PIŠKAV OREH   J. ROŽENCVET
(Dalje.)
Velikuna sta planiJa  pokonci, pritekla  in  zuvrtela  najprej  ključ  prj
peresu. Ali spoznala sta, da je zemlja dovolj naviita: če se je ustavila, inora
biti  drugjc kaj  narobe. Pregledala  in  prepihala sta vse veČje kolcsje, a
nista lam nač našla. Zdaj sta se že po telefonu skozi zemljo oglasila toVa-
ri^a jz južnega tečaja in vpraŠala, kaj  počneta  ona dva na. severn, da  gg
zemlja usiavila. Odgovorila sta jima, da še ne vesta, kaj je; bržčaa se
uioralo t drobiicm kolesjn kaj zatekniti, in zalo morata vse razdre(i,
¦ irledati, osnažiti in na novo sestaviti.
Res sta ae velikana U'ga opravila neutegoma lotila. Izpod kupa sn^ga ¦.: poteguila veliko ponjavo, jo iztrepala in razgrnila po tleh. Nato sta ji-mala v roke razne ključe. klešte in viate ter začela kolesje razdevatj, Kar sta odviila in snela, sta lepo po vrsti po ponja^ razložila; marjjše vijak*1, matice, poclloge, kline ia tako drobnarijo sta dcvala pa v kadi, cja .-** jjinii uLi hi Jf/jJ pr^uKiJa- JJji^JLo sts^ jjd jr vs? Df} jdJjjju ieJkJiv p& j-nKau^J^ iji jezila sta se na vso moč. Bržčas sta misiila na siine ucenjake in zvezJo-Lk*de, ki se love za vsako stotinko sekunde. Strah, kako bodo nejevol,jnif ¦ da se je zemlja v tecajih ustavila in jim račune zmešala!
Seveda je bilo velikanoma tudi zaradi službe nerodno. Pol leta, dokler je trajal dan na severnetn tecaju, sta morala skrbeti, da se je zemlja v redu vrtela. Drugega pol leta, ko je bil dan na južnem tecaju, sta se morala bnigati za to njuna tovariša tani spodaj. Čez noč, ki traja na Tsakem tečaju pol leta, imajo polarni velikani dovolj časa, da svoje kolesje razdro, pregledajo popravijo in popilijo, koder je kaj treba, ali skujejo nov del, če se je stari izrabil. ln pero se ta čas odpočije.
Seveda se velikani ne na severu ne na jugu s tem detom ne žurijo. Čim velikana opraTita svojo poletno službo, navadno precej razdereta kolesje na STojem tečaju. Potem ga pa tako počasi sestavljata, da je šele nekaj ur prej, ko morata ouadva navijati zemljo, spet v redu. \mes se velikana dobro naspita ter preskrbita s koŽami, ribjim oljem, premogom in mazilom. Če jima je dolgčas, Iomita in Incata v morje ledene gore s tako silo, da priplavajo daleč v topla morja in so tam ladjam nev-arae. Včasih se veli-kana sprimeta za roke in plešeta okrog tečaja. Včasih se pa podita in meceta po siiežnih in ledenih poljanah, da si ogrejeta ude, ki jima v dolgem spanju otrpnejo. S tem napravljata tiste silne viharje s snežuiin metežem, ki se pripode prav do nas in prinašajo zimo.
Človek hi dejal: slabo življenje iraajo polarni Telikani! Velikanom se pa morda ne zdi, zakaj vsak najlaglje prenaša tiste križe in težave, ki jih je Že vajen. K-ar je enemu neznosna inuka, je lehko drugerau najpri-jetnejše kratkoČasje. In počitnice so počitnice. Tudi na tecaju so kaj vredne, posebno po taki odgovorn.1 službi.
Vsak otrok, ki liodi v Šolo, bo razumel, da imajo polarni vclikani res sitno službo. Zemlja se ne vrti tjavendan, ampak je vse njeno vrtenje in sukanje natančno odmerjeno. ln mora tudi biti, da se v redu vrste dnevi in noči, pa razni letni časi na zemlji, zaradi kaierih imajo ljudje v svojih krajih leto za letom tako vreme in podnebje, kakrŠnega so vajeni.
Pravimo, da je navada železna srajca, pa ne pomislimo, da je navada tudi podlaga vsega našega žirljenja. Če bi kdo na mali preselil zainorce in eakiine, l>i oboji žalostuo poinrli. Zamorci ue bi prenesli ribjega olja in severnega mraza, a eskirae bi po bananah tako ščipalo, da bi jih kmalu zvilo, če ne bi siromaki že prej od vročine zadehndli. Tam, kjer snio, se pa le vsi svojega življeuja veselimo. Eskimi v večnem snegu, zamorci pod palmami in mi v svojih hribih s štiriini letnimi Časi, ki jib iuiaino zato, ker je os zemlje nagnjena.
Zemlja pleše narnreč z nagnjeno osjo okoli sonoa tako kakor volk, ko ga aprožimo in pleše od začetka po tleh zmeram v eno stran nagnjen. Zato obseva sonce pol leta severni, pol leta južni tečaj in na raznib krajih zemlje so v razlicnih letnib časih tudi razlieno dolgi dnevi, čeprav se zemlja ponoči in podnevi, poleti in pozimi okoli svoje osi enako hitro vrti.
To aukanje oskrbujejo polarni TeUkaui. Seveda bi bilo dobro, če bi velikani vselej po koncani polletni službi precej svoje kolesje v red spra-vili in na pomoč priskocili, če bi kdaj na drugem tečaju kolesje odpo-vedalo. Saj od zacetka jim je bilo nemara tako ukazano, ali tudi velikani so kakop ljudje. Ker je Šlo zmerora vse gladko, so se polenili in šele po nesrea spoznali, kaj so v nemarnosti zamudili. Zato je bilo zdaj velikanom na severnem in na južnem tečaju vroče.
Še bolj ueprijetno je bilo pa ljudem. Sicer «e je iakrat, ko se je zemlja ustavila, na svetu dosti sraešnega prigodilo, ali o tem so se ljudje pogo-vorili do dobra šele pozneje, ko je minilo. Tisti hip so se bili preveč pre-sfrašili. Zemlja se vrti od zahoda proti vzbodu. Voz ali človeka, ki se je pomikal proti zahodu, je vrglo nazaj, če se je pomikal  proti Tzbodu, ga
22
JHtagnalo naprej, a kar se je gibalo v drugih smereh, je začelo Čudno plesati in krivenčiti. Kdor je v kopališču stal na zahodnem robu ptava. lisea, je Štrbunknil v Todo. Oni, ki so stali na vzhodnem robu, so se p« vznak prevrnili in koj nato je pljusknila nanje voda iz plavalilča, ki jp vrgla ua suho tudi plavače, ki so bili baš pri kraju.
Sprva so Ijudje mislili, da je potres. Veudar se jim je čudno zdelo, da niso čuli nič podzemeljskega bobneuja, in da je bil en sam sunek. Pri potresu jih. je navadno več zaporedoma ali v presledkih. Komaj so se o tem dobro porazgovorili, so pa nekateri že zapazili, da se sence nič več iit- 1'i-emaknejo in tako so spoznaii, da se je zemlja v tečajili ustavila,
Nekateri so začudeno ugibali, kaj bo zdaj, nekaterim se je zdela pa to iiuenitna šala, da so jo šli v gostilne praznovat. Tam so se Da dolgo i^ Siroko norčevali, kako bodo morali v Ameriki kuram z elektriko svetitj, da bodo jajca nesle, in kako ne bo pri nas nikoli več policijske ure, np ngadnjegn vstajanja ne poznega. ponoČevanja, ZpjnJja se je bija xamrer ustavila v tečajih, ko je bilo pri nas skoro poldne, v Aineriki pa noc.
Gostilniške sale so bile dober kup, ali dolgo jih niso uganjali, zakaj zadeva je bila vendarle bolj resna kakor so norčavi vinski bratci prvi hip mislili.                                                                                     (Dalje.)