki je bila prej lepa, se podre na kup odpadkov ob košu. Ko se bo- do spomnili našega mesta, jim bo po- leg drugih stvari še vedno pred očmi: kup smeti. Toda te niso le ob košu, ampak tudi drugod. Ne vem, morda sem naletela na slab dan, ko sem razi- skovala Celje. Vtaknila ^sem glavo v vsako dvorišče, dvignila nos ob smra- du, ki je prihajal iz kant za smeti, ki niso bile zaprte. Držala sem pesti, da še živa pridem od tam. Ponoči sem — lahko mi verjamete — sanjala o smeteh. Kdo ve, če tudi drugi o tem sanjajo? Tisti, ki bi mo- rali skrbeti za lep videz dvorišč in cest? Toda z akcijo nisem prenehala. Za- kaj naj hi? Upala sem, ' da najdem kotiček, ki se lahko pohvali: »Cisf sem! Le poglej me!« In sem ga. Obraz se je razlezel v nasmeh, ne samo me- ni^ tudi komu drugemu, ki se je spra- ševal, tako kot jaz: Zakaj? in: Kdo je kriv? Pa odgovora ni. Ali pač. Najti bi ga bilo treba, toda to je težko. Ne- kaj pa • vendarle lahko storim. Ti, ki bereš tole stvarco o celjski čistoči, si že kdaj zabrisal lep, maj- hen papirček ali olupek na cesto, ne- kaj metrov naprej pa si videl ko-i? Ce si, potem te prosim, da tega ne storiš več. Všeč ti bo^ da bo mesto lepo, da v njem ne bo več idile: pa- pirčki, olupki, kruh... In našli bomo odgovor, kdo mora skrbeti za lepo mesto! Mi vsi! D. J. S KONJIŠKIMI MLADINCI Predsednik FRANČEK MALI, 23-letni učitelj matematike v Ločah, in sekretar MARINA TAVČAR, 18-Ietna maturant- ka cel,}ske gimnazije. Te dni smo obiskali pred- sednika in sekretarja občin- ske konference Zveze mladme Slovenije v Slovenskih Ko- njicah. Na kratko sva naniza- la probleme in nekatere aktu. alne naloge mladine na tem področju. Etelo v tem pred- sedstvu je *zelo težavno, ker nimajo profesionalca. Tako pa morejo opraviti samo po- membnejše naloge ali pa vse samo na pol. Upajo, da hodo poklicnega političnega delav- ca dobili že v jeseni ali pa vsaj do konca leta. Po tem bo predsedstvo uspešneje pre- magovalo težave, ki nastajajo pri delu. Vsi vodilni 30 v služ- bah ali pa še hodijo v šolo. Kot vsepovsod se tudi tu srečujejo s pomanjkanjem prostorov. Sicer je v Konji- cah mladinski dom, je pa v takem stanju, da v njem ni moč razvijati mladinske de- javnosti. Pred kratkim so se že dogovarjali s predsedni- kom občinske skupščine Ko- njice o popravilu poslopja. Kot kaže, so s pr »šnjami us- peli, saj bodo v jeseni pri^leli popravljati dom z denarjem iz občinskega proračima. S tem bodo dobili dvorano, ne- kaj manjših prostorov in pi- sarno za delo mladinskih spe cializiranih organizacij V konjiški občini je trenut- no približno tritisočpetsto mladih ljudi, aktivno pa jih sodeluje pri delu zveze mla- dine z&lo malo. komaj sedem odstotkov. Tega je prav go- tovo kriv tudi preozek plan dela, s katerim dosedaj niso dovolj uspešno zainteresira- li vse mladine v tem kraju. Mnogokrat pridejo navz- križ z družbenopolitičnimi or- ganizacijami. Le te jih, kljub pnakovre:lnosti, zapostavlja- jo. če bi odpravili še to, bi prišlo do tesnejšega sodelo- vanja in seveda boljšega dela. Boris Mlinar Skoraj ga m voznika, ki s€ še ne bi pritoževal čez kozjan- ske ceste. Do Atomskih toplic šc nekako gre, potem pa vse- skozi do Kumrovca — maka- dam. Kljub temu, da je Koz- jansko v I zadnjih letih dožive^" lo velik razmah v turizmu za- radi Atom-skih toplic, pa še tu- risti zmeraj negodujejo zaradi slabih cest. Turisti, ki iščejo ^ravja v Atom.skih toplicah in imajo svoje vozilo, bi kaj radi obiskali še druge turistične to- čke, a jim slal^ ceste in skrb za vozilo tega ne dopuščajo. Kaj bi šele rekli tuji turisti, ki imajo za slabo cesto marsika- tero pomembnejšo asfaltno ce- sto! Posebna sramota pa je, da vodi ta cesta do rojstnega kra- ja tov. Tita, Kumrovca, ki ga obišče vsako leto nešteto turi- sov iz vsega .sveta (tudi Ni- xon). Zato že precej ča.sa obstaja načrt za Cesto mar.šala Tita, ki bo potekala vso do Kumrov- ca. Pozanimal sem se na šmar- ski občinski skupščini kdaj bo- do pričeli z deli na omenjeni cesti. Ker je tov. predsednik bil ob mojem povpraševanju ravno na neki seji, sem lahko dobil le prijetno vest, da so z deli že pričeli. Tudi z načr- ti so pri kraju. Problem zase pa je cesta Be- lo—Pristava (približno 5 km). Kljub temu, da ima šniarska občina na tej ce.sti stalno za- poslenega cestarja, je cesta v izredno slabem stanju. Ob le- pem vremenu se za vozilom valijo oblaki prahu, ob dežju pa mrgoli mlak. Cesta služi tudi kot obvoz za Roga.ško Sla- tino ali Kumrovec, kadar na Stranjskem klancu kaj zataji. Zato pa je zaenkrat tudi tu ve- liko vprašanje, kdaj bo asfalt na tej cesti, ki je zelo po- membna. BRANKO JERANKO Vprašuje: Dar.ja .lejčič Odgovarja: Ivan Vertovš^k V veleblagovnici »T« je edi na ekspres popravljalnica obutve v Celju. Ker je edina, ima tudi veliko dela, neka., več o svojem delu pa mi je povedal tov. Ivan Vertovšek, ki sem ga zmotila pri poprav- ljanju čevljev. Zdi se mi, da je dela dovolj. Stranke so gotovo zadovoljne, zato tudi pr'liajajo sem. Ce pa so stranke ?a lovoljne, po- tem tudi ni oirahu, da oi zmanjkalo dela ali da bi ga bilo malo. KOLIKO Č^S-V POPRAV- LJATE ČEVLJE? Ker sem sam, je cdvisro od tega, koliko dela imam. čevlje pa obdržim največ dva dni, popravim jih lahKO tudi takoj, če nimam ve kc. dela. SO STRANKE POTRPEŽ- LJIVE? Veliko strank je, ki me ra- zumejo, saj vedo, da ne mo- rem vsem naaikrat ustreči: So pa tudi take, ki -^o /eio sitne in z njimi se največ zamudim. Na splošno so še kar v redu. KAKO JE Z VAŠIM DE- LOVNIM ČASOM' Imam deljen delovni čas. Včasih delam tudi urico dalj, da zadovoljim stranke, saj vem, da se bodo, . če bodo lepK) postrežene, vedno vra- čale. Tov. Vertovšek je zadovo- ljen s svojim delom, najbolj pa mu je všeč to, da se dob- ro razume s tovariš; na de lovnem mestu. ŽE UNtČENO IGRIŠČE v začetku junija letos, je bilo v Šoštanju iz občinskega samoprispevka dograjeno že dolgo zaželeno otroško igri- šče. Dela je opravljala vodna skupnost. Žal danes to igrišče ne služi več svojemu prvot- nemu namenu. Na njem se zbira mladina, ki uničuje klo- pi s pipci, poleg tega pa pi- šejo še po posodah za rože. Zelo prav bi bilo, da bi tudi to igrišče dobilo svojega ču- vaja, saj bi ta. lahko hkrati tudi čuval nasade in urejal steze, če imajo lahko v Ve- lenju toliko čuvajev, da pazi. jo vsak svoj grm, bi lahko še za to igrišče plačali enega. MLB KJE DOBITI PROSTORE? že lani so v Velenju usta- novili počitniško zvezo, kate- re delo pa je zaradi pomanj- kanja prostorov otežkočeno. V kolikor bodo v naslednjem letu dobili svoje prostore v novem Mladinskem domu v Velenju, bi lahko ustanovili mladinsko počitniško poslo- valnico. Dosedaj so mladim posojali po ugodnih cenah šotore, pripravljali so ničko- liko izletov, v jeseni pa bodo, organizirali izlete po naši do- movini z motom SPOZNAVAJ SVOJO DOMOVINO IN SE BOLJ JO BOŠ LJUBIL. NOV DOM v nedeljo so odprli v Ve- lenju in predali namenu nov gasilski dom. Na prireditvi so se zbrah predstavniki gasil- skih društev iz skoraj vse Slovenije. Nekaj jih je "bilo še iz sosednje Avstrije. Dom je otvoril predsednik skup- ščine občine Velenje, Nestl Žgank. KAJ JE Z NOVIM BAZENOM? Na seji krajevne skupnosti »Gaberje—Hudinja« so obrav- navali tudi vprašanje severne- ga območja Celja, ki že dolgo potrebuje plavalni bazen. Ba- zen je predviden v rekreacij- sko—športnem parku na ob- močju Golovca. Sklenili so, da bo krajevna skupnost se- stavila akcijski odbor, ki bo pričel z izvedbo organizacij- skih del. —dj— ZAŽIGANJE SMETI Zaradi zažiganja smeti na novem smetišču v Bukovžla- ku je sanitarna inšpekcija podjetju Javne naprave Ce- lje sporočila, da mora ore- nehati s kurjenjem smeti, da mora zgraditi peč in scav- bo za orodje. Podjetje naj bi tudi vsak teden razkužilo smetišče in postavilo potreb- ne naprave na odlagališču. Vse to bi moralo podjetje opraviti do konca avgusta, denarja pa ni. Zdaj v pod- jetju čakajo na odločitev ob- činske skupščine, ki lahko potrdi povišane cene za od- voz smeti ali pa sama pre- vzame skrb za ureditev odla- gališča, ki je pravzaprav jav- no odlagališče in ne last Jav- nih naprav. Darja Jejčič PETI SEJEM OBRTI Pri poslo\Tiem sjdruženju Foimator v Celju, prej Agens, ne poznajo počitniškega ob- dobja. V času, ko tu in tam zaradi dopustov vendarle za- stane delo, je kolektiv For- matorja sredi največjega za- gona. In tako že nekaj let nazaj. To je namreč čas, ko stečejo glavne priprave na tradicionalni obrtni sejem. Letos bo že peti po vrsti. Kljub prizadevanju, da bi pri- šli v.saj do prvih lastnih pro- storov, bo tudi letošnja pri- reditev improvizirana na at- letskem stadionu Bori«a Kid. .iC riča in sicer od 28. septembra % do 8. oktobra. ti' Letošnji obrtni sejm bo pQ, (T vezoval pravzaprav tri prir^. ditve: peti sejem obrti (na a,t f letskem stadionu), razstavo jj^i turizma (v muzeju revolucj. "g je) in šesto zlatarsko razsta.if^ vo (v slovenskem ljudskem^ gledališču). SREČANJE BORCEV»^ Ob 30. obletnici slovenske-''^ ga naroda in dneva vstaje' ^ pripravljajo borci NOV kra.|, jevne organizacije SlovenskejL Konjice in Spitališča 22. ju.^' lija partizansko srečanje vseh f borcev v konjiški občini. Vab-i^ Ijeni pa so tudi borci ostalih j • brigad, posebno pa .še 14. I divizije, ki se je v letu 1944- I 45 zadrževala na tem območ. ju. Srečanje borcev 22. julija 1» bo pri žički kartuziji v Spi- tališču. Pripravili so zelo obsežen program. R< Prvi dan ob osmi uri bo gj strelsko tekmovanje ekip s j konjiške občine. Ob deseti uri se bo vršila žalna sveča-^ nost na grobu pokojnega ko- mandanta 13. brigade Milen- j ka Kneževiča, ob 11. uri pa^^g bo komemoracija pri sporne.!® niku padlih borcev pri žički L kartuziji v špitališču. Spre-k govoril bo oficir 13. brigade i, Jaka štefančič. , V popoldanskem času bo s partizansko srečanje. PripraV' pj Ijen je kulturni program, na f srečanje pa so vabljeni tudi ^ kmetje borci, ki bodo ob tejjp priliki dobili posebna prizna- s nja. t Z. S, b DVE NOVI ' STOLPNICI Letošnje leto je Kovaška in- | dustrija v Zrečah zgradila dve novi petnadstropni stolpnici v ' naselju Dobrova, ki se je za- f čelo razvijati po vojni. V j podjetju menijo, da so jim j stanovanja nujno potrebna, ' če hočejo pridobiti nove stro- kovnjake za vedno zahtevne} šo proizvodnjo. V tej delovni organizaciji že vsa zadnja le- ta veliko vlagajo v stanovanj- ski sklad, iz katerega potem ' delavci Kovaške industrije ' * Zrečah dobivajo posojilo z»' gradnjo novih hiš ali obnovo' starih. ' I SEJA OBČINSKE 1 SKUPŠČINE I čeprav smo že v času po-, letnih počitnic se bo občin-1 ska skupščina sestala še en-, krat. Pristojni organi že pri-1 pravljajo gradivo, ki bo ime- lo poudarek na stanovanjski' izgradnji in komunalni ure- ditvi stanovanjskih površin- SKRB ZA KVALIFIKACIJO DELAVCEV v lesno industrijskem konv binatu pripravljajo skupaj ^ delavsko univerzo tečaj ^ nekvalificirane delavce, ki^. že dalj časa delajo na me«^"'', kvalificiranih delavcev. Poi"^ ie*-'". ie 7.elo zainterp^iranO-