"GLASILOK. S. S. JEDNOTE" 1004 N. Chicafo Street. JOLIET, ILL. R*torn Pc TU Inryest Slov«__ Weekly in tke United State« of America. w« Subscription rate: For Pei $2.00 '93 00 Telephone 1048 ^ r. OF THE GRAND CARISTIOLIAN Enter »d *» Second-CIa— Matter December 9, 1920,at the »VENI AN CATHOLIC UNION? ffiee at Joliet. Illinois Under the Act of Augmt 24, 1912 Nejrečji *1 o venski tednik v ZdraKenlh državah. Izhaja vsake »reda. Naročnina: Za (lui, m lote Za Za $2.00 13.00 NASLOV IfftiitTt 1004 N. Chicago Street, Joliet, in. Telefon: 1048 ACCEPTANCE FOE MAILING AT SPECIAL EATE OP POSTAGE PROVIDED FOE IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 40. No, >^40. JOLIET, ILL., 4. OKTOBRA (OCTOBER) 1922. Leto VIII. — Volume VIII Razne vesti« VAŽNO POSVETOVANJE. Cleveland, 0., 2. okt.—Izvr-ševalni odbor Zveze ameriških premogarjev (U. M. W. of A.) in zastopniki lastnikov »rovov mehkega premoga sirom držav so imeli danes v tem mestu važno konferenco. Na isti se je razpravljalo o bodoči plačilni lestvici premogarjev. Začasnim načelnikom tozadevnega odseka je bil izvoiljen T. K. Matter, predsednik Ma-herjeve premogovne dfližbe v Clevelandu, tajnikom pa Wm. Green, tajnik zveze U. M. W. of A. To konferenco je sklical P. H. Pen na iz Terre Haute, Ind., tajnik premogovnih operatorjev iz Indiana. Njegov namen je bil doseči večji sporazum med operatorji in premogarji. John L. Lewis, predsednik unije premogarjev se je o tej zadevi izjavil, da bodo vsi premogarji obstojali na znani cle-velandski pogodbi s tem, da , naj vlada imenuje posebno komisijo v svrho investigacije premogovne industrija. Če bodo to idejo tudi operatorji podpirali ali ne, še ni znano. V kolikor se je izvedelo se lastniki premogovnikov iz države Illinois nameravani komisiji odločno upirajo. ŽELEZNIČARJI ZMAGALI. Chicago, 111., 3. okt.—Včeraj so lastniki 49 raznih zapadnih železnic ugodili zahtevam železničarjev s tem, da jim mezda ne bo znižana*, ampak bo ostala v veljavi še sedanja plačHna lestvica za dobo enega,leta. S tem ostane v veljavi tudi zahtevamo 8 urno dnevno ter pllača in pol za čezurno delo. Unijo železničarjev sta na tej konferenci zastopala W. G. "Lee in L. E. Sheppard. Ker so se lastniki zapadnih železniških družb do cela udali zahtevam železničarjev, bo tozadevna pogodba enkrat danes podpisana. Takoj zatem bosta zastopnika žele-zničarjev odpotovala v Washington, D. C., kjer bosta skušala doseči sličen sporazum z lastniki južnoiztočnih železnic. Naslov jugoslovanskega poslaništva. Vsled želje nekaterih naročnikov navajamo tukaj okrajšan naslov jugoslovanskega poslaništva, ki se glasi takole: Legation of the Kingdom SHS 1339 Connecticut Ave. Washington, D. C. Ime sedanjega poslanika je: Dr. Anton Tresič Pavičie. Ker se je s I. oktobrom t. 1. generalni konzularni urad S. II. S. v Chicagu preselil na novi prostor, navajamo s tem tudi sedanji naslov tega urada: Consulate General of the Kingdom SHS. 936 N. Michigan Ave. Chicago, UL Ime gen. konzula v Chicagu je Dr. Božidar Purič. Rojaki in rojakinje!»Pišite in odgovarjajte vsem jugoslovanskim uradom v slovenskem jeziku! Osebni davek Rockefeller j a. New York, N. Y. — Med v- semi prebivalci našega mesta bo letos znani petrolejski kralj J. D. Roskefeller plačal največ osebnega dohodninskega davka v znesku $2,000.000. Milijon dol. davka je naloženega J. P. Morganu, Mrs Doroteji Caruso, vdovi pok. slovečega tenorista; in trem otrokom pok. železniškega kralja James Hill-a. Izmed lastnikov hiš bo plačala znana Equitable zavarovalninska družba največ davka, kajti njeno palačo se ceni na 30 milijonov dol. Skupina, davku podvržena! vrednost osebne lastnine New-yoreanov za tekoče fiskalno leto znaša $11,262,171,927, ozir. za 771 milijonov več kot lansko leto. Registracija za volitve v Chicagu. V soboto 7. oktobra je prvi registracijski dan za volilce in volilke v Chicagu. Drugi in zadnji dan registriranja je 17. oktobra. Kdor hoče imeti volilno pravico pri volitvah 7. novembra, mora biti registriran. To velja za vse volilce in volilke. Zakon zahteva, da se morajo volilci nanovo registrirati vsake, dve leti. Kdor tega ne stori, izgubi volilno pravico v novembru. Vsi stari volilni imeniki so uničeni. Slovenski državljani in državljanke v Chicagu! Registrirajte se vsak v svojem volilnem okraju ! GLASOVANJE ZA ODPRAVO PROHIBICIJE. Springfield, 111., 30. sept. — Ker je 550,000 registriranih volilcev države Illinois pri državnemu tajniku vložilo prošnjo da naj se da točko glede odprave prohibicije ljudstvu na splošno glasovanje, je gen. pravdnik Brundage to peticijo odobril. Brundage navaja zakon i« leta 1901, ki dovoljuje glasovanje za premembo kake državne postave; k temu je gotovo tudi pripomogel slučaj države Ohio, kjer bodo tudi pri letošnjih novembrskih volitvah glasovali o »lični točki. Tozadevna glasovnica se bo pri volitvah dne 7. novembra glasila: . 44Ali naj se dosedanjo zvezno in državno postavo \ toliko premeni, da bo ista dovoljevala izdelovanje, prodajo in prevažanje piva, vse-bujočega manj kot 4 odstotke alkohola in lahkega vina za domačo vporabo V9 Naravno, da ta določba generalnega pravdnika pristašem suhačev ni po volji. Skušali so po svojih najboljših odvetnikih načrte sovražnikov suše ovreči, pa se jim ni posrečilo. Ker je do volitev samo še nekaj tednov, bo suhaška stranka sedaj i združenimi močmi nastopila, da volilce prepreči od glasovanja. Izid tega referenduma bo nalivno odvisen od ženskih glasov. V kolikor se zamore soditi, bo dosti žensk glasovalo za odpravo prohibicije; moški pa skoro vsi. Posebno zasedanje zakonodaje v Michiganu. Detroit, Mich., 2. okt.—Državni guverner Groesbeck je sklical na dan 10. okt. posebno zasedanje zakonodaje v svrho rešitve perečega premogovnega vprašanja. Zakonodajna zbornica bo skušala uvesti posebno postavo proti profitarstvu s premogom in za pravilne odmerke premoga širom države. Dr. Lorenz se vrnil v Ameriko. New York, N. Y., 30. sept. — Po štirimesečni odsotnosti se je sloveči dunajski zdrav-' nik Dr. Adolf Lorenz zopet vrnil v Ameriko, kjer bo, nastanjen v neki newarški -bolni: šnici zopet izvrševal operacije na pohabljenih. Dr. Lorenz je zadnji čas izumil nov način operacije pri žrtvah otroške paralize, ki imajo pokvarjeno hrbtenico. Vse načine in navodila težkih operacij bo potom slik izdal v javnost, kar bo velike vrednosti za ameriške zdravnike. Z osivelim, • 64-letnjm Dr. Lorenzom jI semkaj ; prispel tudi njegov sin Albert, k^ je tudi zdravnik in ki. očetu pomaga pri operacijah. Parnik prevozil ocean s samim vijakom. Southampton, Anglija, 2. okt. — "Mauretania", največji parnik Cunard parobrodne, družbe je danes semkaj iz New Yorka srečno priplula in sicer samo z enim vijakom. Kmalu zatem, ko je zapustila ameriško obrežje, se ji je en vijak polomil; to pa orjaško "Mau-retanijo" ni dosti oviralo, ker je samo z enim vijakom dovršila svojo prekmorsko vožnjo. Gozdni požar v Minnesoti. Duluth, Minn., 30. • sept. — V severnem delu države Minn, je zopet izbruhnil gozdni požar; vsled močnega vetra se o-genj vedno bolj in bolj Širi. Dosedaj je požar znano naselbino Zin že 3o cela opustošiL Padec marke povzročil naval naročil. Padec poljske marke je povzročil tak naval inozemskih naročil, da so morali industrijalci: v Lodžu odkloniti mnogo večjih dobav, dasi se dela po tvornicah noč in dam. Največ naročil je prišlo iz Romunske, Jugoslavije, Bolgarske, Sovjetske Ruske in Turške. Zadnje dni prihajajo v Lodž in Varšavo ter druga poljska industrijska mesta tuji trgovci tudi iz zapadne Evrope, izvzemši Nem ce, ker je nemška danes za na kup vse preslaba valuta, pač pa vidiš danes v Lodžu dosti laških trgovcev in kupcev. NEMIRI NA BALKANU. London, 2. okt.—Turki so se veselja povodom srečnega po-vratka g. župnika, mu je minuli pondeljek popoldne mladina farne šole v "Slovenija" dvorani priredila lep sprejem iu pozdrav s primernimi pevskimi točkami, govorom in če-Dasiravno je danes iz Nor- stiskami. . Pri tej priliki mu je osem belooblečenih deklic izročilo štiri krasne šopke. Te prireditve se je vdeležil tudi Rev. ; M. Butala, domači ka- ga pristanišča.. Dalje je obljubil popolno versko in šolsko ijtmaknilli iz Kara-Bighe, ležeči' svobodo vsem, na Grškem ži-t nevtralni coni, — tako sedečim Srbom, i lasi semkaj iz Carigrada doš- Amerika se ne bo vdeležila ka-i vest. Vseeno pa Turki po- ke vojne na Balkanu, iljajo svoje vojaštvo v Bergaz, Washington, D. C., 2. okt. 8 milj severno oddaljeno od Shanaka, in v Kusu-Keni, 12 folka proti Carigradu odrini-ilj proti jugu. |lo nadaljnih 12 rušilcev, se v Carigrad, 2. okt—Konferen- j vladnih krogih zatrjuje, da se v svrho dosege prem i rja .Združene države ne bodo vde- j led Turki in zavezniki se bo ležile morebitne vojne na Bal-i plan, Rev. Fr. Ažbe, župnik iz •ičela jutri dop; v Mudaniji; kanu. Waukegana, 111. več čast. šol- ^avezniki so mnenja, da se bo tega posvetovjflfja vdeležil saj en grški general. Turke bo aastopal Ismet paša, vrhovni znani Mustafa Kemal paša se poveljnik zapadne armade; aahaja še vedno v Angori; na konference pride morda še le koncem tedna. V kolikor je mogoče soditi se ne bo doseglo na mirovni konferenci zaželjenega uspeha; Amerika pošilja svoje bojne ;skih sester in domačih fara-ladje na Turško le vsled tega, nov. Po kratkem nagovoru da bo na ta način čuvala živ- g. kaplana in Rev. Ažbeta je ljenje in lastnino ondi feivei- j g. župnik Plevnik, burno počili ameriških podanikov; da zdravljen mladini povedal, ka-bo skušala doseči čim prejšnje j ko ga veseli, da je zopet med premirje; da bo preprečila ne-j njo, na katero je vedno mislil, človeško klanje kristjanov od t.ddi ko je bil 6dsoten. Svoj strani Turkov in da se doseže ; nagovor .je zaključil z lepimi svobodno, ali prosto dardanel- j nasveti in nauki na šolarje, da sko ožino. ^ naj se spominjajo ustanovili---ka naše fare, pok. Rev. šuš- Turki namreč ne odstopijo od Pritlikovec postal državljan, teršiča, kojega grob je v Lju-svojih žalitev, ampak silijo! Brooklyn, N. Y., 29. sept. — bljani obiskal; dalje da naj u- Anglijo, da naj svoje bojne la-1 Peppino Magro, ki je le 22 eol d je umakne z azijskega obrežja visok in tehta le 45 funtov, je ob Dardanclah in da» naj se Gr bogajo svoje starše, duhovni-, ke in šolske sestre in da naj se» ki takoj iz Tracije podajo. Turki dalje obstojajo na tem, da jim bo dovoljeno prevoziti bos-porsko ožino in napoditi Grke z njih ozemlja. pred par dnevih dobil v Brook-1 poleg angleščine tudi marl ji-lvnu državljanske papirje. |vo slovenščine učijo, kar bo v --ponos celi fari. Zdravnik—morilec Označeni večer (2. t,m.) ob Franklin, Tenn., 29. sept. — 8:30 uri je Pevski zbor cerkve I Dr. G. C. Paschal 1 iz Arring- jSv. Jožefa vrnivšemu se g. žup-Carigrad, 2. okt.—Pri Sine- tclla' dobroznani zdravnik, je Lniku zapel pred farovžem pod-kliona na meji Tracije je 800spoznan krivim, da je umo-;oknico in sicer krasno Medve- turškh iregularcev napadlo ta-i^ JVOjVen° . .fPtei"b;ra doV° 4e in zmot. "Delajte pokoro, zakaj nebeško Kraljestvo se je približalo". (Mat. 3. 2.) Rev. J. Perše, župnik. f Wauwatosa, Wis. Z žalostnim srcem naznanjam vest vse znancem širom A-merike, da mi je kruta smrt iztrgala iz naše srede mojo ljubljeno ženo Terezijo Jamnik, rojeno Golič, ki je po kratki in številu, ker imamo več važnih Imuoni bolezni umrla v najlep- .točk na dnevnem redu. Na ši dobi svoje starosti, 40 let in prihodnji seji bo prečitano tu di finančno poročilo o poslovanju zadnjih devet mesecev, tako da bo lahko vsak član čul, koliko premoženja naše društvo poseduje in ne bo o tem treba drugih vprašati, kakor f e je že pripetilo. One, ki dolgujejo društvu 3 a asesmentih opominjam, da zadevo ali zaostalo na prihod- 5 mesecev. Pokojnica je bila doma iz Malenske vasi pri Mirni Peči na Dolenjskem. Semkaj v Ameriko je prišla 26. sept. 1910; poročila sva se 14. jan. 1911, torej sva le kratko dobo skupaj preživela; ali sedaj je naju pa roka božja razločila in pustila 5 nedoraslih otrok meni in milosti božji. Kako^ nepopisno hudo ji je bi- i ji seji poravnajo inace se bo 'lo, ko je enkrat uvidela, da se f takimi postopalo po pravilih jbo morala ločiti iz tega sveta KjS.K.J. in društva. Ako je l ak član snspendan, lahko zo-j,et fcazaj pristopi, samo da ves zaostali dolg plača. Prosim člane, ki so zaosta ter toliko ljubljenih otrok meni v oskrbo pustiti. Da res, pokojnica jo bila v resnici skrbna mati, ki je svoje otroke v lepem krščanskem Ji na dolgu, da naj pridejo v,duhu vzgajala. Ranjca je bi ^borovalno dvorano že ob pol la previdena s sv. Zakramenti dveh popoludne, kjer jih bom in je v Gospodu zaspala dne j iz že čakal in sprejemal denar. 18. avgusta v okrajni bolnišni-Dalje prosim in opominjam ci. Pogreb se je vršil iz hiše V3akega člapa ki zboli, da se žalosti v cerkev Marija Pomoč tikoj javi in naznani bolniške- Kristjanov na West Allis, od mu odboru in sicer predsedni- tam pa na katol. pokopališče. Fredonia, Kans. Naznanjam žalostno novico o veliki nesreči, ki se je pripetila dne 18. sept. t. 1. na farmi našega rojaka Math Majerja, poldrugo miljo oddaljeno od prijaznega mesteca Neodesha Gori navedni dan so pri Ma-jerjevili čistili vodnjak; ker so hoteli vodnjak še za nekaj čev Ijev poglobiti, so navrtali skalnato plast, pred nočjo so pa 3kalo razstrelili z dinamitom. Ker je pa tu v Kansasu v zem lji petrolej in dosti naravnega plina (deadly eurtli gas) je stredjanje onega rova z dinamitom zelo opasno in nevarno, ker pospešuje večji izhod stru penega plina na pl-an. V torek zjutraj, dne 19. sept. so hoteli razstreljeno kamenje iz vodnjaka spraviti; sicer so se pri tem bali preteče nevarnosti, radi česar so že prej spustili gorečo svetilko v votlnjak. Nesreča je pa hotela, da svetilka ni ugasnila, nakar so priče"-li z delom. Najprvo se je spustil v vodnjak John, 16 letni Majerjev sin; takoj zatem pa je postal nezavesten in ni mo-gl delati. Da ga reši nevarnosti, se je podal v vodnjak njegov starejši brat Math; posrečilo se mu je še Johna privezati na vrv, da so ga ven privlekli; toda prvega še niso imeli na površju; že je padel tudi Math v nezavest. Majerjeva žena in hči sta začeli takoj zatem klicati ljudi na pomoč. K sreči se je, isto- v Ameriki je živel okrog 30 let. S svojo pridnostjo in marljivostjo si je tu na farmi pridobil veliko premoženje in ugled. Zapušča ženo in šest otrok. — O-ni tujec iz Altoone, kakor smo kasneje izvedeli se piše Samueli Booker, zapušča ženo in dva mala otroka. Truplo Math Majerja in njegovega sina Math-a so prepeljali v Pueblo, Colo., kjer so ju pokopali; Majerjeva družina i-ma namreč v Pueblo, Colo., več svojih sorodnikov, ker je pricd loti ondi živela. Pok. Mr. Majer je bil stric tamošnjega slovenskega zdravnika Dr* Sne-deca. Ponesrečene žrtve naj v miru počivajo. Iludo'prizadetim družinam izražam globoko so-žalje. Ivana Bambich. šjo šolo so očetje benediktinci začeli tudi V našem mestu kjer je tudi nekaj slovenskih in hrvatskih dijakov. To je izdatna prilika za višjo katoli ško vzgojo. C.Z. v Pueblo, Colo. Dne 26. sept. smo morali izročiti materi zemlji dva rojaka, očeta in sina, ki sta velika izguba za družino, to sta bila Mr. Math. Mayer 47 let star, roj. v Črnomlju kakih 14 let posestnik lepe domačijo v Neodesha, Kansas, k jer je imel na farmi več oljnatih vrelcev, plin je prišel v vodnjak, katerega so čistili in je zadušil njega, in 19 letnega sina Matija in še nekega tujca, ki je priliitel na pomoč. Zapušča. ženo Marjano roj. Grebenec, in še 6 otrok. Prej je bival v naši naselbini v Pueblo, kot pošten in uspešen trgovec. Obče spoštovali od rojakov in inozemcev je služil nekaj let kot alderman našega distrikta. Znal se jo zanimati ne le za osebno korist, marveč tudi za skupno; tedaj je. bil med'nami pravi veljak. Občinstvo, naši in drugi so pokazali svoje sožalje in zasluženo spoštovanje, ker se jih je mnogoštevilno vdeležilo krasnega pogreba. Pevski zbor "Prešeren" jima je zapel nekaj lepih nagrobnic. Pri nas zapušča dve sestri: Mrs. Mary Snedec zono tukaj slovenskega zdravnika in Mrs. Ana Saje,v Noode- sha Kans. pa ženo, ter 6 otrok časno pripeljal nek tujec iz Al- in več bratov in sester, toene mimo po cesti s svojim] Par c^ii zatoni smo pokopali avtomobilom, ki je slišal klic MrS. Frančiško Uršanovič, po presfrasenih žensk. Takoj se je'domače tlofer, 63 let staro, do-podal na lice mesta, da ponc-'ma iz Metlike. Prejšnja leta srečenemu Matiju Majer poma-j se je močno zanimala na druga- Res, ta dobri in čl veko-^štvenem polju, bila je članica ljubili mož se je spustil / vrv- (dr. Marije Pomagaj, Ilrv. Za-jo v vodnjak; svojega dtla pa jednice. Med nami je bivala ni mogel izvršiti, ker je tudi 22 let. Njene hčere, Mrs. Ka- SV. MISIJ ON cerkvi sv. Družine, Kansas C. Kans. Slovenska župnija sv. Družine v Kansas City Kans., bo imela sv. misijon od 8. okt. do 15. okt. t. 1., katerega bo vodi preč. g. doktor in misijonar Rev. Srečko Zamjen, ki se Ameriki nahaja že delj časa, da ob enem tudi mile darove pobira za mladinske katoliške zavode v Ljubljani. Naša župnija se že dlje časa pripravlja na ta misijon, za katero priliko si je ob enem dala tudi svojo cerkvico preslikat, za kar so naši dorasli fantje in dekleta darovali potrebno svo-to. Zato jim gre posebna čast in hvala. flanice Oltarnega društva presv. R. T. so pa darovale za nove preproge in druge stvari za prezlijlei^j,. kar je bilo tudi vso nujno potrebno, a naša druga društva in farani so pa toliko skupaj zložili, da naša cerkvica zado-bi parno toploto. Bog poplačaj obilno vsem skupaj ! Spored sv. misijona. Pričetek sv. misijona bo v nedeljo, elne 8. oktobra ob 10. uri dop. z levitno sv. mašo. Vsak dan, za časa sv. misijona bo prva sv. maša ob pol 6. uri zjutraj s kratko pridigo; druga sv. maša in pridiga se vrši ob 8. uri; tretja sv. maša pa samo ob nedeljah ob 10. uri. Pobožnost sv. Ivriževega pota se vrši vsak dan ob 2. uri popolelne. Rožni venec, glavna misijonska pridiga in blagoslov s Presv. Rešnim Telesom bo v-sak dan ob 8. uri zvečer. Spovedovalo se bo vsak dan od 3. do 6. ure popoldne; zve-h v in zjutraj od 7. ure dalje. Sv. obhajilo se bo delilo pri prvi in drugi sv. jnaši. Stanovski poduK za žene, bo v četrtek ob 8. uri zvečer; za može v petek ob 8. zvečer, za otroke v petek ob 2. uri popoldne; za dekleta v petek ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani; za fante v soboto ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani. V soboto zvečer je posvetitev župnije in mladine Materi Božji. Na dan sklepa sv. misijona Žrtve poklica. Wasliington, D. C., 29. sept. —Odk"r je stopila prohibicij-ska postava v veljavo, je bilo dosedaj že 125 proliibic. agentov v službi ubitih, 3,500 pa ranjenih. Izmed prvih žrtev je bilo 24 zveznih agentov, ostali so bili pa elržavni, okrajni in, mestni uradniki. V spopadu S* temi agenti je bilo pa okrog 50 takozvanili "bootlegerjev" u-streljenih. Dežela ledenikov. — Švica, ki je prva in najstarejša republika na svetu se ponaša z največjim številom ledenikov; število istih znaša namreč okrog 1500, skupna površina pa nad 1000 štirjaških milj. marski dobra LEPA PRILIKA. Ker je letos v tukajšnji far-naselbini izvauredno letina poljskih pridelkov, se nudi; rojakom širom držav lespa prilika za nakup istih. Posebno dosti finega krompirja, kolorabe in zelja, tako tudi druge vrste zelenja-di imamo na prenlaj. V raznih naselbinah naj bi se naši ljudje elomenili in poslali semkaj kakega zastopnika, da bi te pridelke kupih Dobi se jih po nizki ceni, toda samo na debelo, ali cele vago- ne. Za pojasnila pišite meni: Ignac česnik, Willard, Wis. sam takoj padel v nezavest, tie Jerman> Mrs. Franca Sabo,;bo druga sv. maša peta pred Trinerjeva! KAKOR FENIKS. Feniks je bila bajna ptica starodavnih Arabcev, ki so verjeli, da zgori feniks na koncu svojega dolgega življenja v plamenih svojega gnezda, ali iz pepela pa da je izšel zopet ves mlad in svež. Trinerjeva tovarna je bila hudo poškodovana prod tremi tedni. Dvoje gornjih nadstropij je uničila razstrelba in plamen. Ali liki feniks je Trinerjeva izdelovala ica zopet zrastla iz razvalin vsa mlada in sveža. Delo je ostalo neprekinjeno, in v-sak odjemalec. more dobiti s-voje priljubljeno želodčno zd-ravftlo Trinerjevo grenko vino, kakor bi se nič ne pripetilo. Ravno sodaj potrebujete to zanesljivo zdravilo, ki je brez-primerno v slučajih slabe slasti, zaprti ja, plinov v črevesju, glavobola, splošne oslabelosti itd. Trinerjev Liniment je drugo primerno zdravilo v tom letnem času. To zagotovo odpomore v slučaju revma-tizma ali nevralgičnih bolečin, trganja v leelju itd. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili more dobili za vas vsa Trinerjeva zdravila, samo zahtevajte (Adv.) 3 -3 1 A RES Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v ■■Mi Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka stolni kanonik - Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. p t nika, ali drugih vročih pred-. množi .ne bodeče žice in špan metov na lesu, suknu, ali' pa- skih jezdecev ter železnih dru pirju; postavite ga vedno kam Materin blagoslov. (Konec.) Toda ne samo za sužnje. — Cerkev je imela v vseh časih jliških učenjakov svetovnega slovesa! Pojdite mimo njih I— če morete____ Kateri vedi je Cerkev nas- voliko srce za vse vrste reve- ;protna f Naravnost povem: 111 s'romakov. NePre«le'Tisti, ki taji Boga in vodi sti-an gledno je nje delo na vseh poljih krščanske ljubezni in usmiljenja. Pojdite skozi stoletja — od prve Cerkve, ko so nalašč za to izbrani možje, diako-ni, oskrbovali reveže, skozi srednji vek, ko so bili samostani od Boga. — Zakaj f Zato,'ker je taka veda potvara vede, ker tajiti Boga, ni napredek razsvetljenega razuma, marveč nazadnjaštvo slepe strasti; ker voditi človeštvo stran od Boga, ni blagoslov prave prosve- brez izjeme velika zavetišča u-ite, marveč je prokletstvo lazi bogih, ko so veliki svetniki raz- kulture! dajali vse svoje med reveže in slavni škofje prodajali cerkveno obleko in posodo, da so reševali siromake lakote in bede A zdaj — fch, zdaj bi še rad govoril, kaj je storila Cerkev za umetnost! Umetnost, bož- v ji i ja hčerka — kako bi je ne ne--pa_ noter v uro dobo, polna. ^ Cerk najboljša ma. socialnega gorja, ko po vseh Poj(Ji%gamrt v Rim! Po. zavodih, ustavili, bolnišnicah, sirotišnicah, najdenišnicah, kaznilnicah, poboljšev lnicah, po i azilih društvih in organizacijah srečujete — koga? — duhovnike, redovnike, usmiljene brate, usmiljene sestre, požrtvovalne* katoliške laike____ Pojdite tako skozi stoletja in re" cite: če ne hodi Cerkev po zemlji kakor nekoč Kristus —-'benefaciendOi... dobrote, velike dobrote, veliko ljubezen, veliko usmiljenje daleč! O brez dvoma! In čisto nemogoče je, pregledati to- ogromno delo Cerkve, zlasti še, ker glejte tam vsa Čuda stavbarstva in povejte, na kateri mo-numentalni zgradbi ni zapisano papeško ime! Pojdite po vatikanskih muzejih; strmite nad Michelangelovo žalostno Pietra pri sv. Petru ali nad njegovim razsrjenim Mojzesom v S. Pietro dei Vincoli; pojdite pogledat v Sixtino njegovo Poslednjo sodbo; izpre-liodite se po Loggiah in Stan-zah, kjer veje veliki duh Raf-faelov; poslušajte v svetišču sv. Petra pretresujoče akorde Palestrinovega Miserere ali Rossinijeve Stabat Mater; o- se je ona vedno ravnala po bi^ite na Janikulu v samosta-besedah Kristusovih: naj ne \ g 0nofrio borno celic0? kjQT ve tvoja levica, kar da desnica J^ limrl Torguato Tasso, spom-- in so tako popolni izkazi o.nite se pri tem g6 neSmrtnega tem delovanju Cerkve zapisani le vknjigah večnosti. A kaj naj rečem na kratko o delu Cerkve za človeško kulturo? V vseh stoletjih je veljalo: kamor js prodrla Cerkev, tja je prodrla tudi civilizacija. pevca Danteja Alighierija, čigar smrti šeststoletfiico letos obhajamo (f 1321), in potem študirajte tedne, mesece, leto dni — da, cela leta — in ne boste proučili, obsegi i, izčrpali, kar je zrastlo umetnosti na po Danes je tako kakor nekoč: ko |]ju Cerkve, iz duš njenih sinov, pride misijonar k poganskemu ljudstvu, naredi najprej iz divjakov ljudi, kristjane. Ustanovijo se bivališča, prične se obdelovati zemlja.... Nepregledne daljave sveta so postale rodovitne na ta način. Nešteto krajev: selišč, vasi, trgov, velikih mest, celih pokrajin je nastalo tako, da so ozna-novalci evangelija najprej začeli obdelovati celino, staviti svoje samostane, orati, kopati svet naokrog; potem so se je-le naseljevati okrog njih dru- samo doli v njenem središču, v njenem Rimu____A kje je potem vsa druga Italija, kje so vse druge dežele in kraljestva, kje je yes ostali kulturni svet! Moram nehati! Kar sem povedal, to ni nič — v primeri s tem, kar je v resnici... Knjige, knjige, debele kiljige — in ne pol ure trajajoč govor! Tako velika« dobrotnica je Cerkev Kristusova človeštvu tudi le v častili blagih____O sovražniki njeni, vi pa jo s farizejskim o-česom opazujete — observatis zine, ki so se učile od redovni- jeam če bi jo mogli kako u_ kov poljedelstva, sadjereje, ži-; Bi£iti> £e bi j0 mogli kako upro_ vinoreje, raznih spretnosti, rokodelstev, obrti itd. Tako sta v senci samostanov in Cerkve uspevala omika in blagostanje. In kaj je storila Cerkev za znanost! O vi neiskreni, ki ob rek ujete Cerkev, da je ona sovražnica znanosti in napredka! Ali se nič ne> sramujete? Izobrazbe vsem! To je bila parola Cerkve vsekdar. Po tem geslu je ona prva ustanavljala pri samostanih in škofijskih stolnicah ljudske šole, iz na varno, da vam tak likalnik ne zaneti ognja. Če pri ceveh plin pušča, ne dotikajte se take cevi s prižgano žveplenko; rabite rajši e-lektrično žarometno svetilko. Pri likanju obleke ne rabite bencina in gasolina* za čiščenje madežev. Ne mečite ostanke žveplenk, cigar, ali cigaret v tak kraj, kjer se lahko zaneti ogenj. , Nikar ne kadite tobaka v postelji. Ta neprevidnost je zahtevala že dosti človeških Žrtev in je uničila že. številno poslopij. Ne pripuščajte, da bi se otroci igrali pri narejenem ognju na dvorišču ali na cesti. Imejte žvieiplenke dobro s-hranjene, da ne bodo mogli o-troci do njih dospeti. Ako je dimnik na strehi že močno sajast in morda v slabem stanju, popravite ga. Cfr-vi dimnika morajo biti vedno čiste. Ako imate zakurjeno peč v sobi, ali v kuhinji, pazite na lesene dele okrog peči in na stene, da se ne vnamejo. Ne mečite še živega pepela v lesene zaboje in sode. Ne delajte ognja s petrolejem, ali gazolinom preblizu plamena. Ne mečite preveč smeti na en kup. / Imejte doma vedno pri rokah kako posodo, napolnjeno z vodo in drugo posodo s peskom, da se nastali ogenj lahko takoj zaduši. Ne držite blizu doma shranjenega smodnika in drugih eksplozivnih stvari. pastiti____ Ecrasez Finfame! kličete: Proč z maloprid- nico!---- Kakšen je ta klic? Ali je premišljen — ali brez-miseln? Ali je iz razuma — ali iz strasti? Ali je plemenit — ali podel? Odgovorite! Ne meni — marveč človeštvu, svoji vesti in Bogu ! Amen. VARNOSTNA NAVODILA. PROTI OGNJU. Kakor vsaktf leto meseca o-ktobra, tako je tudi za letos določen posebni varnostni dan katerih so se razvile srednje proti ognju, (9. okt.)katerega šole ter najvišja torišča zna- so guvernorji raznih držav na-nosti in napredka — univerze, še Unije proglasili v to svrho. Prva brez papeža ustanovlje- Ker postaja vsled ognja pov-vna univerza je bila šele ona v zročena škoda vsako leto ve-nem^m Wi,ttenbergu leta čja, tako se tudi vednoMnnoži-1502., potem ko so iz tal veso- jo človeške žrtve vsled požar-solnje Cerkve in njenega du-'jev, izdajajo načelniki ognje-ševnega življenja, kakor pravi gascev pri tej priliki v javnost učeni Paulsen, v 14. in 15. sto- potrebna varnostna navodila, letju zrastle že v Parizu, Bo- ,da bi se na ta način ogromno logni, Rimu, Salernu, na Duna- škodo in števillo človeških žr-ju, v'Pragi, v Heidelbergu, E- tev omejilo. Tukaj navajali rfurtu, Lipskem in še drugih mo nekaj izmed teh navodil: nemških mestih sloveče univer- j ^ rahite Pri instalaciji elek-ze. — Koliko se je študiralo in trike v hišo odprtih žic; vsaka raziskovalo, znanstveno dela-,žica mora biti skbzi posebne lo in pisalo v Cerkvi, po priza- varnostne cevi napeljana. Sla-devanju Cerkve, s pomočjo bo napeljana elektrika je že Cerkve! Ali niso na vseh po-!dosti his vpepelila Ijih na razpolago imena kato-i Ne puščajte gorkega likal- 0 UŽIVANJU HRANE. 1). Tvoje delo je odvisno od hrane, kakoršno in kako isto uživaš. Delavec, ki mora uživati slabo hrano in neredno, trosi s tem kapital svojih rok in ne dobiva pri tem nikakih o-bresti. 2.) Kri tvori sestavo telesa; albumen (beljakovina) pa tvori temeljino kamenje. 3.) Najbolj draga hrana ni vedno najbolj redilna. 4.) Ti ne živiš od tega, kar použiješ, ampak od tega, kar prebaviš. 5.) Ne uživaj ne prevročih ne prehladnih jedil. 6.) Uživaj hrano zmerno in isto dobro prežveči. 7.) Ne privadi se preveč raznih začimb. Ne soli preveč jdi, in ne rabi preveč popra. 8.) IzpreminjaJ jedila kolikor mogoče. 9.) Uživaj hrano vedno ob določenem času; opusti pred-južnike, malce in druge prigrizke. 10.) Kava, vino in pivo, niso redilni, vendar krepijo človeka. 11.) Bodi vedno zmeren v jedi in pijači. - gov in traverz. Ampak tudi to razpada. Rja razjeda zelo hitro tudi železo. Človek bi ne verjel, kako hitro se ta razkroj vrši. Poti so na veliko postlane z drobci min, granat in šrapnelov, toda vsi ti drobci bodo, četudi so veliki, kar sami na zraku izginili. I-talijansko vojaštvo pobira po hribih tudi žico in železnino sploh. Velikansko je tega materiala nakupičenega na raznih postajah, ki ga polagoma odvažajo v notranjost države v predelavo. Ampak leta bodo minula, preden bodo hribovi le deloma izčiščeni bodisi žice bodisi izstrelkov. Kmetje sicer urgirajo, da bi se čiščenje pospešilo, pa se vse le zelo počasi vrši, zato pa kmet celih predelov ne more za svoje namene izrabiti, ne more trave kositi, ne more po steljo in ima radi tega veliko škodo. Nekateri so si svoje senožeti ali svoja polja izčistili sami, drugi po delavcih. Poznam gospodarja, ki je samo delavcem moral plačati 1800 lir, da so mu vinograd žice in izstrelkov počistili. Koder je vojska divjala, ni nobenega drevesa več. Samo nizko grmičevje sili počasi na dan. Zato ne dobiš sence na Sv. Gori, na Sv. Gabrijelu, na Sv. Katarini itd. -r- Vinogradov ljudje ne obnavljajo več. nebom ob dežju in vihri in,vojski razdejani. Tam žgočem solncu. Bog jim več- kakor so jih granate in min^ . ni mir na drugem svetu ! Tu in strelski jarki in žična omre- ga niso našli. žja razdejala. Kar je trte o- Sicer pa se mora italijanski stalo v njih, se le malo goji, vojaški upravi izreči vse pri- podivjala je, ostalo pa preraš-znanje vsaj v eni točki: po- ča grmičevje in robidovje. Is- kopališča, kjer počivajo vojaki ali kamor so iz raznih raztresenih kotov prenesli relikvije vojaških trupel, so uzorno prirejena. Lepo obzidana in o-grajena, grobovi skrbno negovani, križi povsod nad njimi! Vlada res pijeteta do vojaka, ki je padel v vojni. Ni razlike med domačinom in sovražnikom! Intaktni so tudi vsi to perspektivo za bodočnost i- majo obrtniki j( mizarji, zidarji itd. Kje naj bi prvi iz Italije dobivali lesa in odjemalcev; kje drugi usnja; kje tretji dela, ko so že pred vojsko zidarji iz Italije celo v Sibirijo zaslužka hodili 1 iskat? Kako naj si ljudje pomagajo v prehrani, ko Italija sama niti od daleč ne more iz lastnega razni spomeniki, ki so izšli iz,6™.^ prehranjevati? Mimo-rok nekdanje avstrijske voj- grede omenjam, da vpliva seske tu ob fronti. Tudi lepo. danja vročina in ž njo združe-Saj spada to in ono k relikvi- na 8u«a na vso jesensko leti-jam svetovne vojske, da jih po- naravnost katastrofalno. tomci študirajo. n. Goričan in Primorec sploh je po svoji naravi vesel, živahen, odprt, družaben, rad dela* bodočnost ga preveč ne skrbi. Tak je bil njegov temperament do svetovne vojne. Idi sedaj med narod v Primorju pa boš kmalu opazil, kako se je njegov značaj spremenil. Zdi se ti, da se je tukaj nekaj podobnega zgodilo, kakor pri otroku, pri deklici, pri mladeniču, od katerega navadno pričakuješ poskočnosti, veselja, smeha in podjetne razposajenosti, pa ga vidiš resnega, zamišljenega, brez smeha, zrelega____ predno bi jih mogli zopet vži-vati; tudi so »delavci zelo dragi, za vsako uro poljskega o-zir. kmetskega dela sploh zahtevajo po tri lire, orači pa, ako si jih mora kdo najeti, po 100—150 lir na dan. Take zahteve onemogočujejo zbog konkurence posebno pri vinu vsako obnovo vinogradov in celo polj, kjer nima gospodar lastne živine. Mnogokrat delajo kmo(tom ogromno škodo tudi veliki požari ob gorskih Tisočake bi morali investirati, j Ta ima težko življenje za seboj! To je Tvoj sklep. Isto velja za naš narod v/ Primorju, posebno v Pobočju. Svetovna vojska je razlila trpljenje nanj kakor morje, da je kar tonil v njem: begunstvo z v-so neizmerno bedo, ki je bila združena z njim; izgubila vsega imetka; opustošenje in ra-zrušenje rodnih domov, vrtov, polj, vinogradov; odsotnost in smrt dragih svojcev v vojski in jetništvo, vse to je padlo nanj in mu ejtfnašalo gorje pobočjih, ki nastajajo vsled brez meje. Potem prebridko eksplozij težke municije. Ko sem bil zadnje dni na Goriš- lazočaranje, ko se je videl od-deljenega od ostale Sloveni- kem, je zaporedoma v velikem t j€ in nov vstale ' Jugoslavije obsegu gorelo nad Mirnom, ter oddanega na milost in ne-ob Fajtu, na pobočjih Sv. Go- re, Sabotina. Trava je vsled kot predstaviteljicam italijan-vročine izsušena; gori kot sla-jske oblasti. Končno prav tarna, ogenj pa zamori tudi vse j ko bridko spoznanje, kaj ga ča-grmičevje, ki poganja iz tal. ka na prosvetnem, političnem Veliko škodo trpe tudi tisti I in gospodarskem polju. Vsi kmetje, katerim so zemljišča ti doživljaji od leta 1915 da-uničena po rovih in nekdanjih ;ije so ves narod do dna pretre-strelnih jarkih, ' • ki se vijejo !sali in iz njega napravili ljud-preko zapuščenih vinogradov, jstvo z novimi potezami: nje-gozdnih in lenožetnih parcel !gove ^ go p0Stale tako Čudno in ki se ne dado izravnati. E- resne; njegove besede in nje-dino zanimivost nudijo v tem,j gOV nastop izražajo skrbi in Že sredi julija, ko sem bil tam, so ljudje kosili in rezali kurut zna stebla, da bi jih vsaj za živino rešili; vničen je bil tedaj že skoro v*es pridelek pri fižolu, pri sadju, ajda prav tako onemogočena, trta se je pričela sušiti in grozdje odpadati. Bilo je muka, stali pred kmetom in govoriti ž njim Povsod se je ponavljalo bridko v-prisanje; kaj bo, kaj bo z nami.... Gospodarskega obstoja in gospodarskega razvoja jim I-talija ne more nuditi. Instik-tivno pa čuti vsak, da bi jim bilo oboje zagotovljeno, če bi se našli v mejah Jugoslavije: tu bi bil dober trg za njih vino, tu je lesa in usnja dovolj, tu žita kar kdo hoče. Zato razumemo, zakaj je celo s čisto gospodarskih vidikov vprašanje: "Bomo še dolgo pod Italijo ?" tako samoposebi umevno spojeno z flrugim: "Kaj bo, kaj bo tukaj z nami?,, Zavest lastnega gospodarskega propadanja množe v narodu še številne druge okolno-sti, ki jih nihče ne more ublažiti, še manj zabrisati. Trst izumira, njegova lulca* ki pred vojsko mesečno po tisoč parobrodov iz vseh krajev sveta sprejemala in prav toliko zopet v vse kraje sveta odpošiljala, je brez življenja* Na- Vtisi iz Goriške. Piše Prekogorec. Goriška tla, po katerih je harid. vojska divjala, še davno niso izčiščena raznih izstrelkov, ki ^jih v najrazličneflš)ih oblikah ker tako živo svedočijo, kako so posebno Italijani iskali zavest ja v zemlji, kjer so le mogli in ker se po njih čisto jasno zasledujejo črte, po katerih so se oni po hribih in gričih goriške okolice približali svojim sovražnikom. V živo skalo so tisti rovi, do dva metra globoki, izkopani, neizmerno truda so stali, s potoki krvi so jih daljšali — končno so bili prostovoljno in bliskoma ostavljeni, ko je prišla novica, da je strela udarila v Ko- brežina, nekdanje železniško milost fašistovsknn tolpam !kTiižište podiob no mravljišču, je istotako mrtvo. Podoben pojav v Gorici. Državna železnica pa iz Trsta efe Podbr da, prej polna mnogobrojnih dolgih vlakov je postala skoraj nepotrebna, tako malo je prometa na njej. Kratki le malo voz broječi vlaki se gib-ljejo po njej in še ti na pol prazni, od Sv. Lucije naprej skoraj popolnoma prazni! Res je sicer, da drvi po glavnih cestah toliko avtomobilov, toda ti so v službi višjih posedu-jočih slojev-, ki dejansko stanejo v deželi še bolj poudarja-Vse to narod vidi in ve, Ampak vojak in vsak, ki je svetovno vojsko preskušal, v-živa, če to stran vojske tu za- poknvajo. Sicer pobirajo sleduje. Vse se oživlja pred vojaki granate in jih razstre-:iijim, vojne grozote pa tudi ljujejo. Vsak čas grme od te odpor proti njim in volja, da bi ali one strani take eksplozije. Dostikrat se granate same raz- se nikdar več ne ponavljale. Ta volja se stopnjuje v nes- streljgo, ko se pod silno vroči- končno silo, ko stojiš ob svo-no razbijejo Kdor hodi st- jih samotnih potih po gorskih ranpoti po Sv. Gori, Sv. Gab- grebenih in pobočjih nenado-njelu, bv Katarini itd. dobi.ma pred snežnobelo lobanjo a-povsod1 te&e municije bodisi U drugimi zadnjimi relikvija-v kupih bodisi raztresene za mi človeškega telesa. O ko cele vlake. A nevarna so ta-jbi mati ali jsena vedela, kje je ka pota. Tudi domačini, jih ; tukaj njen sin ali njen mož na-ladi ne hodijo, ker so se radi šel svoj grob - brez cvetja in njih pripetile ze težke nesreče, 'celo brez hladne zemlje ! Res Kdor jih pa hodi, treba mu je je, celo patrulje stikajo okoli, največje opreznosti; pred vsem da zbirajo kosti padlih voja- T>1 tta/J « T______• . .. j bojazen za bodočnost in za v-sakdanji kruh; njegovo čustvo, nekdaj solnčno neinteresi-lano, zahteva zadoščenja ob dejstvu, da so drugi po vojni h malo trpeli ali celo po njej prišli do blagostanja in bogastva. Govori kjerkoli s kakim odraslim človekom iz naroda, dve vprašanji privresta prej ali slej prav gotovo iz njegovih prs pred^ tebe: 'Bomo še dolgo pod Italijo? Kaj bo tukaj z nami; ali bomo mogli živeti? Obe vprašanji dokazujeta, kako je naš narod ob Soči prevzela resnost, ki je preje ni poznal. Obe vprašanji pa sta v tesni zvezi med seboj. Kajti jasno je, da naš narod nima v mejah Italije gospodarskega obstoja. O prosvetni in narodnosti bodočnosti tu niti ne govorim. Naš narod v mejah Italije je obsojen v gospodarsko propast. Tega se vsak naš človek tam tako živo zaveda, da mu ta misel jemlje vsak smeh jn vsako neprisiljeno razvedrilo. Zaveda se tega vi- lo: kaj pomeni zanj. Najboljša cigareta NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo trgovino z grocerijo, er z vsem, v to vrsto spadajo-nogradnik, ki vidi, da proti i- čim blagom. Prodajava bla- _ . ! A M A vt n M 1 rv^i K AA v« A V« L) j-%. talijanskim vinom ne more v-j go po najnižjih cenah spevati in da bo moral prej aji strežba točna, slej prenehati s svojo trt ore j o, ______ ____________ker bi mu bila le v škodo. Ta- mora vedno vedeti, kam svojo kov; a še jih ostaja mnogo ne- ko se godi, da nikdo ne obnav-nogo Ogromne so j opaženih, da trohne pod milim ji ja vinogradov, ki so bili po Po- Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St Telefon 4555 Joliet, 111, 1004 K. Chicago St _ameriških. Uredništvo in upfivnUrtvo: Za člane, na leto Za nečlane _______ Z« inozemstvo _ Telefon 1048. Naročnina: JOLIET, ILL. .$1.20 .$2.00 .$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. JU i 10M N. Chieago St. OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL "-JSJgsr-^ » • Listnica uredništva. Večkrat nam posije kako krajevno društvo med raznimi vestmi tudi kako objavo glede žrebanja (srečkanja) tega, ali onega dobitka v korist društva. O tem smo že svoječas-no društva opozorili, da so take priobčitve v listu postavno prepovedane. Poštna oblast ne dovoljuje pošiljati kakih cirkularjev, a-li srečk (tiketov) po pošti, tako se tudi ne sme po listih za kaj takega delati reklame, ker jc vsako slično žrebanje v zvezi z loterijo. Kazen za vsak tak prestopek je primerno velika: $1000.— globe, leto dni zapora v državni ječi, ali pa o-bojc. To navajamo v svarilo taj4 nikom in tajnicam krajevnih društev, da reklame glede žrebanja kakih dobitkov na noben način ne smemo v listu priobčiti. Ce že hoče to, ali drugo društvo kako stvar izžrebati, naj Te dni je priobčil list "Wail Street Journal" v New Yorku zanimiv članek o najbogatejšem možu na svetu. Po zatrdilu navedenega lista je ta srečni človek znani Henry Ford, kralj avtomobilov v Detroit, Mkh. Kako Velikanske dobičke ima Ford pri svojem industrijskem podjetju, nam kažejo sledeče številke:. Letos bodo znašali njegovi dohodki okrog 125 milijonov dolarjev; od tega je treba odšteti 16 milijonov dohodninskega davka nakar mu bo ostalo še okrog 110 milijonov čistega dobička, ali približno sto , . ^^ i f^SB „JB dolarjev pri vsakem avtomobi-nakaznice so pa se le eda ve- J P^. ljavne, ce nosgo datum potr- ]ahko li-ziralo v znesku ,lv„h bilijo-nov dol. in bi pri vsem tem še Te dni je prispel v Washington prvi jugoslovanski poslanik, rodom Hrvat, Dr. Ante Tresič Pavičič. Upamo, da bo došedaj spečo SHS diplomacijo malo pretresel in se večkrat oglasil v naši, in tako tudi v ameriški javnosti. \ a Vročina letošnjega afrikan-skega poletja pojema. Naš to priredi in izvrši medseboj,-1-leksander je nedavno obiskal no med članstvom, da se pri tudi svetovno znano mesto Ko-tem nič pošte ne vporablja. lahko odplačala 5 odstotkov na \ loženo glavnico. Ford vedno kritizira ameriške bankirje; sam ima na rokah gotovega denarja za sto-osemdeset milijonov (180,000. 000) dolarjev ! Toliko ne zmore noben posamezni bankir ne v tej deželi, in ne mordif na celem svetu. . Včasih znašajo iolietski rojak Math Kralj, ki »i«*?* dnevni dohodki pol lazvaža led po hišah, se bo go- milijona dollarjcv !j tovo čez par mesece; malo od-i L* F Fordova clruz. dahnil; oddahnili se bodo pa |ba pihala vec kot 50 m. li Jonov tudi uslužbenci "Zert" tovar- (»vernega davka. Ker je pa ne ledu in gospod okrajni še- i sonat ovrgel[davek na poseb-rif. Letos je marsikdo neve- i™ velike dohodke (excess prodoma pri šerifu ' telefonično jfits) bo letos Ford lahkov m naročil led, ker je zamenjal |2«P spravil za 34,000,000 yep štev. 260 z 960. Serif ima sr (aobieka kot lam ker mu teh cer dosti tekočine za na led, a milijonov ne bo treba plačat, leda pa ta urad ne potrebuje in ga ne dovaža. Njega Veličanstvo kralj A- Tako naglo »e du milijoni, katere razna druga špekul djetja na Wall Str. Če bi Ford znižal ceno svojim avtomobilom za $80.—, bi imel poleg vsega tega še 15 milijonov na leto čistega dobička, ali $14v— pri vsakem avtomobilu. Koliko denarja pa naredi/Ford še pri izdelovanju in prodaji gotovih de-iov in kosov svojih avtomobilov. Ford bi lahko teh $14 — razdelil kot priboljšek svojim delavcem; pri tem 4)i pa imel še $6.— čistega dobička na obrestih od vsakega avtomobila. Ako bo Fordu še za naprej tako sreča mila, bo postal kmalu najbogatejši človek na celem svetu. Kakor znano, je Ford predzadnji teden menda v svojo lastno zabavo dal zapreti vse svoje tovarne, ker so se mu zdele cene premoga previsoke. Te svoje zabave je pa že nave-ličan^ ker so koncem minulega tedna pričeli Fordove tovarne zopet obratovati.' Pri tem je bil Ford trdno prepričan, da bo imel zopet pri vsakem avtomobilu okrog $100.— čistega dobička. 5,000 novoizdeJ lan Hi avtomobilov na dan zna-Isa lepo svoto $500,000. City, Kans., 24189 Slfc ~teje 92 članov (ict. ZA PRIJATELJE SjHEHA. Ker nas več čitateljev vprašuje, čemu več ne prinašamo tudi kaj zabavnega in kratko-časnega berila, in oemu smo s priobčevanjem Mike Cegareto-vih pisem prenehali, naj služi to naznanilo vsem onim v vednost, da jim bomo ugodili po želji že v prihodnji številki. Za ta določeni izdaji na sedmi strani pod rubriko " Pismo Komar jeve Spele." Uredništvo "Glasila" K. S. K. Jednote." cevje. Pri tej priliki so mu Slovenci klicali 4 4 Živi jo", llinderiiandrovci (Kočevarjij pa "Hoch!" — Ubogi Aleksander! Kot kralj SHS se bo moral na zadnje še kočevskega jezika učiti ! i za davke. Občutna kaM. Te dni je zvezni sodnik Jackson v Danville, III., obsodil James Qunna na 16 let državne ječe v Leavnworth, Kans., ker se je izdajal za carinskgea u-radnika in jemal denar od tihotapcev opija. V Marshalltown, Ia. je te dni umrla neka 53-letna Američanka vsled zastrupljenja krvi na obrazu. Dala si je Uradno naznanilo. Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. Cenjeno mi članstvo K. S. K. Jednote! Ko sem se povrnil doniov s svojih počitnic in ko sem pregledovali poročila naših tajnikov o velikonočni dolžnosti, opazil sem, da mi nekatera društva niso poslala svojih poročil, par drugih pa mi je poslalo nepovoljna poročila. Kadi tega se tem potom obračam do članstva K. S. K. Jednote ter njihovih tajnikov s prošnjo, da vsi oni člani, ki še niso oddali svojih spoved-nih listkov, da se nemudoma skažejo pri svojem društvenem tajniku, da so opravili svojo velikonočno dolžnost. To velja o vseli članih, najsi bodo že v okrožju društva ali ne. Pogostokrat dobim od tajnikov poročilo: za one, ki so na potnem » »a * /listu ne vem ali so opravili ali ne. Opraviti velikonočno dolž- smeh YnkratkoFasje bos- namreč več grdih bradovic od- ( nost veže vse članstvo K. S. K. Jednote. Toraj kdorkoli se ne ločeni dve koloni v vsaki rezati, da bi bila bolj lepa. Bo- j izkaže, da je opravil to svojo dolžnost, zapade kazni in društvo lje je vneti , 157 V Sheboygan, Wis., 9752 Stiglitz Marija,, R. 16, $500. Prest 13. sept. 1922. 1. dr. šteje 136 članov(ic). 2. dr. šteje 84 članov (ic). Od dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, k dr. Presve-tega Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 8206 Zupančič Ro-zalqa, R. 22, $500. 4107 Mlakar Cecilija, R. 49, $500. Prest. 4. sept. 1922. 1. dr. šteje 333 članov^ic). 2. dr. šteje 31 članov (ic). . Suspendovani. *mnr?d t*' sv-štefana št- 1 ▼ Chicago, 111., 21629 Mrlak Ivan, R, 19, $1000. Susp. 2- sept, 1922. Dr. šteje 216 elanov(ie). i ^ ?di>drVftSV^n£Ua Ln Metoda št- 8 v J°liet, IU., 19449 Valentinčič Jožef, R. 19, $1000. Susp: 25. sept. 1922. Dr šteje 102 članov (ic). K. S. K. _v Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran* t Jrlietu,^^ 'državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III. Telefon 1048. RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH: Smrtninski sklad ___________________C.^____________________________________$487,675.05 Rezervni sklad _____________________ Poškodninski sklad_______________ Dolgotrajni bolniški sklad________ Centralni bolniški sklad ___________ Stroškovni sklad _________________ Konvcnčni sklad ............................... Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 Imetje Mladinskega oddelka__:_____ 444,004.05 13,100.90 ' 70.25 2,107.50 3,286.33 8,054.15 .$958.298.27 . 25,455.47 Skupno premoženje ___________________________________:___$983,753.74 Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept t. 1. je znašalo 19445 Solventnost K. S. K. J. znaša 100.27%. Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana* podpora $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: -Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, III I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mčhigan Ave., Pueblo, Cola II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 11). Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, I1L Blagajnik: John Grahek, 1Q12 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Fra ik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveieth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago #t, Joliet, III POROTNI ODBOR: Mutin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa Joha Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ha glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet IIL Jurija 3, Joliet, Hi., umrla 26. avgusta 1922. Vzrok smrti: Mrtvoudnost v možganih. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 50. 77. 2344 JOHN PESEL, star 63 let, elan dr. bv. Roka 10, Clinton, Iowa, umifl. 17. avgusta 1922. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 21. jan. 1901. R. 55. 78. 5331 MARUA MARKIC, stara 41 let, članica dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., umrla 3. avgusta 1922. Vzrok smrti: zastrupljenje s plinom. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 9. jun. 1912. R. 34. 79. 9733 ANA SUMIC, stara 17 let, članica dr. Marije Sedem 2a losti 81, Pittsburgh, Pa., umrla 7. septembra 1922. Vzrok smrti: Ponesrečena pri vožnji z motornim kolesom. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 25. septembra 1921. R. 16. 80. 19479 MATIJA RAUCH, star 35 let, član dr. sv. Jožefa 57, Brook/iyn, N. Y., umrl 28. avg. 1922. Vzrok smrti: Vnetje črev. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 5. julija 1913. R. 27. « s Od dr. sv. Marije Pomočnice št. 17 v Jenny Lind, Ark., 1184 O gradi Matija, R. 55, $1000. Susp. 22. sept. 1922. Dr. šteje 17 čla noy(/ic). Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 18239 Žagar Alojzij, R 36, $1000. Susp. 23. sept. 1922. Dr- šteje 443 članov(ie). Od dr. sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, III., 9638 Saje Vida, R 20, $1000. Susp- 23. sept. 1922. Dr. šteje 396 članov(ic). Od dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 5174 Starašinic Matija, Ji. 37, $1000. Susp. 3. sept. 1922. I)r. šteje 133 članov (ic) Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kansas, 23649 Bi zal Mihael, R. 16, $1000. Susp. 18. sept. 1922- Dr. šteje 92 članov (ic) Od dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., 10450 Gregorčič Prane R. 29, $1000. Susp. 25- sept. 1922. Dr. šteje 90 članov(ie). Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 21213 Mrajanc Filip, R 24, $1000. 11988 Roblek Franc, R. 27, $1000. Susp. 10. sept. 1922 Dr. šteje 94 članov (ic). Od dr- sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo., 13938 Slobodnik Martin, R.. 25, $500. Susp. 25- "sept. 1922. Dr. šteje 84 članov (ic) Od dr. sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, Ohio, 4993 Peskjir Aloj zija, R. 34, $500- Susp. 16. sept. 1922. Dr- šteje 225 elanov(ic). Od dr. sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111., 23991 Lamit Alojzij R. 16, $500. 23992 Krebs Viktor, R. 50, $250. Susp. 21. sept. 1922 Dr. šteje 50 članov(ic). Od dr. »Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, III-, 9731 Murt Ana, R. 19, $100. 9133 Vidič Marija, R. 21, $1000. 9405 Bajuk Ana, R. 28, $1000- 3305 Volkovjak Marija, R, 41, $1000. Susp. 25. sept- 1922. Dr. šteje 183 članov(ie). Od dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 20762 Ahec Franc, R. 29, $1000. Susp. 22- sept. 1922. Dr. šteje 107 članov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 8778 Gajtan Marko, R. 40, $500. Susp. 23. sept. 1922. Dr. šteje 98 članov(ic). Od dr. sv. Jurija št. 100 v Sunny Side, JJtah, 9370 Težak Anton, R, 35, $1000. 10423 Vukšinič Ivan, R. 53, $500. Susp. 1. sept. 1922-Društvo razpuščeno. Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 15399 Simonit Ivan, R. 35, $1000. Susp. 3. sept. 1922- Dr. šteje 58 članov(ic). Od dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 9613 Cefcčič Marija, R. 26, $1000. Susp. 24- sept. 1922. Dr. šteje 113 članov(ic). Od dr. sv. Ime Marije š?. 133 v Ironwood, Mich., 8865 Sikora Helena, R. 29, $1000. Susp. 10. sept. 1922. Dr- šteje 17 članov (ic). Od dr. Marije Pomagaj, št. 147 v Rankin, Pa., 8444 Vinski Katarina, R. 26, ,$1000. Susp. 17- sept. 1922. Dr. šteje 44 članov(ic). Od dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 9554 Mežic Fannie, R. 24, $1000. 9506 Sraj Fannie, R. 25, $500- Susp. 10 sept 1922- Dr. šteje 333 članov(ic). Od dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 999f Purg Cecilija, R. 21, $500. Susp. 10- sept. 1922. Dr. šteje 51 čla-nov(ic). • Od dr. sv- Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23133 Bajzek Franc R. 33, $.300. 8974 Baj-zek Terezija, R. 34, $500. Susp. 20. sept. 1922. Dr. šteje 39 članov (ic). Odstopili. ' Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 178 Klobučar Ana, R. 55 $500- Odstop. 8. sept. 1922. Dr. šteje 139 članov(ic). Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 6480 Schweiger Matija R. 52, $1000- Odstop. 26. sept. 1922. Dr, šteje 239 članov(ic). Od dr- Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet, Wyo., 19602 Kramar Franc, R. 35, $1000. Odstop. 10. sept. 1922. Dr. ^teje 33 čla-nov(ic). Od dr- sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 8446 Legen Ufšula R. 26, $500. 21544 Legen Ivan, R. 29, $1000. Odstop. 18. avg. 1922. Dr. šteje 57 članov (ic). Od dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 8438 Novak Marija, R- 17, $1000. Odstop. 28. avg. 1922. Dr. šteje 333 članov(ic) Izločeni. Od dr. sv. Cirila in Metoda 'št. 90 v So, Omaha, Nebr., 20306 Ja-gaš Peter, R. 27, $1000. Izločen 2. sept. 1922. Dr. ŠTfcje 29 članov(ic) Zvišali zavarovalnino. Pri dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 15595 Radež Ivan, R. 35, z $500 na $1000- Zvišal 3. sept. 1922. Pri dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 7432 Prist-Hpd Marija, R. 32, z $500 na $1000. Zvišala 13- sept. 1922. Josip Zalar, gl. tajnik. NAZNANILO ASESMENTA 10-22, ZA MESEC OKT. 1922. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna številka 76. 172 ANTONIA STANFEL, stara 58 let, članica dr. Vit. sv. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 97. 21556 FRANK KEZERLE, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran 14. avgusta 1922. Opravičen do podpore $50. 98. . 23268 STEPHEN RIONDICII, član dr. sv. Janeza Krstnika 20, Ironwood, Mich., operiran 12. jul. 1922. Opravičen do podpore $50. 99. 4761 MARIJA MUHICH, članica dr. sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., operirana 30. junija 1922. Opravičena do podpore $50.00. 100. 5835 KATARINA POSLUŠNIK, članica dr. Marije Sedem Žalosti 50, Pittsburgh, Pa., operirana 24. julija 1922. O-pravičena do podpore $50.00. 101. 4031 JOHN TE2AK, član dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., operiran 10. avgusta 1922. Opravičen do podpore $50.00. % 102. 8898 FRANK MEGLIC, član dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveieth, Minn., operiran 9. junija 1922. Opravičen do podpore $50.00. 103. 17470 FRANK HRIBAR, član dr. sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., operiran 18. julija 1922. Opravičen do podpore $25.00. ^ 104. 6332 ANA BENKOVIC, članica dr. Mar. Čistega Spo& 80, So. Chicago, 111., operirana 25. avg. 1922. Opravičena do podpore $50.00. 105. 6257 LOUISE LIKOVICH, članica dr. Mar. Cist. Spoč. 80, So. « Chicago, 111., operirana 22. julija 1922. Opravičena do podpore $50.00. 106. ; 8646 MARIJA MLAKAR, članica dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minnesota, operirana 31. jiilija 1922. Opravičena do podpore $50.00. 107. 22366 JOSEPH GERGICH, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wise., operiran 4. avgusta 1922. Opravičen do podpore $50.00. 108. 9297 ANA MIKOLIC, članica dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., operirana 1. julija 1922. Opravičena do podpore $50.00. MLADINSKI ODDELEK. 142. - 7125 MIHAEL GALE, star 12 let, 1 mesec in 6 dni, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 26. avgusta 1922. Vzrok smrti: Utonil. Pristopil 18. aprila 1921. Bil je clan 1 leto, 4 mesece in 8 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičen do podpore $450.00, kateri znesek je bil nakazan 14. sept. 1922. 143. 8141 PETER OŠABEN, star 8 let in 8 dni, član dr. Mar. Cist. Spoč. 160, Kansas City, Kans., umrl 9. avgusta 1922. Vzrok smrti: Vnetje črev. Pristopil 22. marca 1922. Bil je član 4 mesece in 18 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičen do podpore $100.00, kateri znesek je bil nakazan 15. sept. 1922. 144. 5954 FRANK VIDETIC, star 9 let, 1 mesec in 17 dni, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, Illinois, umrl 14. septembra 1922. Vzrok smrti: Ubit ©d avtomolbifla. Pristopil 20. decembra 1919. Bil je član 2 leta, 9 mesecev in 24 dni. Starost prihodnjega rojstnega dii} Mi plačujemo o« hranilno u'ofo EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue. ' New York City, N. Y. ZASTOPNIŠTVO: SLOVENSKE BANKE D. D., ZAGREB, PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB IN FRAN-COSKO-SRBSKE BANKE, BELGRAD. aeS^či P) tai ki jih pripišemo k glavnici ^^^mmm0 sa ^ ^ 1 alco iih ne drgnete. ^ 81 S 5)i Naša bank« je pod naxorvt- il ■ il 0 512UJ rom vUde Združenih držav in IW^d^Mli Članica federalnega reaervn«- ftltiWPrf pošiljanj« denarja v J»--„ ^^^SilalSfB'^^^^^^:; goslavijo bodite previdni. ^jpjP^yy^^^^ jf||jgjj pffj;* Brezvestni mešetarji nastavl- Be» ker sc hočejo okoristiti * ............ - ' ~ —" " J nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar y staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of~ nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.0u POŠILJAMO DENAR v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POŠILJATEV JAMČENA. • * Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah: 1000 kron t* ... .$4.00 100 lir za ... .$6.00 AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. MP ===== 4 leti i ruskem ujetništva (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) Bratomorna ivojna. Delitev zemlje. Geslo boljševikov. Selo Bogo-hranimov. Ko so boljševiki prevzeli vlado na Ruskem v svoje roke, se je ondi pričela velika bratomorna vojna. V dokaz temu navajam le nekaj slučajev. Poznal sem moža, soseda, ki je imel dva sina; eden je spadal k boljševikom, drugi pa h ko-zakom; Dasiravno brata, sta se vedno crtila in sovražila in prišlo je med njima tudi do resnega spopada. Nesrečni oče je bil ves obupan. — Kaj če lastni brat odseka glavo svojemu bratu, ali mu požene kroglo v prsa. Zares, žalosten in nad vse pretresujoe slučaj, vendar resničen; kajti sam sem bil priča istega. Takih slu-# čajev je bilo pa med ruskim narodom številno in nepopisno. Ko sem vse to opazoval sem se nehote vprašal: "Kje je obljuba o miru kakor so zatrjevali boljševiki." — Mesto tako zaželjeuega miru je nastala še hujša vojna, zahtevajoča še več žrtev kot prva. Boj jc bil tako srdit, da so na tleh ležečega ranjenca-nasprotnika prebodli, ustrelili, ali mu odsekali glavo, sli čil o kot pri divjakih, ali jih pa še hujše mučili. Tako so v najhujšem mrazu slekli vjete nasprotnike, ter jih gnafli v samih srajcah in spodujih hlačah bode po snegu. Tak slučaj se je pripetil v nekaj kilometrov oddaljenem kraju, kjer sem bil jaz. Naj še pri tem omenim, da so bili v tej bratomorni vojni vsi enaki: boljševiki, kakor tudi kozaki in drugi. Kozaki so boljševikom grozili, da jih bodo kar razsekali, če jih ujamejo, boljševiki so pa korakom obetali, da jih bodo žive odrli s kože če jih ujamejo; prav po turško. Tak je bil obljubljeni mir na Ruskem; med tem se je pa Nemec lepo v pest smejal, grabil rusko bogastvo, posebno živež in ga vozil domov v Nemčijo. Več o tem bom kasneje poročal. ' Preidimo -na drugo obljubo boljševikov glede delitve zemlje ruskemu -kmetu, jo je li dobil, ali ne f — Nikakor ne, Rusi so v resnici tedaj mislili, da bodo lahko orali na svoji zemlji, podarjeni od boljševikov. Pri tej delitvi je boljše viška vlada ravnala tako, da ni bilo za noben napredek. Kmetje so dobivali zemljo od vlade le v najem; preje so jo pa dajali na jednak način bogatini grofi in baroni. Razlika je bila le v tem, da so jo ti baroni dajali, kolikor je iste kdo hotel, samo da jo najemnino plačal; boljševiki pa samo toliko, kolikor se jim je zljubilo. Med sabo so boljševiki določili, da F€ da v najem vsakemu le gotovo število oralov zemlje; več ko je imel kdo družine, več zemlje je dobil v najem za eno leto v tem kraju; drugo leto pa kje drugje. Tako je moj zadnji gospodar Peter Mihajlovič s 5 člani družine dobil prav malo zemlje v najem: okrog 4 desetine oralov; kljub temu, da je bil preoej premožen v blagu. Imel je JI8 glav goveje živine ter 4 konje; prej je posejal do 60 desetin pšenice in rži, katero je potem prodal, da je plačal najemnino in mu je še lep del zaslužka še preostalo za trud; zdaj so mu pa odmerili le bore 4 desetine. Mož je začel prosjačiti, naj mu dajo več zemlje za setev, a je ni dobil. Vprašanje je nastalo sedaj: kaj naj stori s toliko glavami živine! Če ni ze- nilje, ni dela, ni pridelka in ni krme. Posledica je bila ta, da so začeli veliki kmetovalci polagoma propadati in so" niso *eč pečali s kmetijstvom. - O- .....i GLABILO K.& JBDNOTE,^^ OKTOBRA 1922. ni pa, ki so bili bolj siromaki z velikimi družinami, bo dobili v resnioi več zemlje, iste pa nismo zamogli obdelovati. Kako ? S kom 1 Brez živine? Kmetje, ki so imeli še živino, so se jim ponudili preorati zemljo, pod pogojem, da nekaj iste njim odstopijo, ali če jim pridejo pomagat pri delu na polju. Pa tudi pri tem ni bilo nikakega uspeha. To je povzročilo, da je ljudstvo pričelo mrziti delo ter pričelo le-nuhariti. Posledice temu so bile naravne, da je ostalo vedno več neobdelane zemlje; ljudstvo je pa menilo, da bo vseeno vsega dovolj; saj so boljševiki izdali svoje geslo. "Malo delati, pa dobro živeti!" To je gotovo tudi kasneje, oziroma lani povzročilo velikansko lakoto na Ruskem. "Kako dolgo bo še tako šlo"! so se kmetje radovedno povpraševali. Nad vse zanimivo je bilo, ko so se prepirali kje bo kdo dobil zemljo ? Nekoč so so glede tega pošteno skregali, nazadnje pa se stepli. Kričal je sicer vsak, naj že potem zemljo obdeluje, ali ne. Ko so na ta način razdelili zemljo za eno leto v najem, so pričeli orati. Premožnejši kmetje so zapregli po 2 ali 3 pare volov v en plug, ter globoko preoraJi zemljjo in isto dobro obdelali; revnejši so pa kar v "solio" zapregli konja, malo preorali in kako stvar posejali. (Soha je majhen plug, s katerim na Ruskem sadijo krompir). Lahko je u-mljivo, da je vsled tega ostalo š,e dosti neobdelane zemlje. Nekateri so se izjavili, da bodo svoj delež kar v travi pustili, katero nameravajo pokositi in prodati. Prej lepa pše-nična in ržena polja so ostala zatem po nekaterih krajih prazna. Ko so na jesen pospravili svoje poljske pridelke, se V 111 O V V/JU J/V/lj pmvmv, « " - • je začela zopet delitev zemlje, ranimov leži v soteski, ter št|-Zopet je bilo dosti krika in vi-ijc približno 60 večjih in malfli ka, zlasti zato, ker so dobili ne- kateri vso zanemarjeno zemljo, katero so pred letom pustili v lepem stanju. Ta red in delitev zemlje je med kmeti rodi- je, zadela Rusijo. Jazi semi mišljenja, da imajo tudi na milijone n/eerečnih žrtev vsled lakote boljševiki na svoji vesti. Res, da je velika suša povzročila slabo letino; naj vet' temu je bil pa kriv nepravilen sistem boljševikov pri delitvi zemlje, kakor sem gori o-pisal in pa nezadovoljnost kmetov, vsl|ed česar niso hoteli delati. Poleg tega so morali ruski kmetje dajati tudi predpisano količino žita in drugih pridelkov vladi za v-zdrževanje rdeče armade. Zdaj mi lahko vsakdo pritrdi, da so boljševiki slabi voditelji in gospodarji. zapeljanih ruskih kmetov. i (Opomba uredništva: — Ker "D. S." v Milwaukeo vedno trdi, da boljševiki niso prizadeli še nobeni osebi nič žalega, in kako nebeško dobro se godi dandanes ljudstvu na Ruskem pod boljševiško vlado, bi bilo po našem mnenju u-mestno da uredništvo "D. S." ali gladilo slovenskih boljše-^ vikov v Ameriki gornji opis Mr. Grdine dobesedno v svojih predalih priobči. Cenj. čitate-1 ji naj o tem sami sodijo. Pustimo za nekaj časa revolucijo in boljševike, pa preidimo z zapiski mojega dnevnika v ono selo, kjer sem preživel nad dve in pol leti med ruskimi kmeti. Tu sem naletel na vesele, žalostne in zanimive dogodk«^ — Selo Bogohrani-mov, ali Laščinka, tako so imenuje ona vas, ter spada pod župnijo Uspenka in se nahaja v Donski oblasti (pokrajini). Leži na zapadnem delu Doiis-ke v bližini Voroneške guber-nije, razdalje kakih sedem kilometrov od meje Donske oblasti in voraroeeke gubernije; proti severu pa jo oddaljeno kakih 30*km do meje Tamnov-ske gubernije. Selo Bogoli- posestnikov. Nekoliko na višini nad vasjo stoje trije mlini na veter; ker pa dostikrat ti mlini ne zadostujejo, zato vozijo kmetje največ žita v lo samo sovraštvo, da so se Bjiršev parni mlin, kaka dva kmetje pričeli prepirati med sabo. Čemu pa tudi ne. Premožnejši se niso Jioteli več brigati za setev kot svoječasno, revnejši pa tudi lie, in tako so ostala velika ruska polja vedno bolj in bolj prazna; prazne so bile tudi žitnice in prazni — želodci. Vslqd tega so se revnejši skupaj zbrali in določili, da gredo po žito k bolj premožnim kmetom. Rad, ali nerad jim je moral tak gospodar izročiti ključe žitnih shramb, če ne so mu pa vrata istih razbili. V slučaju, da se km. od vasi oddaljeno. Sosedne vasi na zapadu so: Širili k i-na in Orljanka, ki sta skoro na meji voronešljfi gubernije, kjer so naseljeni "rnužiki" (kmetje) Velikoru-si; bolj na jugu j>a je vas Bi-čok, ki je pa že na zemlji voroneške gub.; ondi živijo pa "Habli Malorusi"; proti jugu in severovzhodu sp. pa razprostirajo vasi slovočih donskih kozakov, ki so gospodarji Dona. Ker sem bil v vseh teh krajih, sem imel priliko opazovati ene in drug?. Najbolj je tak kmet kaj upiral, so ga,so me zanimali kozaki; seveda, toliko časa zvezali, da so na- tudi mužiki. grabili žita in isto odvedli domov. Taki in enaki slučaji -so se vedno dogajali, katerih priča sem bil sam; saj so ravno z mojim gospodarjem nekoč tako počenjali, kakor gor-opisano in že z več drugimi gospodarji v isti vasi, ki so imeli dosti žita. Vse to je povzročila "delitev" zemlje in pa "svoboda". Ni torej čuda, da so ostala zatem velika ruska polja prazna. Kdo se bo trudil vse leto na polju, spravljal žito v shrambo zato, da ga mu potem drugi vzamejo, ki ne delajo. Čul sem može rekoč: "Nič več ne bom posejal, kot sam zase in za družino; drugo naj pa trava raste. Namesto, da bi drugi uživali za moje žulje, sam pa stradal— naj stradamo — vsi". Pri tem je pa začel grozno preklinjati boljševike in komuniste ter vse one, ki so zadnjo revolucijo na Ruskem povzročili. Tudi trenja obljuba, da bo dosti kruha, ko zavladajo boljševiki, se je izjalovila. O temini'ni. treba ti\k$tj posebej'omenjati, saj je' vsemu svetu znano, kako grozna lakota Oglejmo si torej vas Bogo-hranimov bolj površno, čez katero vodijo tri ulice. Hiše so vsp lesene jn pokrite s slamo, dimnik je spleten iz pro,tja, tbr obzidan z ilovico; druga po«lof)ja pa sploli niso vredna, da bi jih človek tako i- menoval. (Dalje sledi.) Bela vrana. Prevel A^ Debeljak. Za časa svojih poskusov v književnem življenju sem spoznal fanta z imenom Firmin Castagne, ki je opravljal službo drugega tajnika pri enem glavnih takratnih založnikov. Castagne, doma iz Poitouja, je prišel iz najbolj oddaljenega kota svoje dežele v Pariz z vi-Bokoletečo nado, da si pribori slave ter imetka, če izd>a knjigo stihov. Njegov pesniški dar je bil srednje mere, 'njegov dull pa je bil jtfko naobražen; imdl je okus in je znal od vsega nekaj: grščino, zgodovino in ; * Ivpfqwryii^^nko kupo pf-vih razočaranj se je štel med prav srečno, da je sprejel v kotu te knjigarne skromno službo, ki mu je nesla vsaj za hra-narino in stanarino. Njegov posel je obstojal poglavitno v čitanju rokopisov, in«baš ob taki priliki sva se seznanila. Prinesel sem izdajatelju roman, na katerega sem otroške gradil velike upe. Potem ko sem dolgo pričakoval odgovora in ne vem kolikokrat snažil ljuko od vrat knjigarjeve pisarne, so mi končno vrnili rokopis z odklonitvijo, ki je bila omiljena z vsakdanjimi uljud-niini stavki: "Roman je močno zanimiv, toda tvrdka ima posla črez glavo in ne more obelodaniti dela" itd. Nesel sem torej klaverno svoj "ništre" domov in bil že na cesti, k'o sem zaslišal, da nekdo teče za menoj; obrnili sem se ter uzrl visoki stas in dobrodušno, brkato obličjo Firmina Castagna. "Gospodar je osel", mi je dejal s svojim debelim glasom "Jaz sem čital vaš roman in me je zgrabil. Če hočete, vas pospremim k izdajatelju, ki ga bo sprejel meže..." Z veseljem sem odobril ta ljubeznivi predlog, kakor si lahko mislite; toda sam pri sebi si lnsem mogeft kaj, da ne bi bil mislil, na kako čuden način skrbi ta pošteni, uslužni Castagne za koristi svoje knjigarne. Bil je namreč preveč neodvisen in samonikel v svojem mišljenju, da bi bil ostal pod jarmom tega oblastnega založnika, in nisem bil presenečen, ko sem malo kasne je izvedel, da sta so zbesedila z gospodarjem vsled spora, ki se je bili izprevrgel v rokoborbo. Leto pozneje s-em zopet naletel nanj v pisarni majhnega dnqv-nika, kjer je opravljal posle u-rednišlfega tajnika. Bil je vedno isti odkriti, veseli fant, nekam ciganski, sila jiostrežljiv, toda svojeglav in nezmožen, ostati pod kakim ižesom. Pila sva čašo ola m mizo sosednje pl varne, kramlja je vsak o svojih načrtih, in opravičeno sem sodil, da ni prav nič utrpel na svoji duševne neodvisnosti. Čez eno uro sva se ločila in nad eno leto nisem ničesar več slišal o njeni; Nekega jutra je prišel k meni bled, shujšan, razdrapan in z razmršenimi brki. Bilo je eno leto po vojni 1. 1870. in bili so hudi časi. Castagne je zardel in mi priznal, da težko trpi za tisto žaltavo boleznijo, ki jo je Panurg imenovaft "Kača v žepu", in je z ozirom na najino prijateljstvo nujno prosil posojila dvajset frankov. Kakor je dejal, je nameraval vstopiti pri novem listu, ki se baje snuje; vrnil pa bi /mi, čim bi potegnil svojo prvo plačo. Seveda sem mu rade volje storil to uslugo, saj sem bil kaj zadovoljen, da ustreženi vrlemu dečku, ki mi je svoje dni našel založnika. Castagne se je opravičujoč odstranil, zahvaljeval pa se je tako zmedeno, tolikanj odkritosrčno je zvenel njegov krepki glas, s katerim mi je obetal povračila, da me je globoko ganil. Toda štirinajst dni poaneje se je spet vrnil bolj vazcunjan nego kdaj poprej. Tokrat je potreboval deset frankov, da bi bil plačali svojega svinjar-šk >ga kuharja. Vdal sem se v žrtev vnovič in zopet se je cedil od izgovore)v. Bcrgu bodi potoženo! ta obisk ni bil zadnji. Vicasi ter včasi seje pojavil, vselej bolj jaden in plah, in kot da bi bil hotel prositi zamere za svojo vsiljivost, me je sproti obveščal o svojih obetavnih delih in mi v dokaz svoje odkritosti prinašal odlomke prevoda, ki naj bi ga bil spe&d ,pr j zalagatelju klasičnih Vsakokrat mi je ponovno iz- ražal svoj neomajni sklep, da brž ko brž odplača neznatne vsote, ki jih je izmoledoval od prijateljev, in vselej sem mu vkljub svoji nevernosti stisnil v dlan deset ali dvajset frankov, ki sem jih zabeležil v poglavje dobičkov in izgubickov. Sčasoma pa sem se vendarle končno začel bati prikazni tega dobrodušnega upojemnika. kar je mahoma izginil. Kaj je bilo ž njim! Ali je bil zatrdilo utonil v ta strahoviti pariški ocean, ki vam pogoltne človeka, kot bi pihnil? To vzburkano morje jo sila požrešno, in zlasti za Pariz veljajo ti lepi verzi Viktorja Hugo ja: O kdlikeri pomorščak in kapitan, odveslal radosten je na daljno plan, pa zapadel je v turobni ta ob-♦ zor. Se pogosto sem mislil na u-bogega Firmina Castagna; v duhu sem večkrat videl njegov visoki stas,.njegov pe>šteni zardeli obraz, in malce žal mi je bilo za tem boječim Panurgo-vim potomcem, ki gaje—bi de-•jal —na mah požrl nakli morski pritok. Deset let je minilo. Krasnega majskega dopoldneva sem pospravljal pole; tu so se odprle duri in vstopil je Firmin Castagne. Priznam na svojo sramoto, da sem najprej začutil neko sebično nejevoljo pri pogledu na tega prihajača, sluteč po tolikih letih poziv na znatno doplačilo. Vendar pa me je kolikor toliko pomiril posestnikov rejeni obraz in ži-dana volja. Na sebi je imel novo obleko, njegov klobuk se je svetil da nikoli tako in polt mu je bila cvetoča. — "Me več ne poznate?" se je oglasil, nudeč mi roko. — "I kakopa," sem odgovoril in mu velel sesti, "kje pa ste za hudirja čepeli, dragi Castagne?" — "Prihajam vadije iz Poitourja, kjer je hiral neki moj bratranec in mi zapustil svojo malo pristavo in tri tisoč frankov letnih obresti. Zdaj sem bogat in sem sklenil umakniti se na kmete. Preden pa exiideni lovit ribe na trnek ob bregu Oakia, sem hot ravnati svojo 4°lg°ve; ker ste vi med onimi, ki so bili ko dobri in mi pomagali dnevih nesreče, sem stopil naj* prej k vam." Bil sem ves osupel in sem kanil zamahniti z roko, kakdr da hočqm reči: "Bežite no, saj ni vredno!" — "Pač, pač!" je povzel, "seznamek onih, ki so mi storili ljubav, je tukaj.. .in tudi tu-le," je dodal ter se zapored potrkal s prstom na čelo in prsa; "do centima vem ža znesek vsot, katere sem vzel na počak, into-le je vaše..." Povlekel je iz telovnikovega žepa kupček zlatnikov in jih razporedil po moji mizi. Napravil sem, kakor da lepo odklanjam, njemu pa se je čdto zmračilo in dejal jo: "Ne, ne, sprejmite..., drft-gače bi me hudo razžalostili^' Silovito sem mu stisnil rokp; bil sem presenečen in obene-m jako ginjen. Kakor v dobrih starih časih sem ga spremljal v bližnjo pivarnico, kjer sva pila šentjanževca. ' Ko sva izpraznila čaši, je Castagne vstal in vzkliknili z debelim glasom: "Še enkrat hvala! Vračam se v svojo puščavo. Ako pridete kdaj skozi Poitiers, vprašajte po Palatriesu in me obiscit^; lovila bova lepe jegulje!" To rekoč mi je krepko stisnil roko in me ostavil; lahno-in veselo sem videl odhajati v solnč-nem svitu tega nenavadnega dolžnika, ki se je še po desetth letih z glavo in srcem spominjal svojega dolga. Slovensko Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 je izšel (v povečani obliki). CENA za Ameriko in Jugoslavijo SAMO 40c. h Naročilu pošljite na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St. , New York, N. Y. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: "■< Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev sv ojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. * Chicago, HI.. P. & L. AVTOMATIČNI SAMOKRES. Ali ste že imeli kdaj lep£o priliko, kupiti tako fin ter krasen samokres za tako nizko ceno-kot tega? Te vrfete samokres se je rabilo v francoski in italijanski armadi tjC-kom minule evroske vojne in se jih je spoznalo za najbolj praktične. Narejeni so i z najboljšega jekla za 6 strelo*; so višnjevkasti, ali poniklja-sti, 22, 32 m 38 kalibra. Navadna cena je bila $17.00. Ker se nam je posrečilo kupiti jih primerno število, preostalega od nekega večjega naročila, vam svetujemo, da ta samokres takoj naročite, ker sedaj ga dobite se po zmzaui ceni $5.75. Pošljite nam samo za 35c v markah za poštnino, ostanek boste pa lahko plačali, ko blago prejmete. Ako ne boste s tem samokresom zadovoljni, vrnite nam ga, nakar vam bomo tal^oj plačani znesek do zadnjega centa vrnili. Pišite še danes! WESTERN ARMS COMPANY, 2136 W. Chicago Ave. Dept G. 29. Chicago, I1L Imamo ravno to, kar ste iskali. Ekstrakt za RUH, BOROVICKO, KIM-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR- , w KOLY SLIVOVKO. Pošlji naročilo danes, nakar vam bomo poslali najbolj*« vrste in ' najbolj čiste ekstrakte. . . ' 1 steklenica dovolj za 2 galona tekočine----------------* £ 5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta —........—........-............ ^ 10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ------ Zavarovalnina in poštnina znaša se 15c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., ali po ovzetjtt. MUTUAL FLAVOR COMPANY P. O. Box 997 DePt K. L. Pittsburgh, Pa. / 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO ZDRAVJE V DRUZIHAH. 5EVERA 5 gothARDOL GLASILO K;. 8. K. JEDNOTE, 4. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno pri poroča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem priprav ljeni, da jim pomagamo ne sa mo v bančnih zadeVah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj ko ristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na France se kar ni mogel na« gledati vse te lepote, (rtateri je tolikokrat tako živoV^anjal daleč v tujem, šumečem mes- First National Bank CHISHOLM, MINN. Ko je zagledal pred seboj domačo hišo, mu je za hip zastal korak, kajti spomnil se je na očeta in na prepir ž njim. A ni mogel dolgo na vse to misliti, ker mu je trepetalo sroe od pričakovataja, da t>t skoraj bil pod domačim krovom, od katerega je bil tako dolgo ločen. Odprl je vrata na dvorišče in zagledal mater, stoječo pred hišo. "France, pozdravljen!" je vzkliknila, ko ga je zagledala, in mu hitela naproti. Vsa srečna sta se pozdravi- ZACNITE DAN Z GODBO EDINA direktna Proga v Dubrovnik. NAJBRZEJI moderni par. niki sveta. . VELIKI IZLET NARAVNOST V DUBRUVNIK. (Parnike gonijo stroji na olje.) SCYTHIA — 25. Nov. TUSCANIA — 6. dec. Največji moderni patniki, ki plujejo naravnost v Jugoslavijo. — LAiksus, udobnost, hrana in postrežba nenadkriljiva. Vino zastonj. Privatne kabine. Redka prilika, da posetite vašo domovino na plove-čih palačah za nizko ceno. Ne zamudite te prilike! Pres::rblte si prostor na parniku že danes. N'e potrebujete konzularnega vizuma. Preko Cherbourga istotako odplujejo vsak torek parniki: BERENGARDA, AQUITANIA, MAURETANIA Za karte in druga Pojasnila se obrnite do najbližjega agenta. da lahko že v 9 dneh dospete v Jugoslavijo. Ta elegantna in krasna ura, vas bo zjutraj zbudia ss vojo sladko in mi-Jodonečo godbo, da boste lahko vedno dobre volje vstali. To uro tudi lahko navijate, da vam bo igrala v zabavo kadar hočete. Ima več glasov, je iž trdega materijala, le-o izdelana in v barvah okrašena. Ura kaže tudi natančen čas; ako jo osta-vite na kako omaro, "mantel piece" ali kako mizo, b oto delalo kras. v sobi. Ura meri 10 in pol palcev višine in 10 palcev širine. To uro ponujamo samo za nekaj :asa za $.00. Ne riskirate ničesar. Pošljite nam $1.00 naplačalia (depozita), nakar vam jo po pošti dopošlje-ttio; ostanek $7.00 plačate ko vam jo poštar v hišo prinese. Ne odlašajte 1 Pišite še danes. Pri naročilih izven Združenih držav je treba denar vnaprej poslati. WESTERN SALES COMPANY 2136 W. Chicago Ave. Dept. G 200 Chicago, 111. Tedaj je stopil iz lope oče in France je hitel k njemu. "OČe, prosim vas, odpustite mi, da sem vas žalil, in pozabite na vse !" "Vse?... j vse je pozabijo-nof" je vzkliknil stari Strmec in podal sinu roko. "Mati, danes pa kaj dobrega v ponev in bučo najboljšega na mizo!" je dejal ves srečen ženi. Tako sta se zopet našla oče in sin.. Sedaj bi pa radi nemara slišali konec te povesti? Sicer se mi zdi, da ste ga že uganili in da vam ga ni treba praviti, a povem vam ga vendarle. Strmčev France in Strugar-jeva Anica sta se tisto leto po Veliki noči vzela. To vam je bila šumeča gostija, da še nikdar take! Stari Strmec, ki je sicer tiščal denar trdo pod palcem, ga ob tej priliki ni štedil. Zapo-Ijančani so se kar čudili, da se je na stara leta tako izpreme-nil. A on si je mislil: "Saj ne bom ženil Franceta vsak dan* ampak le. enkrat v življenju, če Bog da srečo.1" Tako so mislili tudi drugi sv at je. * i Ženin in nevesta^ pa sta bila resna in tiha, pri srcu jima je bilo tako, kakor da se svita pred njima dolg dan življenja, poln sreče in zadovoljnosti, a tudi dela in skrbi. Hvalila sta Boga, ki je pripeljal skupaj njiju poti in zvezal njuni srci, in ga prosila blagoslova za bodoče dni.... (Konec.) Kadar mislite na stari kraj mislite »a SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York Citv. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in. druge notarske listine. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. SVOJI K SVOJIM! .Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za genske; 3prejmem tudi naročila nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Golo DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik'' imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se r?i- Postrežba točna in solidna. Established 1857 ČEMU SMO Z VELIKIMI IN MA-^/—ILIMI VLOGAMI ZADOVOLJNI? I Mi z veseljem sprejemamo tudi WSTf manjše hranilne vloge, ker vemo, mm\ da bo 'kpo število teh vlog sčasoma ] postalo večjih. Velike vloge pa sprejemamo tudi radi zato, ker je naša banka največja banka v Jolietu. Nam je mogoče s takimi vlogami tako ravnati, kar se more ravnati. Vaša vloga, bodisi že velika, ali majhna, —(bodisi že hranilna ali na čekovni račun— nam je dobrodošla. Sprejeli bomo vsako na enako prijazen načininuljudno. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta, New York. N. Y. Ozrl se je drugam in pospešil korake, da bi ptej^zapustil ta nesrečni kraj, ki ga je spominjal na vse to. Ko je prišel malo trenotkov pozneje mimo cerkve, je stopil van jo,-pokleknil v klop in iz njegovega srca je privrela zahvala Bogu, ki ga je tako čudežno obvaroval____ Vesel in miren je zapustil cerkev. Na stanovanju je pospravil pvoje stvari in počakal ^one-jta, ki je bil tisto noč na^delu iu je moral vsak hip priti/ Ko je Tone dospel, V|e je -France poslovil od gospodinje in s prijateljem odšel na kolodvor. Kupil je listek, in ker je bilo še pol ure časa, sta sedla v restavraciji k mizi in si naročila steklenico vipavca. Molčala sta in zrla zamišljena predse, kakor bi se bala jemati slovo. Oba sta mislila Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. EMIL BAOHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HL f Solnce se je bilo že davno 3 agnilo črez poldan, ko je stopal Ftanoe složno po cesti, ki pelje iz trga v Zapolje. ' Ko je zavila cesta krog griča in je na ovinku zagledal za poljem domačo vas, je vrgel klobuk v zrak od veselja. V Blizu ceste je oral Brlincekr in ko je prišel mimo, mu je« France zakliaal: "Bog daj' srečo, oče!" "Bog. daj!" je odgovoril Brlinček in pogledal potnika. "Tristo črnih kavk — kaj si res ti?" je vzkliknil in ustavil konje. "Res, res!" je odgovoril France. "Zahvali Boga, da si jo tako srečno unesel! Tiste dni, revmatične hitro olajšate, če rabile PRISELJEVANJE IZ STARE- a GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija t. L odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. C C« oseba ne pride povrnem denar. Ne odla&ajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar * za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Zanesljivi liniment Istofalp vporaben je m. izvinjenje. oiekiine, za ofrpnelosC in ohromelost bolmh mišic ten udov. Zglasite se pri nas, da se dom silimo glede bančne zveze z Vami. C£M4 JO /Af 60 CC/irOV Vprašaji« V lekarnah