ŠOVINIZEM TUDI NA SODIŠČIH?
PRORAČUNSKI TRIKI / MISIJONARJI TUDI V IZOLI ?
POMLAD JE ŽENSKEGA SPOLA
(Mef) Pomlad je menda naj lepši lemi čas. Malo zaradi tega, ker sonce bolj konkretno pogleda med nas, malo pa tudi zato, ker jo napove osmi marec, praznik žensk in praznik cvetličarjev.
Cvetje vse bolj zaznamuje ta praznik, ki se nekako vrača od mrtvih, saj je bilo po cestah spet videti veliko šopkov, ki so romali s pozdravi domov k mami, k soprogi, k dekletu ali k sodelavkam. V nekaterih zelo moških trgovinah so si privoščili celo cvetno darilo za kupce ženskega spola, še najmlajši so zbirali drobiž za majhno darilo mami ali tovarišici, kot se še vedno reče učiteljici. Lepo je bilo videti to prazničnost, še lepše pa bi bilo, če bi v resnici vedeli za kaj pri tem prazniku sploh gre. Količina prodanega cvetja in drugih daril je namreč v obratnem sorazmerju z vedenjem o tem, kaj sploh predstavlja ta praznik. Tako se osmi marec počasi utaplja v brezvsebinskosti praznovanja sv.Valentina, materinskega dneva in Božička, skratka praznikov, ki so
K Banka Koper

11. marec 1999
si jih izmislili Američani, zato da so povzročili nakupovalno euforijo. Osmi marec je namesto socialnega in političnega naboja dobil potrošniški predznak, v tako nezrelo potrošniški družbi, kot je naša, pa se mu obeta še zelo lepa prihodnost.
Slaba dva dneva kasneje smo prišli na vrsto mučeniki, ki naj bi na ta dan dobili svoj, moški praznik. Pa ni bilo videti nič cvetja, še manj bombonjer. In od kod tako šovinistično obnašanje do moških? Odgovor je preprost: pomlad je ženskega spola.
jSecom
E TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA lici.:066/646-601, 645-77* | fax: 066/645 - 779
AVTODEL1 - DODATNA OPREMA
NOVO v IZOLI!!!
okrepčevalnica
FAST FOOD VENI
Ekspres pripravljene pečene jedi za dom:
piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, pommes frlttes.
Vsak dan od 8. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 12. do 20. ure.
Tetolen:646 333
RESTAVRIRANJE STARIH DESK
Manziolijeva palača oziroma njeno obflavfjlnje še najbolj spominja na žensko, ki se pri šestdesetih letih pripravlja na prvi porod.
Okrog nje hodijo številne babice, svetovalci, zdravniki jo nenehno pregledujejo, slikajo jo z vseh strani, zahtevajo najboljšo možno nega in novorojenec je skorajda nepomemben.
Tudi Manziolijevi palači se dogaja nekaj podobnega. Okrog nje hodijo množice strokovnjakov, sestaja se mešana meddržavna komisija in se pogovarja o starih deskah in tramovih, preslikana je od zunaj in od znotraj, izrusana je do zadnje krivulje, le to, kaj se bo v njej dogajalo, ko bo končno odprla vrata, še ni čisto jasno.
Vzdrževanje takšnega objekta je seveda zelo draga stvar in če bo služil samemu sebi si bo občina glavno breme šele nakopala na hrbet. Glede na to, da se prvi popadki naše stare nosečnice še niso začeli je zdaj še dovolj časa, da se v občini dogovorimo, čemu bo obnovljena palača sploh služila. Če zamisli o nekakšnem občasnem restavratorskem središču še veljajo, pa bi jih bilo dobro še enkrat temeljito pretehtati in predvsem finančno ovrednotiti. Nauk o neuspešnem vpisu na Srednjo glasbeno šolo v Kopru je lahko zelo poučen.
Adriatic tj/HM
VAŠA ZAVAROVALNA JHpVnVRISni
'splošno gradbeno podjetje
P O * T O It O l
Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 - 32S, 770-721 fax: 066 770 -iM
Juhuhu, DARS je prišel tudi v naše kraje Ob izolski obvoznici namreč gradijo še dva pasova, tako da ima nastati veličastna štiripasovnica. Tako se bomo končno rešili neznanske gneče, ki vlada na tem odseku. Bolj poučeni vedo povedati, daje na trenutke na omenjem odseku taka gneča, da pomislite - celo vrabci hodijo peš.
Nasploh ima ta obvoznica zelo zanimivo zgodovino. Začelo se je v začetku osemdesetih let, ko so politični veljaki, obdarjeni z nezgrešljivim občutkom za dolgoročnost, bistroumno ugotovili, da tedanja povezava med Koprom in Portorožem ne bo kos trumam turistov, ki da se imajo valiti v naš turistični biser. Nemudoma so pričeli z gradnjo. Seveda ne na začetku ali na koncu trase, kot bi mi laiki pričakovali, temveč na sredini, na vrhu naselja Jagodje. Tam je namreč domoval manjši samozadosten hribček, ki pa je očitno predstavljal največjo oviro na celotni trasi. Nekaj mesecev so tako navdušeno rili po tistem hribčku in zemljo odvažali neznano kam. Nekega dne pa so povsem nepričakovano pospravili stroje in izginili. Menda je to skrivnostno izginotje imelo nekaj opraviti z zloglasno stabilizacijo, kije tedaj pustošila po teh krajih. Naslednjih nekaj let se na delovišču ni dogajalo nič presunljivega.
Konec osemdesetih so znova prihrumeli stroji. Tokrat so bili uspešnejši: uspelo jim je zgraditi skoraj celotno obvoznico. Za zadnji del pa jim je žal zmanjkalo navdiha, tako da seje cesta končala pri neki figi (smokvi), ki je tam povsem brezbrižno rastla Vsled tega je cesto ljudski glas poimenoval 'cesta do fige'. Po skoraj letu mirovanja so odgovorni spoznali, da glavni namen cest morda le ni v tem, da delajo družbo sredozemskim drevesom, temveč da se po njih odvija promet. Nekako jim je le uspelo dokončati priključek do Belvederja, katerega začetek krasi impresiven ovinek v desno.
Mimogrede: ta priključek je bil mišljen zgolj kot začasna rešitev Izgleda, daje začasnost relativno raztegljiv pojem ..
Smo na koncu devedesetih let in znova se gradi. Stroji najrazličnejših barv in oblik znova izpolnjujejo svoje poslanstvo. Zanimivo: odvečno zemljo odvažajo ravno na kraj, kjer so v začetku osemdesetih odkopali hribček. Hribček torej znova nastaja, tako da ga bodo lahko ob morebitnem nadaljevanju cestogradnje proti Strunjanu spet lahko rušili. Nič hudega, menda je koristno občasno premešati zemeljsko prst. Kakorkoli že, pričakujemo lahko, da jim bo uspelo zapraviti obljubljeno miljardico in dograditi ta nam državljanom krvavo potrebna pasova.
Prihodnost: Nekje v letu 2006 ekologi ugotovijo, da predstavlja obstoječa štiripasovnica neprekosljivo oviro za prehod divjadi, plazilcev, neletečih žuželk ter nekaterih bacilov. Tako na spodnji strani ceste celo grozi nastanek nekih novih življenjskih oblik. Cesto je potrebno nemudoma postaviti na stebre. To se seveda tudi zgodi Cesta med Koprom in Izolo pa seveda še vedno poteka ob morju, tako da lahko vozniki uživajo ob pogledu na prostrane širjave Jadrana Od silnega navdušenja kak državljan občasno celo odrgne lubje s katerega od tam rastočih borovcev...
Kristjan Loganes
MALI OGLASI
-	PRODAM STROJNO OPREMO ZA FOTOKOPIRMCE ali projektivne biroje. Prodaja po kosih ali v celoti: BARVNI FOTOKOPIRNI STROJ AS-A3 format, ČRNO BELI Canon A4-A3 format, XEROX do formata A0, TERMOPRES A4-A3 format. Tel.: 066 645-236
-	PRODAM STANOVANJE v Izoli, blizu morja, 62 m2, potrebno adaptacije. PRODAM KRZNEN PLAŠČ - Nutrija, PRODAM rabljeno SKRINJO in STARO SPALNICO iz masivnega lesa. Tel.: 041 748-962 ali 648 - 297 (zvečer)
-	PRODAM kitarski ojačevalec MARSHALL 100 W, kitarski sintisajzer ROLLAND in kompletno ozvočenje za manjšo zasedbo. Tel.: 067 24-845 -PRODAM ZASTAVO 128, letnik 85, reg. do februarja 2000, tel.: 644 423 zvečer
-	PRODAM FERAL ( 600 sveč ) informacije: 600 010
-PRODAM RENAULT 11 GTL 1,4 , let87, rdeč, motor generalno obnov., radio, šibedah, reg. do 11/99, cena 250.000 SIT, tel 041 704 853
-	HITRO IN POCENI TISKAMO kvalitetne vizitke, Garfield tel.: 645-296
-	UGODNO PRODAM OKNA 140X140,180X140, vrata 120X220. Tel.: 645 296
-	UGODNO PRODAM REGALNIK za dnevno sobo ( 270 X 235 cm ), tel.: 643 595
-	PRODAM SUHA HRASTOVA DRVA za kurjavo, naželjo jih tudi razžagomo in razsekamo, tel.: 648 628
-	NUDIM POMOČ PRI UČENJU za osemletko, tel.: 647 601
-	PRODAM RENAULT 18 letnik 82, tel.: 647 601
-	PO POVZETJU prodam brošuro 100 idej za dodaten in pošten zaslužek, tel.: 648 628
-	UGODNO PRODAM ZAKONSKO SPALNICO staro 5 let, tel.: 648 628
Odgovori na vprašanja g.Kirna
Resnično ni vredno odgovarjati na takšna besedila, kot jih piše g. Kim.
Odpor do slovenstva je pravica kogarkoli. Skrajno neokusno pa je, da Slovenec razglaša v Sloveniji s takšno ihto svoje neslovenstvo. Na Kirnova vprašanja odgovarjam zaradi javnosti, ne zaradi Kima.
1.	Lastnina je neodtujljiva vrednota, ne glede na leta in na režime. (To ni veljalo za socialistični sistem)
2.	Lastništvo Pirana v Savudriji še ne pomeni, da mora ta lastnina biti v državi Sloveniji.
3.	Švica bi najbrž uspela pridobiti lastništvo v Savudriji, če bi se ji Pirančani odrekli. (Kar pa še ne bo pomenilo, da bomo imeli za sosedo Švico)
Peticija navaja piransko lastnino v Savudriji samo kot eno od argumentov za pogajanja in nič drugega.
Kako nenavadno je, da je toliko Slovencev na Obali, ki vneto iščejo vse mogoče argumente za Hrvate, da bi ti zajeli čimveč slovenskega prostora in da bi ga Slovenci imeli čimmanj. Na koga misli g.Kim, ko pravi »mi Slovenci«, bi zelo rad vedel. Morda pa je vse skupaj kamuflaža, tako da se ta gospod originalno piše Kemovič (ker-nov-ič)?
Našo tranzicijo bomo do kraja razumeli šele čez desetletja.
Frane Goljevšček
Pripis urednika: Zavedam se nevarnega dejanja, kot je omenjanje g. Goljevščka, vendar moram to storiti, ne zaradi njega, niti zaradi javnosti ampak zaradi g. Kirna, kije pismo lastnoročno prinesel v uredništvo kamor noga g. Goljevščka ni vstopila, razen ko je bil še kandidat za župana. Vsako natolcevanje o izvoru in priimku je zato nekulturno dejanje.
O poveličevanju nacionalnega pa je g. Goljevščku nekaj že napisal urednik Primorskih novic, Robert Škrlj, zato je nepotrebno dodajati karkoli razen povabila bralcem Mandrača, naj bodo previdni pri pisanju pisem, saj je stopnja reaktivnosti g. Franeta brez vseh meja.
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktoberske revolucije 1, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-mail: izola@borzaznanja.niss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BORZA ZNANJA je informacijsko središče, kjer je mogoče ponuditi ali dobiti najrazličnejše oblike znanja. Vanjo se lahko včlanite tako, da pokličete po telefonu ali se oglasite osebno, poveste kaj iščete ali kaj ponujate. Če med našimi člani ni ustreznih ponudnikov ali povpraševalcev, jih skušamo najti s pomočjo oglaševanja v medijih.
Posredovanje podatkov je brezplačno.
Na voljo smo vam vsak delavnik med 8.00 in 13.00 uro, ter ob sredah še popoldan od 16.00 do 18.30 ure.
Med našimi člani so tudi takšni, ki iščejo vašo pomoč in znanje. Tako vabimo k sodelovanju prijazne ljudi, ki nam bodo, kot že nekajkrat, tudi tokrat pomagali.
*	Gospod iz Izole, ki ga zanima vse v zvezi z ladjo REX in železniško progo na relaciji Trst-Poreč, išče informacije o virih ali ljudeh, ki bi mu lahko pomagali.
*	Gospa iz Kopra potrebuje pomoč, nasvete pri manjših hišnih popravilih, v zameno pa vas lahko teoretično in praktično pouči o vegetarijanski prehrani in o dietni prehrani pri sladkorni bolezni.
*	Poklical nas je tudi gospod, ki ga zanimajo recepture za pripravo eteričnih olj in parfumov.
*	Naš najmlajši član pa še vedno potrpežljivo čaka na nekoga, ki bi ga naučil
igrati na citre.
Vse, ki ste pripravljeni deliti svoje znanje, spretnosti in veščine z drugimi vabimo, da se nam oglasite ali pa nam pošljite e-mail ( ime in priimek, telefonska številka, čas dosegljivosti ) in vas bomo poklicali mi.
IM/’UVfM)ll/M- je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej,
Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit.
Založnik/elektronskiprelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET
ŽR: 51430 ■ 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola___
BOR Z A
znanj/ \_
Glavna knjiga Saldakonti dobaviteljev
posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte
Saldakonti kupcev Materialno poslovanje v gostinstvu Trgovinsko poslovanje Osnovna sredstva
Razvoj programske opreme v okolju Windows
Vzdrževanje
programske
opreme
Blagajniški dnevnik Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja Izdelovanje programov po naročilu Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike
( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika,.)
Javno podjetje KOMUNALA Izola
Novi telefonski številki uprave
namesto 647 370
uporabite: 600 - 180 in 600 - 185
Vse druge telefonske in fax. številke so nespremenjene
Tiskovna konferenca pred sejo OS
PRORAČUNSKI TRIKI
V torek, 9. marca je so v uradu županje pripravili tiskovno konferenco na kateri so predstavili gradivo za ponedeljkovo 4. redno sejo občinskega sveta in izide ponudb za izdelavo celostne podobe občine Izola.
Na 4. redni seji občinskega svetnika bodo svetniki obravnavali kar 19 točk dnevnega reda med temi pa je kar nekaj takšnih, ki so vredne temeljitejšega vpogleda in odgovornega odločanja.
Na tiskovni konferenci je predstojnica urada za finance, Zdenka Štanta, predstavila delovno gradivo proračuna občine Izola za leto 1999. Opozorila je na to, da se je sistem izračunavanja in same priprave občinskega proračuna zelo spremenil z uveljavitvijo zakona o financiranju občin, ki občine v globalu postavlja na lastne noge, jim daje nekaj dodatnih sredstev, hkrati pa jim nalaga nove zadolžitve, tako da bodo morale občine zelo racionalno ravnati z denarjem v svojem proračunu. Novosti je kar nekaj: Termin zagotovljena poraba izginja iz našega besednjaka, zamenjala pa ga bo primerna poraba, kar tudi pomeni, da država ne bo več skrbela za poravnavo manjkajočih sredstev za nekdanjo zagotovljeno porabo, razen v najbolj izrazitih primerih občin, ki dejansko ne morejo zagotavljati svojega delovanja, saj jim primanjkuje večina sredstev. Izola seveda ne sodi med takšne, zato bo morala poslovati s tem kar dobi oziroma ustvari.
Po novem bo občina dobila za 5 odstotkov več denarja iz plačane dohodnine, hkrati pa je dobila nove obveznosti na področju vzgoje in izobraževanja, tako da bo dejansko ostala na istem kot doslej. Država je doslej delila denar iz dohodnin po principu 30% - 70%, po novem pa bodo občine dobile 35 odstotkov plačane dohodnine, kar seveda pomeni, da bo njihov prihodek neposredno odvisen od dohodkov občanov. Glede na to, da Izoli vsaj še nekaj časa ne bodo cvetele rožice ostaja glavna rezerva polnjenja občinskega proračuna zaračunavanje davka od nepremičnin, nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, turistična taksa in sredstva, ki naj bi jih ustvarili javni zavodi.
V prvem primeru gre za davek od nepremičnin oziroma plačevanje nadomestila za stavbna zemljišča, ki je zelo pomemben davčni vir občinskega proračuna, saj naj bi iz tega naslova letos zbrali nad 100 milijonov tolarjev. Če je ta vir prihodkov bolj ali manj utečen, potem pa je povsem neizrabljen vir davek za nezazidana stavbna zemljišča, preprosto rečeno, za vrtove in njive, kijih imajo občani v uporabi a zanje ne plačajo niti najemnine niti ustreznega nadomestila v obliki davka. Zaračunavanje tega davka bo nedvomno prej ali slej prišla na dnevni red občinskega sveta in bo zagotovo povzročila kar precej hude krvi med tistimi, ki so že pozabili na to, daje treba za vrt pač plačati.
Tudi na področju turistične takse je precej rezerve, saj bi je morali v najslabšem primeru, glede na število nočitev, zbrati skoraj 40 milijonov, v proračun pa je lani prišlo vsega 30 milijonov tolarjev.
Še o sredstvih, ki bi jih lahko pridobili Javni zavodi. Ne gre za neposredni prihodek ampak za to, da se z ustvarjanjem lastnih sredstev izboljšujejo pogoji delovanja inštitucij in društev, kot so naprimer kulturna in športna društva.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi odlok o določitvi pomožnih objektov in posegov za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Gre
za posege, ki dejansko ne predstavljajo bistvenega posega v prostor in jih bo s tem aktom mogoče hitreje opraviti. Tukaj so vštete
najrazličnejše adaptacije, vzdrževalna dela, začasni objekti, pomožni objekti v kmetijstvu, plinski rezervoarji in drugo. Seveda je v odloku za vsakega od teh zapisano, pod katerimi pogoji lahko uveljavlja to olajšavo. Med zanimivejšimi posegi za katere ni potrebno dovoljenje je tudi priključevanje na javni vodovod za potrebe namakanja v kmetijstvu ali montiranje kabelskega TV omrežja. Seveda je ta soglasja mogoče dobiti po hitrejšem postopku, vendar še vedno z ustreznimi dovoljenji, saj bo občinska inšpekcija dobila nekaj več pooblastil na tem področju in bo za nespoštovanje odloka lahko zaračunavala zelo dobre kazni.
Na tiskovni konferenci so še predstavili ponudbo za izdelavo grafičnega priročnika celostne podobe občine Izola, projekt sistema vizuelnih komunikacij in izvedbeni projekt sistema vizuelnih komunikacij. Na ponudbo je odgovorilo pet organizacij, končnega izbora pa komisija še ni opravila.
Odgovorni za proračun: županja Breda Pečan in predstojnica urada za Finance, Zdenka Štanta.
'q8Sgj
računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. / Izola
9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI:
MANZIOLI INTERNAZIONALE
Povečan tržni potencial Banke Koper
Banka Koper je po obsegu bilančne vsote po nerevidiranih poslovnih podatkih za leto 1998 na četrtem mestu med slovenskimi bankami . V zaostrenem konkurenčnem boju je pridelala za milijardo in pol tolarjev bruto dobička. Večji tržni delež pri posojilih gospodarstvu in prebivalstvu.
V	Banki Koper so v preteklem letu poslovali uspešno, v skladu z začrtano poslovno politiko, ta pa je predvidevala utrditev tržnega deleža in povečanje potenciala banke. Banka Koper, ki je v preteklih dveh letih iz obalno-kraškega območja razširila svoje poslovanje tudi v Ljubljano in Maribor, je v lanskem letu odprla predstavništvo v Novi Gorici ter nadaljevala povezovanje z M Banko, v kateri ima 51-odstotni delež in s katero skupaj tvorita bančno skupino.
Koprskim bančnikom je bilančno vsoto uspelo povečati na 137.190 milijonov tolarjev, kar je za 14 odstotkov več od leta prej. Bruto dobiček Banke Koper za leto 1998 je po nerevidiranih podatkih dosegel 1.503 milijonov tolarjev, donos na kapital pa 10,6 odstotkov.
Banka seje v prizadevanjih za povečanje tržnega potenciala in v razmerah presežne tolarske likvidnosti s svojo cenovno politiko na področju obrestnih mer in provizij odzvala na razmere na trgu. Obrestne mere za posojila je znižala štirikrat ( od 2,8 do 6,5 odstotnih točk), pasivne obrestne mere pa oblikovala v skladu z medbančnim dogovorom.
Začrtano povečanje potenciala je Banki Koper uspelo doseči z večjim obsegom naložb, zlasti s posojili nebančnemu sektorju, planirane rezultate pa je na tem področju presegla celo za več kot četrtino. Posojila bankam in hranilnicam je načrtno zmanjšala za 14 odstotkov. Visoka likvidnost je banki omogočila, daje pretežni del posojil prebivalstvu ponudila po konkurenčnih obrestnih merah.
V	letu 1998 je bila prav tako občutna rast vlog prebivalstva, ki so se v primerjavi z letom prej povečale za 16 odstotkov, medtem ko so vloge pravnih oseb za 13 odstotkov višje. Zaradi hitrejšega naraščanja revalorizacije do tečaja tujih valut je bilo povpraševanje po tolarskih oblikah varčevanja bistveno večje od povpraševanja po oblikah deviznega varčevanja.
Posebej opazna je bila rast dolgoročnih vlog prebivalstva, ki so bile ob koncu leta 1998 kar za 46 odstotkov večje kot leto prej, čeprav je njihov obseg še razmeroma skromen. V Banki Koper ob tem ugotavljajo, da se nove oblike varčevanja, kot so rentno, namensko in družinsko, hitro uveljavljajo, k čemur prispeva tudi zaupanje prebivalstva v banko.
Banka je v prvih desetih mesecih beležila presežno tolarsko likvidnost, ki se je ob koncu letu nekoliko umirila, prav tako je brez težav pri uravnavanju skozi vse leto zagotavljala devizno likvidnost. Plačilni promet s tujino je opravljala za 3.500 komitentov, dosegel je 1.015 milijonov ameriških dolarjev ali 8 odstotkov več kot leto prej, največ prometa je bilo z Italijo, Nemčijo, Hrvaško in Avstrijo.
Banka Koper je v letu 1998 začela sodelovati kot testna banka v projektu prenosa plačilnega prometa v banke, s čimer so v banki še posebej zadovoljni, saj nameravajo reformirani plačilni promet pričakati dobro pripravljeni, ne glede na to, kdaj bo zaživel v praksi.
Sicer pa imajo v banki bogate izkušnje pridobljene pri opravljanju plačilnih transakcij za celoten kartični sistem Activa, v okviru katerega je število opravljenih transkacij doseglo 16,6 milijona, kar je 3,6 milijona več kot leto prej. Vrednost opravljenega prometa v kartičnem sistemu Activa se je v lanskem letu povečala za kar 34 odstotkov in se povzpela na 77,7 milijarde tolarjev. Sistem Activa je v celoti vzeto požel na področju kartičnega poslovanja zelo dobre rezultate, kartice Activa Eurocard/MasterCard pa ostajajo trdno v vrhu med karticami, izdanimi v Sloveniji. Ob koncu leta 1998 je bilo število izdanih kartic tako pri Banki Koper kot v celotnem sistemu (doseglo je 180.320) za 10 odstotkov večje kot konec leta 1997. Vletu 1998 pa so opravili tudi zamenjavo klasičnih bančnih kartic in za sistem Activa izdali 102.770 debetnih kartic.
	
A 6	yOenu$ 1 Salon ga nego telesa
Banka Koffere^jL. '/	Igo la, SmrekafyoW’ /(£3.1999
^OenuS	tel: 066/ 646 665
V pričakovanju toplih sončnih žarkov smo v salonu "VENUS" pripravili paleto programov za lepoto in dobro počutje vašega	
telesa:	
* - odprava celulita	* telesna masaža
- pomoč pri hujšanju	* limfna drenaža
- očiščenje telesa odvečnih	* relakcijska masaža
tekočin, žlindre in strupenih snovi	
- pomoč pri težkih in	* pedikura
utrujenih nogah	* depilacija
Zdravje in lepota sta pogoj zadovoljstva in dobrega počutja.	
Manziolijeva palača ima veliko občudovalcev in prav te dni se je o poteku del, ki jih financirata Slovenija in Republika Italija pogovarjala mešana Italijansko slovenska komisija, kije zadolžena za spremljanje poteka obnovitvenih del.
Osrednje vprašanje, ki so ga obravnavali je bila pravzaprav ocena opravljenega dela. Naša stran je imela podatke o 40 ostotkih opravljenih gradbenih del, italijanska pa se s tem ni povsem strinjala. Kaj so končno ugotovili še nismo izvedeli, dejstvo pa je, da dela potekajo zelo počasi in da so sprejeti roki v veliki nevarnosti.
Zakaj do zamud sploh prihaja? Po eni strani je temu kriva italijanska stran, ki zagovarja temeljito obnovo, medtem ko se naši gradbinci zavzemajo za hitrejši potek del. Lep primer je zagotavljanje nadomestnih lesenih materialov. Italijanska stran zahteva vsaj 6 mesecev star les, ki ga v Sloveniji ni mogoče dobiti, zato so morali po
ta les v Italijo, od tam pa so menda dobili odgovor, da ga lahko dobavijo, vendar šele čez šest mesecev.
Kakorkoli že, gradbena dela vendarle napredujejo in če bo šlo vse po sreči bodo roki vendarle obveljali. In kakšni so ti roki?
Težja gradbena dela naj bi opravili do poletja, jeseni pa bi se občina rada lotila pretlakovanja Manziolijevega trga in sosednjih ulic. Poleg pretlakovanja bodo položili tudi vso potrebno infrastrukturo, od vodovoda in kanalizacije do telefona, elektrike in kabelske televizije. Celotna vrednost teh del, ki naj bi bila končana v začetku leta 2000 znaša 83 milijonov tolarjev. To seveda pomeni, da bi morali do naslednjega poletja dokončati tudi obnovo Manziolijevo palačo, s čimer bo poletje 2000 zaživelo v izoli v zares lepi podobi.
8.MAREC TUDI DRUGAČE
ŠOVINIZEM TUDI NA SODISCU?
Svet za žensko politiko pri obalni sindikalni organizaciji je v sodelovanju z izolsko žensko sekcijo ZLSD pripravil okroglo mizo na temo Zenska in pravica do dela.
Ko so po mestu hiteli otroci in možje s cvetjem v rokah so v glavnem ženske udeleženke okrogle mize razpravljale o tem, kakšen je položaj žensk v današnjem času in v delovnem procesu posebej.
Okrogle mize so se kot predstavniki strokovnih inštitucij udeležile:
Tanja Salecl iz Urada za žensko politiko pri vladi RS, Mira Kočevar - Furlan, direktorica koprske enote Zavoda za zaposlovanje ter Melita Černe, kot predstavnica Republiškega inšpektorata za delo.
Uvodničarka in organizatorka, Tinka Jamnik, je v začetku opozorila na tri pomembna vprašanja v zvezi z zaposlitvijo žensk. V prvi vrsti na diskriminacijski odnos do zaposlovanja žensk v starosti od 20 do 30 let, ko morajo velikokrat "in bianco" podpisati, da nekaj naslednjih let ne bodo zanosile, poseben problem pa predstavlja tudi njihovo vračanje na delo po končanem porodniškem dopustu. Uvodničarka je govorila tudi o različnih merilih za nagrajevanje dela med ženskami in moškimi, vse to pa podkrepila z nekaterimi statističnimi podatki, ki so bili, resnici na ljubo, zbrani v panogah, ki so izrazito ženske. Na to so opozorili tudi udeleženci okrogle mize, ki te trditve niso podprli, čeprav je res, da so nekateri tipično ženski poklici danes slabo nagrajevani.
Zanimiva je bila tudi uvodna beseda in razprava na temo napredovanja žensk v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh.
V debato sta posegli dve obalni županji, Irena Fister in Breda Pečan, ter na dovolj argumentiran način skušali povedati, da ženskega vprašanja ni mogoče ločevati od siceršnjih družbenih problemov, vendar pa je nesporno dejstvo, da je ženskam v tem patriarhalnem svetu še vedno težje kot moškim, kot je bilo še nekajkrat slišati iz razpravljalskih klopi.
Zanimivo je bilo tudi sodelovanje predsednika medregijskega sindikalnega sveta za Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino, Roberta Treua, ki je pozdravil takšen način obeleževanja dneva žena, ki ne bi smel'postati potrošniški praznik, ampak mora ohranjati' svojo vsebino. Ob tem je opozoril na nekatere možnosti reševanja obmejnega vprašanja, ki je izrazito žensko vprašanje, to je delo na črno v Trstu. Predstavnica Urada za žensko politiko pri vladi RS pa je opozorila na telefon, kije namenjen reševanju tistih problemov žensk, ki ne najdejo rešitve po običajni poti. V Uradu skušajo svetovati in pomagati, lahko pa jih pokličete na brezplačni telefon 080 1213.
Zdenka Bolje in Tinka Jamnik sta v ponedeljek pokazali, kako je mogoče koristno praznovati dan žena. Prisotnim ni bilo žal.
Po več kot mesecu dni opozarjanj se je menda le premaknilo. Skozi mesto je zapeljal pajek in na njem eno od odvrženih oziroma zapuščenih vozil, ki že nekaj čaka kazijo podobo naše občine. Menda jih je še 49.
Marie Anne Sluga Scapin ima tudi domače ime. Pravimo ji Marian in vemo, da je Francozinja, ki je pred dvema desetletjema prišla v Slovenijo, se tukaj poročila, se ločila in se ponovno poročila ter postala prava Izolanka, čeprav še vedno nihče točno ne ve, kateri jezik ji gre bolje od rok. Francoščina gre nam bolj slabo, Slovenščina njej in tako smo pristali pri Italijanščini, kije njen pogovorni jezik tudi doma, saj sta z možem člana Skupnosti Italijanov v Izoli s člansko izkaznico 432. V teh letih je tudi pridobila slovensko državljanstvo in trenutno dela v skupnosti Šentmar, kjer na kmetiji v Parecagu vodi delovno skupino za mlade s psihofizičnimi težavami.
S prejšnjim možem se že 17 let toži zaradi razdelitve premoženja, v tem času pa je postopek vodilo že pet sodnikov okrajnega sodišča v Piranu. Vsak od njih dobi njen primer na novo, sledi zahteva po prevajalcu, nato odlog eno leto, spet razprava, nestrinjanje s cenilci in zadeva gre na začetek, tako da zdaj niso veliko dlje kot pred 17-timi leti. Tokratna razprava pa jo je še posebej prizadela, saj je sodnica okrajnega sodišča, ki je kot peta prevzela njen primer, na njeno zahtevo po prevajalcu v italijanski jezik reagirala zelo nenavadno. Najprej je mimo pustila, da je odvetnik nasprotne stranke (g. Starman) izjavil, da je Francozinja in ne rabi prevajalca za italijanski jezik, na ugovor njenega advokata, daje njen pogovorni jezik Italijanski pa je sodnica komentirala, da mora znati slovensko, če je hotela dobiti slovensko državljanstvo. Podoben odnos se je kazal tudi v nadaljevanju razprave, ki je seveda potekala v slovenskem jeziku. Njen advokat je povedal, da je nasprotna stranka izkoriščala slabosti prejšnjega sistema, saj je bila obravnavana kot tujka, na kar je sodnica reagirala z besedami: Saj je sama sem prišla, saj je ni nihče vabil. Odvetnik je na te besede odgovoril, daje prišla iz ljubezni in ne zaradi česa drugega, razprava pa je bila kmalu zatem končana.
Marian je predstojnici Okrajnega sodišča poslala pismo z željo, da zamenjajo sodnico, ki se do nje obnaša tako šovinistično, vendar je predstojnica to pobudo zavrnila, hkrati pa zagotovila, da ima pravico do prevajalca in do uradne pritožbe za izločitev sodnika.
Neglede na to, kako se bo iztekel postopek zaradi katerega je Marian na sodišču pa ostaja presenečenje, da si lahko sodnik privošči takšno ravnanje, ki je v popolnem neskladju s slovensko ustavo, mednarodnimi normami obnašanja in čisto preprosto človeško moralo. Marian je zagotovila, da so njene navedbe točne in jih lahko potrdi tudi njen odvetnik, zato bodo vložili uradni zahtevek za izločitev sodnice. Njenega imena ne bomo zapisali, ker verjamemo, da je šlo za slabo presojo in nehoteno ravnanje, ki ima ime, napisano v naslovu tega članka.
Družbe brez morale tudi sodišča očitno ne bodo rešila zablod. (Mef)
Hotelsko turistično podjetje
(p'—cJ
\
Simonov ■ zaliv
IZOLA
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO PONOVNO ODPRLI VRATA RESTAVRACIJE PARANGAL NA SONČNEM NABREŽJU V IZOLI.
PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
OKUSNE TOPLE MALICE DNEVNE MENUJE POSLOVNA KOSILA
TER VSE KAR SI BOSTE ZAŽELELI IZ BOGATE ZAKLADNICE DOMAČE IN MEDNARODNE KULINARIKE S POUDARKOM NA MORSKIH DOBROTAH. PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 10.00 do 22.00 URE
RESTAVRACIJA PARANGAL PREVERJENA KVALITETA S TRADICIJO __________________tel.: 647 440
ŠIFRA
^ Ivan Konstantinovič s.p.
Promet z nepremičninami
Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti
prasdzm=črna? □ aaraaMa
Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 643 - 210
NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH
NOGOMET
Family shop : Ročinj 5:2 (2:0)
Family shop B&W: Kocjančič,
Bubnič, Bešič, Žilič, Šarkanj 1,
Božič 1, Steffe 2, Cepak, Zemljak
Domači igralci so po mesecu dni ponovno odigrali prvenstveno tekmo v domači dvorani. Zabeležili so pomembno zmago proti gostom iz Ročinja, ki so nudili izreden odpor. V prvem polčasu domači svoje igre niso uspeli razviti, tako , da so bili gosti v protinapadih izredno nevarni. Rezultat se je spremenil v 15. minuti, ko je Steffe prestregel žogo pred svojimi vrati in s hitrim protinapadom akcijo zaključil s prvim zadetkom.
Domači so vodstvo povišali ob koncu prvega polčasa, ko je po dobri podaji Bešiča, Božič zadel v polno. V drugem polčasu so domači igrali bolj sproščeno, rezultat take igre pa je zadetek Šarkanja v 37. minuti. Preko hitrega Lazarja so gostje rezultat znižali, vendar je le minuto kasneje Steffe dosegel svoj drugi zadetek. Domači so kombinirali, rezultat tega pa je zadetek v 52. minuti, ko je Zemljak od daleč streljal in presenetil gostujočega vrataija. Edino napako domače obrambe, je 5 minut pred koncem izkoristil kapetan gostov Fon in dosegel zadnji zadetek. V domačem taboru so se rezultata veselili, še posebej zaradi rezultata v Zagorju, ko je Amaco prvič v tem prvenstvu okusil poraz. S tem so se domači približali na štiri točke. V soboto bodo Izolani gostili prav Amaco in njihov morebitni poraz bi načel vprašanje prvaka, ki je še pred tem izgledalo kot popolnoma zaključeno. Glede na pomembnost te tekme, domači klub vabi vse ljubitelje malega nogometa , da po svojih močeh z navijanjem pomagajo domačemu klubu, ki ima možnost osvojiti 2. Slovensko zahodno malonogometno ligo.
Prijateljska nogometna tekma MNK Izola : Jadran Dekani 0:2 (0:0)
MNK Izola: Sirotič, Babič, Gavrič, Markežič, Maletič, Gregorič, Dončič, Tonejc, Vučko, Kozlovič, Božič (Filipčič, Santin)
Trener: Perkat
Sodnik : Milan Treskavica
Z dvema izredno lepima zadetkoma je tretjeligaš
premagal Primorskega ligaša Izolo. Obe ekipi sta
nastopili nekompletni, v izolskih vrstah pa jih je sploh
veliko manjkalo.
Napet vikend
Med tednom so nogometaši NMK Izole odigrali povratno prijateljsko tekmo proti sosedom iz Kort. Zmagali so tretjeligaši Avtoplus Korte Za Korte so zadeli Breznikar 2, Peršič2, Karič, Gunjač, Sredinšek. Za Izolane sta zadela Božič in Markežič 2.
KAPUČINO
R0K0MET-1 DRL moški
V nedeljo se prične prvenstvo v primorski ligi. Izolani potujejo v Miren. Kaj lahko pričakujemo po slabih pripravljalnih tekmah in neigranju kaznovanega Perkata? Niti vzdušje ni najboljše, občutek pa je tudi, da ni prave "komande". Morda se bo okrepil strokovni štab (trener)
Zanimivo bo tudi v soboto, ko mladinci v finalu MNZ Koper, gostijo vrstnike iz Kopra. Tekma začne ob 15.30. V Izoli so prepričani, da so enkovreden nasprotnik.
M.Božičič
- 2 DOL moški
Brezovica:H.Simonov zaliv 3:2 (-1,13,-14, 5,16)
Hoteli S. zaliv Izola: Bažec, Klemenc, Paliska, Gasparini, Hajdukovič, Grmača, Ceroici, Toth, Nanut, Komadina
Izolani so odigrali tako, kot igrajo v zadnjih nekaj kolih in rezultat takšne igre je skoraj senzacija, saj je Brezovica drugouvrščeno moštvo tega tekmovanja. Trener Benič je moštvo dovolj uigral, tako da so bili domači kar presenečeni in izgubili prvi niz kar sramotno, ko so izgubili še tretjega pa je bilo v njihovih vrstah že malo panike. Končno pa je
GORENJE:IZOLA 25:24 (10:11)
Športna dvorana v Velenju, gledalcev 200
Izola:	Mičovič 2, Šviligoj,
Vidmar, Muha, Matijaševič 2, Vučinič, Gologranc 11	(7),
Čebular 1, Cah 3, Štor, Radosavljevič 5 7-m: Izola 7(7)
Izključitve: Izola 8 minut Izolani so v Velenju odigrali tipično nepredvidljivo srečanje in z malo več sreče bi ohranili tradicijo ter se vrnili iz rudarskega mesta z zlata vredno točko.
Izolani so tekmo začeli odlično, bistveno drugače kot tisto pred tremi dnevi, ko so doma nespretno in brez prave igre izgubili s Škofjeločani. Velenjčani so bili že v zaostanku petih golov (5:8) in tudi prvi polčas so končali z negativno razliko. Izolani tudi v drugem delu niso igrali slabo, vendar se je videlo, kdo je evropska ekipa in kdo se bori proti izpadu. Velenjčani so povedli, Izolani pa sojih lovili in 30 sekund pred koncem so imeli možnost za izenačenje. Trener Radijkovič je poslal v napad tudi vratarja Vučiniča in prav ta je imel tik pred koncem priložnost za izenačenje. Sicer je odlično streljal, toda vratar je žogo srečno odbil v vratnico in presenečenja ni bilo. Sledijo trije tedni odmora ko se morajo Izolani pripraviti na zadnje odločilne tekme in končni boj za obstanek v prvi ligi.
rutina odigrala svoje in izkušena ekipa je dobila odločilni, peti niz, na razliko.
Poraz boli, ker bi lahko bil tudi zmaga, igra pa zadovoljuje in v soboto prihaja v dvorano v Livadah Termo Lubnik, ki bi ga domači lahko premagali, čeprav je na lestvici višje uvrščen.
3.D0L - ženske
ŠENČUR:ŽOK Radio morje 1:3 (13,-10,-7, -5)
Izolanke je samo na začetku presenetila majhna dvorana in so nespretno izgubile prvi niz, potem pa so zaigrale tako kot znajo in v nekakšni trening tekmi pometle z domačimi, ki so na dnu prvenstvene lestvice. V soboto prihaja v Izolo ŽOK Škofja loka in zmaga ne bi bila presenečenje.
Izolani postajajo mojstri za komplikacije. Sobotni poraz so si zopet priigrali kar sami. Toliko individualizma že dolgo ne. Da se igralci med seboj nimajo "radi" je tudi jasno. Žal tudi temeljite priprave na to tekmo niso dale rezultata. Sploh pa, kako
razumeti, da v trenutku, ko rešuješ vsaj točko, ni izdelane akcije in ni igralca, ki bi realiziral gol. Je pa bilo med tekmo kar nekaj izolskih "cvetk". Štiri zgrešene sedemmetrovke in še toliko protinapadov, to, da je igral vsak zase, pa sem že omenil. Prvenstvena lestvica ni doživela sprememb (vsaj bistvenih ne) in negotovost se nadaljuje. Izolani so srečanje z Gorenjem odigrali že v torek. Po rezultatu sodeč (24:25), so odigrali mnogo boljše kot v soboto. Velenjska dvorana je Izolanom kar po godu, tudi v preteklih srečanjih sojo vedno dobro odnesli. Naslednji nasprotnik (čez dobrih 14 dni) so Slovenjgradčani. Predaleč je še vse skupaj, kako bodo izkoristili čas, predvsem pa izgladili medigralske odnose. Zopet ena od odločilnih stopničk, res ne bi bilo prijetno ustiti lastno usodo tujim rokam. Primorski derbi na kofijah so zasluženo dobile Izolanke. Zadnja, Burja, res ni pravo merilo, Izolanke niso blestele, vendar kot vedno, pišejo se točke. Če govorimo o točkah, teh je res dovolj, o
Evropi pa sem že povedal, kako. Prvenstvena tablica je tudi pokazatelj koliko kdo finančno podpira kakšno ekipo. Pri naših je 5. mesto preveč, Daewoo pomaga, sicer pa koliko bi bilo dovolj za se pokazat Evropi? Takšne avanture so zelo drage, za "majhne" klube lahko celo usodne. (Mlinotest, Burja). Če slučajno želiš kaj več so potrebni nakupi, kvaliteta stane, potovanja pa... po drugi strani pa športniku negirati kar je prigaral, tudi ni pošteno. Izolankam vsaj letos še ne bo potrebno tako globoko razmišljati. Vztrajno rastejo mlajše in tem bo, vsaj upam, mnogo lažje. Končno pa se mora odpreti tudi izolskemu gospodarstvu.
POD
BELVEDERJEM
marec 1999
SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola
Številka 2
NA
PRAGU POMLADI
Pomlad je kot jutro, kot nekakšen ponovni začetek tistega, kar Imenujemo življenje. V našem primeru gre za življenje mesta, ki je sicer tudi preko zime skušalo ohranjati nekaj malega živosti in ustvarjalnih ambicij, vendar pa svoji usodi enostavno ne more ubežati. Izola je, pa naj se še tako pretvarja, tipično mediteransko mesto, ki polno zaživi šele takrat, ko sonce ogreje stene starih hiš in ko morje dobi prav poseben vonj.
Pomlad se v Izoli napove na prav poseben način - s plakati. Najprej pridejo zeleno beli, ki vabijo na revijo pevskih zborov Primorska poje, potem majhni, komaj opazni, ki vabijo na pregledno revijo gledaliških skupin, končno pa vse pokrijejo veliki plakati drugega Festivala slovenskega filma, ki vabijo v sosednji Portorož in dajo vedeti, da bomo tudi Izolani imeli tam kar nekaj zastopstva.
Skratka, pomlad v Izoli ni le meteorološki pojem ampak je kulturna prebuja, ki nas opozori, da je v občini kar nekaj hramov, kjer ponujajo marsikaj. Opozori nas na šest premier domačih gledališčnikov, na vedno zanimiva razstavišča v predverju gledališča, v Algi in Insuli, na skorajšnje produkcije plesalcev, na poletne plesne šole gledališčnikov in plesalcev, na prihajajoče revije, festivale in še kaj. Kulturniki se veselimo pomladi in veselimo se vseh teh dogodkov, ki nam vedno ponudijo veliko kulturnih užitkov. Še posebej se jih veselimo takrat, ko jih lahko delimo s tistimi, ki jim kar krivično pravimo »porabniki kulture«. Kdor gre v gledališče, v galerijo, v koncertno dvorano ali v knjižnico je s tem dejanjem že vstopil v svet kulture in je tudi sam postal kulturnik. Upamo, da se bodo vrste takšnih kulturnikov to pomlad še posebej pomnožile.
sedež Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v v pritličju stavbe v Drevoredu 1. maja št. 9, telefon 600 - 830
PRIMORSKA
Konec prejšnjega tedna je bila Izola v znamenju Primorske poje, ki letos praznuje 30. letnico delovanja. Na prireditvi, ki se je dogajala v Kulturnem domu Izola je nastopilo šest zborov in sicer: Pevska skupina Upanje iz Ilirske Bistrice, ki jo vodi zborovodja Dimitrij Kralj je pri eni pesmi imela težave z intonacijo, a jim je v tretjem poskusu uspelo in pesem je zapolnila dvorano in občinstvo vpeljala v svet zborovskega petja. Slišali smo petje Ženskega zbora Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi in Moškega zbora Slavnik Hrpelje Kozina z dirigentom Markom Kocjančičem. Dirigent Ivo Lešnik se je predstavil z Mešanim zborom iz Mačkolj, Mešani zbor Rado Simoniti z Dobrovega pa je nastopil pod vodstvom Patricije Kumar. Revijo je zaključil Mešani zbor Stanko Premrl s Podnanosa, ki je pod vodstvom zborovodje Nadje Bratina zapel tudi dodatno pesem, saj je bilo občinstvo, kjub skoraj dvournem programu navdušeno.
Ker seje v Izoli zgodil prvi koncert letošnje Primorske poje, je prisotne zbore ogovoril predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, gospod Rudi Šimac. V svojem nagovoru je poudaril pomen Primorske poje, ki se je v tridesetih letih globoko zakoreninila v srcih primorskih pevcev in poslušalcev in pripomogla k razširjanju in ohranjanju slovenske pesmi in se kljub političnim spremembam v naši državi nemoteno povezovala s Slovenci onkraj meje. Prisotne je v svojem in v imenu vseh
izolanov pozdravila tudi županja
Breda Pečan.
Pevski zbori so nato večer nadaljevali v restavraciji Gostinskega šolskega centra, kjer je potekalo tudi praznovanje 8. marca.
Zbori so za sodelovanje prejeli zahvalo in dve notni zbirki, ki sta izšli ob tej priložnosti.
Na letošnji Primorski poje bosta sodelovala tudi Mešani pevski zbor upokojencev Izola , ki ga vodi Angel Turk in Komorni moški zbor Izola, ki ga vodi Oskar Trebeč. Prvi se bodo predstavili na reviji v nedeljo, 14. marca , ob 17. uri v Kulturnem domu Hrpelje. Komorni moški zbor pa bo zapel v petek, 16. aprila v Kulturnem domu Lojze Bratuž v Gorici (Italija)
Primorska poje, ki se je pričela 6. marca v Izoli, se bo zaključila v nedeljo, 18. aprila v Postojni.
Marko Novak
v
Čolnar
Ne vem! Jag nič ne gvem.
Molče po morju v čolnu plijem, se kot kak nerazrešljiv problem nenehoma čez krov sprašujem:
Sem le eden od čolnarjev, ki veslam čeg morski hrbet? Spremenil bi si pot pleskarjev, pa se me pot d/ji ga hrbet...
Plujem, plujem okoli kolobarja. Le ob mirni vodi vidim globino. Opagim obrise svojega krmarja in ge se ^brišejo v plitvino.
A ko že/im z veslom argumenta kdaj skreniti ga povsem novo čer, me lopne veslo protiargumenta in spet gaplujem v staro smer.
C» al lu sova priznanja za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti
Včeraj 10.marca so člani pevskega zbora Društva upokojencev Izola prejeli Gallusova priznanja za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti, ki jih podeljuje SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Zlate Gallusove značke prejmejo:
Elka Lindič Zega, Danica Ivančič in Franjo Mihna.
Srebrne Gallusove značke prejmejo:
Darij Oblak, Slavko Benčič, Jože Bembič, Pavle Miklavec, Darko Treven in Angel Turk.
Bronaste Gallusove značke prejmejo:
Nada Benčič, Danica Brecelj, Milka Sajinčič, Anica Šircelj, Miranda Bernetič, Marija Kolenc, Rozalija Kodelja, Dora Poljšak, Gabriela Ivančič, Milka Negro, Jolanda Povh,Vida Rožnik, Fani Rutar, Mira Širaj, Franc Bizjak, Radovan Bilas, Boris Bolčič, Franc Ambrožič, Pino Grdina, Drago Ivančič, Miro Kogovšek, Jože Lavrič, Pino Markončič, Zmago Margon, Janko Rojc, Stanko Ogrinec, Miro Čuk, Jože Šturman, Ernest Hrvatin in Franc Juriševič (post humno).
IZOLANI
NAM.
FILMSKEM
FESTIVALU
Na 2. festivalu slovenskega filma, ki poteka v Avditoriju Portorož, bodo sodelovali tudi Izolani. Na omenjenem festivalu bodo namreč premierno predstavili kratki film Borisa Palčiča, KRATKA HIMNA DOMOVINI, ki je bil posnet pred dobrim letom in v katerem je nastopilo veliko število izolskih otrok, mladincev iz kluba MUKI in Ml, igralcev gledališke skupine STEPS in drugih . Film bo prikazan v petek 12. marca ob 20 uri.
Tudi naš Koni Steinbaher bo na festivalu sodeloval z animiranim filmom PETER KLEPEC, ki ga je posnel v sodelovanju z ilustratorjem Marjanom Mančkom, glasbenikom Gorazdom Radojevičem, Dragom Mislejem Mefom in drugimi. Film bo prikazan v petek 12. marca ob 16 uri.
Pionir slovenskega filma, režiser Jani Kavčič, še končuje svoj mladinski film Nepopisan list in ga zato še ne bomo videli.
Ogledali pa si bomo lahko celovečerni film V LERU, v katerem nastopata naša bodoča poklicna igralka Mojca FATUR in članica gledališke skupine STEPS Ksenija Jambrošič. Film bo premierno prikazana na zaključku festivala, ki bo v soboto, 13. marca ob 20 uri.
Vabim vse, ki so sodelovali v filmu Kratka himna domovini, da si film ogledajo. Vabilo velja tudi za vse, ki cenite umetnost in ste ponosni na svoje ustvarjalce.
Natančen program II. Festivala slovenskega filma lahko dobite v Avditoriju Portorož ali prebrskate dnevna časopisja.
mvAiissj
N3XSIM1IJ 'IIVN INV10ZI
MEDNARODNE
POLETNE
GLEDALIŠKE
DELAVNICE
Izola bo v mesecu avgustu v znamenju gledališkega ustvarjanja, saj se bo 14. avgusta pričela MEDNARODNA POLETNA GLEDALIŠKA ŠOLA, ki jo organizira SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Izola. Šola se bo zaključila 20. avgusta, ko se bodo udeleženci predstavili občinstvu . Zaključek šole sovpada z Ribiškim praznikom, saj smo organizatorji želeli popestriti program. Šolo bodo vodili priznani domači in tuji gledališki ustvarjalci : Eduard Miller, Sebastjan Cavazza, Tomi Janežič, Sebastjan Starič, Silvan Omerzu, Mateja Koležnik, Draga Potočnjak, Marko Mandič, Roland Trescher, Samo Strelec, Maja Štromar, Alenka Vidrih, Peter Braatz, Igor Šterk in drugi. Udeleženci poletne šole bodo sedem dni, po pet ur na dan, ustvarjali v delavnicah, kijih bosta vodila režiser in igralec. V okviru šole bo potekala tudi Mednarodna improvizacijska delavnica.
Poletne delavnice so namenjene tako mentorjem, pedagoškim delavcem kot tudi igralcem in plesalcem. Kotizacija bo 15.000 Sit. Bivanje za udeležence iz drugih krajev pa bo organizirano v Gostinskem šolskem centru Izola.
Prijave bodo na voljo na sedežu Območne izpostave SKLADA Izola, Drevored 1. maja 9, Izola
Vse, ki zanima sodelovanje na poletnih delavnicah vabim, da se prijavijo takoj, saj je število udeležencev omejeno.
ŽIVAHNO GLEDALIŠKO ŽIVLJENJE
Izola bo v tem mesecu v znamenju otroških, mladinskih in odraslih gledaliških skupin, ki se bodo predstavile na Medobmočnem srečanju gledaliških skupin. Zaradi velikega števila skupina, sta se organizatorici srečanja, Območna izpostava Izola in Koper, odločili, da bo Srečanje potekalo od 19. do 26. marca Namen srečanja je pregled gledaliških dosežkov v zadnjem letu in izbor za Republiška srečanja gledaliških skupin, ki bodo potekala v Tolminu in v Ljubljani.
V odgovor tistim,ki menijo da Izola nima razvite gledališke dejavnosti in da bi bilo dobro, če bi tudi v Izoli pripravili kakšno gledališko premiero, želim povedati, da sena bo izolska gledališka ustvarjalnost predstavila s šestimi skupinami.
Gledališče STEPS bo odigralo predstavo TOP SEKRET, ki je nastala v sodelovanju z glasbeno skupino NOB in v režiji Zvonke Radojevič. Gledališka šola Izola, ki deluje pod okriljem Centra za kulturo Izola bo predstavila skupino UMI, ki jo vodi Patricija Galbiati Pohajač Skupina je decembra 98 premierno uprizorila delo Feria Lainščka ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS KVAK KVAK. Druga skupina Gledališke šole KC Izola je pod režijskim vodstvom Kirn Komljanec, uprizorila predstavo ENA,DVE,TRI,ŠTIRI. Srednješolska skupina Gledališča STEPS se bo predstavila s predstavo na najmljajše občinstvo BIM IN BUM ki jo je na oder postavila Vesna Jugovac.Davorka Štefanec je po dveh letih premora, ponovno vstopila v svet gledališča in s skupino Milagro, ki jo vodi, uprizorila komedijo VSEGA JE KRIVA PEPITA. Vzgojiteljice Vrtca Izola so se kljub odgovornemu delu z malčki, vzele čas in pripravile predstavo o PIKI NOGAVIČKI.
Na Medobmočnem srečanjugledaliških skupin, ki se bo dogajalo na različnih prizoriščih ( Izola,
Koper,Piran,Hrvatini, Šmarje) se bodo predstavile še naslednje skupine: Gledališka skupina KUD Domovina Osp s komedijo KOKOŠKA, skupina GIMPY iz Pirana s predstavo VIDEO KLUB, Mestni oder Koper bo uprizoril MANDRAGOLO, vzgojiteljice Vrča Prade z lutkovno predstavo, prihaja pa tudi skupina iz Postojne in drugih krajev Primorske regije. Organizatorji pripravljajo tudi gledališke delavnice, ki bodo mentorjem in igralcem omogočile poglabljanje v svet gledališke umetnosti. Na prvi pomladni dan bodo na Titove trgu v Kopru nastopile delavnice, ki delujejo v okviru Zveze kulturnih društev.
Pri organizaciji srečanja bodo sodelovali tudi Kulturni center Izola, Območna izpostava Piran, Osnovna šola Hrvatini in Šmarje.
Vodstva šol naprošamo, da se odzovejo našemu povabilu in organizirajo ogled predstav, saj je gledališka in s tem kulturna vzgoja pomemben segment pri vzgoji otrok. Ko bomo sami začutili potrebo po kulturi in jo vključili v naše življenje, nam bo življenje lažje in bogatejše.
Pripravila : Zvonka Radojevič, Oblikovanje: Davorin Marc
RK Burja Škofije : ŽRK Bajc Daewoo Izola 11:20(3:8)
Škofije - Športna dvorana Burja v Škofijah, 50 gledalcev, sodnika Sardinšek in Štern Burja: Jovičič, Šukalo, Korenika 2, Krese 3(2), Benčič, Bernetič 5, Čoso, Šare, Mihalič, Pahor 1, Švab, Petkovič
Bajc Daewoo Izola: Šmitran B. Stubelj A. 1, Hodžič 6, Hadžič, Božič P. 1, Kovljenič 1, Božič T., Šmitran D. 5, Hrnjič 1(1), Bošnjak 4, Višnjevec 1, Kofalt 2-min: Burja 8 min, Izola 8 min, Diskv.:/
7-m: Burja 3(2), Izola 4(1)
Izolanke so proti letos izredno šibkim Škofjotkam vknjižile dve točki, ki jim omogočata popolnoma miren zaključek prvenstva. Obstanek v ligi je dosežen in izolski trener Boris Cuk bo do konca prvenstva lahko v miru preskušal nove mlade igralke, ki bi morale v šprihodnji sezoni tvoriti jedro ekipe. Sama tekma v dvorani Burja ni bila posebej zanimiva, izolanke so uvodoma povedle 7:1 in s tem rešile vse dileme glede zmagovalca.
V	nadaljevanju so se domačinke uspele približati le na tri razlike, 7:10, za kaj več pa niso bile sposobne. S trinajstimi točkami sedaj Izolanke delijo četrto mesto na prvoligaški razpredelnici skupaj s M-Degrojem iz Pirana. Obraniti to mesto bo zelo težko,vendar je že dosedaj izolska sezona uspešna. Prihodnja tekma bo že v petek, 12.3.1999, ob 19.00 uri v izolski športni dvorani proti Robit Olimpiji iz Ljubljane.
Kadetinje
ŽRK Bajc Daewoo Izola : Keting Ajdovščina 35:14(18:7)
Bajc Daewoo Izola: Bošnjak N., Franovič 1, Adamič 6(6), Hadžič 3, Božič P. 6, Čvorak 4, Štefančič, Petrinja, Škorjanc, Božič N. 5, Višnjevec 9, Hrnjič 1
V	tekmi mačke z mišjo so Izolanke dosegle prepričljivo zmago v kadetski konkurenci in so še naprej v borbi za naj višja mesta. Domači trenerje imel največ težav z izborom 12 igralk, ki bodo igrale, saj so morale štiri na tribuno. Gostje pa so pripotovale v Izolo le z osmimi igralkami. Na igrišče se je po operaciji vrnila tudi Petra Adamič, ki je zelo uspešno ivala strele s sedmih metrov. Strelsko pa je bila najbolje razpoložena Katja Višnjevec.
Starejše deklice
ŽRK Bajc Daewoo Izola : M-Degro Piran 47:8(27:4)
ŽRK Izola: Bjelanovič, Sušelj 1, Adamič 4, Petrinja 14, Vukojevič 1, Čič 1, Šumanova 1, Mitruševska, Čvorak 12, Štefančič 5, Argenti 7, Bošnjak N.
Sam rezultat pove vse. Mlade Pirančanke niso bile dorasle tekmice za mlade Izolanke. Prvi Izolski strelki, Petrinja in Čvorak, pa sta vsaki posebej dosegli skoraj dvakrat več zadetkov, kot vse tekmice skupaj.
Mlajše deklice
Ilirska Bistrica : ŽRK Bajc Daewoo Izola 4:40(3:21)
ŽRK Bajc Daewoo Izola: Šviligoj, Ristič 4, Posavac 8, Mihalič, Hrnič 16(4), Skrlič 8, Poljšak 4
Še ena lahka in prepričljiva zmaga izolskih mlajših deklic, tokrat v petek v Ilirski Bistrici v zaostali tekmi. S 16 zadetki je bila prepričljivo najboljša Manuela Hrnjič, kije v soboto na Škofijah prvič debitirala tudi na članski tekmi, ter se tudi tam vpisala med strelke.
Mlajši deklice
ŽRK Bajc Daewoo Izola : M.Degro Piran 30:11(17:4)
ŽRK Bajc Daewoo Izola: Šviligoj, Poljšak 4(1), Rota 1(1), Ristič 1, Mialič, Hrnjič 14(3), Skrlič 3, Mitruševska 5, Posavac 2, Čulina
V	tekmi rednega kola za starejše deklice so Izpolanke v domači dvorani ponovno dosegle prepričljivo zmago in ponovno je bila najuspešnejša Manuela Hrnjič z 14 zadetki.
Kadeti
MRK zola : Gradbinec Preddvor 23:22(12:11)
Mrk Izola: Vončina, Gregorič, Cetin 3, Žeger 1, Božič 6, Vukovič 8(4), Hodžič 1, Radojkovič, Šukljan, Pucer, Bubnič 4
Izolani so uspeli premagati izredno močne goste iz Preddvora, ki še vedno držijo drugo mesto v tej kadetski ligi. Gostje, ki so predvsem fizično izredno močni so dodobra namučili Izolane, ki pa so z edinim zadetkom Žegerja petnajst sekund pred koncem tekme dosegli izredno pomembno zmago v borbi za drugo mestoin napredovanje v finale državnega prvenstva. Bolje so začeli gostje, Izolani pa so jih počasi le nevtralizirali in prevzeli pobudo. Predvsem z dobro obrambo in dobrimi obrambami Gregoriča, so si v drugem delu priigrali prednost. Ob koncu so ponovno vodili gostje z dvema zadetkoma prednosti. Tesno pokrivanje gostov po celem igrišču in izredna borbenost pa so v zadnjih minutah le uspeli spreobrniti rezultat in zmagati. Sedaj jih v četrtek, 11.3.99, ob 17:30, čaka preložena tekma s Prulami. Tako bi se lahko zmago v domači dvorani izenačili ravno z Gradbincem na drugem mestu.
Mlajši dečki
MRK Izola : ŠŠD Hrpelje 12:15 (7:8)
Mrk Izola: Čuk, Franetič 1, Volk 1, Gomezelj, Furlan 6, Kocjančič, Hrvatin 4, Stanič, Redžič, Dedič, Štihovič
Gostje iz Hrpelj so bili uspešnejši in zadsluženo odhajajo domov z novim parom točk.
Starejši dečki
MRK Izola: RK Hrpelje 21:18(11:6)
Amar, Puhar, Zrinski 8, Lukežič, Gomezelj 3(2), Stepančič D., Šukljan 6, Kleva 1, Vajukič, Čosič 2, Sphend 1, Grbac
Straejši dečki izolskega kluba so dosegli zmago proti hrpeljskim vrstnikom. Zrinski in Šukljan pa sta prispevala največ v napadu.
Elvis ŠTADER
ZIMA JE ŠE VEDIMO MLADA
In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje znanih izdelovalcev.
«Mit
■AIA
Manziolijev trg 1 tel. 648-844
Prva medalja za Arrigoni
V	soboto in nedeljo, 6. in 7. marca je potekalo v Velenju 8. državno prvenstvo za člane in članice posamezno, dvojice in mešane dvojice. Od Izolank je imela tudi tokrat največ uspeha Kristina Rahotin, ki je v četrt finalu izgubila s kasnejšo finalistko Polončičevo iz Kajuha V igri dvojic pa je skupaj s Saško Sivec iz Šampionke osvojila bronasto medaljo, ki je obenem tudi prva medalja za Arrigoni v članski konkuremci.
Poleg Rahotinove so dosegli še nekaj dobrih rezultatov. Med 16 najboljših sta se v dvojicah uvrstila Ludvik in Jauševac, podobna uvrstitev pa je uspela tudi Čeku, ki je igral v paru s Semoličem iz Škofij.
Prvenstvo je pokazalo, da sodijo članice in člani Arrigonija v zgornjo tretjino slovenskega namiznega tenisa. Za sam vrh je ekipa premlada, po drugi strani pa je za vrh potrebno veliko več sredstev kot jih klub ima.
Izjema je le Rahotinova, ki pa ji to uspeva tudi zaradi res velikega talenta.
Od 18. do 21. marca bo na mednarodnem prvenstvu Hrvaške v Zagrebu nastopila za reprezentanco članic tudi Kristina Rahotin. Trener reprezentance bo tokrat izolski trener Zdenko Švab.
Mednarodno prvenstvo Hrvaške je med tremi najmočnejšimi turnirji na svetu. Nastopili bodo vsi najboljši, tako pri članicah kot pri članih.
ŠŠD
V	četrtek, 4. marca je bilo v Novi Gorici četrtfinale državnega prvenstva ŠŠD za učenke in učence 7. in 8. razredov. Največ uspeha je imela Jana Ludvik, učenka osnovne šole iz Livad, ki je med posameznicami zmagala in Mateja Božič, ki je bila četrta. Obe sta se uvrstili na polfinalni turnir.
KEGLJANJE PRVA liga ženske
Mehano Izola:Triglav 6:2 ( 2462:2438)
Izolanke so bile trd boj s kegljačicami kranjskega Triglava, vendar so bile posamično uspešnejše, čeprav so tekmice premagovale z minimalno razliko. Na lestvici so tako prehitele Ankaran in so na dobrem šestem mestu.
2-LIGA zahod-moški
Mehano Izola:Ribnica 3:5
Izolski kegljači so še enkrat izgubili in so še naprej na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice.
DRUŠTVO NAVIJAČEV RIBARI Izola
ORGANIZIRA 21. 3. 1999 (nedelja) ogled zaključnih smučarskih poletov svetovnega pokala
PLANICA 99
Za 4.000 sit na osebo nudijo vstopnico, pijačo in pohane sardele.
Prijavite se lahko vsak dan od 17. do 22. ure (do 17. 3.) v prostorih društva . •% (stara italj. osnovna šola - Gregorčičema! 21) Odhod bo 21.3.99 ob 4.00 L\ ziutrai nred Kulturnim domom v Izoli.

SALON ZDRAVJA IN LEPOTE
(^i/huette
Izola, Smrekarjeva 37, tel.: 066/ 646-403
POUTÌOUE ninfl
IZOLA, ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
NAJLEPSE MATURANTSKE OBLEKE V MESTU #
L/i4«l is
^ " V fitnessstudio
IZOLA / Ljubljanska 51 /tel. 648-042
V
g
v tednum 8.marca
10%
popusta
Ižanske
TAKO JE BILO ŠE PRED NEKAJ LETI
ZDAJ JE ČISTO DRUGAČE
Akcija OČISTIMO NAŠE OKOLJE pa ostala takšna kot Je bila: uspešna, pričakovana in vsako leto bolj obsežna.
Letos ji bomo dodali skrb za ureditev črnih odlagališč, zapuščena vozila in še kaj. A	Začelo se bo v ponedeljek 29. marca, tato se pripravite.
^ Če pa bi nas radi opozorili na stvari, ki jih nismo opazili sai nas pokličite na telefon:
zeleni telefon / telefono verde
itti
MALČKI REPALI PO VRTCU
Gabi Kukovec in Tomaž Klepač, stara znanca kulturno - glasbenega dogajanja, sta s svojo zgoščenko in kaseto Super par dobro zadela ciljno publiko - otroke, ki se hvaležno, predvsem pa spontano razigrano odzivajo na njun nastop, ki je hkrati promocija novega izdelka.
Tokrat sta se predstavila v vrtcu v Livadah. Otroški živ - žav je bil pristen, tudi najmlajši malčki so se pozibavali v sodobnih ritmih in z velikimi očmi poslušali Gabi, ki jim je razlagala, kako velika je razlika med ropanjem in repanjem in da se prvega ne sme početi in da je drugo tisto pravo....Bravo, bravo.
KMM
IZVRSTNI IZOLSKI TROBILCI
Rezultati 2. tekmovanja mladih trobilcev in tolkalcev Primorske, ki je bilo v soboto, 6.3.1999 v Kopru.
Iz glasbene šole Izola (razred Zlatke Tute, ob klavirskih spremljavah Aleksandre Alavanja, Maje Cilenšek in Darinke Jug) se je tekmovanja udeležilo pet trobilcev, ki so bili tako ocenjeni:
Luka Lovrečič, trobenta l.b kategorija : 83,00 točk - srebrno priznanje Borut Vatovec, trobenta lc. kategorija: 90,33 točke - zlato priznanje Dejan Markovič, trobenta 2. b kategorija: 93,00 točk - zlato priznanje Andraž Sedmak, bariton l.c kategorija : 85,00 točk - srtebrno priznanje David Kavrečič, tuba 2.b kategorija: 91,25 točke - zlato priznaje "Zlati fantje so si s svojimi rezultati izborili pravico do udeležbe na državnem tekmovanju, ki bo od 26. do 28. marca v Ljubljani. Tedaj se bodo pomerili s prvouvrščenimi vrstniki slovenskih regij. Čestitamo in mnogo uspeha tudi v bodoče!
Vodstvo šole
OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
Ob 8. marcu, a ne zgolj tisti dan, so v vseh treh obalnih krajih Slovenske Istre »odprli« nekaj tem, ki jim velja prisluhniti.
Pred praznikom v petek, 5. marca, je bila v Študijski knjižnici v Kopru predstavitev prve knjige zbranih del Angele Vode Spol in upor. Zelo aktualno knjigo o učiteljici, angažirani javni delavki, borki za pravice žensk, ki ji je bilo po letu 1947 onemogočeno vsakršno javno in poklicno delovanje, ter njen boj proti krivicam, upor proti obstoječemu stanju ter želja za socialno pravičnejšo družbo, je predstavila sourednica knjige Karmen Klavžar. Pogovor je vodila Irena Urbič, gostja večera pa je bila znana novinarka in bivša političarka Ljerka Bizilj.
10. marca je bila v Kulturnem domu v Izoli ob zaključku seminarja Nasilje v privatni sferi in človekove pravice žensk okrogla miza. Vodile sojo strokovnjakinje Feminističnega informacijskega kulturnega središča iz Ljubljane, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami - žrtvami nasilja, na njej pa so sodelovale tudi drugi ugledni gostje. Projekt je finančno podprla Komisija Evropske skupnosti (program Phare) in Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije.
Nasilje nad ženskami in otroki v zasebnem življenju je tema, kije na našem področju še nismo javno razgrnili, vendar je prav, da to storimo, in to čim bolj strokovno. Zato so na okroglo mizo vabljeni vsi, ki so se bodisi pri svojem delu srečali z nasiljem in žrtvami nasilja bodisi ga doživljajo na lastni koži, pa ne vedo, kaj naj storijo, da bi mu vsaj delno ubežali.
18. marca bo, tudi tokrat v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli, predstavitev knjige Spolnost, nasilje in pravo, ki stajo izdala Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Urad za žensko politiko. Predstavitev bo vodila Anka Stojič,direktorica izolskega Centra za socialno delo, knjigo pa bo predstavil Zoran Kanduč, sourednik. Gostja večera bo izolska someščanka, ki je morala zaradi nosečnosti podpisati izjavo o »soglasni« prekinitvi delovnega razmerja, kar kaže na očiten razkorak med deklariranim varstvom in zaščito materinstva v »teoriji«, v praksi pa na poskuse zlorabe pravnega neznanja in nemoči v življenjskih stiskah pri mladih materah s starni delodajalcev. (JMV)
IŠČEVA BENI) !
Si za ustanovitev novega obalnega benda? Če si. beri naprej. Sva dve frendiei in želiva ustanoviti bend. Benda pa ni brez glasbe. Za glasbo pa rabiva : bobnarja, kitarista, pianista (sintisajzer) Star bodi med 12 in 14 let, iz Izole ali bližnje okolice. Če si zainteresiran, pokliči na številki: Lena 649-537 ali Anja 647-178 med 19 in 20 uro
V izolski dvorani palače Besenghi degli Ughi je bil prejšnji teden koncert tržaškega pianista Silvia Sirsena.
Umetnik je oblikoval večer kot meditacijo, ki presega igranje in interpretacijo. Že 20 let Silvio Sirsen koncertira kot solist in spremljevalec pevcev. Že od začetka glasbenega delovanja se je pianist usmeril na izvedbo skladb, ki so nastale med koncem 19. in začetkom našega stoletja. Odločitev za redko izvajan repertoar, ki temelji na vsebinskem izrazu je pri Silviu Sirsenu osebna notranja potreba. Igranje zanj pomeni razmišljanje o izvedbi in odmišljanje glasbenih del. S tem pomenom nam je pianist predstavil Sonato , ki jo je izredno zrel Schubert napisal pri 22 letih v Scarlattievem slogu, deloma klasične in romantične Tri intermezze in Rapsodijo op. 119 Johannesa Brahmsa, kaleidoskop zvokov Debussyjeve zbirke "images" in rafinirano Sonatino Mauriceja Ravela. Programu je dodal dve skladbi skandinavskih skladateljev: Finca Selima Palmgrena in Norvežana Edvarda Griega.
S svojim globokim, subjektivnim načinom igranja je Silvio Sirsen pokazal, kako se lahko dela šestih skladateljev, ki so si kronološko zelo blizu , slogovno tako zelo oddaljena.
Nepozabna lekcija umetnosti in kulture.
Silvia Di Marino
SK1.AD ZA LJUBITELJSKO DEJAVNOST IZPOSTAVA IZOLA ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE KULTURNO DRUŠTVO KARAL IZ SGTŠ IZOLA
VABI
vse ljubitelje pogumne, iskrene in odkritosrčne besede, na zanimivo srečanje z znano in za mnoge »neznano« pisateljico, filmsko ustvarjalko in ekološko borko za naravo in živali.
MARIJO VOGRIČ
SREČANJE S PISATELJICO BO V SREDO, 24. MARCA 1999 OB 18,00 URI V PROSTORIH SREDNJE IN GOSTINSKE TURISTIČNE ŠOLE V IZOLI.
Milagro- enajstič
Tokrat je vsega kriva Pepita!
Po triletnem premoru je Davorka Stefanec vse obiskovalce svoje zadnje premierno uprizorjene komedije spet presenetila!
Predstava »Vsega je kriva Pepita«, ki jo je uprizorila gledališka	skupina
Milagro pod njeno taktirko, smo si ogledali v petek, 5. marca ob 20. uri v polni dvorani izolskega Kulturnega doma.
Kot že velikokrat je tudi ta zelo lahkoten in komično obarvan tekst napisala kar sama, delno menda še med vajami...V tipični komediji z nepredvidljivim zapletom je zelo dopadljivo združila domačo govorico in tisto »slovensko«. No, naglasu se niso mogli izogniti kljub petmesečnim vajam, a je bil v solidno odigranih vlogah brez posebnih težav zanemarljiv. Pa saj ni vse v pravilni izgovorjavi, kajne!?
V glavni vlogi razvajene in rahlo histerične gospe Veronike, ki poseda doma, lika moževe modre srajce, zdolgočaseno lista po modnih revijah in se kasneje spopade z moškim v sebi, je presenetljivo odraslo odigrala komaj trinajstletna Tina Pohajač, ki jo je kar dobro »dohajal« njen podjetni, rahlo snobovski mož Jakob,- upodobil ga je Goran Štefanec. Slednji se je moral preleviti v lastno soprogo, saj je gospa
Vabljeni, nc bo vam žal!
SATURDAY IN AC N E X T W A V E FUTURE BEATZ OF AC 20.03.1999, Ambasada Gavioli, Izola 24.00H - 7.00h 5CREENDEEP
Globoka refleksija glasbenega potapljanja v skrivne valove človekovega zavestnega in podzavestnega	dojemanja.
Elektronska navtika skrivnostnega sprejema tech - house sedemurne fuzije zvoka Ambasade Gavioli, ki se zliva z utripom dveh odrov energije ustvarjalnosti.
NextWave rezidenta Ambasade Gavioli, Valentino Kanzyani In Dl Umek zaokrožata Dance Lounge futuristične beate, ob ekvivalenci nekaj urne družbe Dl Sputnika iz Italije sredi noči.
Dva izmed balističnih bratov, ki se predstavljata tudi z imenom X-PteSS II, didžeja in producenta ROCky in Diesel pa prihajata v Mezanine Ambasade Gavioli. D.I Diesel (foto), ki se je gramofonom house plesišča privadil že lansko poletje, ima tokrat ob sebi še prijatelja in sodelavca istega kova. Dvojica ROCky In Diesel, ki bosta v večeru ScreenDecp gostovala v Ambasadi Gavioli, skupaj z Ashleycni Beedlom predstavlja uspešno producentsko trojico X-Press II. skupaj še z Daveom Hillom pa so svetu znani kot Ballislic Brothers.
Ekspresivna diskografija X-Prcss II obsega plošče Muzik X-Press, London X-Press, Say What. The Sound in Tranz Euro Express ter remikse imen Rjver Ocean, Armand Van Helden, Lil Louis. Ulake Baxter, Gloria Gaynor in mnogih drugih. DJ Diesel, ki bo tokrat vrtel skupaj z Roekvjem. pa je v klubu Ambasada Gavioli že gostoval v lanskih vročičnih poletnih dneh. Je tudi eden izmed najbolj 'vročih' in popularnih londonskih didžejev, v dvanajstletni karieri si je nabral kopico gostovanj v elitnih britanskih klubskih destinaciiah, kjer ne gre izpustiti Creatila, MìnlStry 0t SOUIld, The Milk Bara, Back II Baslcs. Lacotè, Escapea ter drugih segajočih izven angleške zemlje.
Kot producent se ne udejstvuje le v prej omenjenih skupinah, temveč se pojavlja tudi kot YellOW S0X In Human Arts ter izdaja za založbe Chilli Lunk Reeords. Soma Records, La\vs of Motion,...
________________________________________Denis Papič
I
postala gospod. A pustimo zgodbo, bralec naj si sam ogleda ponovitev... Poleg Veronike in Jakoba sta hudo histerično- nevrotični najstniški sestri Brigito in Julijo odigrali Ingrid Savkovič in Petra Škraba, medtem, ko sta se z domačim narečjem kar uspešno spopadla soseda Mafalda (Martina Klarič) in njen mož Lučo (Igor Gombač). V igralski zasedbi sta tudi Tine, »pitor«, Kostja Medved in Mojca Simonovič kot poslovna ženska Gertruda Stolica, za kostume in make up je poskrbela Alenka Pišek, za luči in efekte pa Danijel Udrih-Danilo. Predstavo je omogočil izolski Center za kulturo in šport. Kot se za komedijo spodobi, se na koncu vse prav izteče, moški je spet moški in ženska ženska. Kako prijetno je pravzaprav biti to kar si! Si predstavljate, da bi se zjutraj zbudili in bi namesto svojih lepo nalakiranih nohtov zagledali kosmato moško dlan- ali obratno-namesto svojih moških prsi bi buhtelo žensko oprsje. No, bog ne daj! Torej: polna dvorana seje dobro vživela v igro in se od srca nasmejala, smeh pa je bil nemara tudi tisto pravo plačilo za ves trud, ki ga je ansambel vložil v vaje.
Pa je bila res vsega kriva Pepita? Kdo ve, morda bo odgovor že v naslednji predstavi ponudila kar Davorka sama, ki menda že snuje novo- tokrat s starejšimi igralkami in bojda za ženske duše. Milagro torej je, tu med nami, in lahko smo zadovoljni, da v mestu z nasmehom premoremo toliko gledališke dejavnosti. Morda se bo kdo namrdnil in dejal: »Saj so samo amaterji!« Resje in ravno zato smo lahko ponosni.
Kristina Menih- Mihalič
SPIRITS
PROMOCIJSKI KONCERT
MAK BAR - Lucija, sobota, 13.3. zvečer
MUKI
vabi na Glasbeni večer z Andrejem Vidicem
INDUSTRIA!*
Petek, 12.3.
Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA TEL.: 645 571, 643 513
KOLEDAR PRIREDITEV MAREC 1999
četrtek, 11. marca ob 19.00, galerija A^GA Otvoritev razstave avtoric CVETKE MILOŠ iz Brežic / keramika kot slika / in SIMONIE DULAR iz Krškega / olja na platnu /.Otvoritev bo popestril kulturni program.
četrtek, 11. marca ob 18.00
Kako bo z mojo službo čez nekaj let ?
S čim se bo preživljal moj otrok, ko bo odrasel? Kateri poklic je praši ?
Kaj nas čaka v prihodnosti ?
Odgovore na ta in podobna vprašanja boste izvedeli na predavanju " Pomen samoosrediščenosti v življenu Predavatelja: dr. Katarina Velikonja in Brane Krapež iz Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo, Ljubljana.Vstopnina:500 SIT
sobota, 13. marca ob 17.00
TAKE MAČJE, TAKE MIŠJE...
V Mačji deželi na koncu sveta prirejajo gala prireditev - veliko tekmovanje z naslovom Vaše znanje na tapeti. Glavna junaka maček Čori in miška Kotališka si zelo želita nastopiti in si prislužiti lepo nagrado .... Simpatična, zabavna predstava za otroke v kateri nastopajo : Melita Osojnik, Jasna
Knez in Goro Osojnik.
Vstopnina : 400 Sit
četrtek, 18. marca ob 18.00
Spolnost, nasilje in pravo
Predstavitev knjige, ki sta jo izdala Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Urad za žensko politiko.
Vstopnine ni !
sobota, 20. marca ob 20.00 Edda Vidiz in Flavio Berteli :
mA FIARA DE RENA
Gledališka skupina " Ex Allievi del Toti " iz Trsta, predstava je v tržaškem narečju. Organizacija : Skupnost Italijanov "Pasquale Besenghi degli Ughi”, Izola Vstopnina: 800 SIT, 600 SIT, predprodaja v čitalnici Skupnosti : 500 SIT in
300 SIT
MAREC z Društvom prijateljev glasbe
petek,12.03.99 ob/alle 18JMavrični abonma)
ZDRAVKO PLESE, violina/violino SNJEŽANA PLEŠE klavir/pianoforte
Program: N. Paganini, A. Srebotnjak, E. Grieg, S. Simonič, S. Prokofjev
sreda, 17.03.99 ob/alle 20 (Škrlatni abonma)
KVINTET PHANTASY
Matej Šarc oboa/oboe, Primož Novšak violina/violino, Irina Kevorkova viojina/violino, Svava Bernhardsdottir viola, Igor Škerjanec violončelo/violoncello Program: S. R. von Neukomm, A. Dvorak, B. Britten, W. A. Mozart
PONOVNO MED NAMI ZNANI POROTNIK SVETA
ANDREJ STRMECKI
JUŽNA AMERIKA PO POTEH STARIH INKOV
popotovanje bo popestril: Z DIAPOZITIVI S KONCERTOM V ŽIVO Z GLASBO in
Z RAZSTAVO IZDELKOV IZ JUŽNE AMERIKE
v SREDO, 17. MARCA OB 17.30 V KNJIŽNICI SGTŠ Izola
KUD FARAL DD SGTŠ IZOLA
OBVESTILA
Območna izpostava SKLADA Izola in Koper organizirata od 24. do 26. marca
Medobniočno srečanje gledaliških skupin.
Skupine bodo nastopile v Kulturnem domu Izola in v Gledališču Koper. Soorganizatorja prireditve sta Center za kulturo, šport in prireditve in Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, i Prijave sprejemamo do 8. marca na sedežu Območne izpostave SKLADA Izola, Drevored 1. maja 9. Informacije lahko dobite na tel. 600 830.
OTROŠKI IN MLADINSKI ZBORI
Medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov bo potekalo v Kulturnem domu Izola , v četrtek, 8. aprila ob 16.00 in ob 18.00.
flisi, *
GALERIJA AL
Kristanov trg
otvoritev razstave v četrtek 11. marca ob 19.00 uri
SIMONA DULAR CVETKA MATOS
TEČAJ MINIATURNE GRAFIKE
Kulturni center Izola in Območna izpostava SLKD Izola organizirata 24 urni tečaj MINIATURNE GRAFIKE. Tečaj bo potekal ob sredah, od 18.00 do 21.00. Število udeležencev je omejeno. Predviden pričetek tečaja 10. marca. Tečajnina znaša 5.000 Sit.
Prijave sprejema Kulturni center Izola. Bazoviška 4. tel. 645 571 ali 643 513 ( med 8.00 in 14.00)
POHITITE!
KINO ODEON IZOLA
Retek 12.3. in sobota 13-3 „
ŽIVLJENJE ZUZELKanimirani ob 16 in 18 RO NIN thriller ob 20. uri
Nedelja 14.3.
RO NIN thriller ob 20. uri Torek 16.3. in Sreda 17.3. „
MESENO POŽELENJE
erot. thriller 18. in 20.00 uri Četrtek 18.3.
TEMNI ANGELI USODE
slov. ljub. ob 18. in 20 .uri
MISIONARII TUDI V IZOLI?
wi a a misi jon
V 1/4)1 ■
IV. VI. mam: III I
£:, V '
Podobno kot v obeh koprskih župnijah in v Bertokih se tudi v naši župniji (pri sv. Mavru) začenja misijon. O tem, kaj je misijon in kako ho potekal, smo se pogovarjali z župnikom Andrejem Sedejem.
Ko govorimo o misijonih in misijonarjih navadno mislimo na tiste ljudi, ki so odšli daleč po svetu in med primitivnimi ljudstvi oznanjajo vero in učijo kulture. Ali bo tudi misijon v Izoli nekaj takega?
Ne, ne bojte se, da nam bodo ljudje iz tretjega sveta vrnili obisk. Čeprav bi bilo tudi to zelo zanimivo in gotovo bi nam povedali kaj koristnega. Vendar pa bo tudi naš misijon v stilu oznanjevanja. Prišla bosta namreč dva patra kapucina (Stane Bešter in Primož Kovač) ter sestra uršulinka (Andreja Godnič). Spodbudili nas bodo, naj razmišljamo o svojem življenju, o naši povezavi med vero in vsakdanjim življenjem, o tem, koliko je vera prepoznavna v vsakdanjem življenju.
Ali je misijon namenjen samo vernim in tistim, ki hodijo v cerkev?
Rekel bi, da hoče misijonsko dogajanje nagovoriti vsakega človeka, ki o svojem življenju razmišlja vsaj nekoliko bolj resno in odgovorno. Takega človeka bo vsaj zanimalo, kako vera odgovarja na nekatera življenjska vprašanja; kako to, daje toliko različnih ver in sekt; morda bo koga zanimalo kaj verujejo evangeličani, pravoslavni in muslimani, ki živijo med nami; kaj pa jehovci, razne štrige in štirgoni... Seveda pa še mnoga druga vprašanja, ki gotovo mnoge zanimajo.
Kje in kdaj bo misijon? Ati se bo mogoče z misijonarji srečati le v cerkvi?
Večina stvari se bo res dogajala v cerkvi sv. Mavra. Preprosto zato, ker je to zelo lep in največji prostor, ki ga imamo na voljo. Vendar pa bo npr. okrogla miza, ki bo razpravljala o problematiki različnih verstev (dr. Vinko Škafar) in o vzgojnih vprašanjih (Robin Krampi) v župnijski dvorani (Trg sv. Mavra) Upam, da bo ta pogovor neposredno prenašala tudi kabelska TV, da bodo lahko nekateri spremljali pogovor tudi na ta način in se po
telefonu ( 45 545) vključili v pogovor. V sredo popoldne bo ob 15.00 uri tudi sv. maša v Domu upokojencev, misijonarja bosta obiskala bolnike in tiste, ki želijo, tudi na domu... Sicer pa bodo sv. maše z govorom za vse ob običajnih urah (zjutraj ob 8.00 in zvečer ob 18.00 uri) ter zvečer za različne skupine, ki v župniji kar aktivno delujejo. Katera srečanja bi bila po vašem mnenju zanimiva tudi za tiste, ki s pobožnostjo ravno ne pretiravajo?
Odvisno od okusa, starosti in življenjskih razmer: mladi bodo verjetno radi med svojimi vrstniki (obe soboti zvečer), kjer bodo - tudi v pogovoru z zdravnico - govorili o krščanskem pojmovanju družine, zakona, ljubezni in spolnosti; zakonci bodo veseli srečanja z zakoncema s Štajerske in obiska misijonarja v zakonski skupini; nekatere bo zvabila radovednost, zakaj in kako se tudi danes mladi odločajo za duhovne poklice (četrtek zvečer); vse pa bo gotovo nagovorilo lepo petje kvarteta bratov kapucinov.
Kaj pa tisti najmlajši, kaj ste pripravili zanje?
Veroučenci se bodo z misijonarji srečali pri verouku vsak večer eno uro pred sv. mašo. Nekaj posebnega pa bo sobotna prireditev (20. marec), ki jo mnogi naši otroci že poznajo kot Čarno morje. Gre za aktivno vključevanje otrok v različne dejavnosti (otoki), kjer s pomočjo igre spoznajo in doživijo, da zmorejo biti tudi sami dragocene zvezde, ki z dobroto osrečijo mnoge. Kako bodo v misijon vključeni kristjani, ki govorijo italijansko?
Zelo preprosto - tako kot so vključeni v normalnem ritmu življenja župnije. Obe nedelji bo sv. maša in govor v italijanščini; otroci se bodo pri verouku v italijanščini srečali z misijonarjem tam. Sicer pa - tako kot doslej -lahko vse zakramente opravijo v svojem materinem jeziku.
Ali je običajno, da se misijona udeleži tudi škof?
Res ni navada, da bi bil škof navzoč na vsakem misijonu. Naš škof Metod pa se je kljub temu odzval našemu vabilu in bo z nami na začetku misijona - v petek ob 18.00 uri. S svojo navzočnostjo nas bo še posebej spodbudil, da ta čas milosti vzamemo resno in v korist vse skupnosti, v kateri živimo.
Kdaj je bil v Izoli zadnji misijon in kdaj bo naslednji?
Zadnji misijon je bil v Izoli leta 1982 - ob praznovanju častitljive 900 - letnice naše župnije. Takrat so skušali ob ovrednotenju bogate krščanske zgodovine poživiti svoje krščanstvo. Mi pa se letos v pripravi na papežev obisk ob razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega že oziramo v leto 2000 in k temu, kako bomo kot kristjani živeli v tretjem tisočletju. Takrat bo tudi v Izoli spet priložnost za nove misijone.
K misijonu vabi lepo oblikovana podoba ladje na razburkanem morju. Kaj ste s tem hoteli povedati?
Zgovoren akvarel nam je narisala akademska slikarka Mira Ličenova iz Pirana. Podoba ladje je v krščanski ikonografji že stoletja podoba Cerkve, ki na razburkanih valovih morja v vseh časih in sistemih reže valove naproti Kristusu -soncu. Ta ladja pa je lahko tudi naša domovina, naše mesto, župnija, družina..., ki smo povezani z Bogombolj ali manj velike "Cerkve v malem"« (ladjce), ki naj ob misijonu preverjamo smer plovbe, pa tudi, na kolikih mestih nam naša ladijca pušča....
PROGRAM IVIISIONA V IZOLI
NEKATERA SPLOŠNO ZANIMIVA SREČANJA
Petek, 12. marec:
18.00	Začetek in srečanje s škofom Metodom
Torek, 16. marec:
17.00	Okrogla miza o verstvih in vzgoji
Četrtek, 18. marec:
19.00	Duhovni poklici in kvartet kapucinov
Sobota, 20. marec:
19.00 Srečanje mladih z zdravnico
SUŠENJE SADJA IN ZELENJAVE
V torek, 9. marca so v Gostinskem šolskem centru v Izoli predstavili knjižico izolskega avtorja Marjana Miklošiča z naslovom: Sušenje sadja in zelenjave in njihove zdravilne lastnosti.
Avtor se s sušenjem sadja in zelenjave ukvarja že vrsto let, najprej ljubiteljsko, kasneje pa vse bolj "zares" in danes že velja za spoštovanja vrednega strokovnjaka na tem, razmeroma novem področju domače zdrave prehrane.
Ob predstavitvi knjige, ki bo kmalu naprodaj tudi v izolskih knjigarnah, so predstavili tudi sušilnik na električno energijo, ki je prav tako delo istega avtorja, je patentiran in uvaja popolnoma nov pristop k sušenju, saj bistveno zmanjšuje porabo električne energije ter skrajšuje čas ušenja.
Knjižico, sušilec in seveda avtorja bomo predstavili v naslednji številki Mandrača.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE DOBRAVA vabi na
REKREATIVNO HOJO po izolski okolici.
V soboto 13. marca se bomo ob 9.00 uri
zbrali pred marketom Jagodje.
O smeri pohoda se bomo dogovorili kar sami, vodila pa ga bo
Dragica Markovič.
Morda se Vam zdi povabilo nenavadno, toda verjemite, da Izolo in njeno okolico še vedno vse premalo poznamo. Da o pomenu hoje za zdravje niti ne govorimo.
Pridite, pomlad je tu!
KRIMINALIJE
Komaj pride pomlad, že prilezejo martinčki iz lukenj in začnejo delati tak kažin, da dečkom zmanjkuje časa za počitek. Naenkrat se razživijo hitroprstneži in veseljaki, tu in tam se med njih pomeša še kakšen trdopestnež ali avtovratolomnež. Je pač pomlad in treba je malo potrenirati za poletje, ko je šele prava sezona za tiste, ki jim gre tuje delo lažje od rok kot njihovo lastno. Nekateri to počnejo tiho in skrivaj, drugi pa glasno in brez pravega razloga. Tudi tokrat je bilo tako.
BENCIN TUDI PRIME
Po obvestilu delavca policijske postaje so na bencinski črpalki prijeli domačina, ki so ga sumili, daje storil več kaznivih dejanj. Kasneje so pri njem doma opravili hišno preiskavo in našli več predmetov, ki so jih pogrešali po nekaterih vlomih. Sledi kazenska ovadba.
ZELO MOBILNI TELEFON
V	Jagodju je neznanec zmaknil mobilni telefon Motorola črne barve, vreden kakšnih 30 tisočakov. Glede na to, da so klicne številke računalniško vodene bo še najbolje storil, če ga vrne lastniku ali pa prevzame plačevanje telefonskih pogovorov, ki jih je opravil doslej.
REZERVNI DELI
Z osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirišču v ulici Emilia Driolija v Livadah je neznanec ukradel levo zadnje kolo. Iz kolesarnice stanovanjskega bloka pa je neznano kam in z neznano kom izginil pokrov kolesa z motorjem znamke Piaggio Typhoon.
LJUDSKO ŠTEVILO ČEKOV
V	hotelu Delfin je neznanec izvršil
tatvino bančnih čekov. Bilo jih je ravno za ljudsko število, namreč sedem, lastnik pa zdaj živi v strahu, kakšno presenečenje ga čaka.
RAZBIJAČI Z GRBCEV
V	zaselku Grbci pri Šaredu so neznanci v noči med petkom in soboto naredili kar precej škode. Najprej so poškodovali vhodna vrata na dvorišče stanovanjske hiše, potem so razbili vsa vetrobranska stekla na tam parkiranem, neregistriranem vozilu in kombiju, končno pa so se lotili še oken in vrat na sosednjih hišah. ELEKTRIKARJI IN GASILCI
V	Simonovem zalivu pa so neznanci potrgali vse električne kable iz nosilcev in za veliki finale, namesto ognjemeta, zažgali še plastični pokrov neonske luči.
PANDE SO OGROŽENE
V	Jagodju se je zgodil samovžig osebnega avtomobila znamke Fiat Panda. Voznica je medtem mimo nakupovala, avtomobil pa je zgorel v celoti.
REXA NI BILO
Nihče točno ne ve, kaj so nekaj pred poltretjo uro zjutraj na cesti pred Izolo iskali trije dobro nadelani možakarji. Krilili so z rokami in ustavljali avtomobile, pri tem pa enemu od voznikov ni uspelo pravočasno ustaviti in je enega od pohodnikov zbil po
cesti. K sreči jo je odnesel brez hujših poškodb, voznik pa jo je odnesel s potrdilom, da je imel preveč alkohola v krvnem sistemu.
USODNI PADEC V MORJE
V soboto okoli desete ure dopoldne so mimoidoči v marini, ob ribiški barki, privezani blizu hladilnice Ribe opazili človeško postavo, zapleteno med sidrne vrvi. Policisti so hitro ugotovili, da gre za 42-letncga Damirja Benčiča iz Izole, kije, po sledovih sodeč, hotel z obale skočiti na bližnji gliser, vendar mu je tam spodrsnilo in je padel v vodo ter sc zapletel med vrvi in utonil.
Seveda se, kljub takšni razlagi, odpira kar nekaj vprašanj. Najprej to, zakaj bi Marija (kot so mu pravili prijatelji) sploh želel na razmeroma majhen čoln, tisti, ki so bili z njim na večer, ko seje zgodila nesreča pa so tudi zatrdili, daje bil trezen. Predvsem pa je nenavadna lahkotnost s katero odpravimo utopitev v našem morju. O vsakem ranjenem planincu pišemo na prvih straneh, utopitev pa je očitno nekaj vsakdanjega. Za nesrečnega Benčiča zagotovo ni bila.
SKUPAJ V NOVO TURISTIČNO SEZONO
Svojo dejavnost obogatite z novostmi, da bo Vaša turistična sezona še bolj pestra kot je bila doslej.
Od 1.marca dalje Banka Koper ponuja vsem, ki opravljajo gostinske, hotelirske in podobne dejavnosti, ali pa oddajajo sobe in apartmaje, posebej ugodna karatkoročna in dolgoročna posojila za:
•	nakup pohištva in drugega drobnega inventarja,
•	nakup, obnovo ali popravilo opreme,
•	adaptacijo in obnovo prostorov ter
•	ureditev svojega okoliša ( parkirišča, zelenica, cvetlični park, itd )
Sredstva za omejena posojila so omejena, zato Vas vabimo, da se čimprej zglasite v Vaši enoti Banke Koper, kjer smo Vam na voljo z vsemi podrobnimi informacijami.
Naj bo Vaše poslanstvo tudi naše, v prijetnem kraju ob bogati turistični ponudbi.
Banka Koper d.d.
Pristaniška 14, 6502 KOPER tel.: 066/ 451 100, fax: 066/ 37 461 www.banka-koper.si
GASILCI PO TELEFONU
Tik pred prihodom pomladi smo zabeležili še tretji dimniški požar v tej kurilni sezoni. Tokrat je zagorelo v Tartinijevi ulici, kjer so se vžgale saje v dimniku ene od tamkajšnjih hiš.
Seveda bi bilo neprimerno zdaj za vsak požar kriviti občino, kije tako vlekla pripravo koncesijske pogodbe za opravljanje dimnikarske službe, saj se kaj takšnega lahko pripeti tudi ob desetih dimnikarjih, zagotovo pa so letošnji požari dobro opozorilo, da je treba opraviti temeljit pregled stanja dimnikov v starem delu mesta.
Zakaj ravno v starem delu mesta, boste morda porekli? Zato, ker gre za območje, ki je gasilcem težko dostopno, malo zaradi ozkih ulic, predvsem pa zaradi parkiranih avtomobilov, ki onemogočajo dostop celo v tiste ulice, kamor bi interventna vozila izjemoma lahko prišla. Dostopi v ulice so velikokrat zaparkirani, gasilci pa brez pripomočka (pajka) in pooblastila za odstranitev avtomobilov. Kako problematično je urejeno parkiranje kaže tudi ta fotografija. Gasilski avto je po intervenciji v Tartinijevi ulici imel velike težave celo z vožnjo mimo pravilno parkiranih avtomobilov na parkirišču, kaj šele, da bi uspel priti v katero od ulic.
Četrtek	Petek	Sobota		Nedelja
				
sončno	sončno	sončno		sončno
max.14	max.14	max. 16		max. 17
min.6	min.6	min.6		min. 7