DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ
Naš narod je razumel, da ni ravno najboljša demokracija ona, ki se izraža samo v kroglicah za časa volitev, temveč da je boljša ona demokracija, ki ima globok smisel za enakopravnost, socialno enakopravnost množic. Demokracija brez velikih socialnih izprememb ni demokracija. Naš narod si je priboril svojo vrsto demokracije, kjer je polna svoboda za veliko večino ljudskih množic, istočasno pa so za neznatne manjšine samo gotove omejitve, ki jim onemogočajo, da bi delali, kar hočejo; te omejitve pa so v tem, da nimajo oblasti v svojih rokah in zato ne morejo ničesar storiti.	MARŠAL TITO
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št. 14
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 18, avgusta 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,—.
Tretje zasedanje AVMOJ-a
je potrdilo vse zakone in odločbe, ki jih je izdalo v teku 20 mesečnega dela - Razširitev AVNOJ-a
FotfoJ« © delu Predsedstva AVNOJa
Po pozdravnem govoru je predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar na TTT zasedanju AVNOJ-a, ki je pričelo 9. t. m„ predlagal dnevni red: poročilo o dosedanjem delu AVNOJ-a in predlog za odobritev vseh zakonov in sklepov; predlog o razširjenju AVNOJ-a in predlog poslovnika, zaprisego odposlancev. Skupno poročilo predsedništvia je podal podpredsednik Mo-ša Pijade, M je med drugim, dejal:
Obdobje dela, za katero ima Pretisedni-štvo AVNOj-a čast podati poročilo visokemu predstavništvu, obsega 20 mesecev dela, od teh 17 vojnih. To predstavitištv je nastalo kot posledica osvobodilne vojne in je uspelo izvesti dvoje zasedanj v zapad-ni Bosni, ko so bili pogoji prometa prav tako izredno težki, ko so se morali poslanci AVNOJ-a prebijati skozi sovražne linije in ko so morali nekateri od njih v izvrševanju teh svojih dolžnosti do naroda dati tudi svoje življenje.
To IH. zasedanje AVNOJ-a se vrši v povsem osvobojeni domovini, To zasedanje AVN OJ-a in ima že zaradi tega poseben značaj in nalogo, ko predstavlja posebno stopnjo v reševanju vprašanja notranje ureditve naše zemlje na bližnji Ustavo-tvorni skupščini. Da se olajša ta naloga, se bo po tem poročilu izvršilo razširjenje tega predstavništva.
Podpredsedniško poročila nato dokumentarno navaja vzroke in dejstva o I. zasedanju AVNOJ-a koncem novembra 1942 v Bihaču, kjer je dobilo značaj političnega vodstva naših narodov v njihovi osvobodilni borbi. Ko se je potem po vseh naših pokrajinah organizirala narodna oblast s svojimi sveti na čelu, je po kapitulaciji Italije zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a dne 23. nov. 1943. izdalo temeljno politično deklaracijo in tri iz nje izhajajoče odločbe:
1.	Odločba o Vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavniškem telesu Jugoslavije in o NKOJ-u kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji med osvobodilno vojno.
2.	Odločba o odvzemu pravic zakonite vlade Jugoslavije takozvani »jugoslovanski vladi v inozemstvu« in o prepovedi povratku kralja Petra II. Knradjordjevi ča v domovino in
S. Odločba o izgradnji Jugoslavije na federativnem principu.
Poročilo, dobesedno objavljeno v naših dnevnikih, ki navaja tudi razširitev AVNOJ-a, je bilo po dokumentarnih ugotovitvah o izvedbi sklepov H. zasedanja AVNOJ-a, soglasno sprejeto. Ker je poročilo Predsedništva AVNOJ-a vsebovalo tudi predlog, »naj visoki dom potrdi zakonske odloke ki jih je Predsedstvo sklenilo v toku svojega dela«, je po glasovanju predsednik dr. Ribar objavil, da je AVNOJ odobri vse zakone in odločbe, sprejete od zasedanja AVNOJ-a v Jajcu pa do danes. Po sprejetju Poslovnika se člani AVNOJ-a imenujejo narodni poslan.ci. Nato so prisegli pri časti svojega naroda še narodni poslanci, id so podali svoja polnomočja in ki so bili sprejeti po predlogu ministrskega sveta. H kraju otvoritvenega dela zasedanja AVNOJ-a je predsednik pozval vse parlamentarne skupine, Id bodo organizirane v klube lahko obstojale, če se v smislu poslovnika prijavijo Predsed-ništvu.
Poročilo predsesttiika vlade maršala lita
objavljeno v vseh centralnih dnevnih listih, ki govori o zgodovinski dobi drugega zasedanja AVNOj-a do danes, o sporazumu s šubašičem, o maršalovi poti v Moskvo, o pomoči ostalih zaveznikov, o sestavi enotne vlade in o naši zunanji politiki, se končuje z besedami:
Torej, v dobi dvajsetih mesecev so doseženi z ogromnimi napori tako na bojnem polju, kot na polju izgraditve naše dežele lepi uspehi Največjo in najtežjo nalogo je izvršila naša slavna voska, ki je ceno ogromnih žrtev osvobajala našo deželo in jo je končno osvobodila z materialno pomočjo naših zaveznikov in s pomočjo slavne Rdeče armade.
Na polju organizacije in okrepitve ljudske oblasti so bili dosežem veliki uspehi ne glede na mnoge težave, zlasti če se upošteva zelo kratka doba odkar je naša dežela popolnoma osvobojena. V pogledu organizacije in delovanja državnega aparata je bilo tudi storjeno mnogo ne glede na to, da še mnogo stvari ni v redu in da jih je treba popraviti, v pogledu obnove naše dežele so doseženi tako veliki uspehi da nam dajejo najbolj optimističen pogled za nadaljnjo izgraditev naše dežele. V pogledu odnošajev naše dežele z drugimi državami stojimo danes na boljšem kot je kdajkoli stala Jugoslavija. Zaradi žrtev Iti so jih naši narodi dali za skupno stvar zmage nad sovražnikom imamo danes več prijateljev na svetu kot jih je kdaj koli imela naša dežela.
če je naša dežela izšla iz te vojne razrušena in materialno obubožana je pa istočasno izšla duhovno prerojena to Prl* pravljena na največje ustvarjalne napore. Izšla je zedinjena in v bratstvu umirjena nova demokratična federativna Jugoslavija. Na koncu so neizmerne žrtve in trp-jenje naših narodov v tej vojni poplačane z največjima pridobitvami, ki so si jih priboriti noši narodi, to pa je: Uničen je pe-
klenski načrt okupatorjev in domačih izdajalcev, da s sejanjem medsebojnega sovraštva preprečijo ustvaritev močne Jugoslavije. Ustvarjeno je nerazdružljvo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, ustvarjena je ljudska oblast, ki je jamstvo za pravičen socialen red ta demokracijo. Ustvarjena je močna državna skupnost ena^ kopravnih narodov Jugoslavije.«
Navdušeno soglasje $ poročilom predsednika vlade maršala Tita
Po poročilu predsednika vlade maršala Tita, se je prijavilo k diskusiji 25 govornikov — zastopnikov rasnih strank in političnih skupin, zastopanih v razširjenem AVNOj-u, kakor tudi zastopnikov posameznih federalnih enot in pokrajin; vsi so v imenu svojih strank soglašali s poročilom in izražali svoje čestitke vladi in njenemu predsedniku maršalu Titu za izvršene naloge.
Predstavnik srbskega kluba članov narodnega sabora Hrvatske, Rade Pribioevič je dejal:
»Tovariši, ne samo, da je uresničeno bratstvo in enotnost med Hrvati to Srbi, temveč so Hrvati v tem 'junaškem boju uresničili tudi enotnost srbskega naroda; enotnost srbskega naroda je uresničena v boju proti reakciji, ki ji je bil na čelu Peter Karadjordjevič in od leta 1941 dalje je bilo vsak dan glasovanje, krvavo g 1 a s ov a n j_e, plebiscitno glasovanje, ker je bil kralj poveljnik onih, ki so prelivali kri našega naroda, "onih, ,kl so ubijali n a sf in srbski narod.«
* Genei®llajtnant Peka D^pčevič je med ostalim dejal:
»Naši narodi gledajo danes v novi vojski in z vso pravico sami sebe. Maršal Tito je rekel na kongresu Ljudske fronte, da se vojska razlikuje od naroda v tem, da vojska noši uniformo to orožje. Zato moramo biti danes prepričani, da tako čvrsta, enotna, moralno m politično prekaljena Jugoslovanska armada, Iti predstavlja tovarištvo in bratstvo naših narodov, KI predstavlja izraz vseh naših tradicij, izraz vsega zdravega ta poštenega v našem narodu, da ne samo ne bo nikoli v kakršnikoli situaciji šla proti svojemu narodu, temveč bo dosledno v miru kakor v vojni branila interese vseh narodov naše domovine.«
Kot mnogi govorniki je ob navdušenem pritrjevanju Marko Betinič poudarjal veliki pomen naše zveze a sovjetskimi narodi,
V	imenu samostojnih demokratov — članov Ljudske fronte je dr. Hinko Križman med drugim dejal:
»Lotili smo se najtežjega dela, da na ruševinah, na zlu in nesreči izgradimo novo državo, novo veliko narodno hišo, hišo miru, sloge, svobode, dela in blagostanja. Mi vsi hočemo našo novo ljudsko in socialno državo. Toda ljudske države ni brez ljudske oblasti in socialne države ni brez so-eialnega gospodarstva. Gospodarstvo mora kar najbolj odgovarjati socialni svrhi. Namen gospodarskega dela ne sme biti ^dobiček in užitek, temveč blagostanje širokih ljudskih plasti. — Kolikor večje so tež-koče in nedostatki v izgradnji ljudske oblasti, kakor je rekel predsednik vlade v svojem referatu, m kolikor težje so zapreke v organizaciji novega gospodarstva, toliko več je treba vztrajnosti.«
V	imenu Črne gore in Boke Kotorske je govoril Jovan četkovič, v imenu Jugoslovanske armade generallajtnant Jaka Av-šič, v imenu zemljoradničke stranke Kosan Pavlovič, v imenu Narodne vlade Srbije njen predsednik dr. Blagaje Neškovič, ki je ostra obsodil izdajalsko politiko Petra Karadjordjeviča ter dejal: Prepričan sem, da bo prišel dan, ko se bo vrnil v deželo, toda ne kot kralj —• vladar, temveč kot kralj — Izdajalec, nad katerim bodo naši narodi izrekli pravično kazen.« V diskusiji po govoru predsednika vlade maršala Tita so govorili še širnem Bolen, ki je obsodil izdajalsko delo dr. Mačka. V imenu Makedonije je govoril Kiril Milovski, kot predstavnik zemljaradnikov v Ljudski fronti pa je dr. Branko čulbrilovič izrekel vse priznanje Komunistični partiji za njeno avantgardno vlogo v osvobodilni borbi. Govorili so še: Slovenec Ivan Nemec, Ante Vrkljan in Aleksander Markovič.
Novo Predsedstvo razširjenega AVNOJa soglasno izvoljeno
V	imenu odborov skupin to strank, za
stopanih v Ljudski fronti so biti v Predsedstvo AVNOJ-a predlagani naslednji narodni poslanci:	Za predsednika dr. Ivan
Bibar; za podpredsednike: Moša Pijade, Josip Rus, Marko Vojačič, Filip Mukaš, Dimitar Vlahov, Avdo Klimo; za tajnike: Mile Pemnčič, Omer Gluhič; za člane: Josip Broz-Tito, Angoli Kemal, Ban Andrejev, Mihajlo Apostolski, Spasenije Bakovič, dr. Vladimir Bakarič,, France Bevk, Jure Begič, Vašo Butozan, Jovan Vesoli-nov, Vidmar Josip, Vilfan Jože, Todor Vu-jadinovič, Franjo Gaži, Kira Gligorov, Mihajlo Grbtč, Jakob Grgurlč, Pavel Gregorič, Milan Grol, Peko Dapčevič, Milovan Djilas, Tripko žugič, Sreten Žujovič, Velko Žekovič, Vlado Zečev«, Dušan Ivovič, Josip Jecas, Blaža Jovanovič, dr. Drago-
ljub Jovanovič, Osman Karabegovič, Edvard Kardelj, Vojislav Kecmanov«, Boris Kidrič, Lazar Poljševski, Sava Koganovič, Ivan Krajačič, Vicko Krstulovič, Kušni Kurt, Franc Leskošek, Blaža Markovič, Venko Markovski, Miha Marinko, dr. Metod Mikuž, Miloš Moskovljevič, dr. Blagoje Neškovič, Vladimir Nazor, Mara Nad jeva, Savo Orovič Danica Opačič, dr. Rade Pri-bičevič, Jaša Prodanovič, D jura Pucar, Aleksander Ronkov«, Miloš Rašovič, Vladislav Ribnikar, Lazar Sokolov, Peter Stambulič, Siniša Stankovič, dr. Zlatko Sremec, Jovan Četkovič, Tone Fajfar, Sulejman Filipovič, Franjo Frol, Andrija He-brang, Fadil Hodža, Antonov Metodije Centov, Emanuela Cuckov, Rodoljub tiola-kOvič, dr. Iv®n šubašič. — Nato so prešli na volitve odibora, o katerih bo tretje zasedanje AVNOJ-a še nadalje delalo. Politične stranke in skupine, zastopane v Ljudski fronte, so sporazumno dale predloge za sestavo vseli odborov. Ker noben narodni poslanec ni imel ničesar proti predloženim listam, je predsednik AVNOJa dr. Ivan Ribar proglasil, da so predlogi Ljudske fronte enoglasno sprejeti. Na ta način so osnovani zakonodajni, finančni, imunitetni, administrativni odbori to odbori za prošnje in pritožbe.
Na četrti seji HI. zasedanja AVNOJ-a so bili objavljeni izvoljeni odbori takole: Zakonodajni odbor z Mošo Pijade na čelu; finančni odbor s predsednikom Brankom Zlataričem; upravni odbor s predsednikom Mihajlom Lučičem; imunitetni odbor s predsednikom Savo Grovičem ter odbor za prošnje in pritožbe s predsednikom Markom Vujačičem na čelu.
AVNOJ — Začasna siar-stina skupščina D. F. J.
Nato so biti sprejeti nadaljnji trije predlogi: 1. razširi se veljavnost odloka o izplačilu potrdil, izdanih ob priliki zamenjave okupacijskih novčanic od 7. junija 1945 na področje Bosne, Hercegovine to Slovenije; 2. Vojvodina se priključi federalni Srbiji v mejah, ki jih bo določila Začasna narodna skupščina s posebnim zakonom;
3.	AVNOJ — Protifašistični Svet Narodne osvoboditve Jugoslavije se odslej dalje imenuje: Začasna narodna skupščina Demokratične Federativne Jugoslavije.
Začasna narodna skupščina D. F. J. izreka priznanje - Jugoslovanski armadi
Na predlog kluba narodnih poslancev Ljudske fronto je bilo z navdušenjem sprejeto besedilo, ki daje vse priznanje borcem Jugoslovanske armade za popolno zmago nad sovražniki ter izraža hvaležnost to prepričanje, da bo takšna armada, ld je zrasla iz lastnega ljudstva, najzanesljivejše poroštvo in čuvar vseh pridobitev, za katere so padli najboljši sinovi naših narodov.
Do odločitve ustavodajne skupščine o obliki vladavine ostanejo kraljevi namestniki
Z dolgotrajnim odobravanjem je bila kot odgovor Zvezne vlade na izjavo kralja Petra sprejeta naslednja izjava, ki jo je v imenu vlade podal njen podpredsednik in minister za konstituanto Edvard Kardelj:
»Ob priliki izjave, ki jo je kralj Peter H. objavil po radiu v Londonu 8. t. m., v kateri je preklical pooblastilo kraljevskim namestnikom, je izdala vlada D. F. J. na svoji današnji seji sklep: Na temelju sporazuma med takratnim predsednikom NKOJ-a maršalom Josipom Brozom-Titom in predsednikom kraljevske vlade dr. Ivanom šubašičem, ki je bil sklenjen v Beogradu 1. novembra 1944. leta to ki je bil v celoti sprejet tako od strani treh velesil, ZSSR, Velike Britanije in ZDA kakor tudi od kralja Petra, je kralj Peter prenesel kraljevsko oblast na kraljevsko namestništvo z odlokom Zaupno št. 54 od 22. jan. 1945 v Londonu.
Ta odlok se glasi: »Mi Peter H., po ml- . losti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, smo se odločiti in odločamo, da izdamo sledeči odlok: Želeč dati izraza naši odločitvi, da naj narodi Jugoslavije svobodno in preko demokratično izvoljene ustavodajne skupščine izrazijo suvereno voljo o končni ureditvi države, smo odločili, da prenesemo našo kraljevsko oblast do odloka ustavodajne skupščine na kraljevsko namestništvo. To našo željo in odločitev smo sporočili kraljevski vladi in kraljevska vlada jo je v celoti odobrila.«
Na temelju gornjega akta, ki nosi podpis kralja Petra, in protipodplse predsednika in vseh članov takratne kraljevske vlade, sta celokupni Narodni odbor osvoboditve Jugoslavije in celokupna takratna kraljevska vlada na skupni seji, ki se je vršila v Beogradu 26. februarja 1945. leta, predlagala osebe kraljevskih namestnikov, in sicer: dr. Srdjana Budisavljeviča, dr. Ante Mandiča in inž. Dušana Semeca za kraljevske namestnike. Kralj Peter je sprejel gornji predlog to podpisal ukaz o Imenovanju namestnikov v Londonu pod: Zaupno štev. 96 od 2. marca 1945. leta. Kraljevski namestniki so takoj zatem položiti svojo slovesno prisego in formalno prevzeli dolžnost vršilcev dolžnosti kraljevske oblasti.
Glede na to ostanejo do končne odločitve ustavodajne skupščine o obliki države kraljevski namestniki edini nosilci in vrS-telji kraljevske oblasti, kralj Peter H. pa
lt%dna	granit naj Go
§ve$a siovan&kift narodov
Postavili smo spomenik zmage in bratstva
Dne 12. avgusta je doživela Murska Tovariš minister dr. Ferdo Kozak je Sobota svoj veliki praznik. Nad 20.000 v svojem govoru med drugim dejal: ljudi je prihitelo k odkritju spomeni- »Doživeli smo rojstvo pravega realne-ka zmage, postavljenega v počastitev ga slovanstva, ki se bo poslej zmeraj spomina vseh padlih borcev Rdeče intenzivneje uveljavljalo kot obliko-armade in borcev Jugoslovanske ar- valna sila v življenju sveta. Če poudar-made, ki so žrtvovali svoja življenja jam besedo »pravo slovanstvo«, ho-za svobodo naše domovine. Prav na čem izraziti s tem vsebino tistega po-onem delu slovenske zemlje, ki je prva slanstva, katerega imajo po globokem doživela osvobojenje prav po zaslugi prepričanju vseh naših velikih mož in bratske Rdeče armade, prav na onem ustvarjalcev opraviti na svetu slovan-delu slovenske zemlje, kjer sta si pred ski narodi. To poslanstvo pomeni, meseci segla v roke rdečearmejec in dvigniti zastavo pravičnosti med naro-slovenski partizan, stoji danes sporne- di in ljudmi, dvigniti zastavo vsega nik kot živ in jasen dokaz bratstva ljudstva. To poslanstvo Slovanov, ki slovanskih narodov, kot znak hvalež- je do tega stoletja bilo le sen naših nosti Sovjetski Zvezi za njeno nese- najboljših sinov, postaja sedaj naša bično pomoč.	prava, realna naloga, naša zgodovinska
Ob desetih dopoldne se je zbrala dolžnost, na glavnem trgu v Murski Soboti ne- Prav zavest, kaj pomeni vendar en-pregledna množica ljudstva, ki je prav krat dosežena zveza vseh slovanskih tam s cvetjem in vzklikanjem priča- narodov, prav ta zavest, da bomo v kala visoke goste — predstavnike So- tej bratski skupnosti tudi mi vtisniti vjetske Zveze, predstavnike Narodne svojo sled v zgodovino človeštva, prav vlade Slovenije, predstavnike Zvezne to je povzdigujoča, radostna vsebine vlade, predstavnike naše vojske in današnjega praznika.« predstavnike Velike Britanije. Prišla je Veleposlanik Sovjetske zveze g. Sad tudi delegacija iz Primorske in Trsta, čikov pa je v svojih besedah: »V tej Koroške, predstavniki Porabskih Slo- vojni smo skovali silno, neporušljivo vencev in zastopniki madžarskih na- bratstvo slovanskih narodov. Ta spo-prednih sil. Sprejem je izzvenel kot en menik je postavljen v spomin naše sam izraz velike ljubezni in hvaležno- zmage in neporušljivega, večnega brat-sti, ki jo čuti naše ljudstvo do svojih sfva. Ta zveza, ki smo jo dosegli z ruskih bratov.	žrtvami, naj bo trdna kakor granit, iz
V trenutkih svečanega odkritja je katerega je postavljen ta spomenik...« ljudstvo z globokim molkom počasti- jasno izjavil voljo sovjetskih narodov, lo plemenite žrtve Rdeče armade. Vi- ki je obenem tudi naša volja, očuvati šoki gostje so položili pred spomenik še poglobiti bratstvo med slovanski-vence kot znak zahvale in nemega ob- narodi, ki je, nekdaj up minulih ro-čudovanja za njihove velike žrtve. Pri- dov, postalo v teh dneh resnica, morska delegacija je položila venec z Gostje so zapuščali trg navdušeno napisom: »Trst — osvoboditeljem!«, pozdravljeni od množico, ki je vzki-koroška delegacija pa krasen trnjev pela v en sam manifest Sovjetski Zve-venec z rdečimi rožami. Podnožje spo- zi in novi Jugoslaviji, njenima vodite* menika je bilo vse zakrito s cvetjem. Ijema in njenima vladama.
Ob odkritju spomenika v Murski Soboti
ne more do tega časa ustavno in polnoveljavno vršiti nobene državne, niti kraljevske oblasti razen imenovanja novih namestnikov, kakor to predvideva sporazum od L novembra 1944. leta v primeru smrti ali ostavke že imenovanih namestnikov.«
Zakon o volilnih spiskih daje osnovo pravi demokraciji
Predlog Zakona o volilnih spiskih je podal in pojasnil tov. Moša Pijade, ki je očrtal bistvo tega naprednega zakona, po katerem bo dana vsa možnost sodelovanja pri oblasti in upravi slehernemu poštenemu državljanu, za razliko od nazadnjaških metod tudi ženam, vojski in mladini od 18. leta dalje.
V imenu kluba poslancev Ljudske fronte je podal izjavo Sreten žujevič, nato pa je govoril o zakonskem predlogu podpredsednik zvezne vlade g. Milan Grol. Zakon o volilnih spiskih je bil sprejet z veliko večino (od 349 navzočih poslancev sta se 2 vzdržala od glasovanja, vsi ostati so glasovali za sprejetje).
Zemlja pride v last kmeta, ki jo obdeluje
Na tem zasedanju začasne narodne skupščine so ob priliki debate glede zakonskega predloga o agrarni reformi in kolonizaciji posamezni govorniki pojasnili namen zakona, Iti naj končno po tolikih iluzornih poizkusih v preteklosti resnično in pravično
uredi dosedanjo nesocialno posest zemlje. Zemljo bodo dobili tisti, ki jo obdelujejo. V vprašanju kmečkih posestev je postavljen maksimum 20 do 35 ha. Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji je bil soglasno sprejet.
Svobodne valitve, neposredno in tajno glasovanje, dva doma ustavotvome skupščine (zvezna skupščina in skupščina narodov)
Sprejet je bil zakon o ustavotvorni skupščini, po katerem bodo narodi Jugoslavije poslej svobodno izrazili svojo Suvereno voljo o temeljnih vprašanjih državne ureditve. Ustavotvorna skupščina bo izdelala ustavo, zakone, ki so z ustavo v zvezi ter izdalo odloke k vsem zakonom AVNOJa. Da bi prišla do izraza polna enakopravnost jugoslovanskih narodov, bosta tvorila usta-votvomo skupščino dva doma:	zvezna
skupščina to skupščina narodov. Oba doma sta povsem enakopravna. Vsi državljani Jugoslavije — na vsakih 40.000 po enega poslanca — volijo zvezno skupščino. Skupščino narodov pa volijo državljani vsake federalne edinice po 26 poslancev (Vojvodina 15, Kosovo in Metohija 10). Oba doma ustavotvome skupščine bosta zasedala istočasno. V prihodnjih dneh bodo na dnevnem redu Začasne narodne skupščine D. F. A še nadaljnji zakoni za ureditev osvobojene države.
,e,kmulm‘“ s,a,«a Ob ustanovitvi Federalnega zavoda
za socialne zavarovanje v Sloveniji
V času štiriletne okupacije je bila znaša država zelo porušena. V razvalinah so tovarne, železnice, mostovi in hiše. Po osvoboditvi se je postavila pred nas ogromna naloga: spraviti v obrat tovarne in popraviti proge, da bo promet lahko v redu deloval. Najpreje smo popravili manjše poškodbe, da smo lahko takoj začeli delati. To so bili prvi koraki za obnovo.
Toda mi moremo temeljito popraviti vse porušene proge, mostove, vlake, hiše... V nekaterih predelih naše države imamo na desetine kilometrov porušene proge, mnogo porušenih mostov na eni sami progi. Imamo brez števila poslopij, ki jih je okupator v svojem onemoglem begu porušil in požgal. Da bomo lahko vse to popravili in obnovili, potrebujemo mnogo železa. Naši rudniki železa so sicer že pričeli obratovati in delo v njih napreduje, toda njihova proizvodnja ne zadostuje vsem potrebam.
Akcija za zbiranje starega železa je izredno važna; z njo bomo omogočili naši težki industriji najpotrebnejše surovine, če ne bomo našim tovarnam preskrbeli zadostne količine starega železa, ne bodo mogle izdelovati tračnic, vagonov, železnih delov za mostove, traverz itd. In če tega ne bodo izdelale, se bodo popravila teh tako važnih objektov morala odložiti.
Poleg proizvodov za tehnične in gradbene potrebe morajo naše tovarne izdelovati tudi orožje in orodje. Naša armada potrebuje dosti orožja; naši kmetje potrebujejo lopate, motike, pluge, krampe in drugo poljedelsko orodje; naši obrtniki morajo dobiti potrebne surovine za izdelavo svojih prizvodov. Vse to pa ne bo mogoče, če našim topilnicam in livarnam ne preskrbimo zadostne količine starega železa.
Akcija za zbiranje starega železa je v teku po vsej naši domovini, že iz prvih nepopolnih rezultatov je razvidno, da je bila sprejeta z veliko resnostjo. V Beogradu se je zlasti izkazala naša vojska. Vojaki so samo v Beogradu nabrali okrog 400 ton starega železa. Mladinske organizacije sc* ga nabrale okrog 200 ton, a razne ustanove in podjetja prav tako okrog 200 ton. Iz Kragujevca poročajo, da so zbrali okrog 40 ton starega železa, a v Holcu so v enem samem dnevu zbrali preko 5 ton.
Dnevi za pričetek kampanje ao sicer že pretekli, toda zaradi tega ne smemo db-stati. To akcijo, kot tudi akcijo m zbiranje drugih odpadkov, je treba stalno nadaljevati ker so potrebe naše Industrije site. velike. Brez presledka moramo delati na zbiranju starega- železa vse dotlej, dokler ne bodo krite potrebe naše industrije. Zaradi razširjenja te akcije in njenega iz-
vajanja v bodočnosti moramo prepričati vsakega poedinca, kako potrebno je zbiranje starega železa. Propagando je treba izvajati po vseh podjetjih in ustanovah s predavanji in stenskimi časopisi. Treba je, da se vsak poedinec navadi, da ne bo zavrgel nobenega odpadka; tedaj šele bodo akcije zbiranja odpadkov res stalne. Po-sebno je treba takšno akcijo voditi na vasi, ker je tamkaj mnogo starega železa in drugih odpadkov, po drugi strani pa so prav potrebe vasi po industrijskih proizvodih velike. Zaito ne bo težko prepričati kmeta, kako potrebno je zbiranje starega železa, in drugih odpadkov.
V zvezi z zbiranjem starega železa se postavlja vprašanje transporta zbranega materiala. To vprašuje je zelo težko, toda če je pri voditeljih te akcije iniciativa, se bo tudi to vprašanje rešilo. V Beogradu je sodelovala vojska pri tej akciji z velikim zanimanjem in s svoje strani stavila n razpolago potrebna prevozna sredstva. Do sedaj so se že pokazali vidni uspehi in zbrane so že znatne količnie starega železa v odrejenih zbirališčih. Vsekakor se mora vprašanje transporta ugodno rešiti, da se ne bi zgodilo leto kot v prvi akciji pred nekaj meseci, ko so zbrani odpadki ležali v zbirališčih na mesece, tamkaj propadali in se nihče ni pobrigal za nadaljnji transport.
Skoro se bodo videli rezultati te nove akcije. Tedaj bomo v stanu ugotoviti, kdo je največ pripomogel k uspehu. Hkrati naj ta akcija nudi znaten dohodek naši nebogljeni deci, kajti ves dohodek zbranega starega železa je namenjen zb neoskrbljeno deco. Tako bo ta akcija dvakrat koristna.
Na osnovi prvega poročila o žbiranju starega železa se je ugotovilo, da je bila ta akcija ponekod izvajana brez določenega načrta in čeprav so bile mnogoštevilne, ekipe niso dosegle takšnih rezultatov, kot bd jih sicer lahko. Tega niso dosegle zavoljo tega, ker niso delovale v zvezi s podjetji in ker so na svojo roko prevzemale tovorjene v vagone, kjer je bik) pogosto dosti napak (tovorjeno je bilo ono železo, ki ga ne bi bilo treba, pločevina, emajlirana posoda In pogosto so blM nedopolnje-ni vagoni odposlani in tako podražili transportne stroške). Po vsem tem razvi-dimo, da je treba delo na terenu prilagoditi navodilom podjetja.. Tovorjenje starega železa se lahko vrši samo v soglasju s podjetjem.
Po dosedanjih poročilih Je kampanja za zbiranje starega železa v polnem razmahu in gotovo bodo začetne organizacijske napake v teku same kampanje odstranjene.
(»Rad«, štev. 28).
Kakšne so dolžnosti in pravice ljudskih tožilcev
Ljudski tožilci niso organi javnega tožilca. So njegovi sodelavci, ki predstavljajo zvezo med ljudstvom in javnim tožilcem, so samo organizacijska oblika sodelovanja širokih ljudskih plasti z javnim tožilcem pri njegovi nalogi, ki jo ima kot organ splošnega ljudskega nadzorstva. Oni sami ne morejo intervenirati, če opazijo kršenje zakonov, pač pa imajo dolžnost, da opozorijo javnega tožilca na to. Javni tožilec pa je potem dolžan, da intervenira.
Če pride do kršitve kakega zakona v konkretnem primeru, ima ljudski tožilec pravico in dolžnost, da skliče na sestanek delavce in nameščence svojega podjetja, kmete iz svoje vasi, oziroma nameščence svojega urada. Na tem sestanku mora ljudski tožilec zbrati vse podatke o izvršenem protizakonitem dejanju, sestaviti z ljudstvom skupno obtožbo ali prijavo ter se z ljudstvom dogovoriti o potrebnih ukrepih, da se preprečijo taka in podobna protizakonita dejanja v prihodnosti.
Dalje je ljudski tožilec pooblaščen in dolžan sprejemati od posameznikov iz podjetja (vasi, ulice, urada), za katero je izvoljen, ali od zunaj prijave in pritožbe ter vsa obvestila o kakem protizakonitem dejanju in vse to pošiljati javnemu tožilcu svojega mesta ali okrožja.
Na sodišču more ljudski tožilec nastopiti poleg javnega tožilca in v imenu svojega podjetja, kmetov svoje vasi, meščanov iz svoje ulice ali nameščencev svojega urada pojasnjevati politično naravo in družbeno škodljivost kazenskega dejanja, ki ga je kdo obtožen. Tako podpira ljudski tožilec v imenu ljudstva zahtevo javnega tožilca za kaznovanje krivcev.
Nepravilno je mnenje, da bo ljudski tožilec že nastopil pri javnem tožilcu zaradi manjših površnosti pri delu, manjših nepravilnosti in raznih drugih drobnih prestopkov. Osnovna svrha naših zakonov je, ohraniti, okrepiti in razširiti pridobitve narodno-osvobodil-ne borbe. Javni tožilec bo uvedel postopanje samo tedaj, kadar bo šlo za zavestni in zločinski namen, škoditi interesom narodno - osvobodilne borbe in samo v tej funkciji sp ljudski tožilci sodelavci javnih tožilcev. Ne spadajo v področje javnega tožilca razni majhni nenamerni prestopki, površnost in malomarnost pri delu, v kolikor so ti osamljeni, slučajni in redki pojavi, to je, v kolikor ti prestopki s svojo razširjenostjo in ponavljanjem ne preidejo v sistem in s tem ne izpremenijo svoje kakovosti in se ne pretvorijo v grobo, nemarno ali zavestno zločinsko dejavnost Odpravljanje takih majhnih prestopkov spada v področje administrativnih nadzornih organov, pa tudi
v področje dela na splošnem sindikalnem in kulturno-prosvetnem polju.
Nastalo je vprašanje, ali morejo biti ljudski tožilci tovarn in podjetij člani odborov podružnic strokovnih organizacij oziroma člani odborov Ljudske fronte, če so ljudski tožilci vasi ali ulic. — Na vsak način so lahko člani odborov, če jih ljudstvo izvoli.
Pojavlja se tudi vprašanje, ali morejo ljudski tožilci prisostvovati sejam odborov sindikalnih podružnic, sejam odborov Ljudske fronte, Narodnih odborov, zadružnih odborov, če niso člani teh odborov. Na to vprašanje je treba odgovoriti takole:
Če se za ljudske tožilce po naših vaseh, tovarnah, mestnih ulicah in uradih izvolijo najboljši tovariši in če bodo oni pri svojem delu res vodili delavce svoje tovarne, kmete svoje vasi, meščane svoje ulice v borbo za izvajanje naših ljudskih zakonov, bodo s tem opravljali ogromno in važno družbeno in politično funkcijo. S tem bodo pomagali tudi Ljudski fronti in njenemu prizadevanju, da se mobilizirajo široke ljudske množice za obnovo države, za okrepitev ljudske oblasti in očiščenje ostankov fašizma. S tem bodo dejansko pomagali Narodnim odborom, strokovnim organizacijam in zadrugam. Tedaj praktično ne bo nastopalo vprašanje, ali imajo pravico, da prisostvujejo sejam onih organov, katerim dajejo močno in stvarno podporo ter imajo za izvršitev njihovih nalog stvarne in vodilne zasluge.
Prav tako se ne more trditi, da imajo ljudski tožilci pravico pregledati knjige in administrativno poslovanje podjetij na splošno, ker bi bilo to nasprotno naravi in svrhi ustanovitve ljudskih tožilcev. Če pa ljudski tožilci menijo, da gre za kršitev zakonov, imajo pravico in dolžnost, da z zbranimi obstoječimi podatki obvestijo o tem javnega tožilca.
Napačna je tudi trditev, da je ljudski tožilec podrejen javnemu tožilcu. Vprašanje podrejenosti sloni na službenem odnosu; takega službenega odnošaja pa tukaj ni. Ljudski tožilec ima svoje dolžnosti in pravice, a on jih ne opravlja kot državni organ javnega tožilca, ker to ni, temveč kot družbeni organ delavstva tovarne, kmetov vasi, meščanov ulice ali nameščencev urada, kjer so ga izvolili. Njim je odgovoren za svoje delo, ker od njih prejema pooblastila. Oni so ga svobodno izvolili, mu pomagajo pri njegovem delu in ga nadzirajo, oni ga morejo zamenjati tudi z drugim.
Pri svojem delu se ljudski tožilci tesno naslanjajo na podporo strokvnih organizacij, na organizacije Ljudske fronte, AFŽ-a, ZMS in drugih množičnih protifašističnih organizacij, sodelujejo ga z javnim tožilcem neposred-
Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja v območju demokratične federativne Jugoslavije, katerega je izdalo predsedništvo AVNOJ-a in je bil objavljen dne 4. maja 1945. leta, predvideva v prvi vrsti popolno unifikacijo vsega zavarovanja v naši državi. Na prvi pogled in za preprostega državljana zakon ni prinesel prav nič novega, temveč samo potrdil staro stanje in dal blagoslov bivši, tako ob-sovraženi centralizaciji zavarovanja. V resnici pa je z zakonom izvršeno revolucionarno dejanje, katerega dobre posledice bodo sicer vidne za lajika šele v doglednem času, prve dobrine pa se bodo pokazale, ko bo Federalni zavod pričel z rednim poslovanjem.
Kaj pa nam nudi popolna unifikacija zavarovanja? Za celo območje države je postavljen samo en nosilec zavarovanja. Število članstva pri nosilcu zavarovanja oziroma pri Federalnih zavodih se bo povišalo, ker bodo poleg članov dosedanjega splošnega zavarovanja (OUZD) prišli v sklop Federalnega zavoda tudi rudarji, železničarji, privatni nameščenci, pozneje pa tudi vsi javni in državni uradniki, poljedelski delavci ter osebe, ki izvršujejo samostojen obrt ter trgovci in svobodni poklici
Vse ambulance, bolnice, sanatoriji in ostala zdravilišča, katerih lastniki so bili doslej različni zavodi ali institucije, bodo prišli v sestav unificiranega zavarovanja. Navajam nekoliko primerov: V zdravilišče za tuberkulozne na Klenovnik pri Zagrebu, ki je bilo doslej last splošnega delavskega zavarovanja, bodo v bodoče lahko sprejeti tudi rudarji in železničarji, isto velja za ostala zdravilišča in okrevališča v državi. — V bolnico v Trbovljah, ki je bila last Bratovske skladnice in namenjena samo za rudarje, bodo lahko sprejeti tudi vsi ostali člani ali njih svojci Ambulatorij ev bivšega Okrožnega urada se bodo lahko posluževali vsi člani, tako tudi rudarji im ostali. Doslej smo imeli primer, da se je mogel poslužiti rentgena v ambulatoriju OUZD v Mariboru samo član OUZD, v bodoče bo ta rentgen na razpolago vsem članom unificiranega zavarovanja. To velja za zobne ambulatorije, posamezne ordinacije specialistov itd. itd. Vse to je le stvar organizacije in bo lahko izvršeno v najkrajšen času.
Zaradi povišanja članstva bodo seveda narastli tudi prispevki. Ker bo zavod razpolagal z višjim kapitalom, bo mogel z denarjem bolj racionelno gospodariti ter ustanavljati nove ambulatorije, dosedanje pa opremiti z modernejšim instrumentarijem. Gradnja novih bolnic in zdravilišč se bo mogla v resnici izvajati. V bivši Jugoslaviji so bile redke bolnice, katere so gradile zavarovalne institucije, ker je vedno primanjkovalo denarja.
Nastavitev zdravnikov. Doslej sta dve, tri ali tudi več blagajn imele nastavljenega enega in istega zdravnika-specialista, v bodoče bo mogel Federalni zavod organizirati boljšo zdravniško službo. Oglejmo si samo primer centraliziranega nudenja zdravniške pomoči v ambulatoriju OUZD v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti je bil centralni ambulatorij, kamor so morali hoditi vsi člani in svojci, bivajoči v Ljubljani in neposredni okolici, ki so rabili zdravniško pomoč. Bolan delavec, ki je stanoval v Mostah, je moral napraviti najmanj pol ure do ene ure pešhoje ali se peljati s tramvajem k zdravniški ordinaciji- In to morda
no, ne pa po strokovnih organizacijah ali organizacijah Ljudske fronte.
Po ljudskih tožilcih sodelujejo široke ljudske plasti dejavno v izvajanju naših demokratskih zakonov v borbi za ohranitev, okrepitev in razširjenje pridobitev narodno-osvobodilne borbe.
Ljudstvo se zaveda ogromne važnosti svojih zakonov in’ odločno zahteva, da se ti zakoni izvajajo zoper vsakogar, ki jih krši. To odločnost dokazujejo množične demonstracije zoper vojne zločince in špekulante po naših mestih in vaseh. V Karlovcu je demonstriralo zoper takšne zločince čez 5000 delavcev, ki so šli ob priliki procesa zoper neko skupino špekulantov na ulice in zahtevali stroge kazni za vse vojne zločince-špekulante. Za izvajanje naših zakonov so dali svoja dragocena življenja stotisoči najboljših sinov naših narodov. Če upoštevamo vse to, potem vprašanje, ali se naši zakoni izvajajo zoper kršitelje in na kakšen način se izvajajo, ni samo vprašanje kompetence in nadzornega delovanja določenih državnih organov, temveč je to vprašanje aktivnega sodelovanja širokih ljudskih plasti v borbi za zaščito njihovih stvarnih življenjskih interesov.
vsak drugi dan ali celo vsak dan. Pri tem pa je treba pribiti, da je tudi zdravnik OUZD stanoval v Mostah. Isto velja za delavstvo na Viču, v šiški. To so bile tolikokrat opevane dobre strani centralizacije zavarovanja v bivši Jugoslaviji. Mi pa nočemo take centralizacije. Če smo unificirali zavarovanje in ustanovili Federalni zavod v Ljubljani, nismo rekli s tem, da bodo člani cele Slovenije morali iskati zdravniško pomoč v Ljubljani na Miklošičevi cesti, niti ne sme ostati pri starem za v Ljubljani stanujoče člane in svojce, temveč bo Federalni zavod preuredil zdravniško službo tako, da bo zdravnik za splošno prakso ordini-ral v Mostah, na Viču, v Šiški itd. To ne velja samo za Ljubljano, to bo moralo veljati za celo Slovenijo. Čemu naj hodi mesečno na stotine bolnih članov in svojcev tako daleč k zdravniku, ako se more omogočiti zdravniška ordinacija bliže stanovanjem teh članov in svojcev. Le zdravniki-spe-cialisti bodo ordinirali v centralnih ambulatorij ih, kjer bodo članom in svojcem na razpolago tudi laboratoriji, fizikalna kopališča itd., katerih ni mogoče decentralizirati.
Prijave delavstva. Za prijavo delavcev in nameščencev bodo enotne tiskovine in bo za delodajalce odpadlo dvakratno prijavljanje: Za bolniško zavarovanje posebej in pokojninski zavod posebej. Vsi bodo zavarovani pri enem zavodu in za vse uslužbence bo prejel delodajalec samo en plačilni nalog. Uvrstitev obratov v nevarnostne razrede v bodoče odpade, ker je za vse obrate določen enotni ne-zgodno-zavarovalni prispevek 3 %. — Uvrstitev v mezdne razrede, ki je bila doslej različna za OUZD, Bratovske skladnice in Pokojninske zavode, je od 1. julija L L enotna. — Predpis prispevkov je enoten za vse kategorije delavstva in nameščenstva ter znaša 28 % zavarovane mezde (na delodajalca odpade 20.7%, na delojemalca 7.3 %). Ti prispevki se razdele sledeče: Bolniško zavarovanje 7 %, nezgodno zavarovanje 3 %, pokojninsko zavarovanje 9 %, brezposelno zavarovanje 1 %, družinsko zavarovanje 7.7 %, pravna zaščita OJ %. Prispevek je enak tako za delavca kot za nameščenca ter je višina prispevka odvisna le od zavarovane mezde, t. j. od zaslužka delavca ali nameščenca. Vse to poenotenje bo seveda vplivalo ugodno tudi na upravne stroške zavarovanja, ki se bodo znižali, ker se bo poslovanje poenostavilo. Že s par uredbami je unifikacija zavarovanja znižala upravne stroške. Napram bivši centralizaciji je to že uspeh, dasi zelo majhen v primeri z nalogami, ki se bodo morale še izvršiti.
V najkrajšem času izidejo uredbe, ki bodo izenačile tudi dajatve v socialnem zavarovanju. Zakaj naj ima ena stroka delavstva višje dajatve kot druga, oziroma zakaj naj bi imela ena stroka boljše urejeno zdravniško službo kot druga? Ali ne potrebujejo v času bolezni vsi delavci in nameščenci ter njih svojci enako zdravniško oskrbo?
V	penzijskem zavarovanju so bile doslej ogromne razlike v rentah. Splošno delavsko zavarovanje je s triodstotnim prispevkom nudilo rente, ki so zadoščale za preživljanje rentnika jedva par dni. S povišanjem prispevka se bodo mogle dajati za 200 % višje rente. Rudar ali privatni nameščenec, katerih pokojninsko zavarovanje je bilo finančno boljše urejeno, sta imela vetfno strah, ako sta morala menjati službo in sprejeti delo v obratu, ki je spadalo pod splošno zavarovanje. Bala sta se, da izgubita pridobljene pravice glede pokojninskega zavarovanja, oziroma v kolikor so jim bile iste očuvane, da sta vendarle prišla iz dežja pod kap, ker je splošno zavarovanje glede pokojnin nudilo tako malo upanja na količkaj ugodne rente. Vprašamo se, ali tako unificirano zavarovanje ne bo moglo nuditi delavcu ali nameščencu neko najnižjo ali tako zvano temeljno rento, ki bo nudila rentniku vsaj človeka dostojno življenje. Uverjeni smo, da bomo tudi to dosegli.
Pokojninski skladi. Bivša Jugoslavija, ki je stremela po strogi centralizaciji, je vendarle dovolila, da je nastalo desetine in desetine raznih pokojninskih skladov pri različnih bankah in zavodih v državi. Kdor je imel le delček vpliva pri režimovcih v Beogradu, pa je že dosegel dovoljenje za ustanovitev lastnega pokojninsekga sklada. In smo dobili poleg množice pokojninskih skladov tudi množico predsednikov, ravnateljev in drugih varuhov teh skladov, ki so tam oblačili in vedrili, pa vlekli seveda tudi — honorarje. In če je bil pri banki proglašen konkurz — pa je vzel vrag tudi pokojninski sklad, ki je bil kot dolgoročna vloga naložen pri isti banki. Ali naj smatramo to kot blagoslov centralizacije beograjske čaršije v bivši Jugoslaviji? Zakon o izvajanju socialnega zavarovanja je z enim mahom vse to preprečil in razrušil. Zato tudi ni čudno, če slišimo, kako razni strici in tete moledujejo in posredujejo, naj bi ta in ta fond iz »socialnih« razlogov obstajal še dalje. Naenkrat velika ljubezen do — bodočih upokojencev fonda XY ali fonda samega ali pa do funkcij, katere je kdo pri tem fondu upravljal? Stmjenje vseh takih fondov v enem zavodu je uspeh unifikacije zavarovanja. Taka unifikacija pa more biti samo v korist zavarovancem in zato jo morajo zavarovanci, t. j. delavci in nameščenci le želeti, pozdraviti m — braniti.
V	bodočih samoupravah Federalnih zavodov imajo delavci in nameščenca večino. V samoupravi so zastopani tudi delodajalci, in sicer iz državnega in privatnega sektorja gospodarstva. Če je zakonodajalec priznal večinsko zastopstvo delavcem in nameščencem, s tem še ni rečeno, da se delavstvo ne sme več brigati za te institucije. Po svojih sindikalnih organizacijah mora delavstvo ščititi zavarovalne institucije, jih podpirati ter sodelovati. Le s takim sodelovanjem bodo doseženi pričakovani uspehi, ki bodo koristili zopet samo delavcem in nameščencem.
(Organizacija kmetijskih strojnih postaj
v Sloveniji
Obdelovanje zemlje je osnovni in poglavitni del kmetijskega gospodarstva. Ogromna površina zemlje, k; je ostala med vojno neobdelana, in bodoči ustroj ter organizacija kmečke službe nas vodita k smo treni uporabi strojev. V to svrho je ministrstvo za kmetijstvo DFJ izdalo odredbo o ustanovitvi kmetijskih strojnih postaj in odredbo o kmetijski strojni služba v Sloveniji.
Strojna organizacija, predvsem pa obdelava zemlje s traktorji v Sloveniji je vezana na dve večji polji, in sicer na Ptujsko in Krško polje ter Prekmursko ravnino. Tu pridejo prvenstveno v poštev kmetijske strojne postaje, ki bodo hne-le poleg drugih strojev tudi večje število traktorjev. Za gorske predele so mišljene postaje, opremljene s stroji, ki jih zahteva gospodarstvo v neravninskih predelih. Organizacija Kmetijskih strojnih postaj v Sloveniji je zamišljena tako, da bo v vsakem okrožju po ena ali dve glavni in tri ali štiri pomožne (podokrožne) postaje. To število je odvisno od značaja kmečkega gospodarstva, to se pravi, ali je v tistem rajonu oziroma predelu izključno kmečko ah kmečko-gozdno gospodarstvo. Pomožne postaje bodo imele svoje podružnice v okrajih. Iz teh okrajnih postaj bodo stroji direktno na razpolago kmetom oziramo državnim posestvom, ali pa se bodo po potrebi v okrajih organizirale še krajevne postaje. Vsaka okrožna in podokrožna postaja bo imela vzporedno organizirano njej pripadajočo strojno delavnico. Naloga teh delavnic je, da sprejmejo v popravo vse večje ln manjše okvare motorjev, strojev in orodja. Tako bo možno imeti vse stroje v dobrem stanju, kar je prvi pogoj za njihovo maksimalno zaposlitev.
V Sloveniji je predvidenih S okrožnih in 12 (podokrožnih) pomožnih postaj in
prav toliko delavnic. Na čelu okrožnih m
podokrožmh postaj je upravnik s potrebnim številom mehanikov In voznlkov-traktoristov. Vsaka okrajna postaja bo Imela prav tako svojega upravnika, M bo obenem izučen voznik-traktorisL Zato bo potrebno precejšne število strokovnega osebja. V ta namen je ministrstvo za kmetijstvo priredilo prvi traktorski tečaj na Krškem polju, a v začetku septembra je predviden še drug tečaj, verjetno na Ptujskem polju.
V Sloveniji smo Imeh *e prej mnogo strojnih zadrug, Id. so bile samostojne a® oddelki poedinsh kmetijskih zadrug. Sedaj se povsod organizirajo strojne zadruge in delavnice. Tako je v teku državna organizacija strojne zadruge s strojnimi delavnicami v Brežicah. V Mariboru se ustanavlja okrožna strojna postaja z delavnicami. V mariborskem okrožju že obstoji okrog 20 okrajnih strojnih postaj. Dobro organizirana strojna postaja je v Podgorcih, ki ima značaj podokrožne oziroma pomožne postaje. V okrožju Celja je v teku organizacija okrog 12 okrajnih strojnih postaj. Prav tako se tudi ▼ Ljubljani ustanavlja okrožna strojna zadruga.
»■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"“■»■■■■■■•■■■■s
Izšla je zbirka
Pesem delu
Naroča se v upravi »DELAVSKE ENOTNOSTI« Ljubljana, Miklošičeva c„ 22-IL Cena din 10.—
Neben ©trak v Jugoslaviji
ut sme biti nepreskrbljen
Od 20. avgusta dalje se bo vršila po vsej Sloveniji in Jugoslaviji akcija pod gorenjim naslovom. Vojna je oropala nešteto otrok doma, vzela jim je starše in vsako zaslombo in varstvo. Zato je skrb vse naše skupnosti, da poskrbi za mladino, ki je ostala brez zavetja.
Vsi vemo, da nam je okupator zapustil ruševine, vsi vemo, da so razrušene naše vasi, naše tovarne, naše ceste, železnice in mostovi, da so razrušeni tisti temelji gospodarstva, na katerih šele lahko zraste normalno življenje in blagostanje. Vse sile našega odgovornega vodstva so zatorej posvečene obnovi temeljev, obnovi prometa, obnovi produkcije. Ne moremo pričakovati, da bi čez noč pričarali domove za našo osirotelo mladino. Preden jih bomo dogradili bo minulo nekaj let. Otroci pa morajo imeti streho zdaj, zdaj potrebujejo obleke, obutve in prehrane, zdaj potrebujejo varstva in ljubezni. Kakor smo vsa ta leta premagovali težave, tako moramo biti kos težavam tudi zdaj. Vsi, ki so se vrnili iz taborišč, iz ječ in s prisilnega dela, vsi, ki so se vrnili iz gozdov, vede* kaj pomeni, da lahko mimo zaspiš in ti ni treba trepetati, če se pod hišo ustavi avtomobil ali če slišiš korake na cesti. Vsi, ki so živeli za žičnimi ograjami, ki so hodili vsako jutro na apel, vedo, Kaj se pravi svoboda, znajo ceniti, kaj jim je že prinesla naša borba in poznajo sadove, ki bodo še dozoreli. Nobene hiše pa ni mogoče zidati pri strehi, marveč je treba začeti pri temeljih. Zato danes ne moremo zahtevati od naše mlade države, da bi mogla zadostiti vsem potrebam, kakor jim bo lahko takrat, ko bo imela zgrajene temelje novega doma z obnovljeno produkcijo.
Zdaj je tak čas, da moramo še zatisniti pas, da stojimo še vedno na bojišču, čeprav to ni več bojna poljana. Vsak izmed nas mora še vedno osredotočiti vse sile v borbenem delu, storiti vse, da pomagamo medsebojno drug drugemu.
Zelo napak bi bilo, če bi zdaj, ko je izbojevana zmaga, držali roke križem, če bi hoteli od države samo jemati in ničesar dajati. Država smo mi in hiša, ki jo čuvamo in gradimo, je naša hiša. Pokazati moramo, da znamo biti dobri gospodarji, kakor smo dokazali v teh štirih letih, da znamo biti nepremagljivi borci. Bili pa bi slabi gospodarji, če bi ne vedeli, da je treba zgraditi in osigurati najprej osnove in da šele pozneje lahko gradimo v višino.
Kdor pravi, da ne moremo ničesar dati, ker ničesar nimamo, ta je v zelo veliki zmoti. Kajti ljudske množice so neizčrpna zakladnica sil. V svojih rokah imajo zlato, ki je več vrčdno od vsega bogastva sveta, to je sposobnost in voljo do dela; s tem svojim delom so sposobne ustvariti blagostanje zase in za ves svet. Delo je na j višja vrednota, ki jo pozna naša družba, in pripravljenost na žrtve, ljubezen do naše stvari, tisti granitni temelj, na katerem je slonela in zmagala naša borba.
Če se zdaj v tej akciji za preskrbo otrok obračamo do najširših ljudskih množic, do podjetij, ustanov, do posameznikov in do množičnih organizacij, da nam pomagajo izvesti nujne zasilne potrebe za zaščito otrok, tedaj se obračamo do njih v zavesti, da se obračamo do prekaljenih borcev, ki jih ni treba dvakrat pozivati na boj s težavami, ker so bili vsa ta leta neprestano na braniku naših osnovnih življenjskih interesov. Zaščititi moramo in zaščitili bomo vse otroke, ki so našega varstva potrebni.
Podjetja, ustanove, tovarne naj ustanavljajo v lastni režiji potrebne ustanove, zlasti dnevna zavetišča, plačujejo naj oskrbo v domovih za določeno število otrok, prevzamejo varu-štvo nad zavodi, domovi ali nad določenim številom otrok, preskrbujejo s hrano, obleko, obutvijo in drugimi potrebščinami domove, skupine ali posamezne otroke.
Posamezniki naj postanejo podporni člani domov, njih ustanovni člani, naj sami ustanavljajo domove, naj dajejo volila domovom, ob raznih prilikah organizirajo zbirke za domove (n. pr- namesto vencev, proslav itd.), plačujejo naj za enega ali več otrok oskrbovalnimi v zavodu ali plačujejo samo delno, polovično, četrtinsko oskrbnino. Zlasti pa lahko posamezniki vzamejo otroka k sebi in ga lahko tudi posvojijo.
Množične organizacije so poklicane, da pomagajo na vseh področjih. Neizčrpen je okvir možnosti, v^ katerem se lahko udejstvujejo množične organizacije. Pomagajo zlasti lahko krajevnim in okrajnim odborom pri evidenci nad otroki in materami, ki so potrebne socialne zaščite, strokovne zveze, AFŽ, ZMS, RK, OF lahko so delujejo pri popisovanju otrok, lahko pomagajo delati spiske, ki jih morajo
imeti krajevni odbori, in kartoteke, ki jo morajo imeti okrajni odbori. AFŽ postavi v vsakem kraju dobro vol j no obiskovalko otrok. To je najbolj gotovo sredstvo, da otroci ne bodo pozabljeni. Poročala bo vsak mesec nadzorni varstveni okrajni komisiji. Pri vseh zavodih postavijo množične organizacije svoje odposlance v kura-torij, ki skrbi in vodi račune o vseh pottebah in o vseh vprašanjih, ki zadevajo dom. Množične organizacije pomagajo iskati družine, kjer bi bili otroci dobro preskrbljeni. Organizirajo udarge delovne brigade za obnovo in gradnjo ter opremo domov. Posamezne organizacije pošiljajo lahko na svoje stroške otroke v domove in prevzemajo celotno skrb za otroke. Množične organizacije, mladinske, ženske in sindikalne organizirajo porodnicam pomoč na domu v obliki hrane in jim zlasti tudi pošiljajo pomočnice za hišna dela, dokler porodnice same ne okrevajo. Množične organizacije pomagajo pri organizaciji in opremi domov. Tekmujejo med seboj, organizirajo tekmovanje med posameznimi kraji, okraji in okrožji, kdo je bolje preskrbel otroke. Poskrbijo, da bodo posamezni uspehi tudi
Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani in Glavna bratovska skladni ca v Ljubljani ponovno pozivajo vse delodajalce na vsem območju federalne Slovenije, da pobite s predložitvijo ponovnih prijav za vse svoje uslužbence, ki so bili na dan
1.	julija 1945, odnosno, ki so že ves čas pri njih zaposleni. Zadnji dan za predložitev teh ponovnih prijav se določa 15. avgust 1945.
Pri predložitvi teh ponovnih prijav naj delodajalci upoštevajo sledeče:
1.	Kot dan vstopa v delo naj delodajalci
označujejo na prijavnicah 1. julij 1945, odnosno, če je član vstopil v delo po 1. juliju 1945, dejanski dan vstopa v delo. če pa delodajalec Izvrši sedaj naknadno prijavi za uslužbenca, M je v poslu že pred 1. julijem 1945 in ta še ni bil zavarovan, mora za takega uslužbenca predložiti uradu istočasno dve prijavnici, in sicer eno za dobo od dejanskega vstopa v delo do 30. junija 1945, tn drugo ponovno od 1. julija 1945 dalje.	*
2.	V primeru, da je uslužbenec v času po 1. juliju 1945 že izstopil iz dela, naj delodajalec Istočasno izvrši ponovno prijavo in odjavo Iz zavarovanja s tem, da izpolni oba dela prijavne tiskovine, L j. prijavnico in odjavnico.
3.	Mnogi delodajalci odlašajo s predložitvijo ponovnih prijav iz razloga, ker mezde in plače še niso dokončno določene, zato poziva zavod v soglasju z Glavnim odborom ESZDN za Slovenijo v Ljubljani delodajalce, da morajo takoj prijaviti svoje delavce in nameščence.
Delodajalci obratov, v katerih so že določene mezde in plače, morajo prijaviti svoje delavce in nameščence z določenim zaslužkom.
Delodajalci, ki pa plačujejo svojim delavcem In nameščencem le akontacije, morajo prijaviti višino akontacij z navedbo obdobja, v kolikor in če presegajo te akontacije doli navedene postavke.
Delodajalci pa, ki izplačujejo akontacije nižje, kot so spodaj navedene postavke, ali pa akontacij sploh ne dajejo, morajo prijaviti svoje delavce in nameščence v vsakem primeru vsaj začasno po niže navedenih zaslužkih, ki ustrezajo najnižji stopnji drugega draginjskega razreda. Ti minimalni zaslužki so sledeči v posameznih skupinah:
a)	za delavce nad 18 let starosti:
nekvalificirani . . Din 7.50 na uro polkvalificirani . .	>	9.50	»	»
kvalificirani ...	»	10.50	»	»
delovodje ....	»	13.50	»	»
b)	delavce pod 18 let starosti 80 % mezd pod a);
c)	za vajence v obrtnih delavnicah in industrijskih podjetjih:
do 6 mesecev uka .	. Din	2.—	na	uro
od 6 do 18 mesecev uka	»	3.—	»	»
od 18 do 30 mesecev uka	»	4.26	»	»
nad 30 mesecev uka	.	»	5.50	»	»
d)	za vajence v trgovinskih obratih, zadružnih organizacijah in podjetjih:
do 6 mesecev uka . . Din 425.— na mes. od 6 do 18 mesecev uka	»	595.—	»	»
od 18 do 30 mesecev uka	»	850.—	3>	*
nad 30 mesecev uka .	>	1105.—	»	»
e) za nameščence pri vseh podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah:
mesečno
1/1 pomožno tehnično osebje	Din	1530—
1/2 strok. upr. in tehn. osebje	>	1615—
II/l priprav, nam. s sred. šolo	P	1870 —
II/2 priprav, nam. z vis. šolo	P	2040—
IU/1 nižji pomočniki	.	.	.	P	2210—
III/2 višji pomočniki ....	P	2720—
III/3 samostojni pomočniki .	>	3400—
IV/1 posebni poslovodje	.	.	>	3910—
IV/2 splošni poslovodje . . .	>	4420—
V Izredni strokovnjaki .	.	P	5100.—
Navedene mezde in plače se smatrajo to-•ej kot najnižje akontacije, katere morajo delodajalci izplačati glasom odredbe Narodne vlade Slovenije z dne 29. junija 1945 (Ur. list št. 13 z dne 30. junija 1945), M
propagandno izrabljeni. Organizirajo zbirne in razdeljevalne baze za otroke in za material, organizirajo spremljevalce otrok.,
Nešteto je možnosti, s katerimi se lahko pri vprašanju za preskrbo otrok izkažejo množične organizacije. Sindikalne organizacije, kot predstavniki delavstva, bodo pač tiste, ki bodo tudi v tem vprašanju imele odločilen pomen in avantgardno vlogo. Ni treba posebej poudarjati, da bodo prav sindikalne organizacije tiste, ki bodo organizirale delo samo, ki bodo organizirale po tovarnah in obratih udarniško prostovoljno delo za preskrbo naših brezdomnih otrok. Ni ga delavca v Sloveniji in ni ga v vsej Jugoslaviji, ki bi ne hotel žrtvovati ure na dan, če bo vedel, da bo ta ura ustvarila dom za nepreskrbljenega otroka. Kakor smo se vedno v vseh težavah z zaupanjem obračali do zavednega delavstva, tako mu prikazujemo v popolnem zaupanju tudi danes vse težave in vemo, da bo pripravljen pomagati in preprečevati zapreke, ki se zastavljajo mladinski zaščiti. Sindikati so tista organizacija, do katere se nismo še nikoli obračali zaman in do katere se obračamo tudi sedaj s pozivom, da z vsemi silami sodelujejo v akciji, ki nosi udarni naslov: Noben otrok ne sme biti v Jugoslaviji nepreskrbljen.	Milena Mokoričeva.
odreja, da se morajo Izplačati na račun dospelih mezd in plač do nadaljnje odredbe predujmi v višini minimalnih postavk uredbe zvezne vlade o. ureditvi mezd In plač delavcev in nameščencev (Ur, list DFJ št. 227/24 z dne 21. aprila 1945, im Ur. list Nar. vlade Slovenije št. 9 z dne 16. junija 1945), pri čemer se morajo upoštevati tam določene skupine in zaslužki, ki jih navajamo zgoraj, upoštevajoč začasno v soglasju z glavnim odborom ESZDN drugi draginjski razred za vse področje federalne Slovenije. Dokončne plače odnosno mezde bodo prijavili delodajalci kasneje s posebnimi tiskovinami ža spremembe v zaslužkih.
4.	Delodajalci marajo na prijavnici navesti točen naslov in sedež obrata (bivališče delodajalca, če ne biva v kraju obrata), predvsem je treba navesti pri raznih družbah ime In naslov lastnika.
5.	Delodajalce obveščamo, da se računa od L julija 1945 dalje vrednost popolne oskrbe, t. j. hrane s stanovanjem, dnevno Din 18.25, mesečno Din 474.50,. vrednost same hrane dnevno Din 14.50, mesečno Din 377.—.
6.	Delodajalce obveščamo tudi istočasno o dovoljenih odbitkih po novi tablici mezdnih razredov, ki velja od 1. julija 1945
dalje:
V mezd. razr. z dnev. zasl. odb. za 1 dan I	do Din 36.— ni odbitka
n	od	Din	36,—i	lo Din 48,—			»	P
m	P	p	48—	P	P	60—	P	P
IV	P	p	60—	P	P	72—	Din 4.38	
v	P	»	72—	P	P	84—	P	5.26
VI	P	2>	84—	P	P	96.—	P	6.13
VII	»	P	96—	P	P	120—	P	7.01
vm	P	P	120—	>	P	150—	P	8.76
IX	P	P	150—	>	P	180—	P	10.95
X	P	P	180—		P	210—	P	13.14
XI	P	• P	210—	P	P	240—	>	15.33
XII	nad	P	240.—				P	17.52
Tedenske zaslužke ugotovite, če pomnožite dnevne zaslužke s 6, mesečne zaslužke dobite, če pomnožite dnevne s 25.
7.	Zaradi uveljavljenja enotnega starostnega prispevka (9% od dnevne zavarovane mezde) za delavce in nameščence od 1. julija 1945 dalje je izvršena s prijavo pri podpisanem zavodu že tudi istočasno prijava v pokojninsko starostno zavarovanje, katero bo izvajal Federalni zavod enako za delavce in nameščence.
8.	Ponovne prijave morajo predložiti tudi delodajalci, ki zaposlujejo v svojih domačih gospodinjstvih služkinje, kuharice, po-strežnice in podobno, z navedbo odrejene mesečne akontacije Din 300.— in pripadajočih naturalnih prejemkov za služkinje. Za ostalo osebje v domačih gospodinjstvih morajo delodajalci prijaviti zaslužke po minimalnih postavkah (glej pod 3., a, b).
9.	Rudarska in topilnlška podjetja pa se opozarjajo, da za svoje delavstvo v prijavah navedejo tudi zvanje in v soglasju s krajevnimi strokovnimi organizacijami kategorijo zaposlitve v skladu z določbo § 54. pravil Bratovske skladnice, odnosno v skladu s posebnimi pravilniki o uvrščanju to-pllniškega osebja v kategorije, ki so bile svoječasno sprejete v soglasju med delavskimi zaupniki in podjetniki.
Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Glavna Bratovska sklad niča v Ljubljani
Vse Okrožne odbore OF, Okrajne odbore OF, Krajevne odbore OF in vse vojaške us^gnove vljudno obveščamo, da bomo ustavili pošiljanje lista »Delavske enotnosti«, če do 1. septembra ne bodo poravnali zaostale naročnine.
Delodajalcem na obmoiiu
federalne Slovenile!
Poziv Zavoda za smate zavarovance, Pokojninskega zavoda in Glavne bratovske skladnice v Ljubljani
Še o obrtnih obolenjih
Ironično zastrupilenje s svincem
Kronično zastrupljenje s svincem je najbolj pogosta obrtna bolezen.
V današnji dobi je uporaba svinca in svinčenih spojin zelo široka v najrazličnejših panogah industrije, število obrtnih zastrupljen j s svincem presega število vseh ostalih obrtnih zastrupljenj.
Strupen je svinec, strupene pa so tudi prav vse svinčene spojine. Strupenost spojin je odvisna od topljivosti svinčenih spojin v telesnih sokovih. Nekatere spojine niso topljive v vodi, so pa v serumu, v pljučih in želodčno-črevesnem soku, in torej strupene.
Da je svinec strupen, so ljudje ugotovili na podlagi izkustva. V zadnjem času so znanstveniki z različnimi poskusi na živalih, predvsem na mačkah, prišli do sledečih zaključkov: Najbolj hitro izzove zastrupljenje tisti svinec, ki ga kot fin prah ali kot svinčeno paro vdihavamo. Svinec, ki ga pojemo, prav tako povzroči zastrupljenje, a zato so potrebne znatno večje količine kakor za zastrupljenje preko pljuč. To pa zato, ker se velika večina svinca veže z žveplom v črevesju v slabo topljiv svinčen sulfid; tudi jetra vežejo in zadržijo precejšnje količine svinca. V izrednih primerih posrkamo tudi preko kože toliko svinca, da nastane zastrupljenje, in sicer tedaj, če večjo površino kože premažemo s kakšno svinčeno spojino (n. pr. pri gledaliških igralcih, če uporabljajo šminko, ki vsebuje svinec).
Svinec je kumulativen strup. Če dnevno vdihamo le eno tisočinko grama svinca ali pojemo tri tisočinke grama, svinca in to ponavljamo več let, že lahko obolimo za kroničnim zastrupljanjem s svincem. Večje količine lahko povzroče kronično zastrupljenje že v nekaj tednih.
Na poskusnih živalih so ugotovili, da povzročijo zastrupljenje prej in veliko manjše količine, če dajemo poskusni živalci istočasno tudi alkohol.
Svinec, ki ga vdihavamo, pride iz pljuč neposredno v kri in po njej v vse dele našega telesa. Manjše količine ledvice Izločijo, če so količine večje, se svinec v glavnem zadrži v kosteh fn jetrih. Svinec, ki ga pojemo, se v glavnem izloči z blatom. Tisti svinec, ki ga vlasnice iz črev j a posrkajo, gre najprej v jetra, ki ga deloma zadrže, deloma ga vežejo na različne snovi, da ga napravijo manj strupenega. Iz jeter pride svinec v kri.
Strupen je tisti svinec, lil kroži v krvi. Svinec, ki je vezan v kosteh ali jetrih, ni nevaren.
če krožijo po telesu večje količine svinca, nastanejo hujše, sub&kutne oblike svinčenega zastrupi jen j a — kolike in možganska obolenja, če pa krožijo dalj časa majhne ko. čine svinca po krvi, nastanejo kronične oblike zastrupljenja - ohromitve živcev, okvare ledvic in ožilja.
To je potrdil poskus angleških zdravnikov, ki so 200 pacientom, ki so imeli raka, vbrizgavali kot zdravilo v žilo različne količine svinčenih soli. Manjše količine niso izzvale nobenih posledic, a večje količine so pri velikem številu bolnikov izzvale koliko, 2 bolnika sta dobila težko možgansko obolenje (enceplialitis), 4 so dobili motnje vida, eden pa je oslepel. Učinkovito na potek rakastega obolenja te injekcije niso delovale.
Najbolj znana oblika zastrupljenja s svincem je svinčena kolika. Običajno ima oboleli že prej težave z želodcem in krče v trebuhu, ki postanejo na višku bolezni tako hudi, da se oboleli od bolečin meče po tldh, stoka In se znoji. Tipično za koliko je, da je bolnik ves čas napada zaprt (ob-stlpiran). Vročina je normalna, včasih pa tudi zvišana do 38°. žila utriplje počasi in slabo. Napad traja 2 do 8 dni. Bolečine prenehajo takoj, ko dobi bolnik stolico. Koliko zdravimo z morfijem in atropinom ter odvajalnimi sredstvi (ricinusom). Izredno hude bolečine, trd trebuh in temperatura pogosto zavedejo zdravnika, da bolezni ne spozna pravilno in jo zamenja z vnetjem slepiča ali ukleščeno kilo. Operacija pri takšnih bolnikih nič ne pomaga. Krči, ki zbog operacije seveda ne ponehajo, povzroče, da se potrgajo operacijski šivi in nastanejo neprijetne in nevarne komplikacije.
Zelo znana okvara, ki jo povzroči zastrupljenje s svincem, je ohromitev živca radialisa, ki oživčuje tiste mišice na pod-lehti, s katerimi iztegnemo roko v zapestju, če gleda dlan navzdol.
Zelo občutljive za zastrupljenje s svincem so možganske celice. Znaki za obolenje možgan so zelo različni In se ravnajo po tem, katere grupe celic so uničene ali obolele. Nekatere bolnike boli glava, drugi slabo spijo, so razdražljivi, hitro utrudljivi, izredno občutljivi za alkohol; nekateri dobijo božjasti podobne napade in delirije, pri drugih se pojavijo halucinacije.
Svinec, ki se izloča preko ledvic, uničuje ledvične celice, da niso več sposobne izločati strupenih produktov preosnove. Posledice so iste kakor pri kroničnem vnetju ledvic,
V rdečem kostnem mozgu se tvorijo rdeča krvna telesca. Pri zastrupljenju s svin-• cem se pojavijo v nekaterih rdečih krvnih telescih temne pike (bezofilno punktirani eritrociti) in količina krvnega barvila v rdečih krvnih telescih je občajno znižana. Pojavijo se tudi spremembe v beli krvni sliki (limfocitoza).
Pri vseh zastrupljenjih s svincem nastanejo predvsem na odvodnicah tipične okvare mišičnega sloja žil.
Za razpoznavo zastrupljenja sta važna dva znaka: svinčen kolorit In svinčen rob na dlesnih. Svinčen kolorit imenujemo tipično sivorumeno barvo kože obraza in rumenkasto barvo beločnice. Svinčen rob na dlesnih pa je tenka črta na skrajnem delu dlesni svetlomodre do črne barve Nastane tako, da se svinec iz drobnih žilic dlesni spoji z žveplovodikom v črn, neto-pen žveplov sulfid, žveplo vodik nastane
pri razkroju beljakovinske hrane v ustni duplini, posebno če niso zobje negovani. Pri tistih, ki si čistijo zobe, torej običajno ne bomo dobili svinčenega roba.
Zastrupljenje s svincem zdravimo tako, da lajšamo posamezne nevšečnosti, ki jih-svinec povzroča (simptomatsko zdravljenje), in tako, da z različnimi zdravili skušamo doseči to, da bi čim manj svinca krožilo po krvi (kauzalno zdravljenje). Pri akutnih obolenjih dajemo zdravila, ki vežejo svinec in ga deponirajo v kosteh (kalcij, mleko), pri kroničnih pa previdno poskušamo na organe rahlo vezan svinec izločiti iz telesa (jodkalij, fosforjeva kislina, soda bikarbona).
Ker vsi ljudje niso enako občutjivi za zastrupljenje s svincem, je važno, da zdravnik vsakega, ki vstopa v službo v svinčeni industriji, pregleda In izloči od dela v svinčeni industriji predvsem jetične, bolne na ledvicah, božjastne, pijance, sifilitike, slabokrvne, tiste, ki imajo čir na želodcu in dvanajsterniku in splošno vse ženske, ker svinec izzove splav in ker kvarno vpliva tia zametek, ženska, ki je zastrupljena s svincem, pogosto rodi defektne otroke. Priporočljivo je, od dela s svincem izključiti mladoletne, ker se ti ne znajo tako paziti kakor odrasli in je tudi nežen organizem, ki se še razvija, občutljivejši od organizma odraslih.
Vsak delavec v svinčeni industriji bi moral vedeti, da je svinec strup in da so strupene tudi vse spojine svinca. Moral bi paziti, da bi ne vdihaval svinčenih par in svinčenega prahu in da bi z umazanimi rokami, z jestvinami ali cigaretami ne prinašal svinca v usta. Alkohol pospešuje zastrupljenje s svincem, zato je treba propa-. girati zmernost odnosno abstinenco med delavci, ki imajo opraviti s svincem. Do sedaj so naši delavci zastrupljenje s svincem preganjali z žganjem in vinom.
Močna, predvsem mastna hrana krepi telo in tudi preprečuje resorbacijo svinca iz želodca v črevje. Sicer vemo, da je tisti svinec, ki ga vdihavamo, veliko bolj nevaren ko tisti, ki ga pojemo. Vendar nekateri priporočajo pitje mleka pred in med delom, ker baje prepreči, da bi se svinec iz želodca resorbiral.
. Povsod, kjer se uporablja svinec, je treba sprovesti čim popolnejšo tehnično zaščito. Kjer se le da, naj se svinec zamenja z nestrupenimi ali manj strupenimi snovmi. Kjer se razvijajo svinčene pare ali svinčen prah, je treba poskrbeti z dobrimi sesalnimi napravami za odvajanje pare In prahu. Z mehanizacijo dela je treba poskrbeti, da delavci čim manj pridejo v stik s strupenimi snovmi.
Tudi z najboljšo tehnično zaščito ni mogoče preprečiti vseh zastrupljenj s svincem. Ker je znano, da je svinec kumulativen strup, ki izzove zastrupljenje lahko šele po več letih, čeprav prihajajo v telo dnevno le prav majhne količine, je jasno, da bo veliko manj zastrupljenj s svincem, če bomo pri nevarnih delih skrajšali delovni čas in če bomo delavce pri nevarnih delih menjavali in jih zaposlili izmenoma pri nevarnih delih, nato pa pri popolnoma nenevarnih.
Kdor ima prve znake zastrupljenja s svincem, mora prenehati za določeno dobo z delom, kjer preti nevarnost zastrupljenja. Zato je važno, da so vsi delavci, ki imajo opraviti s svincem, pod kontrolo zdravnika, strokovnjaka za obrtne bolezni. Ta s periodičnimi pregledi odloči od nadaljnjega zastrupljenja tiste, ki Imajo prve znake zastrupljenja in tako prepreči, da ne pride do težjih, neozdravljivih zastrupljenj.
V	Sloveniji je veliko podjetij, kjer so delavci izpostavljeni svinčenemu prahu in param. V Mežici n. pr. kopljejo svinčeno rudo in jo nato talijo ter pridobivajo svinec. V cinkarni v Celju talijo cinkovo rudo, ki pa vsebuje 2.3 % svinca. Prav tam izdelujejo minij, ki je zelo strupena svinčena barva. Minlj izdeluje tudi tovarna Medič & Zanki v Domžalah. Sobo- ln črkoslikarji še danes uporabljajo strupene svinčene barve — svinčeno belilo in minij. Prav pogosta so kronična zastrupljenja s svincem v oddelkih, kjer spajkajo (lotajo), posebno, ker pri tem delu podjetniki najrajši zaposlijo ženske, ki so bolj pripravne in okretne kot moški. Svinčenemu zastrupljenju so izpostavljeni tudi tiskarji, predvserfi stereoti-perji in pomožni delavci v stereotiperskih delavnicah, kjer tale in vlivajo svinec v kalupe.
V	Sloveniji je tehnična zaščita zelo pomanjkljiva. Tudi zdravstvene propagande v tej smeri skoraj ni bilo, ker zdravniki sami niso dosti vedeli o zastrupljenju s svincem. Država za obrtno in industrijsko higieno ni imela smisla ter so oblasti nerade videle, če se je preveč pisalo o slabih higienskih razmerah po naših tovarnah, češ da diši to po komunizmu.
Najbolj važno pri zdravljenju zastrupljenja s svincem je to, da oboleli takoj preneha z delom, kjer je Izpostavljen ponovnemu zastrupljenju, dokler Ima le najmanjše znake svinčenega zastrupljenja. še ko teh znakov ni več, je priporočljivo, da si poišče delo, kjer ne bo imel prav nobenega opravka s svincem, ker so vsi tisti, ki so že imeli kdaj zastrupljenje s svincem, za ponovno zastrupljenje mnogo bolj dovzetni kakor tisti, ki. zastrupljenja še niso imeli.
Dr. L.
Zveza delavcev in nameščencev oblačil, ne in sorodnih strok podružnica Ljubljana vabi vse pomočnike(-ce) kakor tudi vse vajence(-ke), da se gotovo udeležijo sestanka na katerem bomo razpravljali o naših plačah in o pripravah za sklepanje kolektivnih p.)godb.
Sestanek bo dne 21. avgusta 1945 ob 19. uri v mali dvorani bivše Delavske zbornice, Čopova ulica, vzhod skozi zadnja vrata.
Pesem delu
0 nalogah in vsebini kulturno presvet dela Enotnih strokovnih zvez
V	vsaki podružnici je tudi kulturno-pro-svetni odbor, člani tega odbora naj bodo po možnosti iz vseh oddelkov podjetja. V večjih tovarnah se lahko po oddelkih postavijo pododbori, če tovarna dela v izmenah (šihtih), potem mora imeti v vsaki izmeni in v vsakem oddelku osebo, ki je odgovorna za kulturno-prosvetno delo. Kul-turno-prosvetno delo ,ne sme nikoli prenehati ne glede na to, kdaj delavci delajo. V kultumo-prosvetni odbor pridejo tudi člani podružnice, ki so odgovorni za kulturno-prosvetno delo. Poleg članov odbora morajo imeti posamezni oddelki tudi nekaj aktivistov, katere je treba sistematično usposobljati za bodoče voditelje kulturno-prosvetnega delovanja. Ti aktivisti morajo biti podpora in opora vsemu delu v obratu. Zlasti je v kulturno-prosvetnem delu potrebna pravilna razdelitev ljudi in dela. Za to delo moramo postavljati ljudi, ki imajo že skušnje ali pa željo in nagnjenje do tega dela. Poleg tega morajo biti tovariši, Id so odgovorni za kulturno-prosvetno delo takšni, ki se ne menjajo pogosto, kajti na ta način bi morali z delom vedno znova začenjati.
Dvig Izobrazbe
Iz posameznih poročil in člankov lahko razvidimo, da nekatere podružnice razumejo svoje kulturno-prosvetno delovanje le v okviru kulturnih in telesno-vzgojnih društev. Takšno gledanje je ozko, pomanjkljivo in nepravilno. Kulturna in telesno-vzgojna društva seveda spadajo v kulturno-prosvetno delo, toda so le majhen del tega. Vsebina in naloge kulturno-prosvet-nega dela so mnogo širše in med najvažnejšimi v obnovi domovine.
To delo mora biti osredotočeno na dvig splošne kulture in na politično prevzgojitev množic. Zato morajo kulturno-prosvet-ni delavci v tovarnah in obratih organizirati tečaje in šole za dvig splošne izobrazbe na osnovi učnega programa za srednje šole. Cilj za dvig splošne kulture do stopnje srednje izobrazbe odpira pot za splošno višjo strokovno in politično izobrazbo.
Predavatelje za te tečaje in šole, v katerih bodo delavci črpali splošno izobrazbo, naj podružnice dobijo iz vrst prosvetnih delavcev. Vzporedno s splošnim poukom moramo po istem načelu organizirati strokovne šole hi tečaje za višjo kvalifikacijo delavcev svojega podjetja. V teh strokovnih šolah naj predavajo tehniki in strokovnjaki tistega obrata ali tovarne.
To bi bilo v glavnem vprašanje šol in tečajev, katere morajo podružnice takoj organizirati.
Vzgoja delavcev
Poleg tečajev in šol morajo podružnice organizirati množično kulturno-prosvetno vzgojo delavcev. Izdelati morajo načrt za stalna predavanja (ki naj bodo vsaj enkrat tedensko), katera bi zajela teme iz splošnih ved, dalje o strokovnih organizacijah v Sovjetski zvezi, kakor tudi politična in strokovna vprašanja. V ta načrt damo lahko tudi predelovanje referatov in sklepov prvega kongresa ESZDN Srbije, ki naj se izkoristijo za popravljanje morebitnih napak v delu podružnice. Kot predavatelji naj sodelujejo člani krajevnih strokovnih zveznih svetov, člani odborov Osvobodilne fronte, prosvetni delavci in strokovnjaki.
Ob nedeljah je treba s kulturnimi in te-lesno-vzgojnimi društvi organizirati skupne izlete ven iz mesta. Te izlete lahko organizirajo posamezni oddelki, a tudi vsa tovarna. Tovarne in obrati morajo ustvariti stalno zvezo in sodelovanje z okoliškimi vasmi, kamor bodo hodih na skupne izlete in kjer bodo obenem lahko vršili kulturno-prosvetno in politično delo, a kadar bo na polju dosti dela, bodo pomagali kmetom tudi pri kmečkem delu. Na ta način bodo delavci doprinesli mnogo k utrditvi narodne oblasti in h krepitvi zveze med delavci in kmeti.
Na teh izletih po vaseh morajo delavci seznaniti kmete s svojim udarniškim delom pri obnovi domovine in jim prikazati naloge za njihovo aktivno sodelovanje v obnovi, za kar najboljše in najcenejše pre-skrbovanje mest z živili in tovarn s surovinami. Cenena in dobra preskrba mest pospešuje preskrbo vasi s cenenimi in ne-obhodno potrebnimi industrijskimi proizvodi.
V	prav take odnose morajo podružnice stopiti z najbližjo vojašnico naše junaške Jugoslovanske armade. Delavci naj pošljejo v vojašnice delegacije svojih udarnikov, M bodo vojake seznanile s svojim udarniškim delom. Delavci naj povabijo vojake k sebi v tovarno, da se tudi oni spoznajo z vojaškim delom in življenjem. Vojaki bodo delavcem lahko marsikaj povedali iz svojega junaškega boja, pa tudi razložili razna politična in vojaška vprašanja. Prav tako naj organizirajo skupne prireditve itd.
Časopisi In knjige
V	tovarnah in obratih moramo organizirati stenske in ustne časopise. Stenski časopis naj bo veren odraz resničnega življenja tovarne. Če se zgodi, da pride v tovarno nekdo od zunaj, mora takoj dobiti sliko tovarne ali obrata! V stenčasu naj bodo na vidnem mestu imena, slike, izkušnje in metode dela najboljših delavcev-udarnikov, a tudi imena in karikature za-bušantov, lenob in vseh tistih, ki se držijo ob strani. Takšno stvarno gradivo mora prinašati stenski ali ustni časopis. .
Ustni časopis ne sme biti dolg, največ pol ure. Nekateri napačno imenujejo ustni časopis cele referate in zabave.;
V	vsaki tovarni mora biti tovariš ali tovarišica, aktivist, ki skrbi za razširjenje tiska in ki mora imeti svoje pomočnike v vsakem oddelku. Drugi tovariš odgovarja za stenčas, vodi njegovo uredništvo in organizira dopisništvo za stenski, ustni, a tudi za centralni časopis. Dopisništvo za centralne, strokovne in druge časopise je zelo važno. Koliko imamo krasnih primerov dela v tovarnah, na kulturno-prosvetnem polju in v udarniškem delu, toda o njih nihče ne ve, ker delavci o njih ne pišejo. Dostikrat slišimo: »saj veš, mi pač ne znamo pisati.« Zelo dobro in koristno bi bilo, če bi se organizirali posebni tečaji za dopisništvo.
Po obratih moramo organizirati kolektivno branje časopisja, in sicer med opoldanskim odmorom ali po končanem delu.
To branje ni treba, da traja več kpt pol ure. Informacije iz časopisov in skupno poslušanje radijskih oddaj strokovnih organizacij je zelo važno, kajti časopisja je sorazmerno malo in zaradi prometnih ovir pride dostikrat na cilj z zamudo.
Te informacije kakor tudi vse kulturno-prosvetno delo naj se vrši v posebnih, za to določenih prostorih (»prosvetni kotiček«). Tovarne morajo organizirati primerne čitalnice, knjižnice, klube in kulturne domove. Če ne morejo tega organizirati samostojno, naj to izvedejo na strokovni osnovi v mestu ali pri krajevnem strokovnem zveznem svetu. Dobro bi bilo tudi, da bi organizirali posebne krožke za branje leposlovnih knjig. Na ta način se popularizira dobra knjiga, a obenem se dviga kulturna in politična raven našega delavca.
Kulturna društva: pevski zbori, glasbeni, recitacijslti in dramatski odseki morajo stremeti za tem, da kar najbolj dvignejo kakovost svojega dela. Stare stvari je treba zamenjati s sodobnim, novim narodnim ustvarjanjem, Id mora biti izraz današnjih dni in bodočega razvoja naše države. To nikakor ne pomeni zametavanja narodne in klasične umetnosti. Pričakujemo, da nam bodo sodobni pisatelji in umetniki pomagali pri tem, kajti zdaj ne morejo reči, da se bojijo pisati napredne in realne stvari.
Društva naj organizirajo medsebojno tekmovanje, katero bo imelo najboljše prireditve itd.
Telesna vzgoja
Tudi telesna vzgoja mora dandanes imeti novo vsebino. Včasih je služila za parado gosposkim otrokom. Zdaj pa mora postati množična in služiti ljudstvu v mestih in na deželi. Poleg zdrave vzgoje našega prebivalstva mora dajati vzgledne primere v udarništvu, obnovi in v obrambi naše domovine.
Vsa naša kulturna in telesno-vzgojna društva morajo poleg kulturnega in teles-no-vzgojnega izpopolnjevanja prav tako dvigati splošno kulturo in strokovno znanje svojega članstva, To je zlasti važno za voditelje teh krožkov in društev. Samo s takšnim vsestranskim poukom bodo društva lahko zadostila zahtevam sedanjega časa in bodočnosti.
Naša društva naj se obračajo za pomoč na gledališča, glasbene šole itd., ki bodo prav gotovo pripravljene, da jim pomagajo.
Vsak direktor tovarne in šef podjetja mora seznaniti delavce z načrtom in programom tovarne kakor tudi s splošno perspektivo vsakega meseca ali vsaj četrtletja. Delavec obnavlja domovino s svojim strojnem na delovnem mestu. Na osnovi
Delavci na svojem družabnem vežem
Prejšnjo soboto zvečer so priredili delavci ruške tekstilne industrije v svoji tovarni družabni večer. Kdor je stopil med nje, pač ni mogel verjeti, da so ti za zabavo pripravljeni prostori bili še včeraj in predvčerajšnjim sami na pol požgani zidovi. Vse belo, vse čisto, vse v svežem cvetju, toplo obsevajoče barve naše trobojnice — počutil si se kakor doma.
Kakor je bil pripravljen ta okvir zabave na ruševinah, ki jih je zapustila vojna in jih je cvetje zakrivalo, tako je delavstvo v svojih dušah prekrilo bolečine prestanih časov z veseljem, ki ga doslej še ni poznalo: zbrali smo se tu vsi, od vodje tovarne do slehernega delavca). Delamo skupno, veselimo se skupno — ena družina smo. V brez-
stvarnega načrta, programa in perspektive delavec lahko najboljše organizira svoje udarniško delo. Vse delavske množice moramo mobilizirati za krepitev discipline, dvig proizvodnje, za tekmovanje, kontrolo, za izboljšanje preskrbe delavcev, za boj proti lenarjenju. Za to moramo izkoristiti sestanke, stenske in ustne časopise. Naše kulturno-prosvetno delo mora zajeti vsa gornja vprašanja. To so najosnovnejše naloge in vsebina kulturno-prosvetnega dela tovarniških podružnic za dvig kulturne in politične stopnje delavcev.
Delovna disciplina
Poleg podružnic v tovarnah imamo podružnice nameščencev in prosvetnih delavcev, katere imajo poleg omenjenih nalog še svoje posebne naloge.
Nameščenske podružnice morajo napovedati energičen boj pisarniškemu birokratizmu. Delovna disciplina po naših pisarnah je zelo slaba. Uradniki berejo med delovnim časom časopise, čistijo si nohte itd. Pred vrati pa čakajo stranke po pol, a včasih tudi po ves dan, da bi opravile nujne zadeve. Ko po dolgem čakanju vendar pri1-dejo v pisarno, zvedo, da to vprašanje ne spada sem in naj gredo v drugo pisarno. Tam delavec spet čaka prav toliko časa kakor prej in izgublj svoj dragoceni čas.
Zato mora zavzeti dvig delovne discipline in likvidacija tega zloglasnega birokratizma važno mesto v kulturno-prosvetnem delu teh podružnic. Delavci-udamiki morajo pri tem sodelovati in organizirati delo tako, da ,bodo lahko najhitreje opravili svoje zadeve po pisarnah.
Podružnice prosvetnih delavcev morajo s kulturno-prosvetnim delom prevzgojiti svoje članstvo na osnovi novih sodobnih nalog. Člani prosvetnih podružnic morajo na svoja ramena prevzeti velik delež kulturno-prosvetnega dela v mestih in zlasti na deželi. Novi pogoji zahtevajo novega učitelja, predavatelja, profesorja itd.
Takšna vsestranska in množična organizacija kulturno-prosvetnega dela bo zagotovila boljšo in hitrejšo obnovo domovine, utrdila bo ljudsko oblast, okrepila zvezo delavcev in kmetov, izboljšala bo materialne pogoje delovnega ljudstva mesta in vasi in poglobila razredno budnost.
Izboljšanje materialnih pogojev delovnega ljudstva je odvisno od ljudstva samega, od njegovih naporov in žrtev.
Uspeh zgoraj razloženega kulturno-prosvetnega dela je v glavnem odvisen od dobre in pravilne organizacije, M jo bodo izvedli naši vodeči kulturno-prosvetni delavci po podružnicah in od pomoči, katero jim bodo dajali krajevni strokovni zvezni sveti.
Uradin Burič (iz »Itad-a«).
mejni prostor sme spet zveneti naša beseda in naša pesem I
Zastopnik okrožja tov. Herman Je ob otvoritvi večera spregovoril zbranim nekaj toplih besed. Spomnil nas je, kako drago je bila plačana naša svoboda, koliko dragocenih življenj je bilo žrtvovanih v naših gozdovih, kako brezmejno ije bilo trpljenje naših internirancev v /koncentracijskih taboriščih. In naša stvar je zmagala! Vendar danes ni časa, da bi lahko mirno počivali na lavorikah svoje zmage. Še obstoje temne sile reakcije, ki hočejo rušiti, kar smo mi ustvarili Tega pa mi nikoli ne bomo dopustili!
Po njegovih besedah, ki so nas tudi v veselih urah spominjale na vse tisto, česar ne moremo pozabiti v nobenem trenutku svojega življenja, je zazvenela pesem, je zaigrala godba, zažvenketali so kozarci in plesni prostor je oživel. Razvila se je prisrčna zabava, Iti nas je še tesneje povezala in zbližala.	X. S.
Izšla je nova pesmarica pod naslovom »Pesem delu«, M jo je izdal in založil Glavni odbor ESZDN za Slovenijo v Ljubljani.
Pesmarica obsega 22 pesmi, med njimi 4 delavske, 4 domoljubne, 11 partizanskih in 3 ruske.
Ob delavskih sta domači štefanovičeva »Zdravo« in Prelovčeva »Slava delu«. »Delavski pozdrav« m »Bratje, le k soncu« sta mednarodni, kajti že davno pred vojno so jih peli ruski, francoski in drugi delavci vsega sveta, vsak v svojem jeziku. Celo v Italiji sem naletel na nekatere delavce, ki so te pesmi poznali. Naši delavski zbori so peli pred vojno še v izvirni harmonizaciji, le prevodi besedil so bili večinoma zelo slabi. Med osvobodilno vojno so te pesmi zanesli med partizane naši delavci, borci pa so jih prikrojili po* svoje. Zlasti se je spremenila pesem »Bratje, le k soncu« (av-tore Schedn), ki se v izvirniku giba prve štiri takte v toniki, medtem ko je v pesmarici četrti takt na dominanti, kakor se danes običajno poje.
Domoljubne pesmi Hajdrihova »Od Urala«, Volaričeva »Eno devo le bom ljubil«, Aljažev »Triglav« in Adamičeva »Zdravica« (na besede S. Jenka) so že stare, vendar naši zbori radi segajo po njih.
Veliko povpraševanje pa je ravno po partizanskih pesmih. Vse kar je bilo Izdanega na osvobojenem ozemlju, je že davno pošlo. Te pesmi so izšle večidel v eno- do triglasni priredbi, s čimer si moški zbori niso mogli dosti pomagati. Že pri partizanih smo si pomagali na ta način, da je vsak zborovodja prirejal te pesmi za potrebe lastnega zbora. Ker pa vsi zborovodje niso bili dovolj vešči, so nekatere harmonizacije slabo izpadle. Oni, ki so bili sposobnejši in so imeli boljše zbore, so pesmi prirejali zopet preveč komplicirano, tako da za srednje dobre zbore, katerih je bilo največ (v Prekomorskih brigadah je imel vsak bataljon, če ne že vsaka četa svoj zbor), niso imeli na razpolago primer- * nih priredb partizanskih pesmi. V takih primerih so jih fantje pedi kar po domače eno-do triglasno.
Najbolj znane partizanske pesmi so postale Apihova »Bilečanka«, ki so jo peli že politični preganjanci stare Jugoslavije, dalje Borova »Hej brigade«, Pahorjeve »Na juriš«, »Komandant Stane« ter Kozinove »Nismo se uklonili« in »Naša vojska«. Te štiri pesmi, sicer preproste, po obliki in harmonizaciji, so zelo neposredne in učinkovite. Postale so zelo popularne med borci, ker so jih bodrile v boju proti sovražniku. Upam, da nas bodo še najprej podžigale v boju s težavami pri delu za obnovo.
Manj posrečeni se mi zdita »Le naprej« in Kuharjeva »Jutri gremo v napad«. Prva je prenizko intonirana in v moškem zboru ne bo zvenela, morala bi se intonirati najmanj za terco više. Druga je Izrazito »šlagerska« in bi bila boljša, če bi se pela enoglasno s spremljavo klavirja ali harmonike, kakor se navadno izzvaja. Vokalni stavek je zelo nespretno prirejen.
Pesem »Tovariš Tito« P. Sivica ne napravi mogočnega vtisa, ki bi ga moralo zapustiti besedilo VI. Nazorja. Mislim, da je temu kriv tonovski način f-mola, ki zaradi zadržkov zveni preveč cerkveno. Po mojem bi bil učinek mogočnejši, če bi bila pesem v duru, oziroma v dur-molu.
Napev pesmi »Svobodna Slovenija« je makedonski. Srbski, bosanski, liški in drugi partizani pojo ta napev na besede »Partizane naše ceo svijet več zna«. S slovenskim besedilom je bila pesem ritmično zelo okrnjena, s pričujočo obdelavo pa je skladba izgubila ves prvoten karakter, tako da ni več makedonska in še ne slovenska. Pesem
pa je kljub temu zanimiva in jo bodo zbori zlasti zaradi besed radi peli.
Zadnje tri pesmi so ruske in menim, da je to najšibkejši del pesmarice, ker so ruske pesmi napisane tako, kakor jih pojemo mi in ne, kakor jih pojo Rusi. Vsi naši ljudje imajo zelo radi lepo sovjetsko narodno pesem (pri Rusih so narodne tudi vojaški in partizanske pesmi). Bil bi že skrajni čas, da jih začnemo zapisovati (sedaj, ko so plotovi podrti, bo to lažje) tako, kakor so v resnici in ne kakor smo jih prilagodili mi našemu načinu. Naše ljudske kulture ne bomo obogatili s potvarjanjem ruske narodne pesmi, temveč na ta način, da se ob bogastvu ruske ljudske umetnosti pravilno učimo In te pridobitve potem smiselno vnašamo v slovensko narodno umetnost.
Zbirko zaključuje Pahorjeva »žalostinka žrtvam«, ki je nastala kakor vse ostale partizanske pesmi naših partizanskih skladateljev v najtežjih časih in ob vrelcu naše osvobodilne borbe. Njena priljubljenost med našimi borci nam je veren dokaz njene globoke občutenosti in iskrene povezanosti z našo borbo.
Izdaja zbirke »Pesem delu« je velik napredek in pridobitev za naše zbore. Hkrati je to dokaz, da se Glavni odbor popolnoma zaveda kulturnih dolžnosti do širokih delovnih množic, ki so organizacijsko povezane v raznih podružnicah enotnih strokovnih organizacij.
Napredek je še večji, če primerjamo zbirko »Pesem delu« z zbirkami, ki so jih izd*-jale bivše delavske organizacije. Ta razlika je pred vsem v kvaliteti pesmi in priredb. Medtem ko so prejšnje zbirke urejali nevešči diletantje in je tu in tam prispeval tudi kak komponist svojo skladbo »po naročilu« in za določen hbnorar, imamo danes zbirko avtorjev, ki so zrasli z ljudstvom, ustvarjali med njim za njegove potrebe in ne nekje v posebnem, neživljenjski« »umetniškem svetu«.
Gotovo bomo našli v prvem zvezku te izdaje še nedostatke; če se tega zavedamo, jih bomo pri naslednjih, ki so napovedani v predgovoru pesmarice, laže odpravili. Potrebno bo k temu delu pritegniti vse za to sposobne glasbenike. Sedaj, ko se postavljajo krajevni strokovni odbori, krajevni strokovni zvezni sveti in tajništva zvez, bo to tem laže, kajti v teh organizacijah bodo povezani glasbeniki vseh sindikalnih podružnic, hkrati pa se bodo povezali tudi z delavci in nameščenci vseh ostalih poklicev. Tu se bomo seznanjali z njihovim delom, z željami in potebami, se od njih učili in jim po svoje pomagali. Ce se bomo zavedali novega časa, bomo tudi naše bodoče delo znali pravilno usmeriti
Zbirka »Pesem delu« je okusno opremljena. Tisk je odličen in pregleden, papir prvovrsten. Litografijo je izvršila tvrdka Josip 6emažar, notografijo pa Silvester OreL
Želimo, da bi se pesmarice pridno in uspešno posluževali vsi pevski zbori. Kakor je v času osvobodilnega boja odmevala pesem borbe po hostah in partizanskih taboriščih, tako naj danes odmeva po delavnicah pesem dela in obnove.
Filip Bernard
Vevška papirnica dviga proizvodnjo
V	polni meri se zavedamo važnosti, ki jo opravlja danes papir na kulturnem, propagandnem in gospodarskem polju, zato se trudimo delavci in nameščenci z vodstvom podjetja papirne tovarne v Vevčah na eni strani ter pristojno oblastjo na drugi strani, da bi dvignili proizvodnjo v čim krajšem času na najvišjo stopnjo. Po osvoboditvi naše domovine smo dosegli že lepe uspehe. Prinašamo nekaj številk:
V	maju se je proizvodnja dvignila od aprilske za 245 %, v juniju za 67 % od majske, julija za 64'% od junijske. S tem smo pri dosedanjem obsegu obratovanja dosegli že v precejšnji meri svoj cilj. Zaradi pomanjkanja surovin (celuloze in lesa) še ni stavljen v obrat papirni stroj, ki bi dnevno produkcijo lahko še bolj dvignil.
V	precejšnji meri nam je do uspeha v tako kratkem času pripomogla tudi goričanska tovarna celuloze, ki je svojo obnovitev po požaru izvršila v kratkem in točnem terminskem času ter nam tako pravočasno priskrbela prepotrebno najnujnejšo surovino: celulozo. Tako bomo s pravilnim razumevanjem in polno zavednostjo v izvrševanju dolžnosti vsak na svojem mestu doprinesli delež k skupnosti in narodnemu blagostanju.
PapirniEarjL
»»♦»♦♦♦♦»»»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦» « «*********** Naš® geslo je: Vse za otoovo domovine!
Podružnicam SZPD v Ljubljani!
Na jsnovi čl. 11 začasnih pravil ESZDNJ se je osnoval Kraj evni odbor Zveze prosvetnih delavcev v Ljubljani. ■ Sedež tega odbora je v Frančiškanski ulici 6/1.
Upravno in blagajniško Poslovanje vseh podružnic SZPD v Ljubljani se bo odslej vršilo preko tega zveznega foruma. Ravnj. tako bodo dobivale podružnice vsa navodila pri imenovanem KO ZPD mesta Ljubljane. Podružnice opozarjamo, da se drže točno navodil zt upravno in blagajniško poslovanje, M so priobčena v št 13, Delavske enotnosti z dne 11. avgusta 19451
Dore Klemenčič—Maj, Požgana domačija
Iz delovanja Zveze
finančnih uslužbencev Slovenije
Lesni delavec - narodni heroj
20. julija 1945 se je vršila v dvorani bivše Delavske zbornice konferenca finančnih uslužbencev, organiziranih v Enotnih stro-kotnih zvezah delavcev in nameščencev Slovenije. Prisotnih je bilo 13 delegatov naših podružnic, ne samo ljubljanskih, temveč tudi iz Kranja, Škofje Loke, Rakeka in Maribora Konferenca se je začela z uvodnim političnim referatom predsednika Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo, tov. Perka V svojem izčrpnem in zanimivem govoru je načrtno prikazal ves potek narodno, osvobodilnega gibanja, razliko v političnem življenju med bivšo in sedanjo Jugoslavijo in to tudi v zvezi z raznimi strokovnimi organizacijami itd. Referat o reševanju socialnih vprašanj v okviru strokovnih organizacij je imel tov Bricelj.
Po obeh referatih se je razvila zelo živahna diskusija, v katero so posegali mnogi tovariši z različnimi vprašEfhji in predlogi. Popoldne so delegati Podali poročila o podružnicah in slednjič so sledile volitve v tajništvo zveze finančnih uslužbencev Slovenije. Po izvolitvi tajnika in odbor-kov so se obravnavala raznovrstna vprašanja, katera bodo morale rešiti podružnice kot n. pr. posmrtni fond uslužbencev finančne kontrole, pravila, poslovanje podružnic itd.
Tajništvo finančnih uslužbencev je dobilo svoje uradne prostore v Delavski zbornici, Miklošičeva c. 22-11 in začelo s svojim poslovanjem 26. julija 1945. Navezalo je stike z vsemi pripravljalnimi odbori podružnic v Ljubljani in izven nje. V svrho čimprejšnje organizacije je poslalo več okrožnic in različnih dopisov. Doslej obstoji in je že v polnem teku dela 7 Podružnic s skupno 535 vpisanimi člani. Pripravljalni odbori se ustanavljajo, oz. že obstoje v Ribnici, Velikih Laščah in Kočevju. Vse te podružnice so že imele ustanovne občne zbore, ki so vsi potekli v znamenju dela za razvoj naših ESZDN, ter za razvoj nove federativne demokratične Jugoslavije. Na vse ustanovne občne zbore je tajništvo poslalo svoje delegate, ki so povsod imeli svoje politične referate, poudarjali pomen in važnost dela za skupnost in ne za posameznika, pomen sistematičnega in obnovitvenega dela, da bo očuvana težko priborjena svoboda in enot-
Kot prt drugih ustanovah, tako se je tud1 pri Glavnem odboru Enotnih strokovnih zvez v Ljubljani že takoj po osvoboditvi ustanovila podružnica ESZDN. Ker so v tej podružnici včlanjeni uslužbenci Glavnega odbora> kakor tudi uslužbenci tajništev zvez, kateri morajo biti glede na njihovo delovanje v strokovnem gibanju vzgled vsem drugim strokovnim podružnicam v Sloveniji, zato je delovanje te podružnice posebno važno. Z reševanjem svojih notranjih vprašanj rešujemo deloma tudi vprašanje ostalih podružnic. Znanje in prakso, ki sl jo pridobivajo člani naše podružnice na svojih sejah in sestankih, morajo prenašati in s tem koristiti vsem drugim strokovnim podružnicam, s katerimi imajo službene odnose.
Zavedajoč se resnosti dobe, v kateri živimo, naše članstvo danes ne postavlja nobenih zahtev, ampak si je postavilo pojem dolžnosti. Samo na ta način bomo premostili roeuše gospodarske težave.
Za izvrševanje tega načrta smo pristopili k udarniškemu delu. Delamo namesto osem ur na dan — devet in to sistematično in brez izgubljanja časa.
V	nedeljo zjutraj ob osmih smo se zbrali vsi nameščenci Glavnega odbora, tajništev vseh zvez, knjižnice in kuhinje ter pisali izkaznice za strokovne podružnice do 14. ure. Naslednji večer smo po zaključit-vS svojega delovnega časa spet udarniško delali do 21. ure ter bomo tako delali dokler tega dela ne dokončamo.
V	ponedeljek, dne 13. t. m. je bil sestanek naše podružnice, kjer smo Izvolili ljudskega tožilca. Te volitve so bile prve te vrste v Sloveniji tn ml smo prvi, ki smo iz-voliti ljudskega tožilca v Sloveniji. Izvoljen je bil tov. Bidovec Anton.
Ker je ta stvar tako važna, pa tudi zato, ker moramo biti. ml kot člani podružnice pri Glavnem odboru ESZDN točno poučeni o funkcijah ljudskih tožilcev" sploh, da bomo kot uradniki Glavnega odbora lahko dajali pojasnila in navodila dragim podružnicam, so prišli na naš sestanek javiti tožilec za Slovenijo major tov. Strnite Jernej, njegova pomočnika major tov. Marko tn tov. dr. Kobe ter javni tožilec za okrožno mesto Ljubljana tov. Zupan Nino.
Na tem sestanku smo razpravljali tudi o drugih važnih vprašanjih.
Tako smo soglasno sklenili, da vsi člani podružnice kolektivno pristopimo k Rdečemu križu, in tako moralno ter materialno podpremo to človekoljubno ustanovo.
Dalje smo sklenili, da vsak član podružnice daruje za delavske knjižnice vsaj po eno knjigo. Na ta način hočemo pomagati našim poljedelskim podružnicam, katere so bile od vojne vihre hudo prizadete.
Tov. Slajpahova je bila izvoljena kot delegat v krajevni strokovni zvezni svet za Ljubljano.
Sklenili smo, da bomo izvedli nabiralno akcijo za »spomenik zmage«. Vsa člani podružnice ao že kot prebivalci raznih mestnih četrti darovali uličnim odborom v ta namen večje ali manjše zneske, vendar pa so čutili potrebo, da se izvede taka nabiralna akcija tudi v sklopu podružnice. Nabrali smo nad en tisoč dinarjev.
Izvolili smo tiskovnega referenta, ki bo Zbiral naročnike za »Delavsko enotnost« v ■klopu podružnice ter pošiljal uredništvu
nost vseh jugoslovanskih narodov. Prav tako so Podali organizacijske referate o sistemu strokovnih organizacij in o njihovem namenu in pomenu, o nalogah, ki so težke, saj zahtevajo združitev vseh zdravih plasti našega naroda pri obnovi naše domovine, pri reorganizaciji našega upravnega aparata Na vseh teh občnih zborih je sledila o vsakem referatu stvarna diskusija, kjer so prisotni člani pokazali svo.
-- aktivno sodelovanje v strokovnih zvezah, ter poudarjali, da bodo zastavili vse svoje moči pri utrditvi in končni dograditvi naše ljudske oblasti.
Tajništvo samo pa je tako rekoč že prebrodilo najtežje. Danes že bolj z močnim korakom, kljub raznim pomanjkljivostim, stopa po Poti organiziranja v krajih, kjer še ne obstoji podružnica oz. pripravljalni odbor. V ta namen so odborniki tajništva že stopili v osebne stike z zastopniki izven mesta Ljubljane po vsej naši domovini Opaža se tudi pri njih veliko zanimanje in volja do dela. Med podružnicami hočemo ustvarit tekmovalno delo in uspeh tega bo nakazal I kongres.
Tajništvo je predlagalo Glavnemu odboru ESZDN nekaj članov, ki so zaradi dolge nemške internacije zdravstveno v zelo slabem stanju, da jih pošlje na SOdnevno zdravljenje na Jezersko. Tajništvo je Prosilo Glavni odbor, da bi se po možnosti dala nekaterim članom brezplačna oskrba in to tistim, ki so v slabem gmotnem stanju. Dalje je prejelo tajništvo pravila »Zveze finančnih uslužbencev Jugoslavije«, jih razmnožilo in poslalo v pregled Glavnemu odboru ESZDN za Slovenijo. V kratkem jih prejmejo vse podružnice. — Na tajništvo se obračajo stranke z različnimi vprašanji in zahtevami, vendar ne more takoj ustreči vsem. Prepušča se iznajdljivosti posameznih podružnic, da razvijajo iniciativo in da vključijov svoje delo še vse ostale važne panoge udejstvovanja. V vsem ostalem pa je tajništvo v stalni zvezi z vsemi podružnicami, bodisi pismeno ali ustmeno.
Bribližuje se naš prvi kongres ESZDN. Člani se dobro zavedajo, kaj je njihova naloga v tem času.
Organizacija finančnih uslužbencev se resno pripravlja na I. kongres slovenskih strokovnih organizacij.
našega glasila dopise o delu naše podružnice.
Vsi člani naše podružnice so tudi člani OP. Kat taki imamo tedenske sestanke (do sedaj ob sredah zvečer), kjer obravnavamo vsa politična In gospodarska vprašanja. Eden izmed tovarišev ali tovarišic poda pregled o vseh važnejših dogodkih pretekle, ga tedna, nakar se razvije debata. Takšne debate mnogo koristijo k razčiščenju pojmov. Vsak teden pride na vrsto eden izmed članov ali članic, ki mora podati tak političen referat. Na ta način se tovariši usposabljajo, da jasno, točno in jedrnato tolmačijo politične in druge probleme.
Naši člani delajo: v pisarni, kot člani podružnice, deteljo na terenu, v političnih odborih, pri prosveti, pri AF2 itd. Vsak dela od rane zore pa pozno v noč. A nihče se zato ne pritožuje. Vsak dela z veseljem in zadovoljstvom, ker ve, da dela zase, da dela za državo, ki je njegova. Nič ni nerganja, nič ni tarnanja. Vsak dela, ker čuti, da je to njegova dolžnost.
Naša podružnica je imela v sredo zvečer svoj prvi družabni večer. Namen tega večera je bil, da se uslužbenci med seboj kakor tudi s člani Glavnega odbora pobližje seznanimo in to tudi izven službe. V službi smo vsi zatopljeni v svoje delo in se ne moremo sprostiti ter je zato to naše poznanje enostransko. Na tem družabnem sestanku smo se pobližje spoznali ter naše prijateljske stike poglobili.
V	tem duhu bo naša podružnica šte dalje
po začrtani poti.	Bitežnik Bogomil.
Konference Enotnih strokovnih svež v celjskem elcrožjs
V	začetku avgusta se je vršila v Celju Konferenca Enotnih strokovnih zvez v celjskem okrožju. Po predsednikih in tajnikih je bilo zastopanih preko 70 od 84 podružnic, katere obstoje v celjskem okrožju.
Namen konference je bil, da se strokovne organizacije kar najtesneje povežejo z odbori Osvobodilne fronte ter koordinirajo delo tudi z dragimi politično upravnimi ustanovami.
Politični referat je podal tovariš Žerjal. Sledila so poročila posameznih podružnic, iz katerih se je točno razvidelo stanje po naših revirjih 'n industrijskih centrih. Videl se je tudi napor našega organiziranega delavstva in odločna volja vse težkoče z udarniškim delom premagati. Po kratki debati je povzel besedo predsednik Glavnega odbora ESZDNS tovariš Perko, ki je krepko podčrtal vlogo organiziranega delavstva v naši novi, mladi državi. Pokazal je nekatere napake, odnosno hibe naših podružn c. Apeliral je na delegate, naj se pripravijo na kongres ESZDN Slovenije, ki bo septembra v Ljubljani. Nazadnje je opozoril delegate na odkritje spomenika na naši zemlji padlim vojakom herojske Rdeče armade, ki je bilo 15. avgusta v Miursld Soboti.
Konferenca je trajale 5 ur tn je popolnoma dosegla svoj namen. Tovariš Zemljak Andrej, ki je konferenco vodil, jo je zaključil z našim pozdravom — Smrt fašizmu — svobodo narodu! -
& J-
Rudarski delavci Rudarji v Kočevju
Rudarsko delavstvo v Kočevju je imelo 5. avgusta svoj ustanovni občni zbor. Pred-no smo prišli na dnevni red, smo z enominutnim molkom počastili spomin vseh za svobodo padlih tovarišev.
Tov. Uranič je poročal o dosedanjem delu tov. Feliks, referent Enotnih strokovnih zvez pri Okrajnem odbora OF je podel poročilo o političnem položaju in o dolžnostih nas delavcev do nove države. Nato smo izvolili odbor s tov. Zakovškem na čelu. V odboru so sami dobri tovariši, izkušeni borci, ki se zavedajo, kakšne naloge jih čakajo.
Tovariši, vsi v organizacijo! Naj ne bo med nami nikogar, ki bi ne bil član strokovne organizacije. Toda ne le, da dctbri in pošteni tovariši postanejo člani, ampak morajo izpolnjevati tudi svoje dolžnosti do organizacije. Redno morajo hoditi na sestanke, na predavanja, brati časopise, brošure, poučeni morajo biti o vseh notranje- in zunanjepolitičnih dogodkih, dvigati morajo svojo razredno zavest in posvetiti vse svoje sile obnovi in procvitu naše domovine.
čuk Karol.
★
Grafični delavci Kamniški tiskarji
Naše lepo mesto Kamnik je — kakor pravijo hudomušneži — na koncu sveta. To dejstvo je prišlo do izraza zlasti zadnja štiri leta, ko smo bili popolnoma odrezani od naše Ljubljane. Občutili smo vso težo zapuščenosti. Slovensko besedo so izmaličili s tujim naglasom in hoteli so jo poteptati.
Dočakali smo prihod osvoboditeljev. Tudi mi kamniški tiskarji smo zaživeli novo življenje v svobodni Sloveniji. Od maja, ko smo svobodno zadihali, smo imeli v okviru grafične strokovne organizacije redne sestanke, na katerih smo poleg političnih obravnavali tudi gospodarska, strokovna in upravna vprašanja.
30. julija je imela naša podružnica ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki je takoj začel pridno delati.
Vse delavstvo se je izkazalo z udarniškim delom in pokazalo odločno voljo pomagati pri obnovi domovine. Mimoidoči se utavljajo pred tiskamiškimi okni — roPot naših strojev jih neprenehoma opozarja, da se slovenski tisk spet širi med našim ljudstvom.
Mlajši tovariši pridno tekmujejo s pisanjem v sten čas.
Vsem tovarišem in tovarišicam grafične stroke v vseh predelih naše domovine ter našim sestram in bratom onkraj meja pošiljamo iz Kamnika tople tovariške pozdrave! Naj živi enotnost detovskega razreda!	Milan Povšič
Delavstvo v Radečah
se organizira
Koncem julija srno imeli v Radečah kar dva ustanovna občna zbora podružnic enotnih strokovnih zvez in sicer v tovarni »Peta« in »Izolrt«.
Občna zbora sta bila v prostorih tovarne »Peta«. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Zahrasitnik je pozdravil vse navzoče. Nato nas je tov. Uršič v kratkih besedah spomnil trpljenja in muk. ki jih je moralo naše slovensko ljudstvo prenesti za časa okupacije. Z enominutnim /molkom smo počastili spomin borcev, ki so darovali svoje življenje za našo lepšo bodočnost
Delavci so navdušeno vzklikali maršalu Titu. generalisimu Stalinu. Jugoslovanski in Rdeči armadi, Ljudski fronti in našim velikim zaveznikom.
Tov. Pintar, član Okrožnega odbora v Laškem, je imel politični referat. Obrazložil nam je tudi pomen strokovnih organizacij za časa bivše Jugoslavije in danes.
Sledilo je poročilo pripravljalnega odbora obeh tovarn. Tovarna »Peta« ima organiziranih 20 članov, a tovarna »Izolit« 28 Nato sta obe tovarni izvolili svoja odbora.
Smernice bodočega dela, ki nam jih je poda.] tov. Pintar, so vsi delavci navdušeno sprejeli. Ker smo tik pred volitvami, zato se moramo nanje temeljito pripraviti. Vršijo se volilni sestanki, na katerih delavstvo zelo aktivno sodeluje. Zaveda se svoje velike naloge pri obnovi naše svobodne domovine in bo v polni meri sodelovalo na vseh poljih.
*
Iz tovarne Ivan Prešeren
v Kranju
V	naši tovarni je do sedaj organiziranih 80 odstotkov delavcev. Delamo udarniško, saj se nam je proizvodnja zvišala v enem mesecu za 50 odstotkov. K temu je mnogo pripomoglo to, da je odbor posredoval, da delajo prešivalke na dve izmeni.
Ovirala so nas tudi prometna sredstva in sicer najbolj kolesa, kajti Mneli smo zelo slabe plašče in zračnice. Zato je odbor najpotrebnejšim preskrbel nove.
Ustanavlja se tudi delavska kuhinja- Vse je že urejeno, toda zaenkrat nam primanjkuje kuhinjske posode.
e
Občni zbor podružnice v Ptuju
V	začetku avgusta je imela podružnica delavcev in nameščencev hotelsko-gostin-ske stroke svoj občni zbor, katerega so se udeležili vsi uslužbenci Vinarske zadruge, veletrgovine z vinom Oraig in FUrst in žganj ame Huter. Tov. Zgeč je govoril o pomenu strokovne organizacije.
Odbor s predsednikom tov. Zuranom je bil soglasno izvoljen. Nato je tov. Matja-Šec poudaril potrebo po agilnem, živem in vsestranskem delovanju kakor tudi po enotnosti in disciplini delavskega razreda, ki se ne sme ustrašiti nobenih težav. S Požrtvovalnim delom in z dobro voljo se bo sčasoma vse uredilo.
Dalje je govoril o bližnjih volitvah. Priporočal je delavstvu, naj izbere na predstavnike ljudske oblasti znane borce za pravice delavskega razreda.
V	naj" rišem času bomo v zgoraj navedenih p ,rtj$h medili mezdno vprašanje.
Žnidarič Ivan
Podpolkovnik tov. T one V idmar, s popularnim partizanskim imenom »Luka«, je bil v stari Jugoslaviji preprost industrijski delavec. Doma je z Verda pri Vrhniki in tudi delal je tam. V starem redu, ko je bil delavec obsojen na izkoriščanje in brezpravnost, tovariš Luka pri vsej svoji prirodni inteligenci ne bi mogel uveljaviti svojih velikih sposobnosti, ker je bil pri svojih gospodarjih zapisan za komunista.
Ko so fašisti napadli Jugoslavijo, tovariš Vidmar ni pomišljal niti ure: takoj je začel zbirati orožje, takoj je nagovoril lepo število svojih delavskih tovarišev, da so šli v partizane. Tako je že prve dni slovenskega narodnega upora zaslovelo dvoje imen dveh prvih slovenskih narodnih junakov: to sta bila Daki in Luka. Čudovite legende o njunih junaštvih so šle od ust do ust po vsej slovenski zemlji. Pa tudi sicer sta v drznih napadih na sovražnika oba heroja, Luka in D alti, v prvih borbah vsak s svojo četo pogosto in uspešno sodelovala.
Bilo bi potrebno, da bd za vzgled poznejšim rodovom zgodovinarji napisali knjige o neštevilnih napadih na stokrat močnejšega sovražnika, o drznih in dobro premišljenih akcijah, ki jih je v štirih letih narodno-osv obodi! -ne borbe izvajal tovariš Luka.
Najznačilnejše poteze narodnega he-
Hdatnifci v tovarni
§a du&tk v (Hulah
Fsz se zavedamo, da je zdaj čas, ko moramo' napeti vse sile in mobilizirati vse ljudi za delo pri obnovi. Kolikor več bomo dali od sebe moči in energije za dvig naše proizvodnje, toliko prej bomo vsi lepše in boljše zaživeli.
Da tudi mi zadostimo svoji narodni dolžnosti, smo se zbrali v nedeljo, da na udarniški način izvedemo delo, ki nam je bilo poverjeno. Veselih, razigranih obrazov smo se vsi delavci in nameščenci kakor ena družina zbrali pred poslopji, ki so jih še vedno kazile stene iz opeke, napravljene za časa okupacije v zaščito proti letalskim napadom. Več ko sto rok je prijelo za delo. Uspeh sta bila dva vagona naložene opeke, ki smo jo potem naložili in pripravili že kar na licu mesta za graditev nove stanovanjske hišice, ki bo dala nekomu iz naše srede udobno stanovanje. Tudi to stanovanjsko hišo hočemo zgraditi z udarniškim delom!
V tem dopoldnevu smo napravili 925 ur. Skupni zaslužek v znesku 6937 dinarjev je namenjen deloma izseljencem na področju Brežic in Krškega polja, deloma pa socialnemu fondu naše strokovne organizacije, da bo iz tega lahko podpiral tiste delavske družine, katerih člani se še vedno nahajajo v armadi in ki so brez vsakih dohodkov. Povsod naj velja pravilo: naj ne bo družine, ki je v stiski, da bi ne dobivala pomoč in podporo, ki jo zberemo mi sami!	Cn
Mestni zvezni strokovni svet za Ljubljano javlja, da se je preselil v palačo »Grafike«, Masa rykova cesta 14.
roja Toneta Vidmarja - Luke pa so: osebno je sila preprost človek, prirod-no visoko inteligenten, v odločitvah preudaren in hiter. Že od prvih dm partizanstva, ko so ga njegovi delavski tovariši izvolili za komandirja, je skozi vso borbo zavzemal voditeljski položaj in je od komandirja čete, komandanta bataljona, popularnega komandanta Šercer j eve brigade s svojo legendarno osebno hrabrostjo in s svojimi velikimi sposobnostmi postal komandant slavne XIV. divizije in pozneje komandant XV. divizije. Veliko tovariško skrb za slednjega svojega borca, posebno za ranjence, so čutili vsi njegovi borci. Zato so mu brezpogojno zaupali. Zato je podpolkovnik Luka dosezal tako bajne uspehe v neštetih borbah, v katerih je bil sam vedno prvi med prvimi borci. Bil je dostikrat ranjen.
Te dni je bilo v Rjubljani redko slavje. Komandant IV. armade, ge-nerallajtnanf Peka Dapčevič je v imenu AVNOJ-a izročil najvišje odlikovanje — red narodnega heroja — podpolkovniku Tonetu Vidmarju - Luki.
Vsem njegovim borcem, ki jih je industrijski delavec — komandant Luka vodil skozi nešteto zmagovitih borb za osvoboditev domovine, vsem je to zasluženo priznanje v iskreno zadoščenje in mu od srca čestitajo. Š. S.
Vsej javnosti in knjižnim založbam!
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev to nameščencev za Slovenjo je ■ svojo javno knjžnico začel akcijo zbiranja knjig za strokovne zveze po Sloveniji, katerim je okupator uničil knjižnice.
Doslej je ta akcija imela že precejšen uspeh, vendar ni tolikšen, kot bi bilo želeti to M bi ustrezal potrebam ljudstva prizadetih krajev.
Naprošamo vso javnost, da sodeluje pel akciji Zbiranja knjig s tem, da pomaga kvantnim odborom mesta Ljubljane, ki jih je MOOF obvestil. Kvantni odbori bodo pritegnili ulične in hišne odbore in mogoče tudi pionirje. Ti bodo prinašali knjige na krviarte.
Ako bi katera ustanova ali založba podarila več knjig, prosimo samo, da obvesti Javno knjižnico ESZDN v Ljubljani, Miklošičeva c. 22.. Med mnogimi darovalci knjig za Delavske knjižnice je tudi založba »EvaMt«, ki je podarila čez 250 zvezkov leposlovne in poučne literature, kar je posnemanja vreden vzgled za vse, posebno za podobne založbe.
Tekmujmo v zbiranju knjig! Pomagajmo onima, M žele duševne hrane in izdbražbe, ki jim je bila nasilno vzeta to uničena ta imeli bomo zavest, da smo storili svojo doložnost do ljudstva!
Glavni °dbor ESZDN Sl°venlje.
★
Vse tovariše bivše zveze strojnikov In kurjačev vabimo na informativni sestanek, ki bo v nedeljo, dne 26. avgusta ob osmih zjutraj v posvetovalnici bivše Delavske zbornice v Ljubljani. Na dnevnem redu bo obravnavanje vprašanj o naši sekciji! Potne stroške nosi vsak udeleženec sam.
Založimo našo industrijo s surovinami, ki so nam na razpolago: star papir — papirni industriji, stare kovine — kovinski industriji, kosti, kavčuk, steklo, črepinje — kemični industriji, cunje — tekstilni industriji!
jH'itii!nimiiiiimiiiiimiiiii!ii?ii[miimifi!i!mii!imnimin[i!rm[!innTninm!m!nmmmiin!n!?iiiiHiiii[ini;i
i$r

GORENJSKA V SVOBODI
KULTURNA MANIFESTACIJA DELOVNEGA LJUDSTVA ZA TITOVO JUGOSLAVIJO
V dneh 1. in 2. septembra 1945 priredi gorenjska prosveta velik kulturni zbor ob jeseniških plavžih. Sodelujejo kulturne sile iz vseh krajev naše Gorenjske.
Vabimo ostale prireditelje, da bi v teh dneh ne prirejali drugih nastopov In vabimo svobodoljubni gorenjski živelj, da se dvigne v zmagovito otvoritveno duhovno povorko ob Koroški ln Primorski.
Begunje, Hrušča, Rodovna, krvave trate ob koleh..nastopamo za svetinje, za katere ste umirali!
Kovači, v zbor!

Bel® podružnice
pri Slavnem odboru ESZDN Slovenile
Narodni heroj podpolkovnik Tone Vidmar — Luka, fotografiran sredi strahovite ofenzive na XIV. divizijo, februarja 1944, ob njenem pohodu na Štajersko. — Takšnega, s čepico prvega Švaba, id ga je na štajerskem osebno pobil, se njegovi
bard najraje spominjajo.
Fred volitvami narodnih sodnikov
Okrožnim in okrajnim odborom OF — poročevalcem za Enotne
strokovne zveze
Tako delalo w Sovjetski zvezi 1
Pozdrav delovne Kuzneške kotline
Ljudsko sodstvo mora biti po 23. točki temeljnih programskih načel Narodne fronte Jugoslavije eden izmed stebrov ljudske države.
Glede na to so vse naše sindikalne organizacije dolžne, da storijo v svojem delokrogu prav vse, kar je v njihovi moči, da se naša ljudska sodišča čimprej zgradijo tako, da bodo mogla izvršiti nalogo, ki jim je namenjena. S tem v zvezi vas opozarjamo na naslednje:
Po okrožnici Ministrstva za pravosodje NVS je z ozirom na normalizacijo razmer potrebno takoj pristopiti k
volitvam okrajnih in okrožnih narodnih sodnikov.
Po novem osnutku zakona o začasni ureditvi sodišč in o narodnih sodnikih ter navodilih zveznega ministrstva za pravosodje in vrhovnega javnega tožilca DFJ bo moralo vsako narodno sodišče razpolagati:
a)	z določenim številom stalnih sodnikov, ki bodo predsedovali sodnim senatom; ti stalni sodniki bodo praviloma strokovnjaki - pravniki; voljeni bodo za daljšo dobo;
b)	z večjim številom prisednikov, izmed katerih bosta po dva sodelovala s predsednikom v sodnem senatu (zboru); prisedniki bodo pri sojenju popolnoma izenačeni s stalnimi sodniki; voljeni bodo praviloma iz vrst ne-pravnikov, njihovo sodelovanje v zborih narodnih sodišč pa bo tako urejeno, da bo vsakdo izmed njih dejansko zaposlen v sodstvu največ po 15 dni v letu; s tem jim bo omogočeno, da kljub izvolitvi za narodne sodnike v redu opravljajo svoj poklic.
Čas je, da se že sedaj misli na izbiro kadrov tako za stalne sodnike, kakor tudi za prisednike.
Seznam stalnih sodnikov - strokov-jakov, ki bodo voljni kandidirati v posameznih okrožjih ozir. okrajih, bo pravočasno sporočilo okrožnim in okrajnim odborom Ministrstvo za pravosodje NVS.
Seznam nestrokovnjakov (nepravni-kov), ki naj se kandidirajo za prisednike, pa je treba sestaviti po okrožjih ozir. okrajih.
Glede izbire kandidatov vas opozarjamo na naslednje:
Niti stalni sodniki niti (prisedniki ne morejo biti istočasno člani izvršnih Narodnih odborov (lahko pa so člani skupščin); kot kandidati morejo priti v poštev le polnoletne osebe, po državljanstvu Jugoslovani, neoporečne, ki niso v kazenski preiskavi, polnopravne in pismene, ki jim ni mogoče očitati sodelovanja pri organizaciji ali skupini ljudi, nasprotni ciljem narodnoosvobodilne borbe, in čigar rodbinski Slani niso pripadniki protinarodnih vojaških organizacij, niti se ne skrivajo pred mobilizacijo v NOV oziroma JA.
Ker je ena izmed temeljnih pridobitev narodno-osvobodilne borbe enakopravnost med moškimi in ženskimi državljani, poudarjamo, da se morejo v sodstvu udjestvovati tako možje kakor žene.
Okrožni in okrajni NOO so dolžni, da v sodelovanju z delegati Ministrstva za pravosodje pri posameznih sodiščih skrbijo za prostore in potreb-
' V Srbiji leži ob Donavi posestvo Besni Fok. To ime je dobilo najbrž zato, ker se je nekdaj tu bohotilo trstje in polno vrb, v katerih so čez poletje spali vetrovi in meteži, ki so se na zimo prebudili in besneli po banatski ravnini in pridivjali celo v Beograd.
Toda, ko je bil na Donavi napravljen nasip in se Donava ni mogla več razlivati preko svojih bregov, ko so se močvirja s pomočjo vodnih central izsušila, ko je bila divjina premagana in se je na peščeni zemlji začelo razvijati poljedelstvo, ko so ozelenela koruzna polja in so v zlatu zablestela žitna — to ni bila več divjina in ni bil več Besni Fok, čeprav se še vedno tako imenuje.
Zdaj to posestvo obdelujejo člani naših strokovnih organizacij. Takrat, ko bo prišli sem, je bil večji del zemlje zaradi vojnih razmer zapuščen. Preden so lahko pristopili k setvi, so morali odstraniti koruzno slamo, korenje in drugo. Toda naši organizirani delavci so prišli zato, da bodo delali, in sicer, da bodo delali udarniško.
Če zdaj pogledate po Besnem Fofcu, vidite ogromna koruzna polja. Koruzna stebla se zibljejo v vetru kakor morski valovi. Vsepovsod doni pesem — himna dela.
ščine narodnih sodišč tako, da bodo le-ta mogla pričeti z delom takoj po izvolitvi narodnih sodnikov.
Glede na vlogo, ki pripada delavstvu in nameščenstvu pri zgraditvi naše nove ljudske države, je potrebno, da vse naše strokovne organizacije kar najbolj aktivno sodelujejo pri ustanavljanju in poslovanju narodnih sodišč. Za prisednike sodišč morajo biti izvoljeni res pravi predstavniki delovnih množic, tako da bo tudi v izvrševanju sodstva mogel priti do izraza resnični pravni čut našega ljudstva. Zato je potrebno, da se vsi pripadniki našega strokovnega gibanja aktivizirajo zaradi sodelovanja pri organiziranju narodnega sodstva.
Glede na to
pozivamo
vse poročevalce za strokovno gibanje pri okrožnih in okrajnih odborih, da podvzamejo nemudoma vse, kar je potrebno v tej smeri.
Zlasti je potrebno, da poročevalci:
1.	Informirajo o vsebini te okrožnice vse strokovne organizacije v svojem področju.
2.	Organizirajo potom strokovnih organizacij kampanjo, ki naj pripravi teren za uspešno izvedbo volitev narednikih sodnikov. Po vseh strokovnih organizacijah naj se skličejo sestanki, na katerih se bo tolmačilo pomen narodnih sodišč, njihovo organizacijo in,, način poslovanja. V ta namen naj se izkoristijo tudi vsa ostala propagandna sredstva. Kampanjo je treba izvesti v sporazumu z Narodnimi odbori in delegati pri sodiščih, ki vam bodo lahko dali vsa podrobnejša pojasnila ter vam po potrebi dali na razpolago strokovno izobražene predavatelje. Namen te kampanje je, da se množice delovnega ljudstva mobilizirajo za dejavno sodelovanje pri organiziranju in poslovanju narodnih sodišč.
3.	Organizirajo po strokovnih organizacijah izbiro kandidatov za prisednike narodnih sodišč v smislu gornjih navodil. Kandidate je treba izbrati tako, da bodo med prisedniki zastopane različne panoge gospodarske delavnosti; zadevne predloge je treba sestavljati v polnem sodelovanju z odbori Osvobodilne fronte.
4.	Poskrbijo, da bodo vse strokovne organizacije pomagale Narodnim odborom pri opremi prostorov za narod, sodišča. Ker je zaradi vojnih opustošenj potrebna pri vseh javnih izdatkih skrajna šitednja, naj delavci in nameščenci — kjer je to le mogoče brez škode za produktivno delo — tudi tu nastopijo z udarniškim delom; s tem bo dosežen tudi velik vzgojni uspeh, ker je ta način sodelovanja sposoben, da poglobi vezi med delovnim ljudstvom in narodnim sodiščem kot eno izmed ustanov naše ljudske oblasti. Način sodelovanja v tej smeri naj strokovne organizacijo določijo v sporazumu z Narodnimi odbori ozir. z delegati pri sodiščih.
5.	O vsem izvršenem poročajte podpisanemu Glavnemu odboru ESZDN.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tajnik:	Predsednik:
Jurač Jože 1. r. Perko Vencelj L r.
Kako živijo in delajo na Besnem Poku? Zakaj so odšli tja na delo?
življenje na Besnem Foku nas spominja na življenje velike zadruge, ki ve, kaj hoče in v kateri vsi člani vedo, zakaj so v njej. To je zadruga, v kateri se imajo vsi radi.
Gospodar v Besnem Foku, tej veliki zadrugi dela, je Medzvezni odbor za obdelovanje zemlje, ki skrbi in se briga za vse življenjske in delovne potrebe vseh strokovnih zvez, katere so preko svojih podružnic zastopane tukaj na delu.
Predsednik odbora je tov. Miodrag Andjelkovič, član Zveze grafičnih delavcev. Kljub svojemu slabemu zdravstvenemu stanju je pokazal mnogo smisla za to delo in vložil vanj ogromno energije. Pomagata mu vredna sodelavca: tov. Milan Nikolič iz kurilnice Košutnjaik in Veselin Džonparin z beograjskega kolodvora."
To polje, ki je tiho in mimo, ker je oddaljeno od prometnih središč, s prvim svitom naenkrat oživi, kajti takrat se začne delo, ki se konča šele v mraku. Slišijo se veseli glasovi delovnih tovarišev in tovarišic, šale in pesmi — brez njih si sploh ne moremo zamisliti dela,
»Pravda« je pred. kratkim prinesla polletni obračun, katerega je predložilo delavstvo Kuzneške kotline (Kuznec — mesto v Sibiriji) velikemu tvorcu svobode generali-siimi Sovjetske zveze tov. Stalinu. Ljudstvo Kuzneške kotline — dežele premoga in žita — poroča vsem sovjetskim narodom o svojih novih uspehih v boju za proč vit domovine, Pisci pisma, naslovljenega voditelju, sami nazivajo svoj obračun »pozdrav delovne Kuzneške kotline«.
Da, prekrasni so rezultati, ki so jih dosegli delavci Kuzneške kotline š svojim požrtvovalnim delom. Odmevajo kakor salva, kakor pozdrav naši armadi in našemu narodu.
Ko se ije začela vojna, so delavci Kuzneške kotline, kot vneti borci zaledja, prisegli ljubljenemu voditelju in učitelju tov. Stalinu, da bodo »še bolj napeli svoje sile, če bo potrebno, bodo žrtvovali tudi svoja življenja, da bodo izpolnili svoje dolžnosti do domovine«. To je bila sveta prisega. »Naj ves svet sliši našo prisego, naj vedo naši sovražniki, da je prav tako zanesljiva in ne-prelomljiva kot je prisega junaška Rdeče armade.« Tako so pisali stotisoči delavcev Kuzneške kotline tov. Stalinu.
Skozi najtežja leta vojne in z najtežjimi preizkušnjami so Kuznečani dokazali zvestobo svoji prisegi. Spremenili so svojo deželo v zanesljivo orožarno Rdeče armade. Neumorno so kovali orožje za armado, za fronto. S kurivom in s kovinami so oskrbovali vse najvažnejše panoge vojnega gospodarstva. V sedanji dobi je proizvodnja premoga v Kuzneški kotlini za 35% višja kakor v prvem letu vojne. Proizvodnja koksa se je podvojila. Za časa vojne se je kemična industrija petkrat povečala. Kuzneški kovinarski kombinat (kombinirane kovinarske livarne) »Stalin« je produciral jekla za izdelavo 100 milijonov topovskih izstrelkov in 50 tisoč težkih tankov. To je sedanji orjak socialistične industrije.
Pobudo za ustanovitev druge premogovno-kovinarske baze na vzhodu naše dežele je dal tov. Stalin. Tam so bili zgrajeni največji plavži v Evropi. Odprli so tehnično najboljše opremljene rudnike v Sovjetski zvezi. V neprehodnih gozdovih kuzneškega gorovja so odkrili nepregledna bogastva. Železnice so zvezale kuzneški premog z uralsko rudo. Novo premogovno-kovinarsko bazo na vzhodu je tovariš Stalin imenoval »ponos naše dežele«.
Posebno velika vloga kuzneškega bazena in Urala se je pokazala v vojnem času. Na njunem premogu in kovinah je slonela skoraj vsa vojna industrija. Kuzneška kotlina je pripomogla k osvoboditvi Doneske kotline. Kuzneška kotlina je sodelovala pri čiščenju Sovjetske zemlje od nemških osvajalcev. Delavci Kuzneške kotline so bili nevidni udeleženci velikega napada na Berlin.
Danes vsa naša dežela celi rane, ki jih ji je zadala vojna. Oživlja železo-kovinarstvo
kajti brez šale in pesmi delo ne M bilo pesem!
V začetku so bile težave. Tisti, ki niso še nikoli obdelovali polja, so za trenutek izgubili upanje, da bi se mogli naučiti in da bodo uspeli. Toda, ko so videli, kako delajo drugi, ki so bili temu delu že vajeni, so tudi oni junaško zavihali rokave in uspeli so! Res je, da ni šlo brez bolečin v kosteh in brez žuljev na rokah. Toda pesem, šala, zrak, voda in sonce so napravili svoje. Tovariši so se utrdili in pozabili na bolečine.
Ena najlepših in najvažnejših stvari, ki so bile dosežene na' Besnem Foku, je zbližanje med vsemi tovariši. Tovariši in tovarišice, ki živijo v tej skupnosti, so se zelo navadili in navezali drug na drugega. Tisti, ki se prej niso poznali, so se zdaj spoznali, a znanci so svoje poznanstvo poglobili in utrdili. Veliko vlogo pri tem je imela skupna kuhinja. Ko so se po delu zbrali okrog mize pri enaki hrani, so postali bližji drug drugemu. Podružnica beograjskega kolodvora je imela v svoji kuhinji meso tudi takrat, ko ga drugje ni bilo. Eden od zaviračev je bil odličen lovec. Z enim strelom iz puške je ustrelil zajca, kadar je pa naletel na fazana, so imeli za kosilo ali za večerja pečenega fazana.
Čeprav je bilo delo naporno in so delali kasno v noč, je bilo to življenje za delavce pravi oddih in počutili so se kakor v letovišču. Vsepovsod daleč na okoli zelena polja, modro in čisto nebo, toplo sonce ter široka, ponekod globoka, ponekod plitva Donava... Kdor je bil le enkrat tu, mu je žal, ko mora proč.
Z delom so začeli 20. aprila. Polje so posadili s koruzo, krompirjem, sončnicami in ponekod tudi z melonami. Primanjkovalo je potrebnega orodja, toda tudi te težave so premagali. Tako je bilo v začetku, a pozneje so začeli delati s traktorji Eden od udarnikov pravi: »Traktorji so peli nekako izredno, ker ni bilo ne meja in ne mejnikov, široko je, široko sindikalno polje!«
Za vse strokovne zveze je obdelano okrog 900 katastrskih juter zemlje. Beograjski železničarji obdelujejo s šestimi podružnicami 320 juter zemlje.'Rezultati so v splošnem zadovoljivi in mimo lahko pričakujemo čas, ko bomo pobrali plodove našega dela.
Najboljše rezultate pri železničarjih so dale podružnice Železniških uprav,
juga. Pred kratkim je v Mariapolu začela obratovati plavžna peč livarne »Azostalij«. To je osemnajsti obnovljeni plavž izmed tistih, ki so jih hitlerjevski banditi razrušili. Obnavljajo se premogovniki v Doneškem bazenu in rudniki Krivorožja. Kovinarska, elektropogonska in strojna industrija srednjega, zapadnega in jugozapadnega predela naše dežele začenjajo zavzemati vedno vidnejše mesto v našem gospodarstvu. Vsa dežela pomaga, da s6 bo proizvodnja kar najhitreje dvignila na predvojno višino.
Obnova južne premogovno-kovinarske baze nikakor ne zmanjšuje. nujnosti nadaljne-ga razvoja uralske in kuzneške industrije, V mirnem času ima industrija Urala in Kuzneške kotline možnost, da se v hitrem tempu nadalje razvija. Mi gradimo in bomo gradili nove tovarne, nove rudnike na Uralu in v Sibiriji. Podjetja, ki so se ustanovila tam v času vojne, se razširjajo in se bodo razširjala. Industrija, ki smo jo v najtežjih časih prestavili na vzhod, se je tam trajno zakoreninila. Kuzneška kotlina je bila v vojnem času in ostane tudi zdaj eno izmed temeljnih žarišč Sovjetske zveze.
Prav tako kakor poprej bodo morali kovinarji, rudarji, kemiki, konstruktorji strojev, oskrbovati Rdečo armado s proizvodi v takšni količini, kakršno bo rabila. Istočasno se mora industrija Kuzneške kotline zavzeti za rešitev novih nalog, ki jih prinaša mirna doba. Desetine oddelkov se morajo v najkrajšem času prilagoditi za izdelavo proizvodov, ki jih potrebuje ljudstvo. Kuzneška Kvarna je obvezana, da bo izdelovala tirnice za železniški promet in kovine za obnovitev porušenih in za zgraditev novih podjetij, Kuzneška dolina mora dati gnojila za kolhoze, električne naprave, traktorske in avtomobilske delo ter izdelke za široko uporabo.
Priroda je radodarno obdarila zemljo kuzneškega bazena. Ta zemlja ne skriva samo ogromnih zalog premoga, rud, barvnih in redkih kovin. Zemlja Kuzneške kotline se odlikuje tudi po svoji rodovitnosti. Naši deželi ni potreben samo kuzneški premog, potrebno ji je tudi kuzneško žito. Zato Je naloga boljševikov in vsega delavstva Kuzneške kotline, da napravijo vse za nadaljnji razvoj industrije in prometa, poleg tega pa, da neumorno razvijajo in pospešujejo vaško gospodarstvo in tako povečajo prehranjevalne vire naše dežele.
Delavci Kuzneške kotline razumejo vso veličino nalog, ki stoje pred njimi. V svojem obračunu tov. Stalinu pišejo: »Veseli smo v zavesti, da leži pred Kuzneško kotlino velika bodočnost, neizmerni vidiki novega razvitja proizvajalnih sil. Mi vsi — tisti, ki varijo jeklo, oni, ki pridobivajo premog, in tisti, ki skrbno gojijo polije — vsak delavec Kuzneške kotline je mogočen v svoji brezmejni vdanosti boljševiški partiji in v svoji neizmerni zvestobi Vam, veliki vodja, uči telj in prijatelj k
Delavstvo Kuzneške kotline, delavci kovinarskega kombinata »Stalin« so bili med iniciatorji pri razvijanju vsezveznega socialističnega tekmovanja na čast naši zmagi. Kuzneški kovinarji so skupno z Magnito-gorci prvi dali deželi svoje nove obveznosti. Njihova plemenita pobuda, njihova domoljubna iniciativa je našla najširši odmev v deželi. Drug za drugim so vstopali v vsezvezno tekmovanje vedno novi oddelki delavskega razreda. Obveznosti so bile dane — nastopa čas njihove izpolnitve. Pobudniki tekmovanja morajo dati v tem pogledu vzgled. Po uspešnem izpolnjen ju nalog prvega polletja morajo delavci Kuzneške kotline stremeti, da bodo predčasno izpolnili letni načrt, da bodo povečali dostavljanje izdelkov, da bodo še nadalje zniževali cene svojim izdelkom, da bodo vsestransko povišali proizvodnjo. Industrija vzhodnih predelov se mora že zdaj pripravljati za delo v zimskih prilikah tako, da sibirski mraz ne bo mogel ovirati niti normalnega dela plavžev niti normalnega pridobivanja premoga niti nepretrganega dela železnic. Pravočasna priprava na zimo bo dovolila delavcem Kuzneške kotline, da bodo lahko zasedli svoje mesto med zmagovalci tekmovanja.
Delavstvo Kuzneške kotline prisega danes velikemu Stalinu, da bo tudi v bodoče služilo ljubljeni domovini. Večkrat je to delavstvo dokazalo, da je njegova beseda krepka kot kuzneško jeklo. Želimo jim novih uspehov v slavnem boju za nadaljnjo utrditev vojaške in gospodarske moči Sovjetske zveze!
Parada sovjetskih ladij na Donavi je bila prirejena ob priliki dneva sovjetske mornarice. Slovesnosti je med drugimi gost; prisostvoval tudi predsednik zavezniške nadzorstvene komisije na Madžarskem maršal Vorošilov.
Obilna žetev v S°vjetski zvezi. Letošnjo žetev imenujejo — žetev zmage. V primer* s posejano površina prejšnjo, leta so le,os želi na poljih, ki imajo za več milijonov hektarjev večjo površino. V deželah, ki so bile zasedene, je sodelovalo pri žetvi 3000 obnovljenih traktorskih postaj. Približno 60»/o žita bo letos požetega s stroji.
Najsodobnejša tovarna tekočega kisika deluje v Sovjetski zvezi. Urejena je po načrtu akademika Petra Kapice in izdeluje do sedemkrat več kisika na dan kakor največja tovarna starega tipa.
»Pionir prometa«, je ime junaka socialističnega dela Nikolaja Lunina, ki slovi v Sovjetski zvezi prav tako kakor Stahanov. Zdaj so izdelali film, ki kaže način dela tega znamenitega železničarja. Kot strojevodja je Lunin začel popravljati sam svojo močno lokcantivo na dobro premišljeni način, tako da je poslej vozila po milijon
Irilomaetro-v foreas g^ne-rattaiegia pregrizeta. Iju-
ninova zasluga je, da se je uporabna doba lokomotiv zelot podaljšala. Med vojno je Lunin prevozil skupno 1,500.000 ton raznega blaga in s svojimi prihranki je kupil 1500 ton najboljšega premoga za darilo
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije, Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva 32-H, tek štev, 45-38,
kjer sta se z organizatorsko sposobnostjo izkazala tov. Olga Miloševič in tov. Protič. Lepe uspehe so dosegli tudi železničarji s postaj Beograd, Beograd Du-nav in Beograd Donji grad. Dale so tudi največje število ljudi.
Tovariši so odhajali na delo prostovoljno. Na konferencah, ki so jih organizirale podružnice strokovnih zvez, so se javljali za odhod na delo.
V podružnici Beograd-kolodvor se je zlasti izkazala skupina zaviračev, katero je vodil tov. Krsta Marinovic. V tej
skupini so bili večinoma mladi ljudje. Toda tudi starejši niso prav nič zaostajali za njimi
Pri vsem tem delu so bile tudi pomanjkljivosti. Nekatere podružnice niso poslale toliko tovarišev, kolikor so jih prijavile in na katere smo računali. Zaradi tega se je delo zaključilo z zamudo. Ko bomo pospravili pridelke, moramo o tem voditi računa. Za vsako delo morajo naše podružnice izdelati načrt, kajti brez načrta ni uspeha!
Miša Djordjevi«
Mstepaps® k Rdečemu križu!
Bistvena slaba stran predvojnega Rdečega križa je bila v tem, da ni bil množična organizacija. 18.360 članov, kolikor jih je štel predvojni Rdeči križ leta 1941, pri celotnem številu Slovencev pač še ne predstavlja množične organizacije, posebno ne z ozirom na njegove človekoljubne namene, ki dobe svojo polno vrednost šele, ko si jih prisvoji množica. Rdeči križ je živel in deloval v družbi, v kateri sta bila gospodarsko izkoriščanje ljudi in beda — zakon. Vodilne osebnosti Rdečega križa so bile po srcu brez dvoma dobri ljudje, ki so si stekli zasluge na polju lajšanja trpljenja prizadetih udov narodne skupnosti, kolikor je to spadalo v delokrog RK. Toda bili so toliko zrasli z vladajočimi idejami, da jim je bila tuja tista metoda dela, ki daje nekemu prizadevanju, pri katerem gre za ljudsko korist, vseljudski značaj. Zaradi tega si takratni Rdeči križ ni osvo-jih ljudskih množic; ni užival pri njih tistega zanimanja in popularnosti, kakor bi jo moral. Tudi ni dajal pomoči v tisti meri, kakor bi jo sicer mogel. Da je pri tem v množicah samih trpela ideja altruizma, pomoči bližnjemu, se razume samo po sebi.
Zdaj stojijo stvari precej drugače. Svet izkoriščanja delovnega ljudstva se ruši. Vstal je nov slovenski človek. Idej, ki so v službi vsega ljudstva, se polaščajo ljudske množice, ki so postale izhodišče in gibalo splošnega napredka. Rdeči križ Slovenije je in hoče biti. v službi vsega ljudstva. Rdeči križ mora postati vseljudska, množična organizacija.
Rdeči križ mora objeti v svojo organizacijo, če ne vse, pa vsaj večino Slovencev. Ne le zato, ker hoče služiti vsemu ljudstvu! Zato, ker bo le kot množična organizacija to nalogo lahko izvajal. Zato, ker je prav Rdeči križ poklican, da na borbeni obraz novega slovenskega človeka zariše poteze bratstva, človekoljubja, dobrote, nesebičnosti, darežljivosti, ljubezni do bližnjega,
trpečega, do bolnika, ranjenca in otroka — da na ta v borbah in trpljenju prekaljeni značaj novega slovenskega človeka vtisne pečat največje plemenitosti in elo-večanstvg. Zato, ker more le kot množična organizacija izdatno pomagati narodni oblasti pri reševanju socialnega zla, ki nam ga je zapustila vojna in ker je v prvi vrsti njegova dolžnost. Zato, ker more le kot taka koristno sodelovati pri izgrajevanju tistega socialno-zdravstvenega stanja v našem narodu, za katerim stremi socialna in zdravstvena politika nove oblasti; sodelovanja, M ga at oblast nujno potrebuje pri zdravstveni prosveti naroda, higijeni, evakuaciji bolnikov v bolnišnice, sanitetnem kadru itd. itd. Med Rdečim križem in ljudstvom ne sme biti več prepada, ampak najtesnejša povezanost. Ideja Rdečega križa še mora vtisniti gjloboko v zavest množic kot naravna in delujoča sila.
Vse podružnice Enotnih strokovnih zvez, krajevni strokovni odbori in krajevni zvezni sveti naj posvečajo večjo pažnjo Rdečemu križu Slovenije. Med svojim članstvom naj vzbujajo zanimanje in pripravljenost pridružiti se in postati član Rdečega križa. Slovensko delavstvo naj tudi to pot pokaže, kako dobro razume potrebe in zahteve našega časa in naj izvede množično pristopanje svojih članov k Rdečemu križu.
Srbska industrija je obnovljena do 90% predvojne proizvodnje, kakor je bilo ugotovljeno na konferenci v ministrstvu industrije in rudarstva v Beogradu. Vendar je zdaj srbska industrija le napol zaposlena, ker primanjkuje surovin.
Silno škodo je utrpela naša živinoreja med zasedbfo in zlasti ob koncu vojne, ko je sovražnik izropal nekatere okraje. Strokovnjaki sodijo, da se je število živine v Sloveniji v primeri z leti pred vojno zmanjšalo na 60 do 65 odstotkov.
Da bo obdelan vsak košček zemlje!
elan! strokovnih organizacij pri obdelavi polja