^to XXVI. Številka 97 j»tanovitelji: obč. konference SZDL ia £?*ce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Wi ič ~ Iz«aJa CP Gorenjski tisk s flj: Glavni urednik Anton Miklaviič Odgovorni urednik Albin Učakar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Kranj, sreda, 19. 12. 1973 Cena 70 par ZA GORENJSKO UASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ^fprila je UJV Kranj organizi¬ra zadnjo večjo akcijo, v kateri ij/Patrulj, sestavljenih iz 18 mi- Wf V' kontroliralo »prisot¬na* ^kohola za volanom«. Ta- so možje v modrem ustavili ifclr Z alkotestom so pre- 38 voznikov. V 16 prime- 10 .Je alkotest pozelenel prek po¬lj J.ce. Tri voznike so bili odpe¬la odvzem krvi! I^ohol je namreč vedno bolj Hj ®°ten tudi med vzroki za pro- nesreče. Na območju UJV L^j je bilo na primer septem- ^ ®2 prometnih nesreč, ki so se e 8 smrtj° težjo telesno bjj *<>dbo. Pri Šestih primerih je j« kXZr°k za nesrečo alkohol, ki ta mesec me<* vzroki za ka- na četrtem mestu. Okto- ^ bilo na Gorenjskem 64 ne- t^® * smrtnim izidom ali težjo poškodbo. Osmim nesre- kQ'n Je botroval alkohol. Alkohol ^ v«rok za nesreče je bil tudi ta ,ec na 4. mestu. Novembra pa ^ Je te povzpel na 2. mesto, ta Pa si 1# do 3* mesto- ^etnbra je bilo namreč 43 pro- nesreč s smrtnim izidom tL^jo telesno poškodbo. Dese- h^ Je botroval alkohol. Decem- (ijJPa je bilo do 14. na območju L. Kranj 9 nesreč. Dvema je , s&boto zvečer in nedeljo zjutraj je bila bpiočju UJV Kranj široka akcija, v kateri so ^ličniki odkrivali alkoholizirane voznike ter terjali opremljenost vozil Joval alkohol. I^avci milice, tako splošne Prometne, se prisotnosti al¬kohola za volanom in njegove nevarnosti dobro zavedajo in zato posegajo po preventivnih ukrepih. Ne da bi organizirali posebne akcije so na primer no¬vembra ustavili 750 voznikov. Kar 182 jih je »pihalo«. V 125 pri¬merih pa je alkotest pozelenel prek polovice! Voznikom so od¬vzeli vozniška dovoljenja, organi milice pa so jih »napotili« k sod¬niku za prekrške! Alkohol za volanom na XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 00 16.00 26. DECEMBRA 1973 V soboto, 15. decembra, je bila na območju UJV Kranj spet organizi¬rana vzgojno preventivna akcija od¬krivanja alkoholiziranih voznikov. Razen tega so bili organi varnosti pozorni tudi na opremljenost vozil,„ predvsem na svetlobna telesa, zavo¬re itd. Akcija se je začela ob osmih zvečer in je trajala do ene ure zju¬traj, nekatere patrulje pa so akcijo podaljšale za eno uro. Na gorenjskih magistralnih, regionalnih, pomemb¬nejših lokalnih cestah kot mestnih središčih so bile razpostavljene 4 pa¬trulje prometne milice iz Kranja z devetimi miličniki in 9 patrulj, ki jih je sestavljalo 27 miličnikov s postaj milic s splošnim delovnim področ¬jem in njihovih oddelkov. Akcijo je vodil in usmerjal inšpektor za cestni promet UJV Kranj Mirko Derlink. Miličniki so v mrzli in vetrovni noči ustrfvili 601 vozilo. Na alkotest je bilo preizkušenih 42 voznikov. V 19 primerih je alkotest pozelenel prek polovice. V nobenem primeru voznik ni odklonil preizkusa na alkotest ali potem, ko je pozelenel prek polovice, zanikal, da je pil. Tudi zahtevkov za odvzem krvi ni bilo! Kar precej je bilo tudi voznikov, ki niso imeli voz¬niškega izpita ali njihovo vozilo ni bilo opremljeno po predpisih. Največ napak je bilo pri svetlobnih telesih. Omenjeni lastniki jeklenih konjič¬kov so bili na kraju samem mandat¬no kaznovani s 50 ali 20 dinarji. Na povabilo vodje akcije inšpek¬torja za cestni promet pri UJV Kranj Mirka Derlinka sem sodeloval v akciji in beležil najbolj zanimive trenutke. Ker prisotnost na vseh krajih, kjer so to noč patrulje bile, ni bila mogoča, sem lahko po radijski zvezi spremljal, kaj vse se je to noč dogajalo. Na srečo so se dogodki od¬vijali tako, da sem bil priča najbolj zanimivim in tudi žalostnim trenut¬kom. Pri slednjih imam v mislih pro¬metno nesrečo, ki se je pripetila nekaj pred polnočjo na cesti JLA v Kranju. Hudo ranjenega pešca so morali prepeljati v ljubljansko bol¬nico ... Nekaj minut po pol deveti uri zve¬čer smo zapustili postajo milice v Kranju in se napotili v mrzlo noč. Ustavili smo se pri prvi patrulji pro¬metne milice na Miljah. Miličnika sta pravkar ustavila fanta, ki je vozil brez vozniškega izpita. Vozilo tehnično ni bilo brezhibno. Fant je moral poiskati šoferja, da je spravil njegov fičko domov, razen tega pa v teh dneh že čaka na poziv sodnika za prekrške! Gorenjska za dan JLA V petek bo na Jesenicah osrednja prireditev za dan JLA. Mladin¬ske ekipe bodo na slavnosti v gledališču Tone Cufar odgovarjale na vprašanja iz razvoja in obrambe naše domovine, obeh zasedanj AVNOJ in kočevskega zbora odposlancev. Pred prireditvijo bo pred gledališčem promenadni koncert godbe na pihala. V Kranju prireditve za praznik vojakov že tečejo. Jutri ob pol osmih zvečer bo v Prešernovem gledališču brezplačna predstava Svetinove in Povšetove Ukane za vojake in starešine. V petek, 21. de¬cembra, ob 10. uri pa bo v domu JLA v Kranju sprejem za 100 pionirjev in 30 pionirskih mentorjev. Ob 18. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj svečana akademija v počastitev dneva JLA, na kateri bodo sodelovali pripadniki garnizije JLA iz Kranja, pevski zbor Zarja iz Trbovelj in pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja. Po akademiji bo v občinski avli sprejem. Ob isti uri bo v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju zabavni program za vojake in mladino. Na praznični dan bosta dve prireditvi. Ob 9. uri bo v vojašnici Staneta Žagarja svečani zbor vseh enot, zvečer ob 20. uri pa družabni večer v domu JLA. Sodelovali bodo pevci iz Beograda. Razen tega bodo taborniki obiskali stražarje v vojašnici v Kranju, predstavniki delovnih kolektivov pa bodo obiskali in obdarili vojake in graničarje. Osrednja proslava v Radovljici bo jutri ob 18. uri v festivalni dvorani na Bledu. Pripravljajo jo občinska konferenca ZMS Radovljica, vojaki vojašnice Andreja Žvana-Borisa Bohinjska Bela in odbor ZRVS Bled. V kulturnem programu bodo razen vojakov sodelovali recitatorji, pevski zbor Staneta Žagarja Kropa, zbor z Bleda, folklorna skupina tovarne Veriga Lesce in harmonikarji nižje glasbene šole Radovljica. Nekaterim vojakom in mladincem bodo na proslavi podelili priznanja. V petek se bodo v domu upokojencev srečali Maistrovi borci, 27. decembra ob 16. uri pa nad 75 let stari občani, ki so sodelovali v NOB. Jutri bodo športna srečanja med vojaki in dijaki Gostinskega centra Bled. Zvrstili se bodo tudi obiski pionirjev in mladincev v vojašnici na Bohinjski Beli. V Škofji Loki bo v soboto, 22. decembra, prireditev v gledališču na Spodnjem trgu. Organizira jo občinska konferenca ZMS, na njej pa sodelujejo vojaki in člani MKUD Gimnazija. Na dopoldanski prireditvi se bodo zbrali vojaki in mladinci, na popoldanski pa drugi Ločani. Isti dan bodo vojašnico v Loki obiskali pionirji, mladinci in mladi delavci iz loških delovnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo petim avtorjem nalog na temo »22. december, dan JLA« podelili nagrade. ščine neprofesionalno, ker od takrat opravlja posle direktorja Združene¬ga podjetja Hoteli Toplice na Bledu. O njegovi prošnji za razrešitev bo morala v sredo, 26. decembra, raz¬pravljati in sklepati občinska skup¬ščina. Če bodo prošnji ugodili, bodo odborniki morali izvoliti novega predsednika do konca tega mandata (do spomladanskih volitev), ki bo funkcijo opravljal profesionalno. A. Z. Naročnik: Tudi v Tržiču so prve prireditve za dan JLA že mimo. Nadaljevale se bodo v petek, 21. decembra, ko bodo učenci osnovnih šol obiskali graničarske karavle. Na Bračičevi šoli bodo pionirje ta dan sprejeli v mladinsko organizacijo. Na sprejemu bodo tudi vojaki. Ob 18. uri popoldne bo vojake in starešine sprejel predsednik skupščine. V soboto, 22. decembra, pa bodo karavle v Medvodjah in na Ljubelju obiskali predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij ter delovnih kolektivov. J. Košnjek Radovljiški predsednik skupšči¬ne zaprosil za razrešitev Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je konec minulega tedna seznanil občinske družbenopolitične organizacije § prošnjo za razrešitev funkcije pred¬sednika skupščine. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da čakajo skupščino in organe v občini v prihodnjem obdobju pomembne naloge, ki se jim zaradi nove delovne dolžnosti ne bo mogel v celoti posvetiti. Stanko Kajdiž namreč že od marca letos opravlja funkcijo predsednika skup¬ 5. STRAN: 9 Toplota prihaja iz Termike Razprava o ustavi Pod vodstvom predsednika zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je bil na Brionih sestanek, na katerem so razpravljali o končnem predlogu ustave sSFRJ. Pred¬log bodo obravnavali tudi na seji predsedstva ZKJ, zatem pa ga bodo izročili ustavni ko¬misiji zvezne skupščine. Kmetom višje pokojnine Začasna skupščina starost¬nega zavarovanja kmetov je sklenila, da bodo kmetje — upravičenci do pokojnin dobi¬vali od 1. januarja 1975 po 300 dinarjev pokojnine. Od 1. ja¬nuarja 1975 bodo kmetje — zavezanci starostnega zava¬rovanja plačevali pavšalno 1136 dinarjev in 7,6 odstotka od katastrskega dohodka. So tudi možnosti, da bi pokojnine povišali le prej. Spomin na pohod Osrednja proslava 30-letni¬ce pohoda XIV. divizije ha štajersko bo 5. januarja v Ljubljani. Na proslavi bo go¬voril predsednik CK ZK Slo¬venije Franc Popit. V krajih, kjer je pred 30 leti šla ta naša partizanska enota, bodo v teh dneh krajevne proslave. Na vseh prireditvah bodo sodelo¬vali tudi preživeli borci, ki jih je še 442 od tistih, ki so 6. ja¬nuarja 1944 krenili s Suhorja. Več nafte Na hrvaških naftnih poljih bodo prihodnje leto načrpali predvidoma 75.000 tort več su¬rove nafte kot letos. Proizvod¬ni načrt določa, da bodo pri¬hodnje leto na Hrvaškem pro¬izvedli 2,5 milijona ton surove nafte, 600 milijonov kubičnih metrov naravnega plina, 35.000 ton propana in butana ter 30.000 ton petrokemičnega bencina. Nov urnik? Predsedstvo družbenih de¬javnosti slovenskih sindikatov je razpravljalo o pobudi neka¬terih delovnih organizacij, da v zimskem času javna uprava začasno preide na nov delovni čas od 8. do 16. uri. Predsed¬stvo je to pobudo podprlo in priporočilo pristojnim orga¬nom uvedbo zimskega delov¬nega časa v javnih službah. Seveda pa je poslovni čas treba prilagoditi potrebam ob¬čanov, po drugi strani pa omo¬gočiti manjšo porabo električ¬ne energije. Odlikovanja voditeljem ZKJ Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz-' Tito je izročil zveznim in re¬publiškim voditeljem zveze ko¬munistov odlikovanja, ki so jim bila podeljena ob 30-letni- ci drugega zasedanja Avnoja. Med odlikovanci so bili tudi Stane Dolanc, Franc Popit in Franc Šetinc. Posebni vlaki Poleg okrepljenih letalskih zvez med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo bodo v prihodnjih dneh uvedli tudi več posebnih vlakov za prevoz naših delavcev, ki so zaposleni v tujini, v domovino. 21., 22. in 23. decembra bo na primer iz ZRN in Švice vozilo v domo¬vino in nazaj 81 posebnih in deljenih vlakov. Vsem tistim, ki se nameravajo vrniti z oseb¬nimi avtomobili, da bi doma preživeli novoletne praznike, pa republiški sekretariat za informacije priporoča, da se poslužujejo tudi drugih mejnih prehodov; na Gorenjskem po¬leg Ljubelja in Podkorena še Jezerskega in Rateč. Uvoz elektrike Iz Albanije bomo letos uvo¬zili za 5 milijonov dolarjev električne energije. Uvoz elek¬trične energije iz te države spada med večje uvozne po¬stavke.% %Jl Sreda, 19. decembra 1973 V soboto, 15. decembra, je bila v preurejenih prostorih Onkolo¬škega instituta v Ljubljani slo¬vesnost, s katero so proslavili 35. obletnico ustanovitve tega in¬stituta. Začetki instituta, kot je povedala direktorica prof. dr. Božena Ravnihar, segajo v leto 1920, ko so v brežiški bolnici ustanovili onkološki laboratorij in ko so* zdravniki pionirii zdrav¬ljenja raka pri nas uredili ekspe¬rimentalne laboratorije, začeli zdraviti raka z rentgenskimi žar¬ki in podobno. Svoje prve pro¬store pa je takratni »Banovinski institut za raziskovanje in zdrav¬ljenje novotvorb« dobil v stari vojašnici v Ljubljani leta 1937. V premislek Najbrž je zelo malo delav- sko-prosvetnih društev, ki ne bi premogla vsaj ene manjše dramske skupinice, pa naj deluje občasno ali redno. Te skupinice — le malokrat so namreč števil¬ne — potem pod vodstvom svojega režiserja uprizar¬jajo na domačih odrih več ali manj uspešno razne igri¬ce, veseloigre, igre s plesom in pesmijo, drame iz kmeč¬kega življenja itd. Več kot očitno je, da je raven teh predstav nemalo¬krat pod poprečjem, kar je opravičljivo iz več razlo¬gov: dramske skupine dobi¬vajo simbolične dotacije, člani dramske skupine se zelo često menjavajo in ne nazadnje: te dramske sku¬pine delajo in si izbirajo program po lastnem prepri¬čanju, zmožnostih, prepu¬ščene so same sebi in niso deležne nikakršne mentor¬ske pomoči. Seveda, v mislih imamo tiste dramske skupine, ki delujejo zunaj mestnega središča, kjer deluje ustvarjalen, kvaliteten mestni oder in od koder bi lahko pričakovali pomoč. Mlade, sposobne igralce na vasi pritegne imenitna mestna dvorana in stalno občinstvo, pritegne jih pri¬lika, da bi lahko dali od sebe več, če bi postali člani gledališča. Zato ambiciozni odhajajo, ostaja režiser z kdovekolikokrat prebra¬nim in proigranim tekstom stare ljudske igre in ne ve- doč, kam po igralce. Edina uspešna pot vodi do šole, okrožnica po razredih in morebitni nov kader, ki ga bo kmalu pot zanesla kam drugam. Tako naprej, iz leta v leto, od mrtvila do oživitve. Da se z večjim košem de¬narja pri kulturni skupno¬sti in potemtakem tudi zve¬zi kulturno-prosvetnih or¬ganizacij ter naposled več¬jim dotacijam društvom obetajo dramskim skupi¬nam boljši časi, ne bi dejali. 2e res, da bi morebitna po¬gostne) ša gostovanja in na¬stopi bolj pritegnili mlade in bi dalj časa ostali. S tem ( »a se nikakor ne bo dvigni- a raven vaškega odra, saj mu je prej ali slej potrebna predvsem mentorska po¬moč. Ne le v vzgoji mladega rodu, ki rad stopa na odrske deske, pomoč je po¬trebna predvsem pri vse¬bini in izboru samih pro¬gramov dramskih se kcij. Ne, niso stare igre iz kmeč¬kega življenja preživete, ljudje jih še vedno radi gle¬dajo. Ampak teh in samo teh igric se počasi naveli¬čajo in zato tudi zaželenega obiska ni več. Treba je po¬skrbeti za nov, svež reper¬toar, ne preveč zahteven, tak skratka, ki mu bo igral¬ski ansambel kos. Delo in uspehi kljub prostorskim stiskam In če od koga, potem je ta pomoč nujno potrebna od mestnega gledališča. Tako rečemo in tako mislimo in tako naj bi bilo, ko se ne bi v isti sapi marsikje znašli v začaranem krogu — tudi mestno gledališče ima te¬žave z igralci, režiserji, re¬pertoarjem. A kliub vsemu 1 Tam, kjer bi lahko poma¬gali, naj bi jim bilo mentor¬stvo dolžnost. D. Sedej ■■■■■m nih organizacijah. Razen tega b ni pripeljalo s seboj svojega življenjskega tovariša- In zdaj se sprašujem, ali je podelitev priznanj spet toliko nepomemben dogodek, da je čisto vseeno, & na primer žena nekega odlikovanca ostane doma> četudi je vsaj tretjino te medalje zaslužila ona sama• Kdo in kako mi lahko oporeka, da ni v času, koje. mož, aktiven družbenopolitični delavec, vse dfl1 zdoma in vse dni na terenu, nosila sama vseh bre¬men družine, od vzgoje otrok do gospodinjskega dela naprej? Kaj ni prispevala kar precejšen delei> da je njen mož lahko opravil vse tisto, kar mu je bila ali ni bila dolžnost? Seveda, nobeden ne bo ženi ali možu pokazal vrat, če se bo pojavil ali pojavila poleg odlikovanca- Vendar to ni v navadi, ni običaj, tako ne zahtevo nenapisan protokol in pri stari praksi ostaja. , Podelitev priznanj je za vsakega odlikovanca & vedno velik trenutek in včasih bi bilo zares prav, da ne bi bili tako formalni, tako zelo skromni. Tudi v takih majhnih pozornostih, a vendarle kar po¬membnih. D. Se dej Na zadnji seji skupščine je odbor¬nik Franc Smit z Bleda predlagal, da bi turističnim društvom v občini v občinskem statutu priznali položaj družbene organizacije posebnega Skromnost je lepa čednost, pravijo. Ze res, da je vedno bolje biti skromen kot prevzeten, že res, da je veliko bolje, da si preprost in nevsiljiv kot pa ošaben, prevzeten. Skromnost pa vendarle včasih ni na mestu, namreč tista in taka skromnost, kije že pretirana, če ne že zoprna in škodljiva. V mislih imam pravzaprav neke odnose, neka gle¬danja nas vseh ob prav posebnih priložnostih. Slo¬venci zares nismo bahavi, gostobesedni in družabni, ne hvalimo se na vse pretege, a včasih bi bilo prav, da bi zlezli iz svoje kože in nekako pokazali, da nekaj smo, da nekaj pomenimo, da smo nekaj ustva¬rili, nekaj, kar spoštuje in upošteva vsa naša družba Skromnost in medalje Povod za takšno razmišljanje nam lahko da vsak shod, vsaka prireditev ob raznih praznikih in praznovanjih. Še posebno se lahko zamislimo ob raznih srečanjih ljudi, ki so bili zares ustvarjalni, ki so veliko storili, delali pošteno in zavedno in ki so za svoje delo prejeli tudi — medalje, priznanja, odlikovanja, diplome itd. Jesenice Od začetnih 28 postelj je danes v institutu 330 postelj, na zdrav¬ljenje pa je bilo sprejetih letos že blizu 5000 bolnikov. Vendar pa sedanje število postelj v prenov« ljeni stavbi ne zadošča več, tako da morajo od časa do časa bol¬nike namestiti tudi na zasilna ležišča. Prostorska stiska pravzaprav spremlja institut za onkologijo že ves čas. Znan je odziv javnosti na poziv za moralno in material¬no podporo za rešitev prostorske stiske instituta, ki je dosegel že lepe uspehe tako na strokovnem področju kot tudi na znanstve- no-raziskovalnem področju v boju proti eni najhujših bolezni našega časa — raku. Že nekaj¬krat se je odložila gradnja objek¬ta za obsevalno zdravljenje tako imenovanega TRT objekta, h ka¬teremu naj bi se postopoma do- Kranj Radovljica Škofja Loka Ne iz kakega bahaštva, sploh ne, zaradi same pomembnosti takšne prireditve bi morali udeleženci pripeti svoja odlikovanja, pokazati, da so nekaj naredili, da so zaslužni. Naključni obiskovalec si lahko tak shod razlaga čisto po svoje, ne vedoč, kdo STOLPEC ZA UPOKOJENCE Nekaj številk . Skupnost za pokojninsko in ^validsko zavarovanje v SR Sloveniji, podružnica Kranj, jjam je posredovala nekaj po¬datkov o uživalcih pokojnin Po občinah na Gorenjskem. Na Gorenjskem je trenutno «0.616 upokojencev. Med njimi Je največ starostnih, in sicer i°6l7, invalidskih je 5141, družinskih pa 4858. V gorenj- ®ki regiji je trenutno 73.429 jjktivnih zavarovancev, tako da pride en upokojenec na 3,56 ^aktivnega zavarovanca. Šte- v»lo je nekoliko ugodnejše od rePubliškega, kjer pride en upokojenec na 3,4 aktivnega Zavarovanca. Najbolj ugodno Razmerje med številom upoko¬jencev in aktivnih zavarovan- Cev je v občini Kranj, kjer ♦Preživlja« upokojenca 3,95 aktivnega zavarovanca, naj- ugodno pa je v občini **Žič, kjer pride en upokoje¬ne le na 2,83 aktivnega zava¬rovanca. Ugodno poprečje ima tudi Škofja Loka, kjer pride na enega upokojenca 3,90 aktiv¬nega zavarovanca. Manj ugod¬no poprečje pa imata občini Jesenice 8 3,47 in Radovljica s J>0l aktivnega zavarovanca na Upokojenca. . Skupnost za pokojninsko in Invalidsko zavarovanje SR Slovenije, podružnica v Kra- UJU, nas je obvestila, da se za Prvo izplačilo pokojnine po iz¬daji odločbe o upokojitvi obra¬čate neposredno na njihov na- J'ov Kranj, Stara cesta 11, te- jefon 22-892 in ne na oddelek *a nakazovanje pokojnin pri JjUjekciii v Ljubljani. Glede na¬daljnjih izplačil pokojnine pa j6 lahko obračate na naslov, ki I® odtisnjen na pokojninski u&kaznici. Priznanje upokojencu Pečina večjih delovnih rRanizacij je ob dnevu re¬publike povabila svoje nek- j^&je delavce, sedaj upoko¬je, na ogled prostorov, benem pa so upokojence rJ^di obdarili in pogostili. • akšne stike s svojimi upo- ?Jenci ima večina delov- »h organizacij; vsaj enkrat j * leto upokojence povabi- Ž na 8Pr©jem ali karkoli je 3 nekatere delovne orga- j.i*®cije pa se spomnijo svo¬tom* Pr®jSnjih delavcev, ki so »»jih dočakali pokoj, še J* vseh večjih praznikih ali t? ob večjih delovnih uspe- delovne organizacije. Ois»e nekaJ delovnih *tfanizacij, ki s svojimi P^kojenci nimajo npbenih llkov. Morda bi bilo praz- ft^anje novega leta dobra j^ložiiost, da bi popravili ^ujeno. Prizadevni javorniški upokojenci ..Pred leti so upokojenci, čla- J! društva upokojencev Javor- J:1* — Koroška Bela dobili nov Pokojenski dom. Pozneje so ^. razširili m primerno opre- naslednje leto pa name- jayajo urediti še okolico doma Postaviti nekaj rekreacij- Klh objektov. i "avorniški upokojenci vsako organizirajo več izletov, 80 jih kar dvanajst. Na sy°jem zadnjem izletu so obi¬rali trboveljske upokojence, katerimi so navezali tesne prliateljske stike, j "sako leto povabijo v svoj t.udi tiste člane, ki so stari U^d 80 let, jih obdare ir^ se z Jltrii pogovore. Ne pozabijo tudi vsako leto obdarovati gabele in bolne člane. Obi- ?eJo jih tudi za dan republike, novem letu in ob drugih Pr,ložnostih. Člani društva upokojencev Javorniku so se odzvali Udi akciji za gradnjo doma padine in borcev v Kumrov- Doslej so prispevali 530 farjev. D. S. Radovljiška občinska skupščina ie na zadnji seji ta mesec razpravljala o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah v občini. S tega področja je bila na seji po¬dana ocena komisij, ki so akcijo za uresničevanje ustavnih dopolnil spremljale pri občinskem sindikal¬nem svetu, občinski konferenci zve¬ze komunistov in pri občinski skup¬ščini. Skupščina je sprejela nekatera stališča in priporočila, ki jih je na osnovi zbranih podatkov sprejelo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Za koncept Ob spremljanju akcij v posamez¬nih delovnih organizacijah so ugoto¬vili, da bo večina delovnih organiza¬cij do začrtanega roka, torej do kon¬ca leta, uresničila ustavna dopolnila. V nekaterih organizacijah bodo le statute sprejeli šele prihodnji mesec. Poudarili so, da je v občini vseeno nekaj delovnih organizacij, kjer se nalog s tega področja sploh še niso lotili. V nekaterih organizacijah za to nimajo ustreznih kadrov. Zato so na seji menili, da je le-tem treba po- Tako je bilo slišati v razpravi ko¬munistov. Navržena je bila celo po¬lemika, če je res, da se KŽK odmika trenutno nedonosni osnovni proiz¬vodnji in se pretirano usmerja v trgovino. Komunisti so osvetili to vprašanje iz raznih zornih kotov. Resnično po¬večanje trgovine v zadnjih letih je bilo le kot nujen izhod iz težav, v katerih se je znašlo podjetje pred leti prav zaradi bazične dejavnosti. Večina dobička iz trgovine je bila zato usmerjena nazaj v osnovno proizvodnjo. Tako so se reševali. Poleg tega so zadnja leta na široko razpredli razne oblike poslovnega in kooperacijskega sodelovanja s so¬rodnimi podjetji, z močno udeležbo sodelujejo v tako imenovanem »ze¬lenem planu« in podobno. To vse razširja KŽK v republiške in celo v jugoslovanske okvire. Ob tem pa V Elektromehaniki Iskra Kranj je bila v petek, 7. decembra, problem¬ska konferenca. Pripravil jo je mladinski aktiv. Konferenci je pri¬sostvovalo veliko število mladih, med njimi pa smo lahko videli direk¬torja Elektromehanike Jožeta Huj¬ša in druge vidne predstavnike to¬varne. Da je bil program zelo pester, samo lahko opazili že na vabilu in verjetno ni bilo nikomur žal, da se je konference udeležil. Naj navedem nekaj problemov, ki smo jih obrav¬navali: — doseganje minimalnega osebnega dohodka (MOD) Elektromehanika je bila ena izmed prvih podjetij, ki je sprejela sklep o MOD 100 starih tisočakov. Ker pa posamezni delavci, in to magati. Je pa tudi nekaj delovnih organizacij, kjer so se zadovoljili s tem, da bodo tudi v prihodnje delali po starem. Za te so v razpravi po¬udarili, da mora občinska skupščina skupaj z družbenopolitičnimi orga¬nizacijami v občini ustrezno ukre¬pati. Dokaj kritično so na seji obravna¬vali uresničevanje ustavnih dopolnil v Transturistu in veletrgovini Živila Kranj. Za Transturist so menili, da bi bilo bolje, da bi bile žičnice v Bo¬hinju skupaj s Transturistovimi ho¬teli skupna TOZD, Živila pa so kriti¬zirali, ker dosedanja enota Kolo- niale na Bledu ne bo temeljna orga¬nizacija združenega dela in ker je bil takšen sklep zaposlenih v tej enoti, sprejet sredi leta, na seji delovne skupnosti prejšnji mesec spreme¬njen. V \/ • sirsi kmetijstva Današnji integracijski procesi in iskanje dolgo¬ročnih usmeritev zahtevajo tudi širše, enotnejše koncepte celotnega kmetijstva na Gorenjskem Tak je bil zaključek živahne in podjetju tudi zagotavlja perspekti- plodne razprave na volilni konferen¬ci osnovne organizacije zveze komu¬nistov pri Kmetijsko-živilskem kom¬binatu Kranj. Na zborih delavcev in na sindikal¬nih konferencah, ki so bile v zadnjem času po vseh njihovih obra¬tih, je bilo razčiščenih več ključnih vprašanj nadaljnje usmeritve, kar zahteva že samoupravni sporazum, ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in podobno. Toda komunisti so dokazali, da so in ostajajo v ospredju in so se smelo zagrizli v bistveno vprašanje: druž¬bene vloge njihovega edinega in močnega socialističnega kmetijskega podjetja na Gorenjskem. To mesto jim nalaga posebno družbeno nalogo na tem zaokroženem proizvajalnem območju Gorenjske. V tej vlogi bi moral Kombinat močneje nakazova¬ti perspektive, biti v ospredju razvo¬ja in usmerjanja kmetijske dejavno¬sti ne glede na kraj in sektor lastni¬štva. Nazadnje so na seji sprejeli sklep, da bodo vse delovne organizacije v občini opozorili, naj dosledno spo¬štujejo ustavna dopolnila in da bo posebna komisija pregledala delo s tega področja. A. Žalar podjetju vo. Kljub vsemu temu pa so komuni¬sti ugotavljali, da je prav zato ali ob tem ostala v ozadju problematika načrtne usmeritve osnovne kmetij¬ske proizvodnje na območju Gorenj¬ske. Konkreten zaključek je bil, da je potrebno ob sodelovanju ustreznih institucij začeti zbirati razne analize in študije ter se zatem lotiti izdelave optimalnega razvojnega načrta- za vse dejavnosti kmetijstva na tem območju. S takim mačrtnim usmer¬janjem nadaljnjega razvoja, ob upo¬števanju vseh prirodnih m proizva¬jalnih sil, vseh znanstvenih in teh¬noloških pridobitev ter širših tržnih in prehrambenih zakonitosti bi mo¬rali zajeti vse sektorje in zasebnike. To seveda le ob njihovem svobod¬nem vključevanju kmetijskih zad¬rug, zemljiških, pašnih, gozdnih, strojnih in drugih organizacij in skupnosti v skupne proizvajalne procese in ob njihovem lastnem interesu. Če bo načrt izhajal iz vseh virov proizvajalnih zmogljivosti in iz konkretnih organizacijskih oblik, bo privlačen in koristen za vse. KŽK kot edina družbena sila na tem ob¬močju pa bi morala prevzeti in izpeljati to iniciativo. Tako so stvar postavili komunisti. Kdaj in koliko bo od tega mogoče uresničiti, je pač stvar časa, znan- stveno-strokovnega pristopa in iska¬nja enotnih interesov tako kmetij¬skih proizvajalcev v celoti kakor tudi prebivalstva kot porabnika, po¬trošnika teh dobrin. Res je, da ta naloga ni nova. Že večkrat jo je bilo slišati ob primerjavi z nekaterimi drugimi območji Slovenije, kjer so se lotili reševanja raznih težav prav ob širšem, načrtnem združevanjem in usmerjanjem vseh sil. Gorenjska pa je v tem pogledu še dokaj nezorana ledina. Mladi o osebnem dohodku, šolanju in stanovanju K. Makuc {»redvsem mladi, na različnih de- ovnih mestih vendarle ne dosegajo norme in s tem MOD, je komisija za DEO pri predsedstvu TK ZMS Elektromehanika skupno s socialno službo izdelala analizo minimalnih osebnih dohodkov v času od marca do avgusta 1973, katere namen je bil osvetliti tako pereč problem. , Večina bo uresničila ustavna dopolnila — izredno šolanje Tovarna plačuje izredno šolanje mnogim svojim delavcem; veliko pa je takih, ki sami finansirajo svoj izredni študij. In prav zaradi teh često nastopajo težave, ker delajo v dveh izmenah. Sprejet je bil sklep, da se poišče kaka rešitev, ki bo vsaj delno izboljšala stanje. — stanovanjska problematika samskega doma Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani Razpisuje sprejem 150 učencev v šolo za miličnike kadete Pogoji za sprejem: Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazen¬skem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. Začetek in trajanje šolanja Začetek šolanja bo 3. septembra 1974 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stano¬vanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja stro¬kovna izobrazba. Kako naj se kandidati udeležijo razpisa Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo naj¬bližji postaji milice najpozneje do 5. junija naslednje do¬kumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki,- kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskuje¬jo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep, 4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku, 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo pokli¬cani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notra¬nje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1974. Vsa pojasnila dajejo: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, tele¬fon št. 23-801, int. št. 254 ali 427, 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon številka 51-737 ali 312-227 in 3. vse postaje milice. V pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto spomladi, je bila prej¬šnji ponedeljek v Kranju skupna seja predsedstva občinskega sindi¬kalnega sveta, izvršnega odbora ob¬činske konference SZDL in sekre¬tariata predsedstva občinske konfe¬rence zveze mladine, v sredo pa v Radovljici seja izvršnega odbora ob¬činske konference socialistične zve¬ze. Na obeh sejah so razpravljali o političnih in kadrovskih pripravah na volitve. Ugotovili so, da je treba takoj za¬četi z evidentiranjem možnih kandi¬datov za delegate oziroma delegacije v enotnem zboru združenega dela občinske skupščine, v zboru krajev¬nih skupnosti občinske skupščine, nadalje delegate za samoupravne in¬teresne skupnosti, za samoupravne organe TOZD in delegate za svete krajevnih skupnosti. Evidentiranje bo potekalo v organizacijah združe- V Iskrinem samskem domu stanu¬jejo v glavnem sami neposredni proizvajalci, katerih OD se giblje od 1300 do 1600 din; zato je tu največji problem plačevanja stanarin, ki iz leta v leto rastejo. Lansko leto je bil tam, prav na pobudo M O, ustanov¬ljen svet domske skupnosti, ki naj bi reševal probleme v domu. Zaradi nekaterih nesporazumov delo sveta ni zaživelo tako kot bi moralo. Na konferenci smo potrdili, da se bo od sedaj naprej ob večjih težavah svet domske skupnosti sestajal skupno s predstavniki tovarne. Lahko bi rekla, da je bila konferenca uspešna, saj razprav¬ljavcev na podane teme ni manjka¬lo. V bodoče moramo organizirati več takih sestankov, kjer bodo mla¬di lahko samokritično presodili ak¬tualne probleme. I. G. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE Ta mesec evidentiranje nega dela in v krajevnih skupnostih. Zato bodo v kranjski občini takoj ustanovili koordinacijske odbore za pripravo in izvedbo volitev. V okviru programa predvolilnih priprav v tem mesecu so se minuli petek že sestali na posvetu predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij socialistične zveze. Pogovorili so se o nalogah, ki jih bo treba opraviti do volitev. Po¬dobno se bodo v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih in dele nih organizacijah sestali širši p< tični aktivi. Za začetek prihodnjega meseca je v kranjski občini že predvidel skupna seja občinskega sindikalnega sveta in občinske konference sociali¬stične zveze. Na tej seji bodo sprejeli naloge za politično in organizacijsko izvedbo predkandidacijskih postop¬kov, ocenili potek evidentiranja in sprejeli volilni pravilnik. Podobno so si naloge začrtali tudi v Radovljici. Ugotovili so, da jim bo anketa, ki so jo poslali 1500 obča¬nom v krajevnih skupnostih in de¬lovnih organizacijah, veliko poma¬gala v sedanjem postopku evidenti¬ranja. Dogovorili pa so se tudi, da bo v začetku prihodnjega meseca semi¬nar za predsednike in sekretarje kra¬jevnih organizacij SZDL v občini. A. Žalar Ločani prvi V petek zvečer je bila v Ljubljani prireditev v počastitev dneva JLA z naslovom Tako smo ustvarjali novo Jugoslavijo. Prireditev je bila zdru¬žena s kvizom, v katerem se je pet ekip pomerilo v znanju o razvoju naše domovine. Tekmovale so ekipe, ki so zmagale na regijskih tekmo¬vanjih. V Ljubljani so bili najboljši Ločani. S to zmago so se uvrstili v finale, v katerem se bodo pomerile republiške ekipe. Zaključno tekmo¬vanje kviza bo 22. decembra v Beogradu. -lb Pretekli teden so se v tovarni Peko v Tržiču sestali predstavniki Planike iz Kranja, Alpine iz Žirov, Lileta iz Maribora, Industrije obut¬ve iz Novega mesta in tovarne Jad- ran-Ciciban Miren pri Novi Gorici. Dogovorili so se, da bodo do 15. januarja pripravili potrebno za ustanovitev združenja čevljarske industrije pri Gospodarski zbornici SRS. Imenovali so posebne komisije, in sicer komisijo za nabavo, komisijo za tehnološko sodelovanje, komisijo za komercialno poslovanje (izvoz, domači trg) in kadrovsko komisijo. To so predvsem področja, kjer slovenska čevljarska podjetja še ne »Denar pošiljam domov« Na Jesenicah so številna podjetja zaposlila precej delavcev, ki so prišli iz drugih republik. Med podjetji, ki imajo največ takih delavcev, je ne¬dvomno na prvem mestu Železarna Jesenice, med manjšimi podjetji pa Vatrostalna iz Zenice. Kako ti delavci živijo, kje se hra¬nijo, kako varčujejo — mnogi med njimi redno vsak mesec pošiljajo denar družinam — kako delajo in kako so se vživeli v novo okolje? Delič Sina, ki je zaposlen že štiri leta pri Vatrostalni iz Zenice, nismo izbrali naključno. Sina je starejši, doma ima družino, priden in vesten delavec je. »Ze štiri leta sem na Jesenicah,« pravi Sina, »in najbrž bom še nekaj časa ostal. Kar dobro zaslužim, takole od 2000 dinarjev do 2500 na mesec. Od tega redno pošiljam 1500 dinarjev domov ženi, ker morava skrbeti za tri nepreskrbljene otroke. Dva sinova sta že končala šolo, eden je prišel delat v jeseniško Železarno in večkrat se srečava. Kar malo lažje mi je. Le ob praznikih grem domov, pa še takrat ne redno, ker opravljam tako delo, da ne vem, kdaj bom prost. Kako sem se vživel v novo okolje? Kar dobro sem se privadil, sicer pa ne hodim po gostilnah, le včasih grem v kino. To je tudi vse. Hranim se v mestni kuhinji, v GEŽ, tam použijem kosilo, malice si kupujem. Od tega, kar zaslužim, mi ne ostane veliko, zato moram skromno živeti. Kupujem najnujnej¬šo obleko, sicer pa gre ves denar za hrano, pa čeprav še tako skromno. Nisem nezadovoljen. V teh letih, odkar delam, sem uspel v Zenici po¬staviti družinsko hišico. Tam se bom lahko odpočil, ko bodo vsi otroci po službah. Pridno se uče in zadovoljen sem z njimi. Ze zdaj domov? Najbrž ne. Rad bi šel, saj bi našel v Zenici kakšno delo, a tu jih manjka in dokler me bodo potrebovali, bom kar ostal. Tudi osebni dohodek ni tako slab. Z njim se je dolga leta preživljala sedem¬članska družina, zdaj ie veliko bolje, ko skrbim le še za petčlansko. * Razen tega jim vedno, kadar jih obiščem, kaj malega kupim, kakšna skromnejša darila. Za te še posebno skrbno hranim denar.« D. Sedej A ŠT& 1 1% dfc sodelujejo naibolje, v prihodnje pa bo tudi tu izoirala skupna pota. V sodelovanju bo vladala enakoprav¬nost ne glede na velikost posamez¬nega podjetja. Slovenska čevljarska podjetja so sodelovala že doslej, in sicer na področju šolstva, urejanju interne zakonodaje in skupnega nastopanja na vzhodnem trgu. Tu je jugoslo¬vanska čevljarska industrija prav po zaslugi slovenskih podjetij in njihovega medsebojnega sodelova¬nja najbolje organizirana. Seveda pa s tem možnosti še niso izčrpane. Združenje čevljarske industrije pri Gospodarski zbornici SRS bo omo¬gočilo skupno načrtovanje proizvod¬nje in razširjevanje zmogljivosti ter Na zadnji seji občinske skupščine v Škofji Loki so se med drugim že lotili priprav na nov način financi¬ranja družbene porabe v prihodnjem Za 120 milijonov naložb Resolucija o razvoju gospodarstva v letošnjem letu, ki so jo odborniki kamniške občine sprejeli na začetku leta, je predvidevala, da bodo investicije v industriji, gradbeništvu in obrti letos znašale 85 milijonov dinarjev. Podatki kažejo, da bodo ta vlaganja znatno večja in da bodo dosegla okrog 120 milijonov dinar¬jev. V industriji so letos vložili okrog 54 milijonov v nove objekte in 53 milijonov za nove stroje in delovne priprave. V obrti so 6,5 milijona di¬narjev vložili v nove objekte in le nekaj več kot milijon v nove na¬prave. Največje investicijske naložbe so v tovarni Stol, in sicer 42 milijonov, nadalje v Tovarni usnja (19,5 milijo¬na), v Svilanitu (15 milijonov), Ti¬tanu (13 milijonov), podjetju »Kam¬nik« (6 milijonov), Menini (4,4 mili¬jonov) in v gradbenem podjetju Gra¬ditelj 3,5 milijona dinarjev. Stroški nove hale Živilske industrije Kam¬nik so znašali 3,5 milijona, skupno z opremo in ureditvijo okolice pa okrog 5 milijonov. Nekaj so investi¬rali tudi v Svitu, Rudniku kaolina in Alpremu (nova industrijska hala, v katero so vložili 1,4 milijona dinar¬jev). J. Vidic 200.000 dinarjev letno za cesto Za prispevek, s katerim bodo pomagali kriti stroške, ki bodo nastali z asfaltiranjem ceste od Praprotnega do Starega vrha, je gla¬sovalo 88 odstotkov občanov iz kra¬jevnih skupnosti Lenart—Luša, Za- preval in Bukovica. Prispevek bodo začeli plačevati z novim letom. Na zadnji seji pa je občinska skupščina Škofja Loka s posebnim odlokom predpisala novo dajatev. Od osebnega dohodka bodo občani prispevali po 2 odstotka, prav toliko tudi od pokojnin višjih od 1000 di¬narjev, kmetje pa bodo plačevali po 10 odstotkov od katastrskega do¬hodka. Tako bodo letno zbrali pri¬bližno 200.000 dinarjev. Asfaltno prevleko bodo položili na pet in pol kilometrih ceste. Letos so plast grobega asfalta položili že do Spodnje Luše, kar je nekaj več kot polovica. Drugo leto bodo dela nadaljevali in zaključili. Dela, ki so jih opravili letos, so veljala približno milijon dinarjev. Približno polovico denarja bo pri¬spevala občina, nekaj manj pa podjetje Transturist, ki je lastnik žičnic na Starem vrhu. Denar je to podjetje posodilo. -lb Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Slovenska čevljarska industrija po skupni poti IZDELUJE NAČRTE ZA STA¬NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ boljše sodelovanje s kooperanti iz drugih republik. Pomembna je stan¬dardizacija sestavnih delov za obu¬tev, enotnejši tehnološki postopki ter prodajna politika. Prav tako ne gre prezreti naložb v trgovsko mre¬žo. Prvi primer takšnega sodelova¬nja se že uresničuje. Planika, Alpina in Peko bodo uredili v novi blagov¬nici v Nišu skupno prodajalno obutve. Uskladiti potrebe in možnosti Zamišljena organizacija slovenske čevljarske industrije ne bo zaprto združenje, temveč bo skušalo vpli¬vati in sodelovati s slovensko in jugoslovansko usnjarsko predelo¬valno industrijo ter se tudi na ta način uveljaviti na področju vse države. J. Košnjek letu. Vsega denarja naj ne bi več zbrali na občinskem proračunu, temveč ga bodo zbirali za vsako dejavnost posebej na osnovi družbe¬nega dogovora Drugo leto naj bi v Sloveniji za družbeno porabo namenili približno 19 odstotkov več denarja kot letos. Kot je na seji opozoril predsednik občinske skupščine Tone Polajnar pa bodo v Škofji Loki le težko zbrali toliko več sredstev. Svojo ugotovitev je podprl s podatkom, da je bilo v gospodarskih delovnih organizacijah v prvih devetih mesecih kar 12 od¬stotkov manj ostanka dohodka kot v enakem času lani. Največ ostanka dohodka so pobrale višje cehe surovinam, večje družbene obvez¬nosti in drugi stroški. V okviru priprav na novo obliko financiranja so že sedaj naročili samoupravnim skupnostim naj ta¬koj začno pripravljati programe svojega dela in finančne načrte za prihodnje leto. Te naj bi izdelali še ta mesec. Delovne organizacije pa bodo morale izpolniti posebne for- mularje o gospodarskih načrtih za prihodnje leto. V občinski upravi pa bodo takoj pričeli pripravljati osnu¬tek proračuna za drugo leto. Seveda pa samo s programi in predračuni delo še ne bo opravljeno. Naj tež ie opravilo čaka zainteresira¬ne prihodnje leto. Občinska skupšči¬na, interesne skupnosti in družbeno¬politične organizacije na eni strani in gospodarske delovne organizacije oziroma temeljne organizacije zdru¬ženega dela na drugi se bodo morale dogovoriti o financiranju in o višini denarja, ki ga bo gospodarstvo zmoglo. O tem bodo podpisali druž¬bene dogovore. Za pomoč pri dogovarjanju so na seji izvolili pose¬ben usklajevalni odbor. L B. Telovad¬nica za skladišče Na Bledu je že dlje časa ču¬titi pomanjkanje prostorov, namenjenih zimskemu trenin- f u športnikov in ekip ter re- reaciji občanov. Vsi zaintere¬sirani so lani nestrpno priča¬kovali otvoritev nove šole, kajti obenem z učilnicami naj bi kraj dobil tudi moderno, so¬dobno opremljeno telovad¬nico. A račun je bil narejen brez krčmarja: za popolno do¬delavo je zmanjkalo denarja. Telovadnico so zato dali v na¬jem tovarni Vezenine, ki sije v njei uredila skladišče (!). Ali delovne organizacije res niso mogle primakniti še ostanek potrebne vsote? Blejčanom je zdaj na voljo samo stara dvo¬rana v domu Partizana. V redkih prostih urah se za vstop vanjo pulijo odbojkarji, veslači, kolesarji, plavalci, smučarji, nogometaši, košar¬karji in drugi — da rekreacije željnih starejših ljudi niti ne omenjamo. Toda odgovornih to očitno ne gane. Kot običajno, skušajo nejevoljo zgladiti z obljubami, ki so po tradiciji navadno mlatenje prazne slame. (Če potegnemo na dan le zveneče govorance o umetnem drsali¬šču, bomo videli, da dlje od besed vodilni možje ne znajo ali nočejo priti). Res je Bled predvsem turistični kraj, ven¬dar ob tem še ni treba zane¬marjati želja in hotenj doma¬čega človeka. Ali pač? Tudi v Tržiču o zemljiški skupnosti V nedeljo, 16. decembra, je bil v Tržiču zbor kmetov, na katerem so razpravljali o pripravah na ustanovitev občinske kmetijske zemljiške skupnosti. Sklical ga je tržiški iniciativni odbor za ustanovitev zemljiške skupnosti, udeležil pa se ga je tudi pomočnik ireptrbliškega sekretarja za kmetijstvo in gozdar¬stvo inž. Ivo Marenk. Zbor je bil za kmete nadvse koristen, saj so se seznanili s cilji zemljiške skupnosti in težnjo, da se kmetijska zemlja zaščiti in na osnovi sporazumevanja med zainteresirani" n|i (kmetje, urbanisti, gospodarstveniki) dolgoročno določi nje« na namembnost. Takšno dogovaranje v preteklosti ni bila navada. Kmetij' ska zemlja, še posebno najrodovitnejša in na najbolj pripravnih legah, je divje in nekontrolirano izginjala pod stanovanjskimi naselji in gospodarskimi objekti. V višjih legah pa jo je nekon- trolirano zaraščal gozd. Izkoriščanje in spreminjanje namemb¬nosti kmetijske zemlje je bila prevečkrat domena ozkega kroga ljudi. Na njihove odločitve družbena skupnost in celo zaintere* sirani, predvsem kmetje, niso imeli vpliva. Urbanizacija, tržiška občina pri tem ni izjema, je na nekaterih področjih že tako zajedla v kmetijsko zemljo, da sta za obstoj in za normalno živ* ljenje kmetov potrebni dohodek v nevarnosti. Občinske zemlji* ške skupnosti naj bi te procese zavrle in jih spravile v razumne okvire. Zato bodo imele v novih skupnostih najvejČ besede skup* ščine občine, kmetje, kmetijske delovne organizacije in gozdno* gospodarske organizacije, in sicer na osnovi družbenega spo* razuma. Na zboru v Tržiču so poudarjali, da so kmetijska zemljišča v j občini raztresena in razdrobljena. Skupnost se bo morala zato tudi ukvarjati z zamenjavami zemljišč in i komasacijami, ki so v sedanjem trenutku najbolj ceneni, pravični in koristni posegi v zemljiško politiko. Prav tako bo velika naloga skupnosti, da bo kar največ zemlje v občini obdelane in da iz teh prizadevanj ne ( sme izpasti tudi višje ležeča zemlja. Le-ta lahko odigra pomemb¬no vlogo pri prehranjevanju prebivalstva tfeko v miru kot v vojni. Njena pomembnost se veča tudi z razvijajočim se kmeč¬kim turizmom. Skupnost bo morala nadalje težiti, da bodo zem¬ljo obdelovali res kmetje in da ne bo ležala mrtva in neizkorišče¬na. Tudi tista zemlja, ki jo bo dal občinski zemljiški sklad v najem ali zakup, bo morala biti obdelana kot je treba in ne le iz* koriščena do take mere, da potem nekaj let ne bo uporabna i® rodovitna. Tudi procese, da bi gozd še naprej prehajal v roke nekmetov, bo morala skupnost zavreti. Sedaj je namreč kar 30 odstotkov gozdov v rokah nekmetov. Ko bodo urejene tudi te zadeve, se bo lahko pri kmetih uva* jalo obdavčevanje realnega dohodka in ne katastrskega dohod* ka. Do obdavčevanja dohodka je čutiti pri kmetih določen odpor. Tako obdavčevanje marsikje imenujejo »obdavčevanje pridnosti«. Na nedeljskem zboru kmetov v Tržiču so razpravljali tudi o vlogi in položaju kmetijske pospeševalne službe. Pri financira- nju le-te ne bi smeli sodelovati le skupščine občine in kmetijske delovne organizacije, temveč tudi tisti, ki imqjo od dobrega i0 tržno usmerjenega kmetijstva posredno ali neposredno korist. To pa so predvsem trgovske organizacije. Skupščina občine Tržič in Kmetijska zadruga sta se dogo* vorili, da ie direktor zadruge obenem tudi pospeševalec. Kljub temu pa bi se morali na zadrugo bolj navezati kmetje in z njo tesneje poslovno sodelovati. KZ ima od tega določen dohodek« potreben tudi za plačevanje pospeševalca. Na zboru je bila izražena želja, da bi se pri tržiški zadrug* kooperacija razvila do take stopnje, da bi se zadružniki lahko na osnovi trajnega sodelovanja z zadrugo zdravstveno in pokojnin* sko zavarovali. Skratka, imeli naj bi položaj, kakršnega imajo zaposleni v zadrugi. Menili so, da je pogoj za tesnejše sodelova¬nje kmetov z zadrugo tudi razširjanje samoupravnih pravic kmetov v zadružni organizaciji. J. Košnjek trgu, odkupili so lokal v no^j, bloku ob Kranjski cesti, vendar v a načrtov niso mogli uresničiti, m, denarja, tako kot povsod, Prer0urr Odprto je ostalo vprašanje $ ditve skladišča v Tomšičevi u^^r blagovno hišo in vprašanje Pfear ditve trgovine v Stahovici. VJfo hovici ljudje res težko čakajo u°> trgovino. j y. J\ Novi trgovski lokali Trgovina v Kamniku je v zadnjem času dosegla uspehe, ki jih ne kaže podcenjevati. Tako je letos podjetje Stol na Duplici odprlo razstavni in prodajni lokal, podjetje Istra—Benz je dogradilo novo bencinsko črpalko, v Živilski industriji ETA so odprli novo prodajalno, trgovsko podjetje Kočna pa je letos v te namene vloži¬lo prek 3 milijone dinarjev. Preure¬dili so poslovni prostor na Titovem Srečala sva se na gradbišču v Kamniku, kjer gradbeno podjetje zida dom upokojencev. To bo res lepa in koristna stavba. Težko pričakov Drugo leto se bodo prvi stanovalci le vselili. . Jt Franc Knavs iz Stranj je bil v vojski inštruktor za šoferje. Kdor vec ..* več velja, pravi pogovor in tega so se držali tudi v podjetju GradittfA Knavsu zaupali nov avtomešalec »tatra*, ki so ga kupili na Češkoslova&M »Koliko stane tak avtomešalec?* sem ogovoril šoferja, ko je prVr J beton na gradbišče. lM »Rekli so mi, da okrog 50 milijonov starih dinarjev. Vanj gre 12 ton ^ na, oziroma 5 kub. m. To je kar precej.« af Ogledal sem si avto, voznik pa mije medtem pripovedoval: »Vozim e jA vseh gradbiščih Graditelja. Napolnim ga v betonarni v separaciji v StraW f Ce na gradbišču delajo ploščo, ga pripeljem tudi dvajsetkrat na dan, tO J j kub. metrov.* 0 J. Vid*0 Marjan Šilar Janez Kavčič Marija Bizjak Stanko Jezeršek ki- Drago Koželj bjc ^ teh mrzlih in mrkih zimskih dneh je ni hišice, stanovanja ali so- v8e ' je ne bi grela takšna ali drugačna peč. Toplo udobje pa postaja ijL ^ažje in vse teže je dobiti gorivo. Zato že začenjamo razmišljati o iia^i? u toplote. Kar preveč brezskrbno namreč dopuščamo, da koU *a*orije uhajajo skozi slabo tesnjena okna in vrata in premalo tne z*d°ve' Boljša termo-akustična izolacija ni več luksus T^k postaja vse bolj nujnost in potreba že pri gradnji. Zato v i na hitijo, da bi zadostili naročilom. Povpraševanje za ene kocke so surovina za izdelavo mineralne volne. K • ^ka tervo^ Kupi kamenja in ^j ® pred vhodom v halo in visoki b^j klinik v ozadju in lepo zložene tneu,^etlo-sivih v alu folijo zavitih ^isk v skladišču bežnemu P^v ne P°vedo veliko. In tej^ .te svetlo-sive debele odeje so He p Mineralna volna, ki je sicer (Ji0 . r,Žemo z ovac, temveč jo dobi- ho|j 2 kamenja. Iz kock, ki so še naj- c^ Podobne tistim za tlakovanje ' \ Termiki jih predelajo tako, toed ^rejej0 poleti varujejo bf^.Prehudo vročino, hkrati pa nas niJo pre bilo zajeti izvir v Spodnjih Lazah in s črpalkami dovajati vodo v rezer¬voar na hribu Trbiča. Tako bi bil problem preskrbe z vodo rešen- Upajmo, da se bo njihova želja kmalu uresničila. J. Ambrožič kamniška @ gorčica V kiosku za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in gra¬fične galanterije na Bledu zaposlimo s 1. januarjem 1974 Tovarna gospodinjske opreme prodajalko, ki ima trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso. Zaposlitev stalna. Ugodni pogoji. Prednost imajo interesenti z Bleda ali iz bližnje okolice. Ponudbe sprejema ČGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Velenje modna hiša bo sprejela več sodelavcev različnih poklicev: > Ko boste kupovali primerno garderobo za praznovanje novega leta, ne pozabite obiskati Modno hišo, kjer boste lahko izbirali med drznejšimi in umirjenimi modeli, primernimi za vesele in svečane večere. Poleg tega pa lahko v Modni hiši kupite tudi več praktičnih daril za vso družino. Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral. ekonomiste, inženirje gozdarstva — lesno industrijske smeri, inženirje za cestni promet, elektro inženirje jakega toka, strojne inženirje, * f ekonomske tehnike, elektro tehnike jakega in šibkega toka, strojne tehnike, kvalificirane orodjarje, kvalificirane rezkalce, kvalificirane strugarje, kvalificirane ključavničarje, kvalificirane kleparje, kvalificirane avtokleparje v Novi sodelavci bodo delali na področju konstrukcij, inženiringa, tehnologije, fi¬nančnega poslovanja, kontrole servisnih storitev, izdelave strojev, orodij in naprav ter vzdrževanja. Člani Gorenja so si omogočili delo v ugod¬nih delovnih pogojih, solidni osebni doho¬dek, možnosti hitrega reševanja stano¬vanjskih vprašanj, plačila prevozov na delo in drugih oblik standarda.' Če želite postati član Gorenja, sporo¬čite to kadrovsko socialni službi pod¬jetja pismeno ali pa se oglasite v pod¬jetju osebno. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam dve stoječi novejši »HAV- za sušenje las in različen frizer- inventar. Naslov v oglasnem °ddelku / 7232 Vodarn KRAVO po teletu. Selo **» Žirovnica 7247 0 Prodam SKOBELJNI STROJ, ^vetelova 17, Šenčur 7248 ^Prodam PRASlCA za zakol. renetiše 15> Golnik 7249 Q Prodam eno leto starega BIKA. Mednje Bitnje 10, Žabnica 7250 Prodam prvovrstno sladko SENO, ?.krog 8000 kg. Cena DO dogovoru, »rhovec Filip, Selo 15, Žiri 7251 ^Prodam kompletno samsko SOB- £•0 OPREMO iz orehovega lesa, 5,°mbiniran električno-plinski ŠTE¬DILNIK. Ugodno. Perko, Golnik 46, "»oki 7252 .Prodam ležeči električni, 80-litr- 5*1* nov BOJLER po ugodni ceni. 'rele Pavla, Jama 21, Kranj 7253 f Prodam DESKE in PLOHE. Ber- *?Hcelj Janez, Podblica 28, Zg. Bes- n,ca / 7254 , Prodam suha DRVA. Zg. Besnica Balanč 7255 . Prodam KRAVO s teletom. Grašič ^ton, Tenetiše 4 7256 > Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg. ^e 19, Kranj 7257 IJT1"0^™ PRAŠIČE, težke po °Hg. Strahinj 33, Naklo 7258 t. Prodam suhe hrastove PLOHE in ftOLESA starih voz. Okroglo 13, ^aklo 7259 . Prodam PRAŠIČA 100 kg težke- Zadraga 8, Duplje 7260 j Prodam novo TERMOAKUMU- pClJSKO PEČ, tudi na obroke, ij^jot Franc, Trojarjeva 14 A, ^anj 7261 Škodam krojaški ŠIVALNI SJfiOJ »SINGER« ali zamenjam za il/HJskega. Jekon Manca, Mlakar- Jeval, Šenčur 7262 j, «IKCA, 280 kg, zamenjam za ^AVO za zakol, mlajšo ali pro- h*1**! razliko doplačam. Breg 8, ^jgdvor 7263 en0 8taro POHI- 0 ,VO za dnevno sobo. Naslov v "glasnem oddelku 7264 k prodam 25 in 50 mm smrekove U®SKE. Češnjevek 26, Cerklje 7265 B Prodam PRAŠIČA 200 kg težke- *\Sp. Duplje29 7266 t Prodam nov AVTORADIO »PHI- £*fS« UKW z zvočnikom. Ugodna t^ika. Markuta, Partizanska 27, *fanj 7267 2nc>odam dobro ohranjen TELEVI- b.ft, po nizki ceni. Orehovlje 15, d|ffof, Kranj 7268 1 Prodam brejo SVINJO, čisto¬čo LANDRAS. Pipanova 40, *£Čur 7269 , Prodam debelega PRAŠIČA za £kol in dva PUJSKA Nasovče 10, ^lenda 7270 a Mlado KRAVO s teličkom pro- Svetje 20, Medvode 7271 ^Prodam VOLA, 380 kg. Mlaka 1, ^SUnje na Gorenjskem 7272 Maja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru¬ženo podjetje Ljudska pravica, Hubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov Uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun Pri SDK v Kranju itevilka 51500-801-10152 — Telefoni: davni Urednik, odgovorni urednik in Uprava 21-190, uredništvo 21-835, kovinarji 21-860, malooglasni in Uaročniški oddelek 21-194. — Na¬ročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. i"— Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Dele za ŠKODO 1000 MB poceni prodam. Šolska 10, Škofja Loka 7273 Prodam VW 1600 VARIANT. Izda Silvo, Savska 5, Javornik, Jese¬nice 7274 Prodam osebni avto DKW JU¬NIOR, letnik 1961 po ugodni ceni. Avto je v voznem stanju. Eventual¬no se proda tudi za rezervne dele. Prodam tudi enofazni ELEKTRO¬MOTOR, 2 KM. Moša Pijade 17, Kranj 7275 Prodam STROJ in MENJALNIK od zastave 750. Kidričeva 26, Kranj, Pavlič 7276 Prodam tovorni avto TAM 4500, karamboliran, v voznem stanju, re¬gistriran do oktobra 1974. Gajser Bogomir, Savska c. 3, Kranj 7277 Prodam avto FIAT 850 SPE- CIAL, letnik 1970, dobro ohranjen. Dvorje 85, Cerklje 7278 Podjetje GORENJSKA OBLAČILA KRANJ išče 6 kvalificiranih oz. priučenih šivilij ali krojačev za potrebe obrata konfekcije Kranj Pogoj je enomesečno poskusno delo. Kandidati naj osebno dosta¬vijo pismene ponudbe v splo¬šno kadrovski sektor podjetja Gorenjskih oblačil Kranj, Pre¬šernova 6, do 27. decembra. zaposlitve Iščemo žensko za VARSTVO dveh otrok v dopoldanskem času. Dewa, Šorlijeva 17, Kranj 7279 TAKOJ sprejmem žensko za po¬moč v GOSPODINJSTVU. Lahko je upokojenka. Pogoji ugodni, plača dobra. Javite se na naslov: BOC Alojzija, Čargova 4, Ljubljana 7280 Iščem žensko za VARSTVO eno¬letnega otroka, popoldan do 20. ure. Bergeli, Škofjeloška 19, Kranj 7281 IŠČEM lahko delo v popoldan¬skem času. Grem tudi varovat otroka. Naslov v oglasnem oddelku ostalo Šolski center ZP Iskra Kranj razpisuje na osnovi sklepa sveta javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — šeping KLOPP — šeping INVICTA — univerzalni rezkalni stroj VOLMAN — fotokopirni stroj STATIKON Licitacija bo v ponedeljek, 24. decembra, ob 10. uri v Šol¬skem centru ZP Iskra Kranj , v Kranju, Savska loka 2. Interesenti si lahko ogle¬dajo osnovna sredstva vsak dan od 6. do 13. ure. 7282 izgubljeno Izgubil sem LISTNICO z doku¬menti in denarjem na relaciji od cerkve do avtobusne postaje Kranj ali na avtobusu za Britof. Prosim poštenega najditelja, da jo izroči proti nagradi v mesnico pri Jezeršku v Kranju 7284 obvestila ZAČETNI PLESNI TEČAJI v Delavskem domu Kranj, se začnejo 23. in 26. decembra 1973 7283 do konca leta po stari ceni inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO titova 172a - tel. 343 471 - 343 485 zagrebška 18 - tel. 21075 Jesenice PLAVŽ 20. decembra Span.-angl. barv. film PAN- CHOVILLA 21. decembra amer. film VABA ZA MORIL¬CA Kranjska gora 19. decembra angl.-dpan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI 20. decembra amer. film VABA ZA MORIL¬CA Jesenice RADIO 19. do 21. decembra jug. barv. CS film SUT- JESKA Radovljica 19. decembra franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 20. uri 20. decembra ital.-špan. barv. film NABOJ ZA SPOMIN ob 20. uri Blaznost Režija: Alfred Hitchcock Gl. vloge: Jon Finch, Alec McCowen, Anna Massey Alfred Hitchcock je tako priznan filmski ustvarjalec, da ga pač ni treba posebej pred¬stavljati. Mojster groze, kot ga imenujejo nekateri, je klasik filmske zvrsti, ki je nekakšna mešanica kriminalk, groze in psiholoških elementov drama¬turgije. S tujko rečemo takš¬nemu filmu thriller, katerega klasičen primer je tudi Blaz¬nost (Frenzy). Blaznost, ki sodi med Hitch- cockove najnovejše stvaritve, se nekoliko razlikuje od njego¬vih najbolj znanih filmov. De¬janje ima še vedno notranjo dinamiko in napetost, ki je samo za ljudi z močnimi živci. Tudi vsi ostali elementi od scenarija, dialoga in psihoana¬lize junakov preko nenavadnih zapletov do kamere so nam dobro poznani. Novo je le to, da je grešnik (morilec žensk s kravatami) znan že na začetku filma, kar pa sploh ne zmanj¬šuje napetosti dogajanja, saj je režiser spretno izkoristil nov zorni kot v prikazovanju zlo¬činov. M. G. 21. decembra franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 20. uri JUGOSLOVANSKA LOTERIJA LOTERIJSKI NAČRT NOVOLETNE LOTERIJE 1974 1. Emisija 400.000 srečk 2. Cena cele srečke 20 din, četr¬tine 5 din 1300 RENAULT12 ljubljana novo mesto Kranj CENTER 19. decembra ital.-Span. barv. film KOM- PANJEROSI ob 16. in 18. uri premiera, ital. barv. filma GIROLIMONI - RIMSKI MON¬STRUM ob 20. uri 20. decembra amer. barv. film FRENZY (BLAZNOST) ob 16.. 18. in 20. uri 21. decembra amer. barv. film FRENZY (BLAZNOST) ob 16. in 18. uri, ob 20. uri NI kino predstave Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STA¬NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Kranj STORZlC 20. decembra ital. barv. film GIROLIMONI — RIMSKI MONSTRUM ob 16., 18. in 20. uri 21. decembra ital. barv. film GIROLIMONI — RIMSKI MONSTRUM ob 16., 18. in 20. uri Tržič 19. decembra ital. barv film ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. uri 20. decembra ital. barv. film ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 19. decembra amer. barv. film JOE... TUDI TO JE AMERIKA ob 18. in 20. uri 21. decembra ital.-amer. barv. film SESTA¬NEK S SMRTJO ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 19. decembra ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 18. in 20. uri 20. decembra ital. barv. film NEPREMAG¬LJIVI SAM VALASH ob 20. uri 21. decembra ital. barv. film. NEPREMAG¬LJIVI SAM VALASH ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 19. decembra franc. barv. film DVORNE SPLETKE ob 20. uri 21. decembra franc. barv. film DVORNE SPLETKE ob 20. uri 3. Emisijska vrednost 8,000.000 din 5MJ Iščem PARTNERJA za skupni nakup in zakol govedi. Hribar, Old- hamska 9, Kranj 7286 Preklicujem, kar sem govorila o BOBNAR FRANCU zaradi požara in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Črnivec Pavla, Cerklje 58 7285 SREDA 19. decembra, ob 16. uri — Žmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU - predsta¬va za otroke malih Sol: France Prešeren, Simon Jenko, Lucijan Seljak, Stane Žagar in ob 17.30 za krajevne skupnosti: Zlato polje, Vodovodni stolp, Stru že vo; predstavi bo obiskal tudi dedek Mraz; ČETRTEK, 20. decembra, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; slavnostna predstava za JLA; PETEK, 21. decembra, ob 16. uri — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU - predsta¬va za vzgojno varstvene zavode Krani in ob 17.30 za krtgevne skupnosti: Center, Planina, Cirče, Gorenja Sava, StraiiKe; predstavi bo obiskal tudi dedek Mraz. ŽREBANJE 1.1.1974 m J n r Jrm ^SSP IU Sreda, 19, decembra IS73 4. Za premije in druge dobitke 66 %, t. j. 5,280.000 din PREMIJE IN DOBITKI: din din 1 premija 400.000 ... 400.000 1 premija 300.000 ... 300.000 1 premija 200.000 ... 200.000 1 premija 100.000 ... 100.000 1 premija 50.000 ... 50.000 1 premija 30.000 ... 30.000 1 premija 20.000 ... 20.000 10 premij po 10.000 ... 100.000 16 dobitkov po 5.000 .. 80.000 32 dobitkov po 1.000 . 32.000 40 dobitkov po 800 ... 32.000 40 dobitkov po 600 ... 24.000 40 dobitkov po 500 ... 20.000 120 dobitkov po 300 ... 36.000 400 dobitkov po 200 ... 80.000 800 dobitkov po 100 ... 80.000 1.200 dobitkov po 80 ... 96.000 4.000 dobitkov po 70 ... 280.000 8.000 dobitkov po 60 ... 480.000 16.000 dobitkov po 50 ... 800.000 16.000 dobitkov po 40 ... 640.000 20.000 dobitkov po 30 ... 600.000 40.000 dobitkov po 20 ... 800.000 Skupaj 106.688 dobitkov in 17 premij 5.280.000 din Usmena galanterija OKRŠLAR Janez Kranj, Prešernova 12 Velika izbira vseh vrst torbic in druge galanterije Novoletni popust, znižanje do 50 % Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju. Ciciban o prometu V petek, 14. decembra, je šolska komisija pri Avto-moto društvu Kranj v sodelovanju z vzgojno-var- stvenim zavodom Kranj izvedla v okvirju jesensko zimske akcije Var¬nost prometa v naselju prometno vzgojno tekmovanje Cicibani o pro¬metu. Cicibani so se pomerili v znanju v 11 tekmovalnih ekipah iz vseh kranjskih vrtcev. Najboljša je bila ekipa cicibanov iz vrtca Tatjane Odrove. Prejeli so prehodni pokal, ki ga bodo morali braniti na prihodnjem tekmovanju. Sklenjeno je namreč bilo, naj bi bilo tako tekmovanje cicibanov vsako leto. Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj 4 J ^ft^ w m ■ 7 %JI JL# 52P Sreda, 19. decembra 1973 Pokrovitelj tekmovanja Zavaro¬valnica Sava Kranj je podarila tekmovalnim ekipam praktično pro¬metno učilo. Organizator in obisko¬valci tekmovanja so bili s prireditvi¬jo zadovoljni, saj se tudi s takimi tekmovanji prispeva k zmanjševan¬ju prometnih nesreč in k varnosti najmlajših v prometu. Tom Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Tudi letos boste na novolet¬nem sejmu v Kranju ugodno kupili jesensko in zimsko obutev vseh vrst s posebnim sejemskim popustom. Del Gorij brez vode 3. decembra letos je zaradi reduk¬cije zmanjkalo elektirke v Gorjah pri Bledu. Obmirovale so tudi elek¬trične črpalke, ki polnijo vodovodni rezervoar na Dolgem brdu in iz ka¬terega dobivajo vodo vasi na območ¬ju Gorij. Vodni rezervoar se je kmalu izpraznil in vode ni bilo. Čeprav je elektrika prišla okrog 13. ure, so bila naselja še ves dan brez vode. Komunalno podjetje na Ble¬du, ki ima v svojem sestavu tudi enoto vodovod, svojim delavcem menda ne plačuje nadur, zato ni bilo delavca, ki bi črpalke ponovno vključil. Prebivalci Gorij se sprašu¬jejo, zakaj se to dogaja, saj plačujejo dokaj visoko vodarino?! J. Ambrožič Vaje v gostilnah Na področju kulture je bilo v Šenčurju letošnje leto precej nareje¬nega, saj so bile številne prireditve, dramske uprizoritve in proslave. Na občnem zboru DPD Svoboda Šenčur, ki je bil v petek, 14. decem¬bra, je bilo rečeno, da so bile naj¬bolj obiskane zabavne prireditve (New Siving Quartet, Miha Dovžan), najmanj obiska pa je bilo na prosla¬vah. Sprašujemo se, kaj je vzrok za to? Nekateri trdijo, da hladno šenčursko občinstvo, drugi pa spet mečejo krivdo na slabo organizaci¬jo. Prav gotovo pa nimajo prav ne eni kot ne drugi, saj nam podatek, da se vaje za proslave in prireditve odvijajo v gostilnah, že dovolj pove. Vrata kulturnega doma so zaprta. Osem let so Senčurjani čakali na dvorano in dobili so velik in lep kulturni dom s centralnim ogreva¬njem. Toda na žalost je med tem časom prišla v Šenčur oseka in do plime bo spet minilo nekaj let, ko bo občinstvo spet zahajalo tia kulturne prireditve. Bo takrat še kdo v Šenčurju pripravljen delati na kulturnem področju? F. Erzin Ranil sinova V petek, 14. decembra, zvečer je prišel vinjen domov Vinko Jenko, star 68 let, stanuje v Kranju, Šempetrska 46. Ko sta ga sinova vprašala, kje je bil in zakaj ima umazno obleko, je Jenko stopil v spalnico, kjer je imel nož in se vrnil v kuhinjo. Z nožem v roki je vpil, naj se mu sinova približata. Sinova Milan, star 16 let, in Janez, star 21 let, sta očeta hotela pomiriti, oče pa je mahal z nožem in grozil. Med mahanjem je oplazil sina Janeza z nožem po kazalcu leve roke, takoj nato pa ga je zabodel v prsni koš tik pod srce. Sina Milana pa je ranil / roko in v nogo. Janeza Jenka qo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Milanu Jenku pa nudili zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Kranj. Ukradel tovornjak Priporočilo zdomcem Naše delavce na začasnem delu v tujini, ki nameravajo konec decembra potovati v domovino z avtomobilom, obveščamo, da bosta v predvidenih konicah, v času od 21. decembra od 5. ure do 24. decem¬bra 1973 do 24. ure neprekinjeno odprta za mednarodni promet sedanja meddržavna prehoda Trate—Mureck in Gederovci—Sicheldorf. Sedanja prehoda za obmejni promet Cankova—Zelting in Jurij—Lan- gegg pa bosta od 21. decembra do 24. decembra 1973 odprta vsak dan od 5. do 21. ure za meddržavni promet, to je za avstrijske in jugoslovanske državljane. Ker so naši mejni prehodi za cestni promet Šentilj, Ljubelj in Podkoren v omenjenem času zelo obremenjeni, svetujemo zdomcem naj zaradi skrajšanja čakalne dobe potujejo v domovino po vzporednih cestnih relacijah, kot npr.: — zdomci s področja vzhodne in severovzhodne Avstrije ter vzhodnega dela ZH Nemčije po relacijah, ki vodijo na naše mejne prehode Holmec, Vič, Jurij, Trate, Cankova, Gederovci, Gornja Radgona in Kuzma; — zdomci s področja severne in srednje Avstrije in ZR Nemčije na relacijah, ki vodijo na mejne prehode Jezersko, Holmec in Vič; — zdomci iz zahodnega dela ZR Nemčije, zahodne Avstrije (Tirolska) na relacijah, ki vodijo na mejne prehode Rateče in Jezersko; — zdomci, ki so na delu v Švici, Franciji in državah Beneluxa pa na relacijah, ki vodijo na mejne prehode Rožna dolina, Fernetiči in Kozina. Razdalje so na navedenih relacijah sicer nekoliko daljše, vendar pa velja pri tem upoštevati, da je čakalna doba na omenjenih mejnih prehodih zelo kratka v primerjavi s čakalno dobo na naših večjih mejnih prehodih, kjer je lani zaradi izredne obremenitve trajala tudi po več ur. V četrtek, 13. decembra, nekaj pred polnočjo je neznanec s parkir¬nega prostora na Laborah vzel tovorni avtomobil TAM 5000 s tovo¬rom litega železa za tovarno IKON Kranj. Tovornjak je odpeljal proti Skofji Loki. V križišče za Lipico je tovornjak pripeljal s preveliko hitro¬stjo, tako da je voznik izgubil oblast nad krmilom, tovornjak pa se je pre¬vrnil na streho. Neznanec, ki si je privoščil to nočno vožnjo, seveda ni počakal na kraju nesreče, ker pa je malo verjetno, da jo je odnesel po¬vsem brez praske, ga bo verjetno lahko prepoznati. Škode na vozilu in tovoru je za 100.000 din. Suhadole so vas pri Komendi. Včasih so rekli, da vas ni vas, če v njej ni gostilne. Suhadole so dvakrat vas, ker sta tam dve gostilni. Obišči- mo eno. Gostilničarka ima gostilno v najemu. Je že tako, da se nekateri že rodijo kot siromaki in jih potem ta nadloga tepe vse življenje. Na pri¬mer, če gostilničar nima svoje hiše — gostilne. Za primer bomo vzeli kar to gostilno v Suhadolah. Gostilni¬čarka plača lastniku stavbe mesečno 412.000 starih dinarjev. Neverjetno, kaj! Pomislite na delavca, ki se od daleč vozi v službo, vstaja ob štirih zjutraj in se pozno popoldne ali ponoči vrača domov za 130.000 di¬narjev. Ta v Suhadolah pa samo od najemnine mesečno dobi direktorsko plačo. Na davčni upravi pa je prija- Voznik in nevarnost Najbrž ni voznika, ki ga ne bi bilo kdaj med vožnjo strah. Strah je za človeka kaj po¬membno čustvo, saj mu ohra¬nja življenje. Strah je v pre¬cejšnji meri posledica izkuš¬nje. Vsak človek drugače ravna, kadar ga je strah. Tisto sekundo, ko se človek nevar¬nosti zave, pa nič ne napravi, da bi se je izognil, imenujejo nekateri znanstveniki »sekun¬do groze«. Že naslednji hip pa se je treba odločiti, kako pre¬prečiti nevarnost. Ravnamo pa seveda lahko pravilno ali napačno. Nekatere prometne nesreče si ne moremo razlagati druga¬če, kot da so jih povzročili vozniki, paralizirani zaradi strahu. Mnogokrat na kraju nesreče ni najti sledov zavira¬nja, očividci pa trdijo, da je na primer vozilo v zadnjih sekun¬dah pred nesrečo celo pospeši¬lo. Zakaj? Togost telesa je v tesni zvezi s čustvom strahu. Če prevzame togost voznika, ko ima nogo na stopalki' za plin, je razumljivo, da se vozilo ne bo ustavilo, pač pa bo še hitreje drvelo v nesrečo. Pri zelo izurjenih voznikih pa je ravnanje v takih primerih zelo brezhibno in avtomati¬čno. Vsak voznik bi moral vedeti, kako reagira v nevarnosti, kako bo ustavljal, če bo treba. Zavedati se mora, da se usta¬viti ne da v hipu, pač pa bo od zaznave nevarnosti do ustavit¬ve prevozil še pot ustavljanja. Pot, ki jo prevozi voznik od trenutka, ko zazna nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se vozilo ustavi, je pot ustavlja¬nja. Pot ustavljanja se deli na reakcijsko pot in zavorno pot. Reakcijsko pot prevozi od tre¬nutka, ko zazna nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se odloči za zaviranje. Zavorno pot pa voznik prevozi od trenutka, ko je uporabil zavoro, pa do trenutka, ko se vozilo ustavi. Najvažnejše pri ustavljanju je torej reakcijska pot oziroma čas, v katerem voznik prevozi reakcijsko pot, to je reakcijski čas. Reakcijska pot je odvisna od zbranosti voznika, od sposobnosti hitrega in pravil¬nega ocenjevanja prometnih okoliščin. Nikdar ne smemo pozabiti, da se reakcijska pot oziroma reakcijski čas deli na dobo presenečenja, dobo odlo¬čanja in na dobo, ko se je voznik odločil za zaviranje, pa do trenutka, ko so zavore začele delovati. Velja Kocič vil, da mesečno dobi »samo« 250.000 dinarjev najemnine. Podoben primer je v Kamniku. V kamniški občini je nekdo zaprl gostilno. Kot vihar se je po občini raznesla vest, da občinska davčna uprava stiska zasebne gostilničarje kot srednjeveški mučilci čarovnice. Morda bi včasih res kazalo biti ča¬rovnik in razumeti »coprnijo«. Na primer takšno: Gostilničar odpove obrt in kot razlog navede pomanjka¬nje delavcev. Mogoče! Na davčni upravi pa mislijo drugače. Kaj če je nekdo že obogatel, to skriva pred davčno upravo in da bi se popol¬noma ogradil, odpove obrt. No, v to zaprto gostilno so prišli davčni in¬špektorji in ugotovili, da je bivši go¬stilničar v tren letih zaklal in prodal 54 prašičev, dohodek od prodanih klobas in pečenk pa je lepo zamolčal. Zahvala Ob izgubi ljubega očeta, brata, starega očeta, strica Janeza Kavčiča iz Dobrave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Gregorčiču za ves trud v času njegove bolezni ter gospodu župniku za ganljive besede, ki mu jih je izrekel. Posebna zahvala gasilcem iz Gorenje vasi ter pevskemu zboru, vsakemu posamezniku, ki ga je spremljal na njegovi zadnji poti do groba. Žalujoči: sin Slavko in Ciril z družinami ter bratje in sestre. Gorenja vas, Kranj, 17. decembra 1973 Na drugem koncu občine je tarnal drug gostinec zaradi davčnega vija¬ka. Vinski bratci so pripovedovali, da komaj shaja zaradi gromozanskih dajatev. Prijavil je samo milijon sta¬rih dinarjev dohodka. Od tega je več kot polovico moral plačati za social¬no in zdravstveno zavarovanje, ne¬kaj za davek, tako da mu je bore malo ostalo za preživljanje petčlan¬ske družine. Le po pet starih tisoča¬kov mesečno na družinskega člana. »Zlovešči« davkarji so prišli do dru¬gačnih podatkov. Molčimo in ča¬kajmo. Ifrt/Of l/V/C/ Zadel otroka V ponedeljek, 17. decembra, opoldne se je na Cesti maršala Tita Jesenicah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomo:>» Mehmed Kovač (roj. 1942) je vozil od Jesenic proti Potokom. Na preho1 , pešce pri trgovini Rožca pa je prav tedaj iz skupine otrok nenadoma a*0^ 7-letni Janez Orne z Jesenic. Avtomobil je dečka zadel, huje ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. , Poledenela cesta Na cesti drugega reda v Zg. Bitnjah se je v ponedeljek, 17. decembra, ^ 14.30 pripetila prometna nezgoda na poledeneli cesti. Voznik vojaŠkeg kamiona vojne pošte Kranj Momčilo Štefanovski je vozil proti Kranju. V W Bitnjah je na poledeneli cesti kamion začelo zanašati, zdrsel je proti roo" cestišča, udaril v obcestni kamen in se prevrnil na levo stran. V nesreči sta bila dva vojaka huje ranjena, trije pa lažje. Prepeljali so jih v vojaSK0 bolnišnico v Ljubljani. Škode je za okoli 2000 din. Poledica V četrtek, 13. decembra, ob 20.20 se je na cesti prvega reda na Bistrici P^ Naklem pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobi Gvido Kavčič (roj. 1920) iz Naklega ie pripeljal od Podtabora na most v *> strici. Tu je njegov avtomobil na poledeneli cesti zaradi neprimerne začelo zanašati, nato se je prevrnil in bočno zdrsel po levem voznem v osebni avtomobil italijanske registracije, ki ga je iz nasprotne smeri pravu po svoji desni pripeljal Oskar Mavrič (roj. 1923) iz Bistrice pri Tržiču. V tre nju je bila huje ranjena sopotnica v Kavčičevem avtomobilu Marta ViŠnar Kranja. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobili" J za 18.000 din. Neprimerna hitrost V petek, 14. decembra, dopoldne se je na cesti prvega reda na J.esen'cfj|j pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in prehitevanj ' Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Tomislav Vukadin ' £ 1938) iz Džakova je vozil proti Žirovnici. Zaradi neprimerne hitrosti spolzki in nekoliko zasneženi cesti ni mogel pravočasno ustaviti ozirc» zavreti za dohitevanim avtomobilom, zato se je odločil za prehitevanj\ > čeprav je iz nasprotne smeri vozila v osebnem avtomobilu voznica . JLf Rabič (roj. 1930) z Jesenic. V trčenju je bila voznica Rabičeva lažje ranje škode na avtomobilih pa je za 15.000 din. Poledenela cesta • ^ila V bližini Reteč se je v soboto, 15. decembra, zgodaj zjutraj Prl;Penjk prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti. /oZ"tj osebnega avtomobila Stanislav Bogataj (roj. 1920) s Trate je vozil Pr Jeprci. Nekaj pred vasjo Reteče je na poledeneli cesti avtomobil začelo zan šati, obrnilo ga je za 360 stopinj, nato pa je z zadnjim delom trčil v dre>. ■ Voznika so s hujšimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ^K0" na vozilu je za 7000 din. Zadel pešca V soboto, 15. decembra, nekaj minut pred polnočjo se je na Cesti J^ v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila 412.000 starih din za najemnino V neki drugi vasi ali mestu je g°" stilničar med dohodkom prijavil do¬hodek od prodanega mesa, za goste ga je namreč prek celega leta kupi| le za 700.000 starih dinarjev. Davčni inšpektorji so ugotovili, da ga je v resnici kupil za 3,5 milijona dinar jev. Ko so ga vprašali, kam je' daj toliko mesa, če je utajil dohodek oa prodaje tega mesa, se je hitro znašel in rekel: »Ja, tega smo pojedli jaz if1 moja družina.« Ta »ubožni« gostilni¬čar, ki nima denarja za davek in P*"6" življanje družine, je lani z drufin° pojedel mesa za skoraj tri milij°ne dinarjev. ,, Rad bi tudi kaj zapisal o drugjjJ obrtnikih. Na primer o kamniškem zidarju, ki je v dveh letih pozabil prijaviti 13 milijonov S din dohodka- In tako naprej. Pri vsem tem je načelnik davčne uprave kamniške občine Vlado Ja5®' vič izrazil predlog (mnenje), naj bi te ljudi ne prijavili sodišču oziroma naj bi se z njimi najprej pomenili in J"1 opozorili na svoje obveznosti in zasebnega obrtnika. Tako lahko v prihodnjih dneh pričakujemo ta» sestanek: med davčno upravo, druz; benopolitičnimi organizacijan}1' predstavniki občinske skupščine )n obrtniki. Naj vsak pošteno dela irl v okviru zakonskih obveznosti, naj pošteno prijavi dohodek in Pia. davek, pa nihče ne bo drezal v nje¬gov osebni dohodek. J. Vidic Šole (roj. 1943) iz Kranja je vozil proti Kokrici. Prevozil je semaforsko krii , šče in nato prehiteval neko vozilo, prav tedaj pa je z desne strani proti i prečkal cesto vinjeni Alojz Roblek (roj. 1939) z Mlake, ne da bi se prej PT. pričal, če je cesta prosta. Avtomobil ga je zadel in zbil po cesti. Huje ranj nega so prepeljali v bolnišnico. in suho vreme smučiščem na Gorenjskem ni prineslo težko pričako- ^Jtega snega. Zato je še kako prav prišel umetni sneg na smučišču Krpin °egunjah. Od dneva republike naprej je tu vsak dan veliko, ob sobotah in deljah pa kar prepolno smučarjev, tako da že ne morejo sproti nadoknaditi srnučmi zdrsan sneg. Prognostične karte kažejo, da še tudi ta teden ne bo P(ldlo dovolj snega za smučanje, zato bo prihodnjo soboto in nedeljo prav stara navada, sta si nasprotnika sko¬čila v lase v 38. minuti, tako da sta sodnika imela obilico dela, da sta po¬mirila preveč razgrete igralce obeh moštev. Izidi 11. kola: Jesenice : Med¬veščak 8:2 (3:0, 0:0, 5:2), Olimpija : Slavija 11:6 (3:3, 5:1, 3:2), Partizan : Celje 8:2 (3:0, 3:1, 2:1), Crvena zvez¬da : Spartak 3:5 (1:3, 2:2,0:07). 1110 0 11100 11 90 1208: 1 187: 2 81: 6 73: 6 50: 19 20 19 20 3018 8910 9610 35:142 4 23:125 4 29:166 2 11 11 11 11 11 50 50 20 20 Lestvica: Jesenice Olimpija Medveščak Slavija Partizan Celje Spartak Jesenice : Brno 3 : 3 Jesenice, športna dvorana pod Mežakljo, prijateljska mednarodna tekma Jesenice : Brno 3:3 (0:3, 2:0, 1:0), gledal¬cev 2000, sodnika Benedičič in Valentar (oba Jesenice). Strelci: 0:1 Pavzorek, 0:2 Jirik, 0:3 Jirik, 1:3 Skrjanc, 2:3 Poljanšek, 3:3 Felc. Jesenice: Knez, M. Zbon- tar, S. Košir, Jug, Ravnik, Ra¬zinger, Pipan, R. Smolej, Mla¬kar, Hafner, Felc, Poljanšek, M. Jan, T. Košir, Skrjanc, J. Razinger, Eržen, F. Smolej. Nad 2000 zadovoljnih gle¬dalcev je v ponedeljek zvečer zapuščalo športno dvorano f>od Mežakljo, saj so prvič na astne oči videli »gala« hokej¬sko predstavo. Domači hokeji¬sti prav nič niso spoštovali velikana hokeja iz Češkoslo¬vaške. V 60. minutah igre so jih dodobra namučili in z re¬mijem v svoji dolgoletni ho¬kejski karieri dosegli največji mednarodni uspeh. Drevi ob 18.30 bo povrat¬no srečanje. -dh Crvena zvezda 1010 Pari prihodnjega kola: Spartak : Jesenice, Celje : Olimpija, Slavija : Crvena zvezda, Medveščak : Parti- -dh zan. II. zvezna hokejska liga — zahod , Boji v II. zvezni hokejski ligi — Uo tečejo z nezmanjšano zagrize- j®8tjo. Medtem ko Kranjskogorici prajo pred domačimi gledalci in na J^ačem ledu, čeprav so gostje je- j:1ll|ke športne dvorane, pa kranjski že od prvega kola nastopa v JUbljani. V Kranju je že dober te¬ta? na stadionu Stanka Mlakarja *aH t0(*a za to športno igro ne gostujejo. Res je sicer, da je na- jj^a ledena ploskev v Kranju od ijuk* P® ve^era zasedena, saj je JU0iteljev drsanja v gorenjski me- Duplje : Šenčur 3 Mladost : Triglav 4: 8 tropoli dovolj. Razmišljati bo treba, da bi tudi Kranj v bližnji prihodno¬sti dobil umetno ledeno ploskev, ki bo rabila ne le hokejistom, ampak tudi vsem ljubiteljem drsanja. Ta objekt bi stal sicer precej milijonov, vendar bi se v Kranju že enkrat za ta prepotreben objekt lahko dogovo¬rili z gospodarskimi organizacijami glede financiranja. Kranjčani so tokrat v Zagrebu presenetili favorizirano Mladost in ji v boju za drugo mesto odvzeli pre- potrebni točki. Triglavani so tokrat zaigrali hitro in borbeno ter domači¬ne prekašali v vseh pogledih moder¬ne hokejske igre. Izidi: Mladost 1:4, 0:4), Gorenje 1:19(0:6,1:6,0:7). 52 smučarskih sodnikov v Kranju ^ pred tremi leti je pri smučar- ^tn klubu Triglav oziroma v Fanju delovalo le 16 smučarskih Šah Jesenice : Kranj 6,5 : 3,5 si ^ predzadnjem kolu prve sloven- Šahovske lige-zahod je bilo nekaj {jjenetljivih izidov. Mednje sodi relativno visok poraz kranjskih jjhistov na Jesenicah. V gorenj¬em derbiju so zmagali domačini, P" članicah in mladincih iz- ^ili vse možne točke. Predvsem L** razočarala kranjska mladinca, JJ* je bilo odločilno pri končnem J^Ultatu. V gostujoči ekipi je bil j°Pet najboljši Naglič, saj je bil j^ničan Krničar že njegova šesta poredna »žrtev«. ». Rezultati: Zorko : Paunov remi, Rajnik : Matjašič 1:0, Krničar : »!*&ič 0:1, Cuha : Podgornik remi, : Lazar remi, Simčič : Gazvo- 0:1, Pangrač : Pire 1:0, Svetina : fožičevič 1:0, Zeleznik : Deželak Dražič: Mazi 1:0. M. G. zboru (ZSS). Poleg tega ima na seznamu še 3 sodnike, ki bodo letos prestopili h klubu. Treba pa je povedati, da se klub oziroma ZSS ni okrepil le kvantitet- no, pač pa tudi kvalitetno. Med drugim je lani nabavil merilno napravo LONGINES, vredno 10 milijonov starih dinarjev, ki jo je začel takoj uporabljati. Od množič- nejših smučarskih prireditev, na katerih je napravo uporabljal, naj omenim le tekstiliado (500 tekmo¬valcev). V bližajoči se sezoni ZSS ne bo organizirala ali sodelovala le na tekmah kluba, temveč tudi na drugih prireditvah, kot npr. živiliada ipd. Poleg tega ZSS nudi tudi strokovno pomoč in daje nasvete drugim organizatorjem (podjetjem, šolam) smučarskih prireditev. Še več, naprava mu omogoča tudi sodelovanje v drugih športnih pano¬gah. Tako se je npr. odlično obneslo, kot merilno sredstvo, na jesenskem atletskem kros tekmovanju kranj¬skih osnovnih šol. Smučarski klub Triglav ima torej zares močan ZSS in prav to mu omogoča, da je na stežaj odprl vrata tudi navzven. _ . , P. Leban Lestvica: Kranjska gora Tivoli Triglav Mladost INA Gorenje -dh sodnikov. Za izvedbo nekega pov¬prečnega smučarskega tekmovanja, bodisi alpskega, v skokih ali tekih, takšno število smučarskih sodnikov ne zadošča. Tega so se v klubu dobro zavedali in so se zato lotili načrtne akcije za pridobitev novih sodnikov. Računali so, da bi jih potrebovali vsaj še toliko. Ker v Kranju drugih smučarskih sodnikov ni bilo in tudi drugih možnosti za pridobitev ni bilo, je bilo glavno težišče na vzgoji novih kadrov. Zato so že takrat organizirali tečaj za smučarske sodnike, na katerega se je prijavilo visoko število kandidatov, približno 40. Po zaključnem izpitu se je pokazalo, da se je klub okrepil z de¬setimi novimi sodniki. Potrebe so pokazale, da tudi to ne zadošča, zato je bil letos spomladi ponovn^/ organiziran tečaj, ki je v prvem izpitnem roku, 7. julija, dodal deset sodnikov in še v drugem, 14. decembra, petnajst sodnikov. Z 750 Z 750 de luxe Z 1300 Z 1300 de lux Lada Z 125 PZ Z 101 star Medtem je h klubu pristopil tudi mednarodni smučarski sodnik dr. Franc Lebeni, ki je bil 4. decembra letos pri smučarski zvezi izvoljen za predsednika ZSS Slovenije. Tako ima danes klub 52 smučarskih sodnikov, ki so organizirani v svojem Končan je jesenski del v obeh re¬publiških odbojkarskih ligah. V moški konkurenci bo kot prvak pre¬zimila mirenska Sava, medtem ko so v ženski bile najboljše dekleta ravenskega Fužinarja. Med moškimi so Jeseničani na tretjem mestu, tesno za petami pa so jim Blejci. Jeseničanke pa so v ženski ligi na solidnem šestem mestu. V predzadnjem kolu v II. zvezni odbojkarski ligi so Kamničani gosto¬vali v Kaštel Lukšiču, kjer so po dobri igri morali priznati premoč domači Mladosti. V moški republiški ligi je Bled v zadnjem kolu v Gaber- jah presenetil domačine, Jeseničani pa so bili uspešni doma, saj so brez težav odpravili odbojkarje Mislinje. Zdravniška dežurna služba / v Poljanski dolini Od 21. decembra do 27. de¬cembra od 19. do 6. ure zju¬traj bo dežurni dr. Bernik, tel. 69-298. V njegovi odsot¬nosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom SkoQa Loka, tel. 60-440. Kegljanje Dvojica Turk- Ambrožič prva Na letošnjem tradicionalnem tek¬movanju v spomin na Leona Groma moških parov v kegljanju je v na doslej najkvalitetnejši udeležbi zma¬gala dvojica kranjskega Triglava Turk—Ambrožič. V konkurenci naj¬boljših slovenskih parov jima je uspelo podreti kar 2105 kegljev in s tem le s kegljem prednosti po treh letih spet prinesti prvo mesto v Kranj. Če pogledamo zmagovalce vseh petih tekmovanj, so doslej največ uspeha imeli pari iz Ljubljane in Kranja. Zmagovalci: leta 1968 Cerknica: Turk—Česen, 1969 Kranj: Turk—Česen, 1970 Kranj: Farkaš—Zdešar (Gradiš), 1971 Ljubljana: Farkaš—Zdešar, 1972 Ljubljana: Farkaš—Zdešar, 1973 Ljubljana: Ambrožič—Turk. Rezultati: 1. Ambrožič—Turk (Triglav) 2105 (1027—1078), 2. Moj- škerc—Okroglič (Ljubljana Center) 2104, 3. Farkaš—Zdešar (Gradiš) 2084, 4. Prijon—Jenkole (Triglav) 2083 (1024—1059). 27.225,30 din cena z davkom 27 694,35 28.536,30 din 45.826,30 din 48.708,90 din 51.850,50 din 52.631,80 din 49.153,65 din ZAITAVA dobava takoj Slovenija ^jf^ avto 10 % popust za devize Prihodnje leto bo tekmovanje spet v Kranju, to je v kraju zma¬govalcev. -dh Tudi Jeseničanke so bile uspešne. Z gostovanja na Viču so prinesle obe točki. 98126: 917 97 223:10 16 9 7 223:16 16 963 23:13 15 96318:15 15 94 5 16:21 13 92 713:24 11 92 713:24 11 92 711:22 11 9 1 8 7-24 10 880 24: 4 16 86221: 714 75 2 17: 7 12 75 217: 912 73 4 11:13 10 73 410:13 10 72 5 6:16 9 716 4:19 8 8 0 8 2:24 8 Izidi moški: Mladost : Kamnik 3:2, Jesenice : Mislinja 3:1, Gaberje : Bled 2:3, ženske: Vič : Jesenice 1:3. Lestvica moški: Sava Branik Jesenice Bled Mežica Koper Mislinja Gaberje Bovec Trimo Lestvica ženske: Fužin ar Maribor Krka Gaberje Ljubljana Jesenice Branik Vič Korotan Pari prihodnjega kola: Kamnik : Karlovac, ženske — tekma pre¬loženega kola: Gaberje : Jesenice. -dh Prve borbe pod koši Preteklo soboto se je pričelo ob¬činsko pionirsko košarkarsko prven¬stvo, ki ga organizira komisija za ko¬šarko in je sestavni del Pionirskega festivala '74. Na OS Staneta Žagarja se je po¬merilo osem ekip mlajših pionirjev iz sedmih šol kranjske občine. Rezultati: D. Jenko: M. Valjavec 36:17, S. Žagar : S. Jenko II 35:14, S. Mlakar : L. Seljak 15:36, S. Jenko : M. Valja¬vec 25:27, S. Žagar : F. Prešeren 22:36, S. Jenko : L. Seljak 16:30. Že prvi boji so pokazali dokaj dobro pripravljenost in izenačenost sodelujočih ekip. Omeniti pa velja tudi izredno borbenost mladih igral¬cev. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da bo letošnje prvenstvo se zanimi¬vejše od lanskega. L. Seljak 2 2 0 66:31 4 D.Jenko 1 1036:17 2 F. Prešeren 1 10 36:22 2 S. Žagar 21 157:50 2 M. Valjavec 2 1 1 44:61 2 S.Jenko 20 2 41:57 0 S. Mlakar 1 0 1 36:15 0 S. Jenko II 10114:35 0 To soboto pa bodo s tekmovanjem pričeli tudi starejši pionirji. B. Bogataj ■m cena z davkom cena z davkom cena z davkom cena z davkom cena / davkom cena z davkom 29.028,35 46.618,35 49.550,35 52.722,75 53.511,75 49.999,45 do 31. decembra 1973 p* uui&tiie li d s y% 51 « JL JL €\ novoletnem sejmu y Kranju dodatno 2 0L ji/nit /C Jullljtiall prometni davek Gaberje : Bled 2 : 3 €w 1 . nik, pretekla leta pa pohištvo. Najbolj me zanimajo obleke in čevlji. No, pa za novoletno jelko smo nekaj dobili in za otroka, ki gre v malo šolo. Na sejem sem prišla z avtobusom, ker je mož dopoldne v službi. Verjetno bomo popoldne spet prišli. Za očeta bi radi kupili s krznom podloženi ,lajbč'. Ze dolgo ga iščemo, na letošnjem sejmu pa sem ga opazila.« Ana GREGORC, gospodi¬nja, Spodnje Veterno, Kri¬že: »Na novoletni sejem priha¬jam že tretje leto zapored. Se¬veda vedno tudi nekaj kupim. Prvo leto sem zelo ugodno ku¬pila krzneni plašč. T\idi danes sem videla marsikaj zanimi¬vega, vendar so sedaj najprej otroci, šele potem pa pridem na vrsto sama. Letošnji sejem sem si v celo¬ti ogledala. Kar zanimiv in lep se mi zdi. Želela sem kupiti pohištvo za dnevno sobo, ven¬dar takšnega, kakršnega želim, ni. Sploh menim, da je pohi¬štvo precej drago. V nedeljo bom najverjetneje prišla kupit televizijski sprejemnik. Pro¬dajni pogoji so ugodni, saj nudi prodajalec 12 odstotkov popusta. To se pa že nekaj pozna.« V nedeljo so v Kranju v Savskem logu odprli novoletni sejem. Tudi letošnja prireditev privablja v Savski log veliko ljudi ne samo z Gorenjske, temveč tudi od drugod. V ne¬deljo je bilo na primer sejmi¬šče nabito polno. Razstavljav¬ci in prodajalci so imeli dober promet. Značilnost letošnjega sejma je tudi dedek Mraz, ki obišče sejmišče vsak dan ob 16. uri. Dedek razdeli na željo staršev otrokom kopico do¬brot. V ponedeljek, ko smo se oglasili na sejmu, promet sicer ni bil tak kot dan poprej, ven¬dar so prodajalci vseeno zado¬voljni meli roke. Ko smo stali ob izhodu, so le redki obisko¬valci odhajali brez zavitkov. Tri od obiskovalcev smo usta¬vili in jih prosili za kratek po¬govor in sodbo o letošnji novo¬letni sejemski prireditvi v Kranju. Marko PURNAT, strojni tehnik iz Mozirja v Savinj¬ski dolini: »Z ženo sva danes že v Ljub¬ljani iskala pohištvo za dnev¬no sobo, vendar ga nisva našla. Zato sva prišla v Kranj. Do¬bila sva jo. Prodajalec nudi tudi 5 odstotkov popusta, kar je še bolj ugodno. Lani sem na Gorenjskem sejmu kupil tudi kuhinjo. Vaša prireditev je pri nas dobro znana in veliko znancev prihaja prav zaradi nje v Kranj. V Celju takšnih prireditev ni. Ker jih pogreša¬mo, bi jih lahko pripravili. Imamo sicer obrtni sejem v Celju, na katerem pa žal tak¬šnih stvari ne moreš kupiti. Ce ocenjujem letošnji novo¬letni sejem, ugotavljam, da je prav pohištvo največ vredno. Obrtniški izdelki in tekstil pa so bolj podobni razprodaji.« J. Košnjek Zofija KERT, gospodinja, Zabukovje: Enajst najboljših ekip se bo nato v petek, 21. decembra, pomerilo na finalnem delu tekmovanja v gleda¬lišču Tone Cufar. Vprašanja bodo obsegala poznavanje dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja na ob¬močju Jesenic in znanje o družbeni ureditvi naše domovine. Prireditev bodo popestrili s kulturnim progra¬mom, v katerem bo nastopil pihalni orkester Jeseniški železarji. Pokrovitelja tekmovanja sta ob¬činska konferenca zveze mladine in občinski odbor zveze rezervnih voja¬ških starešin. J. Rabič »Sejem sem videla v celoti. Menim, da se obisk sejma spla¬ča, saj imaš kaj videti in lahko kupiš tudi stvari, ki jih drugje ni. Redna obiskovalka sejmov sem. Lani sva z možem kupila na sejmu televizijski sprejem- Mladinski kviz ob dnevu JLA V okviru prireditev ob dnevu JLA pripravlja komisija za prireditve pri občinski konferenci ZMS Jesenice tekmovanje v poznavanju teme Razvoj in obramba naše domovine. Sodelovali bodo mladinski aktivi delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in osnovnih ter srednjih šol. Zaradi izredno velikega števila prijavljenih ekip, med katerimi jih je največ iz delovnih organizacij, so se odločili, da tekmovanje raz¬poredijo v dva dela. Tako bo naj¬prej v četrtek izbirno tekmovanje " delavskem domu na Jesenicah. Alkohol za volanom Nadaljevanje s 1. str. Na Spodnjem Brniku sta imela miličnika iz Cerkelj tudi že nekaj »uspeha«. Voznik starega mercedesa je bil brez izpita. Tudi z njim se bo pogovarjal sodnik za prekrške. Pa¬trulja je ustavila dekle. »Samo ana¬nasov sok sem spila. Drugega ne upam piti, ker se fanta celo bolj bojim kot pa miličnika,« je pripo¬vedovala miličniku. Ura se je bližala deseti. Promet je pojenjaval, vendar ga je bilo vseeno dovolj. Ko smo se peljali proti Oreh- ku, smo že srečavali prve avtomo¬bile, ki so se vračali s hokejske tek¬me z Jesenic. Zvedeli smo za izdatno, zmago Jesenic. »8:2 za nas je bilo,« je dejal po radiu komandir jeseniške postaje milice. »V Zagre¬bu pa bomo tako in tako spet zgubili,« se je pošalil. Na Orehku nič posebnega! Kaj pa na Trati pri Škofji Loki, smo se vprašali. Obiskali smo torej patruljo loške milice pri železniški postaji. Enemu je alkotest pozelenel prek polovice, so povedali fantje. Da je pil, sploh ni tajil, vendar je dejal, da ga je spil le dva deci. Na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju, ki so ga odprli v nedeljo, 80 trgov¬skih podjetij in zasebnikov z Gorenjske prodaja obiskovalcem pohištvo, gospodinjske aparate, pletenine, smuči in smučarsko opremo, avtomobile in drugo blago. Zanimanje za sejem je precejšnje. V dveh dneh (nedelja in ponedeljek) gaje obiskalo okrog 8500 obiskovalcev. Posebno popoldne, ko na- sejmu ob 16. uri vsak dan sodeluje dedek Mraz s kratkim programom iz Rdeče kapice, je precej najmlajših obiskovalcev. — Foto: F. Perdan Novoletni sejem krici. V fordu se je peljalo razen voznika še 8 ljudi! Medtem so inšpektorja DerlinK* že pozivali v Kranj, kjer je bila H® cesti JLA prometna nesreča. Al?Jz Roblek iz Kokrice je nenadom8 prečkal cesto JLA. Rajko Šole lZ Kranja ga je zbil. Robleka so prepf ljali v ljubljansko bolnico. Utrpel )e težjo telesno poškodbo. Bila je že nedelja, vendar zfanini1' vih trenutkov na cesti ni manjkaj: Z Jesenic so obveščali, da so se vn®'. trije pretepi, patrulja, ki je bila Pr Konjedercu na Kokrici, pa je sezn»' njala druge patrulje, da je vozni" fiata 101 pobegnil in skorajda pov°' zil oba miličnika. Pobeglega 9r kmalu izsledili. Voznik MegliČ xl. Tržiča svojega poskusa ni mogeI skriti. Še na viadukt Lešnica pojdim0' Tu smo našli karamboliran peuge® 404. Patrulja je avto spravila s cest® in obvestila gasilce, da so vozilo od' vlekli v Kranj. Lastnik se je v P°n?" deljek oglasil na milici v Kranju i® povedal, da je bila cesta ledena in J zato trčil v drsno ograjo. Njego^ izpoved je na precej majavih nogaj^ Voznik je pustil avto na cesti odšel na Orehek k prijatelju avtom?' haniku, ki naj bi vozilo usposobil v* spravil domov, je še povedal v pon«' deljek. Bližala se je druga ura. Promet J® skorajda ponehal, akcija se je koi>' čala. Ponavadi dolge nočne ure hitro minile... J. Košnjek Patrulja je na poljski ali vaški poti med Dorfarji in Sutno opazila avtomobilske žaromete. Ko se je pri¬bližala, je opazila 4 osebne avtomo¬bile. Dogodki so se odvijali kot v kri- minalki. Vozniki so se razbežali po polju. Miličniki so jih polovili in ugotovili, da sta dva voznika pijana, dva pa ne. Marjan Brenk iz Šutne je naredil šele v petek vozniški izpit in ni imel pri sebi ne izpitne knjižice niti potrdila o opravljenem izpitu. Marjan Jurjevec iz Srednjih Bitenj pa je skušal pobegniti, vendar mu ni uspelo. Z levimi vrati je treščil v kol ob poti in pri vzvratni vožnji obtičal v jarku. Patrulja ga je pridržala do iztreznitve. V tem šopku vzornih voznikov je bil tudi Franc Klemen- čič iz Pševega. Ko je ugledal milič¬nike, jo je ucvrl po polju in ušel, kasneje pa po telefonu prijavil krajo njegovega avtomobila. Eno od so¬potnic so miličniki ujeli in zvedeli osnovne podatke o vozniku. Čez dobro uro, okrog enih zjutraj, so organi že ugotovili, da je prijava kraje avtomobila lažna. Lastnik je namreč vse priznal in povedal resnico! Vozili smo se proti Kranju. Pri Stražišču smo srečali patruljo, ki je bila prej na Orehku. Sledil je kratek raport. Na Podreči so dobili vinje¬nega voznika in ustavili popolnoma tehnično neopremljen fičko. Gorele so mu samo dolge luči, zavore pa sploh niso delale. Povrhu vsega pa je voznik prevažal 5 oseb. Podoben pri¬mer je srečala tudi patrulja na Ko- V petek so v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju odprli razstavo Jaka Čopa Kozolec na Slovenskem. Ob otvoritvi so o razstavi spregovorili dr. Cene Avguštin, prof. Marko Aljančič in Andrej Triler. Razstava bo odprta do 7. januarja. — Foto: F. Perdan ; _ J Kozolec Slovenskem na Peljali smo se proti Kranju. Ven¬dar do tja nismo prišli. Pozorni smo bili na poziv radijskega sprejemnika, da se med Šutno in Dorfarji dogaja nekaj zanimivega. Slutili smo, da ima loška patrulja, ki se je oglasila tudi v tem koncu, obilo dela. Res ga je imela in precej zanimivo in ne¬varno povrhu je bilo.