INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE V soboto, 25. junija 2011, smo s proslavo v Zdenski vasi počastili dan državnosti oziroma dvajseti rojstni dan samostojne Republike Slovenije ter 85. obletnico PGD Zdenska vas Slika zgoraj: Župan Janez Pavlin je med proslavo posadil lipo, simbol slovenstva Slika levo: Parada gasilcev v Zdenski vasi Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 7. 2011 JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM £ Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garanta dja pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREàNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE tmamo vse. I Ml^' ¥rww.mlx.si i I Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca... junij 2011 Zupanova stran 3 O Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani V soboto, 25. junija 2011, smo s proslavo v Zdenski vasi počastili dan državnosti oziroma dvajseti rojstni dan države Republike Slovenije. Proslava je bila preprosta, ljudska, domača, vendar z bogato vsebino. Med proslavo smo posadili lipo, ki je simbol slovenstva, simbol združevanja in nas bo spominjala na ta lepi dogodek - 20. letnico samostojne države Republike Slovenije. Vsi, ki ste se jo udeležili, čutite pripadnost k tej čudoviti domovini. V svoji čisti domovinski ljubezni smo si pred 20. leti podali roke in bili prepričani - sedaj bo drugače. Skoraj bi uzrli raj pod Triglavom, raj tistega Ivana Cankarja, ki je rekel: »Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso, ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva. Med sam kratek utrip srca je stisnjeno vse, Mati, Domovina, Bog.« Domovina je samo ena. A kaj, ko smo postali tako brezbrižni do nje. Ne smemo dopustiti, da z njo ravnajo tako kot s sužnjem. Ne smemo dopustiti, da ji vzamejo pravice, svobodo, bogastvo, lepoto, razum. Naša domovina je mladenka, še dvajsetletna, a preprosta, vsa zala, vsa nežna. Za vse, kar se dogaja, sva odgovorna midva, jaz in ti. Kaj sem storil ali kaj storim za domovino? Sem samo nemi opazovalec, ki mu ni mar za usodo naše čudovite domovine. Kaj bi naši predniki dali, da bi dočakali to, kar smo mi doživeli? Primož Trubar je že leta 1550 prvič zapisal besedo SLOVENCI. O, kako so hrepeneli po Zedinjeni Sloveniji, kakor so zahrepeneli po svoji državi v Majniški deklaraciji. Citiram Majniško deklaracijo, ki je bila prebrana 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani. »Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1. Da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2. Kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslo-vanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. Glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država utemeljena le na: - Demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, - Družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije« Le tretja točka majniške deklaracije se nam vedno znova izvije, ni v celoti izpeljana. Kot da je zmanjkalo volje, poguma. Kot da ni moči, ni prizadevanj, da bi postavili tako družbeno ureditev, ki bi zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo, kot je napovedovala. Ni usmeritve, ki jo daje tisti utrip srca, v katerega je vtisnjeno vse, Mati, Domovina , Bog. Domovina kot skupni dom razumevanja, sočutja, ljubezni in spoštovanja postaja prostor prepira, žalitev in grabežljive sebičnosti. Vsak gleda samo še nase, ni več vrednot, ni več prostovoljstva, gleda se samo skozi denar in materialne koristi, zapiramo se sami vase. Ali nas to osrečuje? Ne. Vedno bolj smo prazni, vedno bolj osamljeni, iščemo, pa ne najdemo. Beseda, prijazen pozdrav, prisrčen nasmeh, pogovor, pomoč bližnjemu, složnost, prave vrednote, to je naše bogastvo, ki ga ne more nihče vzeti. To je tisto, po čemer hrepenimo v 21. stoletju. Kljub informacijski tehnologiji postajamo vse bolj osamljeni, ne najdemo več pristnega stika s sočlovekom, postajamo vse bolj nemi. Razvoj tehnike in informacijske tehnologije mora iti dalje, a paziti moramo, da nas ne naredi odvisnike. Prizadevajmo si, da ohranimo ta raj pod Triglavom, raj, ki so si ga želeli mnogi in naredimo vse, da ne bomo samo neme številke, ampak aktivni snovalci razvoja in napredka države Republike Slovenije ter njenih vrednot, tistih, ki so jih imeli naši predniki. Bodimo ponosni na svoje prednike, ki so ohranili slovensko zemljo, slovensko dušo in ljubezen do domovine. Bodimo ponosni nad zmago pred 20. leti in na uresničitev svojih sanj o samostojni Sloveniji. Bodimo veseli, da je v naših srcih neuničljiva volja, da iz dežele gradimo raj pod Triglavom, raj , ki bo za vse njegove prebivalce prijetna in varna domovina. Za vso organizacijo proslave se iskreno zahvaljujem gasilkam in gasilcem PGD Zdenska vas, podjetju LotusArt za darovano lipo, ter Pekarni Blatnik za lepo in sladko torto. V četrtek, 16. junija 2011, je našo občino obiskal častni konzul Republike Slovenije iz Izmira (Turčija) gospod Dr. Maz-har Izmiroglu (H. Consul for Slovenia in Izmir). Po uvodnem srečanju na občini je obiskal še Pekarno Blatnik in si v Jakličevem domu ogledal knjižnico, spominsko sobo Frana Jakliča, etnološko zbirko »Živimo z ljudskim izročilom« ter Dokumentacijski center bratov Franceta in Toneta Kralja. Bil je presenečen nad zelo urejeno občino, nad lepotami, nad zelenim, čistim in mirnim okoljem, bogato kulturno dediščino in prijaznimi ljudmi. Veseli smo bili ponovnega povabila na folklorni festival v Izmir ter da bi pripravili razstavo našega rojaka Rafaela Samca ob zvokih dobrepoljske glasbe. Ob koncu obiska se je vpisal v častno knjigo gostov Občine Dobrepolje. V mesecu juniju je praznovala PGD Zagorica 80 letnico in PGD Zdenska vas 85 letnico delovanja. Ob tem pomembnem jubileju, ki ste ju slovesno praznovali, vam čestitam, drage gasilke, spoštovani gasilci, ter se vam zahvaljujem za delo, ki ga opravljate, in ste ga v letošnjem letu naredili ogromno, za požrtvovalnost pri investicijah, za vso skrb in čas, za dobro voljo in pozitivno naravnanost, ki jo imate. Zahvaljujem se vam za vsa dobra dela, ki ste jih opravili doslej, in za vse, kar boste opravili v prihodnje. Dovolite mi, da vas pozdravim z vašim pozdravom: Na pomoč! Začetek poletja je naznanil, da so se začele šolske počitnice, s tem pa tudi čas dopustov. Šolarjem čestitam za vse uspehe, ki ste jih dosegli. Ni jih bilo malo. Vsem, ki pa niste dosegli pričakovanega rezultata, pa želim več uspeha z nekaj več truda v naslednjem šolskem letu. Vse pripomore k dobremu. Tudi slabši rezultat je samo opomin, da moramo nekaj spremeniti, nekaj dodati, da bomo bolj uspešni. En slab rezultat ne more biti povod, da se nam svet sesuje. Je le izziv za lepšo prihodnost. Izkoristite vse danosti. Brezskrbne počitniške dneve preživite čim bolj racionalno in varno, da se zdravi, polni pozitivne energije vrnete v šolske klopi. Vsem občankam in občanom pa želim, da preživite poletje čim bolj lepo, prijetno, da vam bodi ti dnevi ostali v lepem spominu. Izkoristite jih maksimalno. ♦ POLETNI VEČERI v oDČim dodrípohí Občina Dobrepolje v sodelovanju z društvi prvič organizira POLETNE VEČERE, ki bodo ob nedeljah ob 20. uri. Prireditev bo pred Jakličevim domom na Vidmu, v Strugah pa pri gasilskem domu. V primeru slabega vremena bo prireditev v Jakličevem domu, v Strugah pa v avli podružnične šole. Vzemite si čas in za uspešen začetek novega tedna obiščite Poletne Večere. Prepričan sem, da vam bo prijetno, zagotovo si boste želeli, da ti večeri postanejo tradicionalni z raznovrstno vsebino. Vljudno vabljeni. Župan Janez Pavlin Videm 17. julij 2011 BIG BAND DOM Gobarsko društvo Štorovke 24. julij 2011 TD Podgora: STHART, Tercet za umret, MePZ Škrjanček »Medgeneracijsko druženje dobrepoljskih obrazov skozi pesem in poezijo« 7. avgust 2011 TD Dobrepolje, Zagoriški fantje, Dramska skupina Scena Družina Erčulj 28. avgust 2011 Stiški Kvartet in Ksenija Rebeka Matkovič Gobarsko društvo Štorovke Struge 21. avgust 2011 KD Godba Dobrepolje, Folklorna skupina Ponikve, MPZ Ponikve Podjetniške in druge informacije - JUNIJ 2011 Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje izvajanja aktivnosti za vzpostavitev nove razvojno raziskovalne skupine (RR), ki izhaja iz predložene strategije podjetja za krepitev razvojno raziskovalnih sposobnosti. Cilj razpisa je krepitev RR skupin v podjetjih, ki še nimajo RR oddelka ali skupine oziroma v podjetjih, ki načrtujejo krepitev obstoječih RR oddelkov ali skupin s specialističnimi znanji na novih razvojno raziskovalnih področjih. Rok: 5. 9. 2011, 9. 1. 2012, 21. 5 2012, 3. 9. 2012 vsi do 12. ure oz. do porabe sredstev. Več: http://www. mvzt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/ 2. Najava javnega razpisa »Sofinanciranje stroškov poslovnega svetovanja za internacionalizacijo. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov, ki bodo podjetjem nastali iz naslova poslovnega svetovanja po tem javnem razpisu. Poslovno svetovanje je namenjeno ugotavljanju konkurenčnosti podjetja in njegovih potencialov za internacionalizacijo ter oblikovanju načrta za internacionalizacijo. Rok: Predvidoma konec junija bo JAPTI objavil javni razpis »Sofinanciranje stroškov poslovnega svetovanja za internacionalizacijo«. Več: http://www.japti.si/index.php?t=Raz-pisi&id=133&l=sl 3. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel v letu 2011 in 2012. Razpisnik: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predmet razpisa: je sofinanciranje začetnih investicij v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembami proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Investicija se mora izvajati na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel. Upravičeni stroški so: nakup zemljišč, gradnja in nakup objektov, nakup strojev in opreme, nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja. Rok: do 30.6.2011, do 12. ure. Več: http://www.svlr.gov.si 4. Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Razpi-snik: Slovenski regionalno razvojni sklad. Predmet razpisa: je sofinanciranje začetnih investicij podjetij na obmejnih problemskih območjih, s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanje podjetništva in razvoja ter s tem ohranitve poseljenosti na obmejnih problemskih območjih. Rok: do 30.6.2011, do 14. ure. Več: http://www.regionalnisklad.si/podjet-nistvo/podjetnistvo---nepovratna-sredstva 5. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlov-skih naprav na lesno biomaso. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 5.9.2013. Vloge za prvo odpiranje morajo biti oddane najkasneje do 2.6.2011. Več: http:// www.mg.gov.si/ junij 2011 Iz KORK 5 IZ KORK DOBREPOLJE Spomladanska krvodajalska akcija, katera se je odvila 27. maja v Osnovni šoli na Vidmu, je bila zelo uspešna. Na povabilo Območnega združenja Grosuplje in KORK Dobrepolje se je odzvalo kar 93 krvodajalcev. Z udeležbo krvodajalcev so bili zadovoljni tako predstavniki zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, kot mi v OZRK in KORK. Trud, katerega smo vložili v pripravo akcije, ni bil zaman. Vsem krvodajalcem, ki so se odzvali našemu vabilu, se toplo zahvaljujemo za njihovo humano dejanje! Geslo; daruj kri danes, lahko jo ti potrebuješ že jutri; še kako drži! Devetošolke so pridno pomagalke pri delitvi malice. Tudi njim hvala za pomoč! V nedeljo, 5. junija 2011, se je odvijal še en lep in prisrčen dogodek. Zaradi »pičlih« finančnih sredstev smo se združili z društvom upokojencev in v njihovih prostorih pripravili srečanje za naše starejše občane. To so starejši nad 80 let in bolni, povabljenih je bilo kar 185. Vabilu je jih je odzvalo 53 in preživeli smo lepo popoldne. Več o tem srečanju preberite v prispevku društva upokojencev. Zahvala krvodajalcem Območno združenje Rdečega križa Grosuplje se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki ste se udeležili krvodajalske akcije: v Ivančni Gorici 160 krvodajalcev, v Vidmu-Dobrepolje 90, v Grosupljem 150 in v Šentvidu pri Stični 67, skupaj 467 krvodajalcev. Prijetno so nas presenetile nekatere skupine: Punce iz SDM Ivančna Gorica (na fotografiji), skupina motoristov, člani karate kluba SHOTOKAN iz Grosupljega in 8 članov pevske zasedbe Perpetum Jazille, ki si jih seveda želimo tudi slišati v Grosupljem. Hvala vsem šolam, ki so nam nudile prostore in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uspešni izvedbi. Se vidimo spet v začetku oktobra! Sekretarka OZRK Grosuplje Anica Smrekar Predsednik OZRK Grosuplje Franc Horvat Misli "Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče." Anton Trstenjak Praznovanje dneva državnosti ter 85. obletnice PGD Zdenska vas Preteklo soboto, 25. junija 2011, je pred gasilskim domom v Zdenski vasi potekala velika slovesnost! Začetki gasilstva v Zdenski vasi namreč segajo v leto 1926, tako da letos PGD Zdenska vas praznuje svojo 85 letnico delovanja. Poleg praznovanja okroglega jubileja pa je imela ta slovesnost za vse občane občine Dobrepolje še dodaten čar, saj smo na ta dan praznovali tudi 20. rojstni dan samostojne Republike Slovenije. torjev in za vse te uspehe mladih gasilcev pa je vsekakor najbolj zaslužen poveljnik društva Aleš Strnad, ki je tudi predsednik mladinske komisije regije Ljubljana 2. Tudi članice in člani A tekmovalnih desetin so vedno v vrhu na različnih tekmovanjih, zaradi ustrezne usposobljenosti operativnih gasilcev pa so uspešno zaključili vse intervencije na katere so bili pozvani. Na področju sodelovanja si PGD Zden-ska vas prizadeva in si bo prizadevalo tudi v prihodnje kvalitetno sodelovati z vsemi društvi v GZD in širše. Pohvalil je tudi sodelovanje z občino Dobrepolje in njenim županom Janezom Pavlinom, ki je vedno na visokem nivoju. Vsekakor pa so v PGD Zdenska tako uspešni tudi zaradi povezave med mladimi in starejšimi izkušenimi gasilci. Zaradi tega je lahko društvo vedno dobro napredovalo in sledilo svoji viziji po napredku, usposobljenosti in izobraževanju. Velik poudarek je bil na mladih, ki se vključujejo tudi v vodstvene strukture društva, kar je mladim gasilcem v veliko čast. Dodal je, da mu je v čast, da lahko vodi društvo, v katerem imajo izvrstne mentorje , ki uspešno vodijo mladinske ekipe, društvo, ki ima dobro opremo in ki jo bodo še nadgradili, društvo, ki ima zavidanja vredno operativno moštvo, ki Mojca Pugelj Bilo je svečano, saj se je zbralo kar veliko vaščanov in drugih ljudi iz bližnje in daljne okolice. Slovesnost se je pričela ob 16.00 uri s prihodom godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor. Napovedovalca programa, Sabina Volek in Marko Marolt sta najprej pozdravila vse prisotne, nato pa besedo predala mlademu predsedniku PGD Zden- ska vas, Davorinu Babiču, ki je najprej spregovoril nekaj o 85- letni zgodovini društva, nadaljeval pa je s sedanjim stanjem v društvu. PGD Zdenska vas danes velja za eno najbolj aktivnih društev v občini. V društvu imajo izredno razvit pionirski in mladinski kader, ki je uspešen na občinskih, regijskih in pa tudi državnih tekmovanjih. Za vse to so zaslužni odlični mentorji, ki znajo motivirati mlade gasilce. Za motiviranje men- junij 2011 Prireditve 7 je usposobljeno, odzivno in vedno pripravljeno pomagati človeku v stiski ter društvo, v katerem vsak posameznik od najmlajšega pa do najstarejšega prispeva svoj maksimum. V imenu predsednika GZ Dobrepolje, Matjaža Koželja, je vse prisotne pozdravil tudi Jože Prijatelj, sicer blagajnik GZ Dobrepolje ter predstavnik GZ Slovenije, Božo Knez, sicer član sosednjega PGD Grosuplje. Osrednji slavnostni govornik prireditve pa je bil seveda župan, Janez Pavlin. Spomnil se je leta 1991, ko je Slovenija stopila na samostojno pot. Poudaril je, da gre za dogodek, ki je izjemno pomemben v življenju posameznika in se ga vsi spominjamo z neko nostalgijo, kot slovesa od otroštva, vstopa v obdobje zrelosti in, vsaj s formalno - pravnega vidika, dokončnega samostojnega odločanja o svojem življenju. Dodal je, da se je Slovenija pred 20 leti odločila za mir, svobodo in pravičnost. Vse to so vrednote, ki so nas povezovale v teh letih in ki nas bodo povezovale tudi v prihodnosti. A svet se spreminja. Vse bolj čutimo njegovo soodvisnost. Z globalizacijo sveta se globalizi-rajo tudi problemi, pa naj gre za podnebje in ekologijo, energetiko, ekonomijo ali pa za oblikovane politične vzorce. Na številnih področjih bodo v prihodnosti potrebne velike spremembe, manj odtujene birokracije, več življenjskosti, več inovativnosti, ter visoka stopnja solidarnosti in strpnosti, kot temeljema sožitja na vseh ravneh našega življenja od družine, lokalne skupnosti do države in mednarodnih integracij, da bomo našli pot iz težav. Župan je nato v simbol slovenstva v bližini gasilnega doma posadil lipo in tako počastil spomin na dogodke med osamosvojitveno vojno. V bogatem kulturnem programu so sodelovali: Godba Dobrepolje, Sekstet Komplet, Skupina Rož'ca in Tercet za umret, med kulturnim programom je bila tudi slovesnost ob podelitvi gasilskih priznanj in napredovanj. Po uradnem delu pa je sledil še zabavni program, katerega je gasilsko društvo organiziralo skupaj z občino Dobrepolje. Ves trud članov PGD Zdenska vas, ki so se trudili, da je prireditev uspela, je bil poplačan z velikim obiskom ljudi, ki so se zabavali pozno v noč ob živahni glasbi ansambla bratov Štrukelj ter domačinko Tino Kadunc - Tiano. ♦ Gasilci PGD Zagorica ob praznovanju 80. obletnice bogatejši za GVGP-1 (vozilo za gozdne požare) Na lepo sončno sobotno popoldne, 18. 6. 2011, je bilo v Zagorici še posebej slovesno, saj so člani PGD Zagorica in ostali Zagoričani praznovali 80. obletnico društva. Mojca Pugelj Pod ubranimi toni Godbe Dobrepolje so na prizorišče v paradi prišli gasilke in gasilci vseh društev v občini. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik PGD Zagorica, Gorazd Kastelec, ki je povedal nekaj besed o zgodovini društva. V svojem govoru je poudaril, da je urejenost gasilskih domov, usposobljeno operativno članstvo, posodobljena oprema in tehnika in s številnimi zavarovanji pokrita dejavnost občanom utrdila prepričanje, da požarno varnost izvajajo za vse nas, ki v občini živimo in delamo. Da pa bi bilo požarna varnost še večja, so zagotovo ponosni na svojo novo pridobitev GVGP-1 - vozilo za gozdne požare, katerega celotna vrednost je skoraj 50 tisoč evrov. Predsednik se je na koncu še posebej zahvalil vsem predhodnikom, ki so ustvarjali gasilstvo na tem čudovitem koščku slovenske zemlje, vsem članom PGD Zagorica ter vsem sodelujočim sosednjim in prijateljskim gasilskim društvom, s katerimi oblikujejo trdno gasilsko organizacijo v tem delu države, Občini Dobrepolje, vsem donatorjem, sponzorjem in ostalim dobrotnikom. Vse zbrane je pozdravil tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Janez Henigman, ki je v svojem govoru pohvalil delovanje GZ Dobrepolje ter posameznih društev, se je pa strinjal s predsednikom PGD Zagorica, da je v sodobnem času ob katastrofalnih dogodkih (poplave, potresi) potrebno vse več enotnosti in iznajdljivosti. Dodal je še, da morajo biti gasilcem nezlomljiva volja, enotnost in znanje tisto orožje, s katerim bodo branili in realizirali svoje interese. Sledila je podelitev društvenih priznanj, ter priznanj Gasilske zveze Dobrepolje in Gasilske zveze Slovenije, ter nastop mladega harmonikarja, družine Erčulj ter glasbenega .... Župnik Franc Škulj je še blagoslovil novo vozilo, ter gasilcem zaželel, da bi ga za gašenje čim manjkrat potrebovali. Po proslavi pa so z pijačo, jedačo in srečelov poskrbeli zago-riški gasilci, za glasbo pa razigrani ansambel Svetlin. ♦ Urnik izdaje zdravil za leto 2011 za zatiranje varoze pri čebeljih družinah Nacionalni veterinarski inštitut enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana DATUM LOKACIJA URA LOKACIJA IZDAJE 25. 7. 2011 Kočevje 9.00 - 16.00 v gostilni Marof 26. 7. 2011 Lukovica in Domžale 9.00 - 16.00 v ČIC , Brdo pri Lukovici 8 27. 7. 2011 Grosuplje 9.00 - 16.00 čebelarski dom 28. 7. 2011 Vrhnika 9.00 - 16.00 v društvenih prostorih, Tržaška.c. 11, Vrhnika 29. 7. 2011 Litija 13.00 - 16.00 Ribiški dom 1.- 5.8.2011 Ljubljana 9.00 - 15.00 na sedežu NVI, Gerbičeva 60, Ljubljana Navodilo imetnikom čebel Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana, po predhodnem naročilu. Ob izdaji zdravila bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. Za dodatne informacije vam sporočamo: • Telefon: (+386) 1/ 4779-100 • Telefaks: (+386) 1/ 283-22-43 • http://www.vf.uni-lj.si/vf/ junij 2011 Kultura 9 Koncert orkestrov Glasbene šole Grosuplje Nina Kaufman Tradicionalni pomladni koncert Glasbene šole Grosuplje z leti prerašča v koncertni večer orkestrov. V petek, 13. maja 2011, je v avli Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem nastopilo vseh pet, ki delujejo pod okriljem naše šole: kitarski, godalni, mali pihalni, pihalni in projektno simfonični orkester. Mojstrsko so jih vodili zavzeti mladi dirigenti Jernej Smo-lej, Viktorija Šušteršič Smrekar, Mitja Dragolič in Andrej Tomažin. V dveurnem programu so nam predstavili raznoliko glasbo različnih obdobij, zanimive točke pa so popestrili solisti. Program je povezovala Nikolina Kovač Juvan. Vsem učiteljem, učencem in sodelavcem iskrene čestitke za uspešno izvedbo koncerta! DS SCENA NAGRAJUJE ... Ja, res je... Dramska skupina Scena za vas, bralce, pripravlja nagradno igro, ki bo potekala v vsaki številki Našega kraja, in sicer vse do premiere naše komedije. Da gre za komedijo Ženske, ste verjetno že sami prišli do tega podatka, v kolikor ste uspešno rešili križanko v prejšnji številki. No, naj vam prišepnemo, da bo ta igra nekaj posebnega, drugačnega..... Vrnimo se k nagradni igri. V vsaki številki vam bomo zastavili nagradno vprašanje, nagrada, za katero se boste potegovali, je 3x po ena vstopnica za našo premiero komedije Ženske. Prvo nagradno vprašanje se glasi: Naštejte vsaj tri komedije, katere je pripravila Dramska skupina Scena v svojem delovanju. Vaše odgovore (skupaj z vašimi podatki) pričakujemo do 15. 7. 2011, in sicer na naslov: scena.zenske@gmail.com. Nagrajenci bodo o nagradi obveščeni po elektronski pošti in v naslednji številki Našega kraja. Obisk pesnika, dramatika, dramaturga, prevajalca in urednika Ervina Fritza v Jakličevem domu V sredo, 4. maja 2011, je prireditev za bralno značko obiskal tudi pesnik, dramatik, dramaturg, prevajalec in urednik Ervin Fritz. Matej Kalan Rodil se je v delavskem kraju, ki se ponaša s tekstilno industrijo - današnjem Preboldu, ki leži na robu Celjske kotline. Takrat se je imenoval Šempavel, kjer je bila zaposlena njegova mama, samohranilka. Očeta so med vojno, kmalu po njegovem rojstvu, ubili Nemci. Študiral in dokončal je študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med letoma 1968 in 1969 je opravljal službo dramaturga na Televiziji Ljubljana, med letoma 1979 n 1980 pa je bil umetniški vodja v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Leta 1980 se je vrnil kot dramaturg in urednik otroških radijskih iger na Radiu Slovenija, kjer je deloval do leta 2003, ko se je upokojil. Živi in ustvarja v Ljubljani. Njegovo delo zajema pesmi, dramska besedila, radijske in lutkovne igre ter prevode. Piše poezijo, pesmi za otroke, satirično dramatiko, radijske igre, songe, librete in prevaja različna dela tujih avtorjev. Napisal je 15 pesniških zbirk za odrasle, 2 prozni knjigi za otroke in 8 radijskih iger za otroke. Dobil je 4 nagrade: leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993 Savino nagrado s plaketo, leta 2006 Veronikino nagrado in leta 2008 nagrado večernica za pesniško zbirko Vrane. Prireditvi sta bile dve: za razredno in za predmetno stopnjo. Na obeh je naš gost predstavil pesniško zbirko Vrane. Na prireditvi za razredno stopnjo je sodeloval Mlajši otroški pevski zbor pod vodstvom Martine Prhaj, učenci 2. razreda: Rok Koš-čak, Aleksandra Bambič, Mark Grm in Klara Erčulj so recitirali njegove pesmi, prireditev pa je povezovala učenka 5. razreda Maša Grm. Prireditev na razredni stopnji so pripravile mentorice: Barbara Francelj, Barbara Režek in Majda Blatnik. Na prireditvi za predmetno stopnjo je sodeloval Mladinski pevski zbor pod vodstvom Valentine Ugovšek. Pesniška ustvarjalnost učencev 6. razreda je pod mentorstvom Eme Sevšek vodila v pravo pesniško zbirko, ki smo mu jo ob zaključku prireditve tudi podarili. Iz nje sta avtorici Katarina Hekič in Klara Sadar na prireditvi prebrali svoji pesmi, Primož Žnidaršič pa je z rekviziti Hane Černivec recitiral pesem našega gosta, z naslovom Pravnukov ljubezenski sms. Prireditev je povezovala Kristina Grandovec. Ob zaključku prireditve sta dve pridni bralki Sara Purkat in Tina Blatnik prejeli zlato priznanje za 9 - letno zvestobo bralni znački. Učenka 7. razreda Natalija Pugelj je našemu gostu podarila še svojo čudovito sliko Vrane, za kar je zaslužna mentorica Svetlana Rodič Jakimovska. ♦ Lucija Erčulj je pripravila kitarski recital in naslednji dan nastopila v zboru Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani Matej Kalan V petek, 06. maja 2011, je odlična kitaristka, dijakinja 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorju Igorju Sajetu, istočasno pa tudi študentka prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, pripravila v Modri dvorani Glasbene šole Dobrepolje svoj kitarski recital. Nastopila je z naslednjimi skladbami: 1. J. S. Bach. Suita št. 4 BWV 1006A: Preludij, Louvre, Gavotte en Rondeau, Menuet I II, 2. D. Aguado: :Introduction in Rondo Brillante Op. 2, No. 2, 3. V. Lobos: Etuda No. 1, 4. A. Čopi: Večerna fantazija in 5. A. Barrios Mangore: Un sueno en la floresta. Dvorana je bila polno zasedena, kar potrjuje izredno priljubljenost in nadarjenost mlade glasbenice. Nekateri obiskovalvci so ji za uspešen glasbeni nastop poklonili celo šopek. Naslednji dan zvečer pa je nastopila v odličnem zboru Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, pod dirigentskim vodstvom odličnega in simpatičnega mladega dirigenta, rojenega 1973 v Bovcu, Ambroža Čopija. V pesmi Zeleni Jurij, skladatelja Antona Lajovica in pesnika Otona Župančiča je nastopila tudi kot solistka zbora, ki je nedavno (9. aprila 2011) na 1. Mednarodnem tekmovanju zborov in vokalnih skupin v Samoborsko zborsko Protuleletje v Samoboru osvojil Zlato plaketo in bil najvišje ocenjeni zbor tekmovanja. ♦ junij 2011 Prireditve 11 Godba Dobrepolje na Vidmu organizirala že petnajsti Dan godbe Godbeniki (pa ne le dobrepoljski) se radi družimo, zato tudi letošnji Dan godbe za nas ni bil le organizacijski podvig, pač pa tudi prijetna priložnost, da se srečamo z godbenimi kolegi in skupaj preživimo prijetno poletno popoldne ter večer. Špela Nose Medtem ko večina naših gostov Dobre-polje že dobro pozna, pa smo letos gostili tudi hrvaško godbo iz Fužin pri Delnicah. Njihovim članom smo najprej na kratko predstavili Dobrepolje ter jih v svojih prostorih seznanili s svojimi kulinaričnimi dosežki, nato pa smo se podali še v Ljubljano in si ogledali center mesta. V popoldanskih urah smo se z ostalimi godbami dobili na Vidmu, kjer smo se po ustaljenem programu v paradi predstavili številnim poslušalcem, ki ste se zbrali na prizorišču. Za še lepšo podobo parade so poskrbele članice folklorne skupine iz Ponikev ter narodne noše. Predstavile so se godbe iz Vodic, Novega Mesta, Ribnice, Kočevja in hrvaških Fužin, parado pa smo zaključili domači godbeniki. Uradni del se je zaključil s štirimi skupnimi skladbami, ki smo jih zaigrali pred občinsko stavbo, nato pa smo se preselili na videmsko igrišče. Ob kakovostni glasbeni spremljavi naših gostov iz Hrvaške -kasneje pa ob spremljavi ansambla Belami - smo nadaljevali s prijetnim druženjem, ki se je nadaljevalo še pozno v noč in se za nekatere zaključilo šele v sončnem nedeljskem jutru... ... za nami je torej še eno uspešno srečanje, kljub njegovi zahtevnosti pa godbeniki ne počivamo. Poleti nas lahko slišite na številnih prireditvah in veseli smo, da smo tudi mi del poletnega utripa Dobrepolja in okolice. Želimo vam prijeten preostanek poletja! ♦ Misli "Če si storil dobro delo in ga je drugi užil, čemu iščeš kot bedak še tretjo stvar, namreč sloves dobrotnika ali povračilo?" Mark Avrelij Dobrepoljski godbeniki Godba iz Fužin med samostojnim nastopom Združene godbe pred občinsko stavbo OsmO' dobrepoijsha^ goHažijáda^ in Podgorsko' rajanje Kuhinja je srce doma. Okoli kuhinjske mize nekateri še vedno preživimo velik del življenja: pripovedujemo si zgodbe dneva, oziramo se na dan, ki smo ga preživeli, na svoje najmlajše prenašamo običaje in delovne navade, predstavljamo svoja navdušenja in proslavljamo praznike. Ob pripravi in uživanju obrokov ustvarjamo spomine, ki jih za vselej nosimo s seboj. Tekst in foto: Andrej in Saša Strnad, TD Podgora V okusu osme golažijade so združene zgodbe, ki vsakemu izmed nas ogreje-jo srce in recepti, ob katerih se nam pocedijo sline. Ta čudovita prireditev, polna iskrenih ljudi in raznovrstnih začimb, pomaga poiskati pozabljene vrednote in goji občutek za pogovore in zaupanje ter deljenje hišnih receptov. Udeleženci so tako kot lani od organizatorja prejeli le goveje meso, čebulo, drva, mizo, klop in vse ostalo: kuharski pribor, začimbe, vse potrebno za pogrinjek in dekoracijo ter zaščito pred soncem pa so morali prenesti s seboj. Ekipe nas vsako leto bolj presenečajo in se za tekmovanje pripravijo v stilu celostne podobe: smeti za ločevanje odpadkov, stilna delovna obleka z napisom ekipe, kuharska pokrivala, okrašene mize in priboljški za klepet z obiskovalci; nekatere ekipe so pripravile celo svoj kulturni program. Letos se je prijavilo 13 ekip: 1. AS TI TUD U GOLAŽ PADU?, vodja ekipe Borut Černivec 2. GOLALAŽ, vodja ekipe Jana Jakič 3. OLD PUNCA, vodja ekipe Tone Goršič 4. PARTYIZANI; vodja ekipe Ratko Bobičanec 5. G-MONT, vodja ekipe Goran Bobičanec 6. VOJNIČANI, vodja ekipe Branko Gobec 7. LITERARNO DRUŠTVO GNEZDO iz Slovenskih Konjic, vodja ekipe: Aleksandra Dolšak 8. ADIJO PAMET, LONEC, vodja ekipe Irena Škufca 9. NEUSTRAŠNA, vodja ekipe Katjuša Mohor-ko 10. PRO-2, vodja ekipe Robi Jenko 11. PEKI, vodja ekipe Franc Božjak 12. NAS-TRI, vodja ekipe, Mark Hruševar 13. ŠPANSKI BORCI, vodja ekipe Borut Arzenšek Strokovna ekipa v sestavi Vida Žnidaršič (kuharica v vrtcu Kekec v Grosuplju), Roman Adamič (vodja kuharjev v gostilni Krpan) in Tomaž Šker-janec (vodja strežbe v vladni palači RS) je ocenjevala: • čistočo pri pripravi golaža v prostoru priprave; junij 2011 Prireditve 13 • pripravo golaža; • celostni pristop timskega dela na tekmovanju - splošni vtis; • golaž (celosten izgled, barva, vonj, okus, preveč ali premalo kuhano meso). Ocenjevanje in točkovanje obeh delov je bilo najbolj napeto v drugem delu, ko se je ocenjeval golaž, kriteriji pa so se razdelili na: • čistoča in način priprave kuhanja ter celostni pristop je bil v točkovanju del, kjer si lahko osvojil največ 9 točk. • golaž se je ocenjeval ločeno (komisija ni vedela, kateri golaž ocenjuje, saj je organizator pomešal številke) in je lahko v točkovanju dosegel največ 20 točk. Ta del je bil za komisijo tudi najtežji, saj so morali biti precizni in pozorni na vse sestavine v golažu ter pred ocenjevanjem določiti kriterije, ki naj bi jih golaž moral imeti. Na koncu so se vse točke seštele in dobili smo zmagovalce: 1. mesto: Literarno društvo GNEZDO iz Slovenskih Konjic 2. mesto: OLD PUNCA iz Ljubljane 3. mesto: VOJNIČANI iz Vojnika. Tako kakor vsak kuhar s pričakovanjem čaka na odziv na svoj izdelek, se tudi mi zahvaljujemo in veselimo vaših odzivov na prireditev. Upamo, da ste uživali v branju tako, kot smo uživali mi ob prisotnih, ki so kuhali. Letos se je k Golažijadi pridružila tudi prireditev PODGORSKO RAJANJE, prireditev, ki je bila namenjena tako za otroke kot za odrasle. Brezplačne ustvarjalne delavnice so marsikoga zvabile v senco k izdelovanju lovilcev sanj, ki so jih letos s pomočjo ZRU-ja, Ane Porenta in Marije Mohorič naredili v rekordnem številu preko 50 kosov, v družbi akademske slikarke Mire Uršič so nastajale risbe v prstni tehniki na temo drevesa, gozda in narave, otroci so jih naredili preko 100 kosov različnih velikosti - za vse otroke smo pri ustvarjanju priskrbeli za ustrezno zaščito obleke in primerne barve; v družbi diplomirane vzgojiteljice Maje Kavčič in s pomočjo Maje Zupet so se otroci srečali z lutkovno predstavo »JABOLČNI ČRV« in v njej tudi sodelovali, po predstavi pa so lahko izdelovali tudi lutke iz nogavic in nakit: zapestnice za roke, zapestnice za noge, verižice, itd. V sosednjem paviljonu je bil z nami Matija Kobo-la, ki je otroke popeljal v svet tesarjenja in izdelovanja lesenih izdelkov, sam pa je imel krasno izložbo lesenih izdelkov, večino med njimi sta jih našla s sinom in jih predelala v uporabno obliko na način, da sta ohranila prvinsko obliko in izdelku pomagala zadihati ali spraviti v ravno težje. Zraven Matije je bila družba najboljših mladih mentoric: Monika in Lucija Prijatelj, Daša Vodičar in Nastja Pugelj, ki so otrokom pomagale izdelovati lutke iz lesenih kuhalnic in predmetov (hišic, metuljev, lutkic in podobno) iz lesenih žličk za sladolede, komur ni bilo do takšnega ustvarjanja, pa so lahko prosto po Prešernu vzeli barvne svinčnike iz velike škatle in svoje utripe narisali na bele ali barvne liste. Prireditev je imela tudi antistresne kotičke, kot so spalni kotiček za najmlajše, slamnati klepetalni kotiček in tram-polin za mladino ter jahanje ponijev članov konjeniške sekcije TD Podgora pod taktirko Tomaža Strnada in Nine Kastelic. Oba člana sta obiskovalcem nudila tudi vse ostale informacije o konjih, ki so obiskovalce zanimali. Iz vseh koncev so imeli starši pregled nad dejavnostmi otrok, tako, da je bilo za vse poskrbljeno. V koči smo predstavili tudi skupinsko razstavo fotografij na temo DREVO ali GOZD. Sodelovali so avtorji Meta Mehle, Janko Nose, Saša Strnad, Žiga Palčar, Nastja Pugelj, Franci Novak in Tamino Petelinšek. Razstavo v koči sta postavila in uredila Jasmina in Damjan Strnad. O sami razstavi več v prihodnjem Našem kraju. Za otroke delavnice, za odrasle golaž. Na koncu dneva smo imeli vsi poln avto zadovoljnih obrazov, zanimivih izdelkov otrok, kup dobrih poznanstev in polne želodčke. Do naslednjič pa ^ dober tek in se vidimo na naslednji golažijadi, ki bo s podgorskim rajanjem osvojila tudi vaša srca! ♦ Red je vedno pas pripet^! t Andreja Škulj, vzgojiteljica Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa vodi in koordinira projekt »Pasavček«, v katerega smo bili vključeni tudi otroci, starši in strokovne delavke vrtca Ringaraja na Vidmu in DE Ciciban v Kompoljah. Projekt »Pasavček« je potekal od novembra do junija, namenjen pa je bil k izboljšanju prometne varnosti, predvsem pa k spodbujanju pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. V okviru projekta so potekale najraz- ličnejše dejavnosti, kjer so otroci in njihovi starši spoznavali in utrjevali snovna pravila za varno vožnjo v avtomobilu ter se aktivno vključevali v prometne situacije v bližnji okolici. Otroci so aktivno sodelovali v vseh načrtovanih dejavnostih, vzgojno delo pa je predvsem potekalo preko igre in na zabaven način, kar je tudi osnovna dejavnost v vrtcu in osnovni način otrokovega razvoja in učenja, ki se prepleta s strokovno pripravljenimi in načrtovanimi dejavnostmi. Ob načrtovanju in izvajanju projektnega dela smo se tako vzgajali in učili prav vsi, ki smo bili vanj vključeni. V ponedeljek, 13. 6. 2010, smo imeli zaključno prireditev v okviru projekta »Pasavček«, ki je potekala v dopoldanskem času. Otroci so imeli priložnost spoznati maskoto Pasavčka, na igrišču vrtca pa so nas pričakali domači gasilci PGD Zdenska vas in policisti PP Grosuplje, ki so nam pripravili predstavitev njihovih poklicev in poligon, na katerem so sodelovali tudi otroci. Verjamem in želim si, da je projekt pustil otrokom nepozaben pečat, saj je za varnost v prometu pomembna zgodnja vzgoja otrok in pozitiven zgled odraslih, ki vzgaja in uči. ♦ Vrtec Ringaraja v projektu Pasavček Maja, Petra in Martina, vzgojiteljice V letošnjem šolskem letu smo bili v vrtcu Ringaraja vključeni v projekt Pasavček. Cilj projekta je bil ozaveščanje staršev in otrok o pomenu pravilne uporabe varnostnega pasu in otroških varnostnih sedežev. V sklopu projekta smo v ponedeljek, 13.6. 2011, izvedli zaključno prireditev, na kateri nas je obiskala maskota Pasavček pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na prireditev smo povabili gasilce PGD Zdenska vas, ki so se z veseljem odzvali našemu vabilu. Na igrišču za šolo so imeli otroci priložnost spoznati gasilska vozila, sodelovati v gasilskem poligonu in se peljati v gasilskem kombiju. S pomočjo policistke ga. Anite Žnidaršič so nas obiskali tudi policisti, ki so nam predstavili različna policijska vozila, delavne pripomočke in policijskega psa. Projekt smo v sodelovanju s starši uspešno zaključili in ne pozabite: »RED JE VEDNO PAS PRIPET!« junij 2011 Iz isole 15 NEKAJ NAPOTKOV ZA VARNO VOŽNJO OTROK Zaščita otroka v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti. Ko vozite v avtomobilu otroke, morate biti pri vožnji še posebej pozorni. Prizadevajte si voziti čim bolj tekoče, brez naglih zaviranj ali pospeševanj. Tako se bo otrok bolje počutil in bo lažje prenašal vožnjo. Varnostni sedež namestite tako, da bo otrok sedel kar najbolj udobno. Poskrbite, da bodo vrata ob otrokovem sedežu zaprta tako, da jih ni možno odpreti z notranje strani. Večina avtomobilov ima vgrajeno tovrstno zaporo. Pri dolgih potovanjih se večkrat ustavite za počitek. Že pred odhodom na pot predvidite dovolj postankov, da bodo otroci lažje prenesli vožnjo. Med postankom morate otroku seveda omogočiti, da odide iz avtomobila. Še posebej pri vožnji v vročih dneh morate imeti vedno na voljo tekočino za pitje. Če bo otrok med vožnjo vseskozi gledal le skozi okno, se bo hitro začel dolgočasiti. Zato je priporočljivo, da ga zaposlite, tako da mu čas hitreje mine. Če je le možno, poskrbite, da otrok na zadnjih sedežih ne bo sam. Igra v dvoje je bolj zanimiva in čas hitreje mine, prav tako pa lahko sopotnik zadaj preprosto pobere igrače, ki padejo otroku s sedeža. Ni nujno, da se otrok igra z običajnimi igračami. Med vožnjo si lahko izmislite tudi nove igre, povezane z vožnjo: npr. igra registrskih številk avtomobilov, ko z otrokom tekmujete, kdo bo prej naštel več avtomobilov s sodimi ali lihimi številkami. Če je vašemu otroku rado slabo, ga poskušajte zaposliti z igrami, ki usmerijo njegovo pozornost na zunanjost avtomobila: štetje znakov, avtomobilov, opazovanje pokrajine in podobno. Avtomobil vedno ustavite tako, da otrok iz avtomobila izstopi na površino za pešce in ne na cesto. Ko otrok zraste do 150 cm, mu ni treba več uporabljati varnostnega sedeža, temveč lahko sedi na običajnem sedežu in uporablja tritočkovni varnostni pas v avtomobilu. Seveda tudi tu velja, da mora zgornji del pasu potekati prek otrokovega ramena, da morajo biti pasovi poravnani in tesno ob telesu, predvsem pa, da si je treba pas pripeti med vsako vožnjo. (http://www.vozimo-pametno.si) Pred planšarsko kočo Tridnevnih babornapOkUjuki Marija Znidaršič »Gremo na Pokljuko!« je odzvanjalo v iz otroških ust, ko smo se začeli pogovarjati za naš tabor. Komaj so čakali, da pride pričakovani da, saj smo jih delavke v vrtcu navduševale dalj časa. Skupaj smo pripravljali igrače, knjige, liste, barvice in se pogovarjali, kaj naj spakirajo doma. V sredo, 25.5. smo odšli. Ko smo odhajali na avtobus, je bilo v očeh otrok videti veselje, radost in pričakovanje. Zaskrbljenost in strah, ter kaka solza v očeh staršev pa je bila druga slika. Odšli smo, novim dogodivščinam naproti. Na Pokljuki, 1320 m nadmorske vlši-ne, smo se hitro klimatizirali. Udobno smo se namestili v Šport hotelu in že prvi dan odšli na pohod po učni poti, kjer smo spoznali favno in floro Triglavskega narodnega parka, kamor spada Pokljuka. Drugi dan smo odšli na Planino, kjer se vse poletje pasejo krave in ogledali smo si pastirske koče z značilnimi strehami, pokritimi s skodlami. Navdušeni smo bili nad lepo pokrajino in spoznali smo značilne gorske rastline, drevesa in živali. Najlepša je bila roža pogačica. Tretji dan smo se podali do čebelnjaka in si ogledovali čebele. Na Pokljuko so tedaj začeli voziti krave iz doline in to je otroke posebej pritegnilo. Ogledovali so traktorje, govedo in prepoznavali bike, krave in teličke, kako se pasejo. Na Pokljuki smo preživeli tudi dva večera in prvi večer smo popestrili s plesom v pižamah, drugi pa z iskanjem zaklada z baterijami. Tri dni je hitro minilo in naužili smo se gorskega zraka, sonca in lepote narave ter se učili živeti v sožitju z naravo. Otroci so se odlično počutili in spoznali nova doživetja. Hvala staršem za zaupanje! ♦ Pri čebelnjaku Ples v pižamah Ob koncu šolskega leta bi bralcem sporočila tudi to, da smo v obeh vrtcih vse leto aktivno delali in izvajali veliko projektov, ki so bili v veselje in učenje otrok. Med drugim smo se trudili za varovanje narave, za čisto okolje, za ločevanje odpadkov in otroke navajali na primeren odnos do narave. Dan zemlje je vsak oddelek obeležil na svoj način in ob tem dnevu je otroke razveselila občina, ko je vsakemu posamezniku podarila prijetno ekološko knjigo Neže Maurer: »Zemlja ima srce.« V imenu vseh otrok, staršev in vzgojiteljic se zahvaljujem gospodu županu Janezu Pavlinu za darovane knjige. Na pohodu >OCK KAMNOLOM IN ĐOenA ZARftVA Matej Ahačevčič, Koma 750 Dobra glasba, dobra zabava in tradicija so tudi letos združile mlade in mlade po srcu. Vsak je lahko našel nekaj zase, od sodobnega rocka, do starejših skladb in skupin, ki so že lep čas tudi na slovenski glasbeni sceni, nekateri pa so enostavno srečali znance in v prijetnem, sicer rock glasbi primernem vzdušju poklepetali ali spili kako pijačo. Letos je sicer nastopilo manj skupin kot lani, le sedem, še vedno pa so bile tri iz dobrepoljske doline. Blacksmith, Rock Inženirji, Panic Stricken iz Dobrepolja ter The Marvin Shot, The Closhers, Astrid Lindgren in Slovenija Truplo iz okoliških občin, so svoje delo opravili odlično in poskrbeli za pravo pašo za ušesa, ki to zvrst sprejemajo. Rock Kamnolom je zaživel z osnovno idejo, da se predstavijo manj uveljavljene skupine, da ostane vsa organizacija v dobrepoljski dolini in da poskušamo čim ceneje in s prostovoljnim delom napra- viti spektakel. In uspelo je že četrtič. Letos je, poleg Društva KOMA 750, ki ga zastopajo Rock inženirji in pomaga Koma 750 ter v sodelovanju z Občino Dobrepolje, glavno organizacijo prevzel Bar Majolka iz Vidma. Tako je sodelovanje obrodilo sadove in je bil narejen še korak naprej. Popravili smo nekaj preteklih pomanjkljivosti, nekatere stvari izboljšali in zaključili s pogledom v naslednje leto. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki ste podprli koncert s svojim obiskom, vsem posameznikom, ki ste žrtvovali svoj čas in denar za uspešno izvedbo, organizacijam in donatorjem, brez katerih si ne znam predstavljati izvedbe koncerta, osvetljevalcem in ozvočevalcem, rock skupinam, ki ste naredile odlično vzdušje, gasilcem za nesebično pomoč, županu občine Dobrepolje g. Pavlinu za podporo in nagovor zbranih, baru Majolka pa za prevzem glavne organizacije, kar je sploh omogočilo izvedbo tik pred zdaj- ci. Naj bo pristni zvok Naj bo pravi rock Naj skale lomi v svojem tonu Naslednje leto v Kamnolomu! Rock Inženirji / Društvo Koma 750 junij 2011 Iz društev 17 Mladinsko društvo Dobrepolje Vzgojajesboarsrca Pripravljalni vikend animatorjev - Dobrepolje, mladinski center SION, 10.6. - 11.6.2011 Ambrož Volek Ko slišiš besedo ORATORIJ ^ na kaj pomisliš najprej? Na animatorje seveda! - hec ©. Ko smo na to vprašanje odgovarjali ani-matorji, so bile asociacije otroci, veliko smeha, igre, prešvicane oranžne majčke ipd... © Vsak animator je na začetku dobil tudi svojo map'co. Tema na prvih listih, je bila oratorij - kaj je to, namen, vzgojno okolje oratorija^ Služenje, ustvarjalnost, navdušenje, navduševanje, odgovornost, prilagodljivost, požrtvovalnost, ^ te naštete lastnosti na koga spominjajo? Poznaš koga, ki ustreza opisu? - hja, to je zagotovo dober animator! Kot lahko opaziš, smo se takoj po pogovoru o oratoriju, osredotočili na animator-ja - srce in motor skupine. Pogovarjali smo se o tem, kdo je dober animator, o njegovih nalogah, delu^ Dva od animatorjev sta imela nalogo, da nam zaigrata igrico, iz katere smo se tudi naučili, da od BOGA dobimo seme, katero pa od nas zahteva veliko zrelosti, izvirnosti, napora, da zraste v okusen sad - vrednote. Tudi mi smo se malo igrali^ poskusi še ti! Ne preberi vsega na enkrat, ampak piši sproti. Najprej napiši svojo 1.,2., in 3. najljubšo žival in pri vsaki njene lastnosti, vsaj 5. _ si? _ © No tako^ želiš si bit tak, kot je tvoja najljubša žival, drugi te vidijo kot žival, ki si jo napisal na 2. mesto, dejansko pa si tak, kot žival, ki si jo napisal na tretje mesto. © Dobra, a ne? Ker pa smo tudi animatorji samo preprosto ljudje in ne zmoremo služiti brez pomoči, smo se v petek zvečer usedli z JEZUSOM v krog in se šli malo meditacije. Z Njim smo se pogovarjali o dobrem služabniku Kristusa Jezusa - svetoval nam je, kako bom postal dober služabnik, dober animator. Po meditaciji smo ta dan zaključili. Nekateri so odšli spat domov, drugi pa smo noč prespali kar v klubu, na podstrešju. © Zjutraj, po zajtrku, se je naš pogovor nadaljeval in sicer na temo skupina. Člani, vloga, naloge animatorja v njej, namen^ Ker pa je BOG Oče vsakega ustvaril edinstvenega, posebnega, smo se morali soočiti tudi z (misUm, da se nas večina strinja, da tudi eno najtežjih) nalog Odgovarjali smo na vprašanje; kaj naj naredim, če imam v skupini nekoga, ki mi ruši avtoriteto, iskali pa smo tudi metode za tihe, zdolgočasene, energične, take, ki ves čas govorijo^ Da pa se ne bi na vse pripravljali zadnjih 15 minut, kot smo do sedaj imeli navado ©, smo se dotaknili tudi idej glede evalvacije za otroke in idej za kateheze. Potem pa^ smo imeli zmenke © ... Na katerih smo odgovarjali na razna vprašanja. Za en zmenek pa smo imeli kar dve minuti časa in v '12 urah' obiskali 12 različnih oseb. © Ker pa smo tudi mi še otroci, je bilo potrebno animirati tudi nas. Tu so na vrsto prišli bansi (ki so se vrstili skozi oba dneva). Posebno nam je bil všeč bans Kranjski Janez, katerega smo preimenovali kar v PaUčnjaka, © saj nam je bilo najbolj smešno, ko smo oponašali paUčnjaka (..k te kr mal zategne ©), te banse pa zdaj pridno vadimo (v šoli, kjer nimamo več veliko drugega dela), sošolci pa nas pisano gledajo in se sprašujejo, če je z nami vse v redu (še posebno takrat, ko na vrsto pride paličnjak ©) Tukaj sem, da grem v Tvojo smer. Z animatorji, za otroke. Tako se je glasila naša slovesna zaobljuba k animatorstvu! Za konec pa smo drug drugemu v špe-gu'čke napisali, kako ga vidimo kot ani-matorja, njegove lepe lastnosti in nasvete za animatorsko pot, tako da se lahko zdaj vsak pogleda v svoj špegu in vidi enega od najboljših dobrepoljskih animatorjev! © Celoten vikend je potekal v veselju, smehu, petju in ob velikem številu novih kitaristov! © Pred dvajsetimi leti smo uresničili stoletne sanje Franci Zorko, član Območnega združenja VVS Grosuplje Petindvajseti junij, Dan državnosti, ni samo spomin na dan, ko je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti republike Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ampak je tudi dan pred pričetkom oborožene agresijo JLA na Slovenijo. Takratni predsednik predsedstva Republike je na svečanosti na Trgu republike izrekel tolikokrat ponovljene besede: »Danes so dovoljene sanje , jutri bo nov dan.« In res se je začel nov dan, tako drugačen od prejšnjega. Na ceste so prihrumeli tanki, nebo so preletavala vojaška letala, vneli so se prvi spopadi. Izraze radosti so zamenjali izrazi besa in upora. Slovenski narod je še enkrat dokazal koliko upornega duha premore in koliko enotnosti zmore, ko so pred njega postavljeni pravi cilji in pravi izzivi. Danes nekateri cinično pripominjajo, da desetdnevna vojna sploh ni bila prava vojna. Toda mi, ki smo bili v njej aktivno udeleženi, vemo, da smo svoje naloge opravljali z zavestjo, da se borimo do končnega cilja. Ne glede na to, koliko časa bo trajala in koliko žrtev bo potrebnih. Desetdnevna vojna res da ni bila tako kruta kot kasnejša morija na Balkanu. Toda terjala je svoje žrtve. In vemo, da je vsako izgubljeno človeško življenje eno preveč. Da vojna ni trajala dlje, pa gre prav gotovo zasluga kombinaciji odločnega oboroženega upora s strani pripadnikov Teritorialne obrambe, Milice in Narodne zaščite, z modrimi odločitvami takratnega političnega vodstva in izredno aktivnostjo mlade slovenske diplomacije ter skoraj enotne podpore prebivalcev Republike Slovenije. Zato je v teh dneh, ko proslavljamo obletnico tako prelomnih dogodkov v zgodovini Slovenije, potrebno izreči iskreno zahvalo vsem, ki so z orožjem v roki ali kako drugače pripomogli, da smo Slovenci končno uresničili stoletne sanje. Prvo srečanje članov novega Pododbora PVD SEVER Grosuplje V soboto, 4. 6. 2011, je bilo prvo srečanje članov novega Pododbora PVD SEVER Grosuplje. Srečanja se je udeležil tudi pomočnik kom. PP Grosuplje Štih Marjan in predsednik PVD SEVER Ljubljana g. Emerik Peterka, ki je na srečanju v nagovoru pozdravil člane pododbora, jim predstavil delo društva v letu 2010 in plan dela za leto 2011. Članom je predsednik Odbora Grosuplje podal poročilo o delu pododbora in društva v letu 2010 in plan dela za leto 2011. Novim članom pa je podpredsed- nik podelil bronaste in srebrne znake osamosvojitve. Srečanje smo pripravili v spomin na 20 letnico osamosvojitvenih procesov in vojne za Slovenijo. Vsak član je v spomin od pododbora prejel spominsko majico. Po uradnem delu srečanja se je nadaljevalo druženje v sproščenem vzdušju. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji srečanja. Škrajnar Andrej, PVD SEVER Ljubljana, Predsednik odbora Grosuplje Pohod na Slavnik - 2011 Jelka Janežič V soboto, 14. maja 2011, smo se veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje odpravili proti Primorski. Namenili smo osvojiti nekaj nad 1000 metrov visok Slavnik. Zbralo se nas je samo osem, tako da smo se na pot odpravili z osebnimi avtomobili. Kmalu smo prispeli v vas Prešnico, ki leži pod Slavnikom. Veselo smo se odpravili na pot. Uživali smo v prekrasnem razgledu, saj se je videlo do Tržaškega zaliva. Predvsem pa smo bili navdušeni nad cvetjem in drugim rastlinjem, ki se v tem letnem času razbohoti v vsem svojem sijaju in lepoti. Slavnik je v maju res prelep in vreden ogleda. Po nekaj urah lepega pohoda smo prispeli na vrh in se seveda ustavili v prijetni gostilni, kjer smo se okrepčali z okusno malico. Ogledali smo si tudi center, ki ga uporabljajo radioamaterji na Gradišču. Kmalu smo se odpravili nazaj v dolino in se odpravili proti domu. Navdušeni nad doživetjem tega dne smo si obljubili, da se prihodnje leto spet odpravimo na kakšen pohod v naše prelepe gore. Upamo, da se nas bo zbralo več, saj je lahko vsakemu žal, da se nam ni pridružil. ♦ junij 2011 Iz društev 19 Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti le »TEGOBE« To je bil transparent za dobrodošlico na Srečanju pevskih zborov Osrednjeslovenske pokrajinske zveze DRUŠTEV UPOKOJENCEV na Igu. Predstavilo se je in zapelo petnajst pevskih zborov. Po takem nastopu pa pride iz naših src zadovoljstvo in ugotovitev, da le ne hodimo »v prazno« na pevske vaje. Z našima zapetima pesmima smo bili zelo zadovoljni. Zadovoljni smo bili tudi 5. junija, ko smo gostili naše starejše in bolne člane društva upokojencev in iz Krajevne organizacije RK Dobrepolje. Uvod tega srečanja so popestrili učenci dobre-poljske osnovne šole. Popeljali so nas v preteklost. Občuteno so prikazali stara kmečka opravila in nehote se je utrnila tudi kakšna solzica. Vzdušje je bilo enkratno. Nastopili smo tudi na karaokah. Zapela sta Tončka Hočevarjeva iz Zagorice in Ivan Grm iz Kompolj. Seveda tudi moja pevska žilica ni zatajila. Na koncu smo vsi enoglasno obljubili, da se naslednje leto zopet snidemo. Kot ste že sami opazili, majskega izleta ni bilo. Junijski, na Brezje, je bil pa uspešen. V nekaj dneh je bilo toliko prijavljenih, da smo zlahka zapolnili sedeže v avtobusu. Na Brezjah smo prisostvovali pri sv. maši, ki je bila darovana za duhovniške poklice. Pot proti domu smo nadaljevali mimo Kamnika in naprej proti Stahovci in se ustavili sredi vasi pri kapelici. Zapeli smo Marijino pesem pa tudi molitev ni manjkala. Ogledali smo si tudi farno cerkev, kjer je za župnika gospod Tone Prijatelj iz Podgore. ♦ V nedeljo, 10. 7. 2011, ob 13. uri, Vas vabimo »NA PIKNIK V ZALIPOVEC« (saj veste kje je to, kajne?). Za hrano in pijačo bomo poskrbeli mi, za veselje pa ansambel »BO ŽE KAKU«. Dobro voljo pa naj vsak prinese s seboj. 20 Odmev i junij 2011 Porabski Slovenci pri sv. Martinu v Podpeči »Sveti Martin povezuje zamejce z matico« Anka Novak V nedeljo, tretjega julija, pridejo k nam Slovenci iz Szombathelya, nekdanje rimske Sabarie, ki je rojstni kraj v Evropi zelo priljubljenega svetnika sv. Martina. V Sloveniji je nad osemdeset cerkva posvečenih temu svetniku, ki ga poznamo kot zaščitnika vojščakov, obrtnikov, vinogradnikov, pastirjev, konj in drugih domačih živali, popotnikov, revežev in beračev. V ljudskem pripovednem in pesem-skem izročilu so ohranjene številne legende o svetniku. So izraz ljudske domišljije pa tudi izraz človeške potrebe po afirmaciji občih človeških vrednot, ki so skozi stoletja uravnavale človekov miselni in čustveni svet, medsebojne odnose, odnose do sveta, vrednot, ki so še zlasti odlikovale posamezne svetnike in so zato v izročilu dobili kar simbolni pomen. Prav to je bistvena vrednosti ljudskega izročila, ki je sicer v svoji domišljijski svobodnosti pogosto postavljalo vnemar zgodovinska znanja o svetniku. Sv. Martin se je rodil okrog leta 316 častniku rimske vojske v Sabarii, ki je bilo eno od pomembnih antičnih mest na ozemlju sedanje Madžarske. Vendar je večji del svojega življenja preživel na današnjem francoskem ozemlju. Šel je po očetovi poti, postal vojak in zaslužni častnik. Mistično doživetje je zaokrenilo njegovo pot. Sprejel je krščanstvo, postal goreč misijonar, se umaknil v puščavsko celico, iz katere se je kasneje razvil znamenit samostan. Trideset let je opravljal škofovsko službo v francoskem Toursu, v njegovi bližini je tudi pokopan. Znamenite stare francoske katedrale so posvečene temu svetniku. Cerkev sv. Martina v Szombathelyu z okolico je imela pomembno mesto v verskem življenju mesta. Stoji na mestu sta-rokrščanskega pokopališča. S svojo notranjo vsebino je bogata pričevanj o čaščenju sv. Martina. Tu so ohranjene njegove relikvije, upodobitve zgodovinsko izpričanih zgodb in legend iz svetni-kovega življenja. Je stara božjepotna cerkev, ki je od leta 2005 v okviru Velike evropske kulturne poti sv. Martina vključena kot pomemben, izhodiščni člen tudi v širši evropski prostor. Kulturna pot sv. Martina v Sloveniji in v zamejstvu je nekaj let starejša predhodnica te poti, tudi njen sestavni del in povezuje porabske zamejce z matično Cerkev sv. Martina v Szombathelyu domovino. Marija Kozar Mukič, sodelavka Muzeja Savaria v Szombatheyju, se je po končanem študiju etnologije v Ljubljani skupaj s svojim možem Franckom Mukič, diplomantom slavistike, vsa predala ohranjanju in negovanju materinščine in slovenske kulture med Slovenci med Muro in Rabo. Svojo raziskovalno in muzejsko dejavnost dopolnjuje Mukiče- va z razvejanim organizatorskim delom, katerega del je tudi oživljanje stikov z matično domovino; tudi v obliki vsakoletnih romanj, ki vključujejo hkrati spoznavanje pomembnih spomenikov in dediščine v matični domovini. Že deveto leto romajo po slovenskih krajih s cerkvami sv. Martina in tako posredno privabljajo tudi v svoje kraje obiskovalce iz matice. Leta 2002 so obiskali cerkev sv. Martina na Bledu in se tam udeležili svetovnega srečanja Slovencev. Letos prihajajo v Dobrepolje, v cerkev sv. Martina v Podpeči. Spotoma bodo najprej poroma-li k Materi Božji na Sv. Višarje in se tam srečali z umetnostjo dobrepoljskega rojaka Toneta Kralja, ki je poslikal to znano romarsko cerkev. Na Vidmu v Dobre-polju se bodo udeležili slavnosti ob novi maši domačina Antona Grma, popoldne pa se bodo pri prenovljeni cerkvi sv. Martina v Podpeči družili z domačini in tako v živo spoznavali naš kraj in naše ljudi. ♦ V razmišljanje ^ Ana Škulj, Ponikve V nedeljo, 4. junija, se je v Kočevskem rogu odvijala spominska slovesnost z mašo v spomin na vse pobite domobrance iz II. Svetovne vojne. Obenem je bila to 21. obletnica tako imenovane spravne maše, ko sta si takrat, v znak sprave, v roke segla Milan Kučan in Alojzij Šuštar. Pri tokratni spominski slovesnosti so imeli nagovore filozof dr. Ivo Kerže, ekonomist Boštjan Zadnikar in publicistka Blaža Cedilnik. Vsi trije govorniki so me spodbudili, da tudi jaz napišem svoje osebno mnenje na ta povojni dogodek, ki je zelo močno zaznamoval našo zgodovino. Tisti, ki ste že bili kdaj v Kočevskem rogu, veste, da gre za naravno kapelo, ki stoji sredi tega starega gozda. Pogled na jamo pod Krenom ne pusti nobenega obiskovalca ravnodušnega, po drugi strani pa lahko začutiš nek mir, ki objema ta kraj. Kraj, kjer je bilo ubitih in mučenih več kot 10.000 slovenskih fantov. Zakaj? To vemo verjetno vsi. Ker so bili »ta beli, izdajalci«. Z mojim razmiš- ljanjem nočem spodbujati sovražnih izpadov, niti nočem spreminjati zgodovine. Rada bi ob tem samo spomnila na nekaj stvari. Živimo v času, ko je zločin najhuje obsojen. Vsaj svet ga obsoja. Auschwitz, Srebrenica. Hitler, Radko Mladić, Milošević. Evropa in Slovenija pozdravlja prijetje zadnjega velikega vojnega zločinca. Vsi smo tako moralni, s takim čutom za odgovornost. Ja, očitno, ko gre za druge. Svoje ljudi pa puščamo v »sramoti«, zasute v breznih, jaških in niti ne vemo natančno, koliko jih je. In naši velik heroji II. svetovne vojne so zapisani v zgodovino z zlatimi črkami. Vprašam se ob tem, v katerem svetu smo mi. In od kdaj je sprejemljivo imeti tako očitna dvojna merila. Predvsem pa, zakaj in kako je možno, da ta tako velik zločin še vedno ni obsojen in zapisan v zgodovino kot zmaga. Pustimo ob strani to, da so bili za nekatere ti fantje na »napačni strani«, kar upam, da veste, je le subjektivno mnenje nekaterih, ki so kasneje sodelovali pri zapisu naše zgodovine in predvsem zakaj naj bi bili na napačni strani. Rada bi le za junij 2011 Odmev i 21 majhen občutek empatije in družbene odgovornosti. Verjetno veste, da so bili ti fantje večino stari okoli 20 let- nekaj let več ali manj. To so bili fantje, ki so bili nekomu sinovi, bratje, očetje, prijatelji. Borili so se za Slovenijo - z vsemi vrednotami, ki so takrat spadale pod to. Za svobodo, za vero, za domovino. Imeli so svoja življenja, svoje sanje, svoje poglede na svet. Ko sem poslušala govore v Kočevskem Rogu, sem se poskušala postaviti v kožo vseh tistih, ki so na tak način izgubili svoje sinove, brate, prijatelje, može, fante,^ Kako bi bilo vam, mamam in očetom, če bi morali svojega 20. letnega sina pustiti v sramoti zasutega v nekem jarku? Kako bi bilo vam, ko bi po tolikih letih krivca za vso to morijo, še vedno poveličevali, po njem celo imenovali ulice, še vedno izobešali njegove slike in slavili njegov režim? Kako bi bilo vam, in če bi sploh lahko dopustili kaj takega? Po tolikih letih demokracije še vedno ne premoremo toliko spoštovanja, morale in pravičnosti, da bi jih dostojno pokopali, o njih zapisali kaj nepristranskega in resničnega, predvsem pa da bi s spoštovanjem do njih lahko po pravici spregovorili o naši zgodovini, o temeljih in dejstvih iz katerih je zrastla naša država. 25. junija bomo praznovali 20. letnico samostojne države. Prepričana sem, da veliko predstavnikov tudi moje generacije pozablja na ta praznik, vedo pa veliko povedati o 27. aprilu in 25. maju. Pozabili bodo verjetno izobesiti slovensko zastavo, ima pa veliko družin, tudi v moji okolici, doma spravljeno jugoslovansko zastavo. Upam, da bomo lahko kdaj ta naš slovenski praznik praznovali tako, da se bomo s spoštovanjem spomnili tudi teh fantov, ki so se prav tako borili za svobodno Slovenijo. In so del naše zgodovine. Pa še nekaj za konec. Vem, da ne spadam v generacijo, ki bi to osebno doživela niti da bi me moralo to zanimati. Pa me. Ker sem mnenja, da se to tiče nas vseh. To je (žal) del naše zgodovine. In vem, da država, v kateri živim, nima postavljenih temelj ev in zame nima j asno definirane zgodovine. In država, ki tak zločin še vedno podpira, ne more moralizirati o pravičnosti, spoštovanju, o človekovih pravicah, o tem, kaj je zločin. In taka država ne more pričakovati, da bo iz prihodnjih generacij lahko vzgojila poštene državljane. Naj bo uslišana prošnja dr. Janeza Gri-la: »Naj se nikoli več ne ponovi to, kar se je dogajalo v Kočevskem rogu, Teharjih, Hudi Jami in 600 drugih skrivnih morišč po vsej naši domovini. Nikoli več, Gospod!« ♦ Družina je temelj države Tina Kadunc "Družina je temelj države!" Da se tega zavedamo tudi Dobrepoljci, smo pokazali s svojo udeležbo na "shodu v podporo družini". Pred parlamentom v Ljubljani se je 14.junija ob 17h zbralo okoli 3000 ljudi, nasprotnikov novega kontroverznega družinskega zakonika in zagovornikov otrokovih pravic in družine. Skupaj s spremljevalnimi vokali in z možem Miho sem nastopila na shodu. Zapela sem himno republike Slovenije in svojo pesem, "Povejmo naglas", ki je bila nagrajena na festivalu "Ritem duha" in je postala tudi himna civilne iniciative za družino in pravice otrok. (www.24kul.si) V četrtek, 16.junija, je bil zakonik, sicer z majhno večino, na žalost sprejet in napovedan je referendum. Kot verjetno veste, je novi zakonik sporen na več točkah. Med drugim izenačuje zakonsko zvezo s partnersko skupnostjo. Po domače in na primeru - pod enakimi pogoji in z enakim postopkom se bosta lahko poročila fant in dekle, dve dekleti ali dva fanta. To seveda sproža številne pomisleke, če si v taki zvezi predstavljamo še otroka. Zakonik posvojitve istospolnim partnerjem ne dovoljuje, dovoljuje pa otroka, v kolikor je eden od partnerjev otrokov biološki starš. Temeljna otrokova pravica je pravica do mame in očeta, oče in mama sta otrokova največja korist. Sprejeti družinski zakonik svobodo odraslih postavlja pred koristi otrok. Ne spodbuja k pripravam na skupno življenje bodočih staršev. Ohranja prevladujoč položaj centrov za socialno delo, čeprav obstaja več usposobljenih izvajalcev svetovalnih in socialnih storitev. Država že tako ali tako doživlja politične in gospodarske pretrese, pozablja na vizijo, ne razmišlja za jutri, ampak samo za danes in še to samo zase. Dragi Dobrepoljci, res da smo oddaljeni od mestne nespameti in anomalij, ki jih je prinesla globalizacija, vendar se zakonik zadeva tudi nas, predvsem pa naših potomcev. Borite se za zdrav zakon, za zakon moža in žene. Družina je temelj države! Povejte naglas! ♦ 22 Kolursn a junij 2011 Tina Kadunc V Dobrepolju se imamo res lepo Ko sem prelistala zadnjo številko občinskega glasila, sem ugotovila, da bi se lahko imenoval kar "kulturno-društveni poročevalec". To me veseli. Veliko se dogaja. Uspešni so tako mladi folkloristi kot gasilci in raznorazna ostala društva, ki jih kar mrgoli v Dobrepolju. Bravo! V torek, 14. junija sem bila, in še nekaj naših nadebudnežev, na shodu za družine in pravice otrok, ki ga je organizirala civilna iniciativa za družino. Nasproti parlamenta se je razvilo mirno nasprotovanje novemu družinskemu zakoniku, ki je na enih točkah sicer OK, drugače pa skrajno nevizionarski, točkoven in neskladen s strategijo državnega razvoja. Normalno sem proti zakoniku. A kažejo na nas s prstom in izpademo skrajno nekrščanski, češ da ne sprejemamo drugačnih, homoseksualcev, jih zaničujemo, smo netolerantni, skratka nestrpni. In kako si drznemo?!? Pa čakajte no malo, dragi predlagatelji spornega zakonika -organiziran je bil povsem miren shod, dostojen shod, z zgovornimi plakati in pomenskimi napisi, nihče ni nikogar žalil, v nasprotju s shodom zagovornikov istospolnih zvez (parada ponosa), ki so zaničevali vero, lepili ogabne slike, se z njimi prosto sprehajali po Ljubljani, kazali sredince in pisali nekaj podobnega kot "Raje epruveta, kot Cukjati za očeta". Nezaslišano, kakšen nivo kulture. Sicer bom slišati kot stare mame pri mleku, ampak: "Kam smo prišli, lubi l'dje?!?" In naj pridem na vaje cerkvenega mešanega zbora, v gostilno, na pošto, v Jakličev dom ... povsod poslušam samo "Kam smo prišli?!" Ja, ... tako je s tem, ... če ostanemo pri jamranju, ki je ITAK naš hobi, bo samo še slabše. Na shod je bil iz Vidma organiziran avtobus. Prišla jih je peščica. No, nekaj nas je šlo že prej z avtomobili, ker smo nastopali in smo res lepo zastopali občino Dobrepolje, ampak PREMALO. Najverjetneje nas čaka referendum. In če bo, "lubi l'dje, pejte!". "Parada ponosa".. phhh pa ja, 'parado ponosa' bi morale organizirati mame z več otroki. One pa so lahko ponosne, to pa ja. Imajo biti za kaj. Nimajo pa žal časa še za državne protestne 'neumnosti', to pa najbrž drži. Sicer lahko iz prve roke povem, da je homoseksualnosti v Sloveniji vse več, če ne veliko. Med starejšimi je to znak naveličanosti in stanja brez vrednot, nezace-ljenih brazgotin iz otroštva, če hočete. Pri mladih pa je to modna muha. V medijih in glasbenem svetu pa si SPLOH vesel, če srečaš "normalnega". Zato je tudi toliko zavajanja iz strani nekaterih, tudi vplivnih medijev. No, malo ima prste vmes tudi politika. A tudi ta se počasi poslavlja. No ja, kakorkoli. Boljša tema. Slovenija praznuje 20. obletnico samostojnosti. Spomnim se leta 1991, ko je bila vojna za Slovenijo, stara sem bila 5 let, ravno dovolj, da sem približno vedela za kaj se gre. Skuhali smo celo skledo jajc, vzeli moj mali pleteni stolček in obvezno igračo dojenčka in odšli v klet. Jasno, dobro se spomnim tega jutra. Groba tišina. Strah. Moje velike oči in vprašanje, "Zakaj gremo v keudr, tam je mrzlo?!". Pa smo šli in čakali, kaj bo. Zdaj vem zakaj tišina. Vse to je moja babica že doživljala, posledično tudi njena hčer, moja mami, tudi moj oče. In ves strah so skozi vzgojo prenesli še ne nas otroke. "Kdor ne doživi, ne ve", pravijo. Zato smo Slovenci še vedno raje tiho, kot da bi se izpostavili. Sploh pa Dobrepoljci, ki s(m)o utrpeli toliko žrtev po 2. svetovni vojni... Očitno so številni romarji na Kureščku in Ptuju ter Brezjah in še kje izprosili milost slovenskemu ljudstvu. Hvala Bogu. Spomnim se, da smo pri stari štali imeli vklopljen tranzistor, ki je naznanil veselo novico, da so letala zapustila slovenski zračni prostor. Še en trenutek, ki mi bo za večno ostal v spominu. Nepopisno veselje! Moja izjava: "Mene so se ustrašli, ja, ja!" In s ponosno dvignjenimi rokami v stilu pete-linčka sem korakala pred hišo in s stisnjeno pestjo žugala proti navideznim letalom. Osamosvojitev je res velik dogodek ... Še vedno imam pleten stolček, le da se zdaj na njem brezskrbno igra moj nečak Maks. Kakšna milost... O politiki sploh ne vem, če bi kaj veliko govorila. Na splošno Dobrepoljci radi molčimo o tem. Le, ko so volitve, je malo bolj zabavno. No, vsaj ljudje se družijo ob shodih in predstavitvah in se mastijo ob golažu. To pa je tudi to. Kaj se dogaja v občini? Nekaj se. Lahko bi se pač dogajalo še kaj več. Stvari se meljejo prepočasi, birokracija je neznosna, delavcev premalo, nekaj izgovarjanja, veliko tudi resnice. Včasih je kaj več o sejah napisal moj svetniški kolega, zdaj je utihnil še on. Ni nekega zagona, manjka volumen. Bi za to morali poskrbeti mladi? Mogoče. Spletna stran www.Zelnik.net lepo deluje. Mladi delajo, migajo. Uf, kakšne potenciale imamo doma, le zgrabiti jih bo treba. A to odrivanje in "foušljivost" se občuti. Saj smo res mladi in možgani včasih podivjajo v neracionalne meje - ampak, a ni ravno to stvar napredka? Mi dajemo ideje, oni jih oklestijo, pa nekaj že ostane, se vam ne zdi? Kako že pravi tista pesem "... če si majhnen, bodi srečen, da si živ ... samo milijon nas še živi....". V Dobrepolju se imamo načeloma res lepo, če na široko odpremo oči. Nekoč sem štopala iz Želimelj proti domu. Ustavila mi je gospa, ki je bila namenjena čisto v drugo smer. Vpraša, "Kam pa greste?" Sem že razmišljala, kako naj rečem kam, da bo gospa vedela vsaj približno kje je to, pa ni bilo časa filozofirat, rekla sem samo "V Dobrepolje!". "O, kje pa je to, bi rada vedela, vas bom peljala." Malo pregovarjanja v stilu zahvaljevanja, saj ni treba, malenkost in podobne reči in že sva drveli po neuradni kočevarski avtocesti. Gospa si je vzela čas. Jaz pa tudi. Ko se je pred njo odprla dobrepoljska dolina, je domala skoraj ustavila avto in vmes ves čas vzdihovala: "Kako je lepo, kako je lepo, poglejte vse te hribčke, obdelana polja, cerkvice." Zaljubila se je v sv. Anton - normalno, je dobil tudi največ reklame. Hočem reči, bila je skoraj histerično navdušena - milo rečeno. In takrat, kot srednješolka, sem se jaz zavedla, kje živim ... no, ne dobesedno. Tole kolumno sem za prvič močno raztegnila. Upam, da me bo urednica drugič še sprejela. :) O čem naj pišem drugič? O glasbi? Reklamo pa lahko naredim že zdaj - 11. septembra pojem na "Narečni popevki" v totem Mariboru. Zanimivost - tolminščina je izredno podobna Dobrepoljščini. Tako daleč, pa vendar tako blizu... Za konec samo še verz iz moje pesmi "Povejmo naglas!", ki je postala uradna himna civilne iniciative za družino in pravice otrok, za njo pa se poteguje tudi Nova Slovenija; "Povejmo odločno, povejmo naglas, prihodnost sveta je odvisna od nas!". (Avtor: Leon Oblak) Če se vas kolumna ni dotaknila, potrebujete dopust. :) "Ali pa ga rabim jaz". - ste tudi vi pomislili na to? :) Srečno! Vse dobro! ♦ junij 2011 Iz dobrepoljsks ambulante 23 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Medicinizem Nekoč sta bila izraza medicina in cinizem daleč vsaksebi. Medicina je bila namenjena zdravljenju bolnika, cinizem pa politikantstvu na področju financ in gospodarstva. Ampak ta "nekoč" se nanaša na obdobje, ko so oskrbo in nego bolnega človeka opravljale nune. V porevolucio-narnem obdobju, kjer je veljalo načelo egalitizma (od majhnega koščka kruha dobijo vsi po eno drobtinico, razen tistega, ki ga deli - ta dobi pol kosa), v tem obdobju pa opažamo, da sta začela medicina in cinizem delovati z roko v roki. Kot začetnika revolucionarnega razmišljanja veljata znanstvenika Goronjev in Dolo-njev. Začetek in zametek novega pristopa sega v takrat največjo gostilno v mestecu Vsepovoljski, časovno na dan 16. marec 1985 ob 21.00 uri. Goronjev in Dolonjev sta bila pri šestem kozarcu vodke, ko se prvi malo zamisli, izprazni kozarec in reče: »Ugotavljam, da so jabolčni črvi dandanes v povprečju za pol centimetra daljši kot pred dvajsetimi leti « Ko Dolonjev zasliši to izjavo, se kratkomalo zdrzne, pogleda Goronjeva izpod sivo poraščenih obrvi in zamišljeno odvrne: »To ne bo držalo. Če bi to bilo res, bi bilo zaradi pritožb kmetov to opažanje zapisano v letnih poročilih Zveze svobodnih sadjarjev Prosvetle-nije. Tam pa samo piše, kako dobro uspevajo jabolka v obdobju po revoluciji. Veliko bolj kot v kapitalizmu!« »Ti meni že ne boš solil pamet; dobro veš, da sem dobitnik nagrade za študijo Vpliv ogledala na parjenje sibirskih opic.« »To ni nič, veliko bolj pomembna je moja študija Vpliv ozonske luknje na razvoj osteoporoze pri potočnem raku.« Ob vse glasnejšem prerekanju se je debata razvila do enotnega sklepa, ki si je glasil od obeh znanstvenikov enako: »Dokazal ti bom, da imam prav!« Še isti teden sta se znanstvenika lotila raziskave, prvi z domnevo, da se je v dvajsetih letih dolžina jabolčnih črvov povprečno povečala, drugi pa z domnevo, da je dolžina črvov kljub izboljševanju kvalitete jabolčnih plodov ves čas ista. Najprej sta analizirala študije izpred dvajset let, hkrati sta vzpostavila kontakt z znanstveniki, specialisti ne samo za jabolčne črve, ampak tudi za češnjeve, orehove in celo s specialisti za gliste. Vzela sta vzorce iz desetih sadovnjakov, pripravila nože, meritvene instrumente ter računalnike in začela z delom. Dan in noč sta rezala jabolka, merila črve in skrbno beležila izmerjene vrednosti. Za pomoč pri merjenju sta angažirala tudi sovašča-ne, ki se jim je znanstveno delo zdelo sila pomembno za razvoj novega, porevolu-cinarnega obdobja. Nekaterim so sicer zaradi tega v hlevu pocrkale krave, drugi so bili ob letino pšenice in koruze, a nihče se za to ni sekiral; znanstveno delo je bilo na prvem mestu, tudi gostilniške debate so se vrtele izključno o tem, kaj se dogaja skozi desetletja z dolžino jabolčnih črvov in kdo ima prav: Goronjev ali Dolonjev... Po petih mesecih napornega dela so se že delale končne analize in izkazovali so se rezultati obeh obsežnih študij. Tako Goronjev kot Dolonjev sta bila čedalje boljše volje, od navdušenja sta oba ob večerih v gostilni kar žarela in vodka je tekla v potokih. Za konec sta dala vsak svojo študijo v oceno na neodvisni inštitut; Goronjev na Nacionalni komite za prehrano (NKZP), Dolonjev pa na Multi-centrično združenje vzhodnoevropskega sadjedelništva (MZVS). NKZP je potrdil Goronjevo hipotezo, saj so rezultati, izvedeni na meritvah 8652 črvov iz 10 sadovnjakov pokazali, da je njihova povprečna dolžina za 0,21 cm večja kot pred 20 leti, kar je statistično značilno, čeprav ne gre za 0,5 cm povečanje, kot je domneval naš znanstvenik. A mnenje je bilo pozitivno in Goronjevo veselje je bilo neizmerno. Pa poglejmo še mnenje MZVS: ocenjevali so Dolonjevo študijo, narejeno na podlagi meritev 9147 črvov iz 10 sadovnjakov. Povprečno so bili ti sicer za 0,18 cm daljši kot pred 20 leti, vendar podatki niso statistično značilni, zato so potrdili domnevo Dolonjeva, da izboljšanje kvalitet jabolčnih plodov ne vpliva na dolžino jabolčnih črvov. Dolonjevo veselje je bilo neskončno... Tako Goronjev kot Dolonjev sta na večer, ko so bile objavljene študije neodvisnih inštitucij NKZP in MZVS, pripravila veliko slavje; veselico za celo vas, ki so se je veselili tako pristaši Goronjeva, kakor tudi pristaši Dolonjeva. Na zabavi je pre- pevala zmagovalka Karaok s pevskega tekmovanja Društva za izkoriščanje deževne vode, župan občine je imel govor, v katerem je hvalil tako Goronjeva kot Dolonjeva. Zabava je bila popolna vse do prihoda lovskega čuvaja Srnjakova, ki prestrašeno skoči na govorniški oder in v mikrofon na ves glas zavpije: »Vas gori, živina beži!« Večina prisotnih se je nemudoma odpravila za gasilci in jim pomagala pogasiti ognjene zublje v manj kot eni uri. Bili so tako zadovoljni in ponosni na svoje delo, da so se od zadovoljstva odpravili nazaj na veselico in nadaljevali zabavo pozno v noč. Čez nekaj dni se je v pogoreli vasi oglasila državna komisija za naravne nesreče in komisija za odlikovanja. Država je bila tako ponosna na znanstvenika Goronjeva in Dolonjeva, da je takoj obljubila obnovo pogorelega naselja, hkrati pa naša vrla znanstvenika imenovala za predavatelja na medicinski fakulteti. A vsi vemo, da je njuna prioriteta izvajanje različnih študij in raziskav, kar sta v veliki meri kot predavatelja tudi spodbujala. Kmalu se je na omenjeni fakultete izšolala nova generacija zdravnikov, ki pa so bili bolj kot zdra-vilci ljudi pretežno znanstveniki medicinske stroke. Zato so vsakič, ko se je pri njih oglasil preprost človek, ki je poleg opisa svojih zdravstvenih težav rad povedal tudi kaj o svojem življenju, prijateljih in bivalnem okolju, reagirali cinično, nestrpno in osorno kot recimo: »Nisem vas vprašal tega. Odgovarjajte konkretno!« In tako se je rodil MEDICINIZEM. Zdravniki so v glavnem opravljali raznovrstne študije, zdravstveno ministrstvo je opravljalo raznovrstne študije, vsi so obljubljali in govorili, kako se trudijo za dobrobit bolnika, a ko se je le ta obrnil po pomoč, je vselej doživel hladen tuš. Dobil je občutek, da je s svojimi življenjsko zdravstvenimi problemi vreden veliko manj kot jabolčni črvi, katerih dolžina je gibalo razvoja naravoslovnih znanosti?! Dobil je občutek, da je morda vreden pozornosti medicine izključno na način, da kot ovrednoten z ničkoliko laboratorijskimi parametri služi kot zanimiv model za nadebudne "medicinske raziskovalce". A če ti raziskovalci operirajo samo s številkami in slikami, ne pa tudi z dušo človeka, o katerem ti izvidi govorijo, potem so ti znanstveniki navadni MEDICINIKI. Je pa res, da take medicinike marsikje ljubi država in njen aparat. Goronjev in Dolonjev sta se postarala. Še vedno živita v mestecu Vsepovoljski, ki je postalo na pol mesto duhov. Mladi so se odselili v večja mesta, starejši prebivalci pa životarijo v improvizirani hiralnici za starčke, kjer sta tudi Goronjev in Dolo-njev. Ležita v isti sobi, s še vedno živimi 24 Iz (dolnrepol^ske ambulante junij 2011 spomini na obdobje svoje pomembnosti. Na dan 16. marec 2005 ob 21.00 uri zvečer smo priča viziti po večerji. Nejevoljna zdravnica, razočarana nad svojo kariero, ker mora delati tudi v hiralnici, vpraša naša znanstvenika, kako redno odvajata vodo. Goronjev odvrne: »Zdravnica, a veste, da sem jaz pred tridesetimi leti dokazal, da ljudje, ki živijo v bližini železniške proge manj pogosto trpijo za ledvičnimi kamni, saj jih sproti drobi tresenje mimo drvečih vlakov.« »Ne nakladajte, Dolonjev, bodite konkretni!« »Oprostite, jaz sem Goronjev^« zamrmra naš ubogi starček, a zaman, naveličane zdravnice že naslednji hip več ni bilo v sobi. Le nekaj minut zatem prinese negovalka vsakemu po eno jabolko in zamišljeno sta Goronjev in Dolonjev ugriznila v sadež. In glej naključje, v sredini odgriz-njenega jabolka se je pri vsakem zvijal po en velik, masten črv. »Poglej, prijatelj, kako so veliki dandanašnji črvi! Spet so vsaj za pol centimetra večji kot pred 20 leti!« »Strezni se, Goronjev,« razočarano odvrne Dolonjev; »lepa je znanost in njeni izzivi; a kaj bo ljudem znanost, če ni medčloveške topline. Si videl zdravnico na današnji viziti? Dobil sem občutek, da bi ona veliko raje v naši največji kliniki merila črve, kot pa prisluhnila najinim življenjskim zgodbam. Lepa je znanost in njeni izzivi, če je znanost plod in nadgradnja pristnih in dobronamernih človeških odnosov.« Zamislila sta se vsak pri sebi, odložila jabolka z zvijajočima se črvoma na posteljno mizico in nemo, v smrtni tišini opazovala požrešno sesanje jabolčnega soka. V svoji starostni nemoči sta se zaprepadeno zavedla, da sta prej ko slej tudi sama postala nemočni žrtvi neusmiljenega MEDICINIZMA. ♦ STUDIJ V TREBNJEM Višješolski študijski programi Izobrazba je vrednota, ki v času gospodarske recesije težko konkurira z ostalimi življenjsko pomembnimi vrednotami, kot so zdravje, osnovni življenjski pogoji in eksistenca. Kljub temu pa na daljši rok bistveno prispeva h kakovostnejši prihodnosti. Ker se na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje zavedamo, da znanje zastareva, da je posameznik na trgu dela konkurenčen, če je opremljen z aktualnimi in kakovostnimi znanji, ves čas razvijamo ponudbo izobraževalnih programov. V študijskem letu 2011/2012 bomo z zavodom IRC poglobili sodelovanje na področju višješolskega študija. Kot študij na daljavo se bosta poleg višješolskega strokovnega programa ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE izvajala tudi programa LOGISTIČNO INŽENIRSTVO in EKONOMIST. Logistično inženirstvo je prenovljeni višješolski strokovni program, ki nadomešča do sedaj veljavni program Promet. Študenti spoznajo logistično stroko, se usposobijo za samostojno uporabo, razvijanje in načrtovanje logističnih sistemov in podsistemov ter med drugim spoznajo posebnosti tržnega obnašanja transportnih podjetij, varnega in zdravega dela in uporabe manipulacijske mehanizacije in voznih parkov. Diplomanti se zaposlujejo v prevozni in špediterski, dejavnosti, v logističnih centrih in podjetjih, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi in manipulacijskimi dejavnosti. Ekonomist je nastal na osnovi zahtev po posodobitvi obstoječih višješolskih programov Komerciala in Računovodstvo. Študenti se usposobijo za učinkovito delo s strankami in implementacijo poslovnih rešitev v ekonomskem poslovanju, osvojijo znanja za razumevanje in spremljanje trga in poslovnih procesov, razumejo zakonodajo, predpise in dokumenta- cijo s področja ekonomije ter med drugim osvojijo znanja osnov finančnega poslovanja, marketinga menedžmenta in elementov trženjske-ga spleta. Ekonomisti so široko zaposljivi, tako na področju gospodarstva kakor tudi negospodarstva, na področju organizacije poslovanja, komerciale, mednarodnega poslovanja, trženja in prodaje. Organizator socialne mreže je višješolski strokovni program, ki omogoča študentom spoznavanje osnov socialno varstvenega področja, prepoznavanje in razumevanje težav posameznikov s širšim družbenim kontekstom in z njimi povezanimi sistemskimi ovirami, omogoča osvajanje osnov sposobnosti reševanja praktičnih problemov s področja zagotavljanja pomoči uporabnikom ter preventivnega delovanja s poudarkom na sodobnih pristopih in načelih ter samostojno načrtovanje, organiziranje, vodenje, usklajevanje in spremljanje aktivnosti za učinkovito delo. Diplomanti opravljajo dejavnosti, na področju sociale, ki podpirajo marginalne družbene skupine in socialno šibkejše skupine ljudi npr. nevladne organizacije in društva, mladinski domovi, materinski domovi, varne hiše, domovi za starejše, krizni centri, centri za pomoč ljudem na domu in druge ustanove na področju socialne dejavnosti. Nov visokošolski študijski program - Socialna gerontologija Zavedanje, da star človek danes ni »star«, ampak si želi delati, potovati, se rekreirati in kvalitetno živeti tudi v obdobju, ko potrebuje rehabilitacijo in skrb, je spodbudilo razvoj programa Socialna gerontologija. Na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje so v sredo, 11. maja 2011, predstavniki Evropskega središča Maribor uspešno predstavili visokošolski študijski program Socialna gerontologija - izredni študij. Gre za nov študijski program na področju dodiplomskega študija pri nas, ki odgovarja na akutna in aktualna vprašanja naše starajoče družbe. Kaj je socialna gerontologija? Gerontologija je veda o procesih staranja in vidikih starostnega obdobja življenja. Socialna gerontologija, ki je veja gerontologije, pa se osredo-toča na proces staranja ljudi iz vidika medge-neracijskega sožitja, zagotavljanja socialne vključenosti in sprejemanja lastne starosti, kot enako pomembnega življenjskega obdobja. V poplavi ponudbe programov dodiplomskega študija se težko odločamo za »pravega«. Kriteriji, s pomočjo katerih se posameznik odloča za študij pa so različni: osebni interes oz. všečnost programa in vsebine, zaposlitvene možnosti, oddaljenost lokacije študija od kraja bivanja, stroški _ Mnogo tovrstnih razlogov govori v prid študiju Socialna gerontologija. Pričakovana življenjska doba ljudi se je namreč zvišala nad 80 let. S tem se je povečala ciljna skupina, s katero delajo diplomanti, zaradi česar se na trgu dela veča tudi povpraševanja po kadrih, ki so strokovno usposobljeni za ravnanje s starejšimi ljudmi. Študijski pristop je praktično naravnan in temelji na kakovostni in strokovni podlagi podprti s spoznavanjem in študijo praktičnih domačih in tujih primerov. Visokošolski študijski program traja šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk. Vanj se lahko vpišejo udeleženci, ki so končali katerikoli izobraževalni program srednjega strokovnega ali poklicno-tehniškega izobraževanja ali gimnazijo in imajo opravljen zaključni izpit (stari programi), poklicno ali splošno maturo. Več o programu, oblikah in načinih študija na www. ciktrebnje.si ali www.esm.so ali info@ciktreb-nje.si ali telefonski številki 07 / 34 82 100. Informacije: CIK Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, www.ciktrebnje.si, 07/34 82 100, info@ciktrebnje.si junij 2011 Turistično okno 25 Potovanje po Aziji,, 3. del Gašper Klinc Po slabih dveh urah letenja se znajdeva v Vietnamu, državi, ki sem jo že od nekdaj hotel videti. Že prva izkušnja tukaj se mi vtisne v spomin. Vizo, ki je potrebna za vse tujce, ki vstopijo v to državo, sva rezervirala kar preko interneta nekaj mesecev pred odhodom in izkaže se za zelo učinkovito. Tajska recimo, predstavlja veliko večjo težavo kar se tiče tujcev, saj sva pri prečkanju carine na letališču vedno čakala kako uro v neznosni vročini in dolgi vrsti, da si lahko prišel skozi. Poleg tega je potrebno vizo urediti in plačati predhodno na nam najbljižji tajski ambasadi v Ljubljani. Kot da to ni dovolj, so mi žig vize v potni list naredili z neko napako in posledično sem bil deležen posmeha nad mojim potnim liston ob vsakem prečkanju Tajske meje. Spet naju ob izhodu iz letališkega terminala udari val vlažnega in izjemno vročega zraka. Čeprav je deževna sezona že mimo, naju oblaki in padavine spremljajo na vsakem koraku. Prvotni plan je bil, da sta dan ali dva rezervirana za ogled prestolnice Vietnama - velemesto Hanoi. Ker pa sva med vožnjo s taksijem iz letališča ugotovila, da gre samo še za eno veliko in glasno mesto, sva se odločila, da greva iz letališča direktno na železnisko postajo in kreneva proti umirjenemu jugu. Sicer na koncu ugotoviva, da to pomeni čakanje na prvi vlak do Ninh Binga (najine prve postaje do približno 5.000 km oddaljenega cilja ma jugu) celih 7 ur, a sva si vsaj na hitro ogledala to mesto. Kamorkoli se že odpraviš, imajo povsod obešene ptičje kletke. Obsesija s ptiči nama je ostala neznanka. Je pa pravo doživetje, ko prvič vidiš največji simbol Vietnama v dejanski uporabi ... stož-časta pokrivala, ki so v praksi masovno v rabi. Skuterji Vietnamci, ki živijo v mestih, so blazno obsedeni s skuterji. Še posebej s tistimi, ki se ponašajo z znamko Honda na nosu. Ponavadi je število registriranih skuterjev v mestu malo pod mejo števila meščanov, pa da o neregistriranih sploh ne govorimo. Posebni dovozi za skuterje potekajo iz pločnika do vsake hiše ali pritličja bloka, bara, delavnice, frizerja, trgovine, skratka, dostop za skuterje do vsega možnega je veliko boljši, kot je pri nas dostop z invalidskim vozičkom do podobnih zadev v Ljubljani. Končno proti jugu Prvo presenečenjeje je obupna higiena na glavni železniški postaji v prestol- nici države. Sanitarije so zanemarjene do obisti ... je pa »dobra« stran tega, da pobirajo kot recimo naši severni sosedje, vstopnino za kratkotrajni obisk WC-ja. Vlak je bil nek lokalni koktejl vsega -polomljenih sedežev, takšne in drugačne eksotike, domačinov, ... Moram pohvaliti njihovo izjemno točnost, saj kakšna ura zamude pri prihodu na vstopni peron in še več ur zamude do prihoda na končno postajo ni nobena posebnost. Prej pravilo kot posebnost. Je pa uporabno, da ti to povejo že pred nakupom vozovnice. Da ni bilo preveč dolgčas, smo med potjo zbili motorista na skuterju, za katerega pa ni bilo pretiranega zanimanja s strani domačinov, tako da smo hitro nadaljevali pot ... enostavno so njega in motor povlekli na stran in gremo naprej ... praktično. Imela sva srečo, da sva na vlaku dobila za soseda par iz Nizozemske, tako da je 3-urno potovanje (ki je bilo na koncu sicer 5-urno) malo hitreje minilo. Po pravici povedano sva se midva že na postaji pripravila na daljše potovanje in sva kupila zalogo mrzlega piva in hrane, tako da smo po nekaj sposojenih pločevinkah in piškotih že debatirali kot strgani doh-tarji. Drugače pa sva prvič začela opažati, da naju obkroža nič ali pa izjemno malo turistov. Domačini so že počasi začeli gledati malo drugače na naju, česar na Tajskem ni moč doživeti v takšni meri. Po prihodu na postajo sva se brez dodatnih stroškov prislinila v taksi k Nizozemcema (hmeljeva podkupnina na vlaku se je obrestovala), saj sta imela prevoz zastonj, ker sta rezervirala hotel vnaprej. Hotel 1. kategorije Prvo noč sva spala v sobi najnižje kategorije, saj so bile ostale zasedene. Posledično so bile polne mrčesa in žuželk, wc in tuš pa sva si delila z mnogimi drugimi. Imela sva celo toliko sreče, da sva dobila sobo, ki je bila fizično ne povsem ločena od omenjenih sanitarij ... res božansko. Po napol neprespani noči se zjutraj prestaviva v sosednji hotel, le nekaj dolarjev dražji, razlika v standardu pa precejšna. Ninh Binh Naslednje jutro izkoristiva za sprehod po ulicah. V bistvu ugotoviva, da gre za standardno zmes azijske kaotičnosti in obrti na prostem, a dejansko odkrijeva tudi prvo pravo trgovino, odkar sva v tej državi. Ni si delati pretiranih utvar, saj izgleda nekako tako kot so trgovine pri nas izgledalev časih, ko so se delili kuponi za moko in sladkor, ter je bilo potrebno najprej pogledati na registrsko tablico avtomobila, ali je parna ali neparna, preden si šel na pot. Iz radovednosti stopiva v njihov »supermarket«, a se slabo znaj-deva med klavrno založenimi policami, saj ne najdeš niti enega izdelka, ki ga poznamo v Evropi. Branje njihovih čačk z embalaže je seveda jalovo početje. Med prečesavanjem polic mi v oči padejo veliki kanistri in po manjši študiji ugotovim, da prodajajo vodko v pet litrski embalaži. Kaj za vraga pa bi človek rabil 5 litrov vodke v enem kosu?! Sploh glede na to, kako Azijci slabo prenašajo alkohol. Iz glavne ulice zavijeva v stranske in vidiva bedo in revščino, ki jo odlično prekrivajo tudi ne ravno razkošne stavbe, postavljene ob glavni ulici mesta. Tajsko podeželje je skoraj sodobni svet napram temu. V hotelu se popoldan na terasi pogovarjava o znamenitostih, ki jih je vredno pogledati v okolici mesta, ko k nama stopi upraviteljica hotela, ki je, sicer obuta v vrtoglave pete in oblečena v poslovni kostim, cele dneve živčno postopala po dvorišču hotela in nervozno vpila po telefonu, in nama ponudi izlete v okvirju hotela. V praksi je to pomenilo, da je poklicala kakega domačina, ki je imel avto in ni imel kaj pametnega početi cele dneve (kot večina ljudi v Vietnamu) in ta naju je vozil iz enega na drugi konec ter naju opozarjal na morebitne prevare na oglednih točkah. To mesto je namreč znano po zanimivi okolici in na določenih točkah sva srečala veliko turistov, ki sicer pridejo z letalom samo do bližnje prestolnice Hanoi in si potem vzamejo teden ali dva za ogled Ninh Binha. Južneje od tu se podaja zelo malo turistov in ker sva to ravno midva načrtovala, sva še toliko bolj čakala odhoda . Tam Coc Od vseh ogledov se nama je najbolj vtisnilo v spomin čolnarjenje po reki Tam Coc, ki se pretaka med ogromnimi, več sto metrov visokimi kamnitimi čermi, ki se iz reke dvigajo z navpičnimi stenami. Ob njih se počutiš tako majhnega in nepomembnega za naravo. Na njihovem tradicionalnem čolniču, ki sprejme do skupno 6 oseb, sva imela dve ostareli ženski, od katerih je ena pogonska sila (zanimivo je, da veslajo z nogami), funkcija druge pa je za naju ostala skrivnost. Mislim, da se vozi zraven bolj kot ne za družbo prvi. Je pa premogla znanje angleščine ... sicer samo recimo okoli pet besed, a to je za Vietnamca že pravi mali dosežek. Vsepovsod je polno zelo lepo urejenih in okrašenih čolnov z domačinkami, ki prodajajo vse živo. Od prigrizkov, pijače (začuda zelo mrzle), ročno izdelanih okraskov do pravih umetnin. Guruji za finance Sicer imajo zelo zanimivo finančno »ureditev« tega narodnega parka, kar je posledica velikega obiska tujcev. Najprej plačaš vstopnico, kar pomeni, da si za dve uri zakupil čoln z dvema vodičkama, medtem, ko imata oni dve v čolnu skrite vse zadeve, ki jih lahko kupiš tudi na prej omenjenih plavajočih prodajalnah in ti vse zelo vztrajno ponujata. Nadalje je nepisano pravilo, da kupiš vodičkama vsaj eno pijačo ali sadje na plavajočih prodajalnah (čeprav jo imata tudi oni dve v svojem čolnu za prodajo turistom), katero potem na skrivaj prodata nazaj isti prodajalki za pol cene in je volk sit in koza cela, razen manjšega detajla, in sicer, da vse skupaj financiraš ti. In ko že misliš, da je mikro obiranja tvoje denarnice le končano, zahtevata vodički na koncu še napitnino, seveda vsaka svojo. Ko ji ponudiš dolar ali dva, pa se začudi, zakaj tako malo, češ da je običajna napitnina okoli 10 dolarjev ... ja seveda ... z 10 dolarji tam preživi celotna družina teden dni ali več. Takšni detajli znajo človeku pokvariti lep izlet, a če tega ne dopustiš, se lahko z denarja željnimi domačini prav lepo zabavaš ... na njihov račun seveda. Navsezadnje je celoten izlet še vedno stal manj kot eno samo pivo pri nas. Za pomiritev živcev sva se ob koncu dneva povzpela na bližnji hrib, ki služi kot neko svetišče. Tam človek ne sreča žive duše, saj je za tujce fizična aktivnost skorajda nemogoča zaradi hude vročine in vlage, domačini pa so že po sami definiciji vietnamskega naroda hudo preleni, da bi se podali na kaj takšnega. V tišini sva opazovala pod nama tekoč Tam Coc in proti nebu vzpejajoče prepadne stene, ter na drugi strani neskončne ravnice riževih polj. Eden od nepozabnih trenutkov. Predzadnji dan obiska Ninh Binha pametno čakava v senci, da se popoldansko sonce vsaj malo utrudi in da temperatura pade na vsaj približno normalno raven za človeka. Naenkrat prihrumi pred hotel mlajši par na motorčku in že na prvi pogled predvidevava, da morata biti iz kake angleško govoreče evropske drža- ve. Mogoče je bilo to predvidevanje ža mala fatamorgana, saj sva nujno potrebovala koga, s katerim se da komunicirati še kako drugače kot samo s kriljenjem rok. Na srečo se s prišlekoma kmalu verbalno povežemo in od njiju izveva, da sta mlad britanski par, ki na motorčku, kupljenem na jugu, potujeta proti severu Vietnama. Ker sta bila videti, kot bi ju povozil vlak, smo se prvi večer razšli z le nekaj izmenjanimi stavki. Naslednje jutro sta izgledala bolje, zato je tudi pogovor ob zajtrku stekel precej bolj gladko. Izmenjali smo si južno/ severne izkušnje iz Vietnama in se počasi poslovili, saj sva morala počasi kreniti proti železniški postaji. Ubogemu Britancu je ponoči motor pošteno izvrgel olje direktno na sredino hotelskega dvorišča. Midva sva se raje pobrala pred prihodom stroge upraviteljice. Pot proti naslednji postaji - Quy Nhon Čaka naju najdaljša vožnja brez postankov ... 22 ur vlaka. Ker ni bilo na voljo prvo razrednih vagonov (zavedati se je treba, da je tam pojem prvi razred rangiran hudo drugače kot v EU), sva vzela pretežno za lokalce namenjene trde spalnike. To pomeni po 6 trdih postelj zbasanih v kabino širine 1,5 m, dolžine 2,5 m in višine dobra 2 m ... v glavnem gužva za znoret. Seveda so vse kabine polne do konca, saj ko se v spalnike namestijo potniki, ki so kupili karto za spalnik, prihrumi za njimi še horda tistih, ki kupijo cenejšo karto za sedež in izkoristijo nezasedena mesta. In da ne bi bilo vse preveč enostavno, se na mini postelje zbašejo še družine z otroci. Midva dobiva najvišji par postelj in z 20 kilogramskim ruzakom in obupnim pomanjkanjem prostora v kabini nama ob najini ne ravno zavidljivi višini skoraj ne uspe priti do vrha. Po namestitvi ugotovim, da prostor, ki ti je odmerjen, ne dopuša niti najmanjše klavstrofobičnosti. Sredi noči me zbudi v moji spalki nastanjen 10 cm ščurek (ne pretiravam ... kaj takšnega še nisem videl), ki sem ga v stilu metalca kladiva zabrisal proti izhodu in zaspal nazaj ... kot da ne bi vedel, v kaj se spušča, se zjutraj naseli povsem poleg Špele, ki je seveda znorela ... na hitro sem ga zbasal čez okno in nekako sva uspela priti do Quy Nhon-a, čeprav 22 ur na vlaku ni ravno prijetna izkušnja ... ampak se da potrpeti. Proga namreč vseskozi teče ob slikoviti obali, ki ponuja osupljivo naravo. ♦ junij 2011 Šport 27 13. maraton treh občin je za nami Kadar utrujen kolesar, celo nekoliko moker od dežnih kapelj, ob povratku v cilj navdušeno izjavi: »Super, dobr ste zrihtal!«, ali pa »To je to, drugo leto spet pridemo!«, takrat vemo, da trud ni bil zaman. Anton Kogovšek, Kolesarsko društvo Grosuplje A letos smo doživeli še drugačno navdušenje. Skoraj 200 malih in velikih kolesarjev se je udeležilo družinskega maratona. Starši z otroki, malo večjimi in malo manjšimi, nekaterimi še v plenicah in z dudami v ustih, a vsi ustrezno opremljeni s čeladami. In ko so si ti mali kolesarji zavezali kolesarske rute na glavo in so postali modro-rumeni, takšni, kot so ostali grosupeljski kolesarji, takrat smo vedeli, da je med nami podmladek, ki ga kolo zanima in ki bo organizator morda 30. ali 40. maratona treh občin. Letos je bila rekordna udeležba - 910 udeležencev, od tega 192 na družinskem maratonu. Najstarejši udeleženec je štel 81 let, najštevilčnejša skupina pa 119 udeležencev. Start in cilj sta bila prestavljena v center Grosuplja na Kolodvorsko cesto. Živ-žav je bilo čutiti ves dan. Živo-pisana druščina s kolesi in čeladami, stoj- nice, glasba, šotor sredi mesta ... Člani Kolesarskega društva Grosuplje nismo vozili, pač pa skrbeli, da je vse potekalo tako, kot je treba. Velik delež pri pripravi in organizaciji je prispevala tudi Občina Grosuplje kot soorganizatorka maratona, pa tudi občini Dobrepolje in Ivančna Gorica, koder je maraton potekal. Ponekod so domačini tako navdušeno sprejemali kolesarje, da so le-ti skoraj pozabili nadaljevati z vožnjo. Seveda pa gre zahvala našim številnim sponzorjem, ki so sponzorirali finančna sredstva, opremo za izvedbo maratona ali darila za srečelov. Zahvaljujemo se tudi Društvu podeželskih žena Sončnica, ki je udeležencem ponudilo sladke pri-boljške; Turističnemu društvu Magdalen-ska gora, Čebelarskemu društvu Grosuplje, Gasilskemu društvu Zdenska vas, Gasilskim društvom iz občine Ivančna Gorica, ZŠAM Grosuplje in Motoklubu Fire Group iz Ivančne Gorice, pa tudi drugim, ki so s svojimi stojnicami popestrili prireditev ali kako drugače pripomogli pri realizaciji maratona. Kolesarski utrip 13. maratona treh občin si lahko ogledate v slikah, posnetkih in komentarjih na naši internetni strani: www.kolesarsko-drustvo-grosup-lje.si. Nasvidenje na 14. maratonu treh občin! ♦ Veter v laseh 2011 Nedelja, 29. maja, je bila drugačna od ostalih. Med drugim tudi zaradi tega, ker se je v popoldanskem času na igrišču za Osnovno šolo Dobrepolje zbralo več kot 100 mladih in njihovih staršev. Vsi s(m)o imeli en namen - preživeti gibanja, igre in zabave polno popoldne. In uspelo nam je. Bojan Novak, za ŠD Dobrepolje Zagnani člani ŠD Dobrepolje smo skupaj z delavci osnovne šole izpeljali še eno prireditev Veter v laseh. Nad akcijo je kot vedno bdela Športna unija Slovenije, ki je krovna organizatorka, in seveda Občina Dobrepolje, ki zagotovi večino sredstev, da lahko sodelujoči odnesejo domov majico in medalje. Pred začetkom tekmovanj v rolanju, nogometu in odbojki so zbranim nade-budnežem nekaj besed namenili predstavniki organizatorjev, učiteljica Sonja Lenarčič pa je skupaj z ravnateljem osnovne šole, Ivanom Grandovcem, podelila zaslužena priznanja za sodelujoče v literarnem in likovnem natečaju. Najboljši literarni prispevki so prišli izpod rok Sare Purkat, Hane Gačnik, Kristine Grandovec in Ane Brodnik. Na likovnem področju pa so se najbolj izkazali šesto-šolci Hana Černivec, Mark Ahčin, Žan Hegler, Matej Gržinič in Anže Rotar. Mentorica likovnih izdelkov je bila učiteljica Svetlana Jakimovska. Potem je steklo tekmovanje v rolanju. To je edinstvena priložnost, da mladi »dirkalniki« pokažejo svojo spretnost in hitrost. To je večini zelo dobro uspelo, najhitreje pa so slalomsko progo prevozili Anja Klinc, Rebeka Jamnik, Anže Strnad in Ajda Erčulj (1. triada), Matevž Klinc, Maja Strnad in Klara Peterlin iz druge triade ter Anja Hren, Kaja Pugelj in Domen Sadar iz tretje triade. Med športnimi igrami smo kot ponavadi izvedli tekmovanje v odbojki in nogometu. Tekmovanje v nogometu je bilo razdeljeno na triade, ekipe so bile mešane po spolu. Rezultati prve triade: 1. mesto: Barcelona 2. mesto: Partizani 3. mesto: Super zmaji Rezultati druge triade: 1. mesto: Zagorica 2. mesto: Futsal Dobrepolje 3. mesto: Real Madrid C.F. Rezultati tretje triade: 1. mesto: Real United 2. mesto: Struški štirje 3. mesto: Jest pa še trije Tudi v odbojki so nastopile ekipe, mešane po spolu. Med šestimi ekipami so bili najuspešnejši: 1. mesto: Zvezdice 2. mesto: HU - ZPP 3. mesto: The best Mentorica ekipam v športnih igrah je bila učiteljica Alenka Leskovar. Ob koncu se v imenu ŠD Dobrepolje zahvaljujem Občini Dobrepolje in OŠ Dobrepolje za dobro sodelovanje, saj nam le s skupnimi močmi lahko vsako leto uspe izpeljati tako množično in med učenci priljubljeno prireditev. ♦ junij 2011 Šport 29 Sprostitev v športu in drogah Zjutraj se zbudiš in komaj mačka preboliš. Dan si zagreniš, ko v šolo odhitiš. Tam od prjatla tabletko dobiš in poletiš. V svojem navideznem svetu na novo zaživiš. Tam ni učitlov, ki težijo, tam ni staršev, ki morijo, vidiš le svojo fantazijo. Tvoje oči zažarijo, novega odmerka si želijo. Vse lepo in prou, dokler nisi pršou domou, tam problem si spoznou, da vs dnar si že pokrou. Rabu si droge, kaj nej zdej nardiš, svet se sam še okol njih vrti. Pa se odločiš, da v športu sigurn boš uspeu, saj nekej čudežnega boš meu. Vzameš še zadnji odmerek heroina in v tebi eksplodira prava mina. Energije ful do konca, lahko bi teku do sonca. Končno pride tekmovalen dan, vsem pokažeš svoj stan. Zdaj si super heroj, rekord podrl si, ves svet te slavi. Nekaj časa gre tako naprej, tvoja denarnica je še bl pouna kot prej. A pol se zgodi nekej, kar si noben tak ne želi. Doping kontrola prinori, vzorca krvi si želi. Kako zdej naprej, nikol ne bo, kot je blo do zdej? V svojo sobo se zapreš, potiš se in razmišljaš, kako bo šlo naprej, kaj s teboj bo zdej? Nekaj časa tako preživiš in grozno trpiš. Spoznaš, da vse to trpljenje ni več tvoje življenje. Kaj naredu si narobe se sprašuješ, vsem stvarem le še kljubuješ. Ugotoviš, da to ni pot do uspeha, da je tvoje telo strupena zapeka. Probau si vse, da odvadu bi se. Na začetku šlo je le za pritisk domačih, nato pa si spoznou, da tut teb je žou, da to ni blo prou, da si gulfou. Vztrajal si, vztrajal ter se odvajal. Končno si odnehou, ugotovu si, da je to ključ do uspehou. Pol pa priliko imeu si tako, da lohk bi naredil napako. Prilik je blo še več, da bi lahko spet bil preč. Pol ti prjatu s športom pomagal je, Na normalne tire vrnu te je. 5 športom spet začeu ukvarjat si se, šport smisel življenja vrnil ti je. Zdaj s športom redno ukvarjaš se. Vsakemu, ki ga srečaš mu poveš: Šport je zdrav in od njega ločit se ne smeš. Hana Gačnik 6 Kristina Grandovec & Ana Brodnik zdravo društvo 8. ŠPORTNI DAN V BRUHANJI VASI Ja, prav ste prebrali. Bruhanjci, skupaj s ŠD Dobrepolje, pripravljamo že 8. leto zapovrstjo (prejšnja leta smo eno leto spregledali in smo vseskozi bili eno leto zadaj, prva prireditev je bila leta 2004) prijetno športno družabno prireditev, ki se bo odvijala v čudovitem naravnem okolju rekreacijskega parka Gmajna v Bruhanji vasi. KDAJ? 3. julija, s pričetkom ob 10. uri KAJ SE BO DOGAJALO? Nogometni turnir na travi, odbojka trojk na mivki, vlečenje vrvi, nogometna tekma med Dobrepoljskimi veterani in žensko nogometno ekipo,nogometna tekma dečkov do 15 let. PA ŠE! Igranje badmintona na urejenem igrišču, napihljivi grad, trampolin, bazen. Vabljeni ste vsi, ki želite preživeti dan na drugačen način, ob športu, druženju in kramljanju s prijetnimi ljudmi. Vabljeni ste starši z otroki, ki se bodo sproščali v napihnjenem gradu in na odskočni ponjavi; če boste dovolili pa se bodo lahko tudi namočili v plastičnem bazenu. Da ne bo dan predolg in da boste lažje zdržali do konca, bodo »Bruhavanci« poskrbeli tako za pijačo kot jedačo. Za konec prireditve pa pripravljamo še kakšno presenečenje! Vse informacije na GSM 041 669 227 (Alojz Kuplenk). Iz ŠD Dobrepolje Ko si podata roki tek in dobrodelnost (Never Give Up) Slovenski ultramaratonec Matej Marko-vič se je letos lotil projekta, s katerim je poskušal pomagati desetim mladim, pomoči potrebnim. Pri tem je uporabil tisto, kar mu gre najbolje - tek. V desetih dneh (od 3. do 12. junija) je skupaj s somišljeniki pretekel 10 maratonov v 10 slovenskih mestih. K teku je povabil vse zainteresirane tekače, katerih prispevki so šli v sklad za pomoč 10 mladim. Na zadnji tek v Ljubljano smo odšli tudi Alojz Kuplenk, Jože Šuštar in Bojan Novak. Zbrala se nas je velika množica in skupaj več kot 3 ure in pol tekla na stadionu na Kodeljevem. Kljub zelo vročemu vremenu smo bili vsi zadovoljni, da Tekači ŠD Dobrepolje s pobudnikom akcije Matejem Markovičem. s svojim tekom skromno pripomoremo k izboljšanju življenjskih razmer tistim, ki jim je življenje že v mladih letih pokazalo temnejšo plat. Več o sami akciji si lahko preberete tudi na www.nevergiveup. si. Čas teče in mi z(a) njim Člani tekaške skupine ŠD Dobrepolje ne damo miru. Poleg rednih sredinih skupinskih tekaških treningov se udeležujemo tudi množičnih tekaških prireditev. Tako smo se podali v daljne Radence, kjer že 31 let zapored prirejajo Tek treh src, številčno gledano drugo največjo tekaško prireditev pri nas. Štirje tekači smo v spremstvu dopoldanskega sonca pretekli 10 kilometrov dolgo progo, eden od nas pa je spoznaval prekmurske ravnice nekoliko podrobneje, saj je po njih pretekel 21 kilometrov. Imeli pa smo tudi predstavnico v nordijski hoji. Iz Prekmur-ja smo odnesli zelo dober vtis in skoraj zagotovo se tja vrnemo tudi naslednje leto. Gre kdo z nami? Za ŠD Dobrepolje: Bojan Novak Mali nogomet S tekmami 9. kroga, se je v soboto, 18. 06. 2011, končal spomladanski del odprtega občinskega prvenstva v malem nogometu, v katerem nastopa 10 ekip iz občin Dobrepolje, Velike Lašče in Ivančna Gorica. Letošnja liga je zelo izenačena, kar pokaže tudi vrstni red na lestvici, kjer je razlika med prvimi šestimi ekipami vsega štiri točke. Jesenski del prvenstva se prične v petek, 26. 08. 2011 v Strugah. Rezultati 9. krog: ŠD ZAGORICA KLAPA - FSK MAFIJOZI 3 4 PRO2 SNOOPY TEAM - ŠD PREDSTRUGE 12 0 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE - OUTSIDER ŠD STRUGE 2 8 ŠMD TURJAK MAPRI - BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 1 5 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK - RS TEAM ŠD KOMPOLJE 4 6 LESTVICA število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 PRO2 SNOOPY TEAM 9 6 2 1 20 35 : 17 18 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 9 6 2 1 20 28 : 12 16 3 ŠMD TURJAK MAPRI 9 6 1 2 19 35 : 12 23 4 OUTSIDER ŠD STRUGE 9 6 0 3 18 47 : 25 22 5 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 9 6 0 3 18 38 : 23 15 6 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 9 5 1 3 16 28 : 22 6 7 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 9 3 1 5 10 13 : 28 -15 8 ŠD PREDSTRUGE 9 1 1 7 4 10 : 47 -37 9 ŠD ZAGORICA KLAPA 9 1 0 8 3 12 : 38 -26 10 FSK MAFIJOZI 9 1 0 8 2 14 : 36 -22 junij 2011 Šport 31 Prvaki MNZ futsal lige Ljubljana do 11 let in podprvaki do 9 let! Za nami je prva uradna sezona Futsal kluba Dobrepolje. Če smo se v lanskem letu ob tem času še spraševali, kako bomo delovali in ali nam bo sploh uspelo, pa smo po dobrem letu dni lahko upravičeno ponosni na opravljeno delo in rezultate, ki smo jih dosegli. Odličen zaključek sezone v MNZ ligi Sezona v 1. slovenski futsal ligi do 13, 15 in 18 let se je končala že pred časom, vendar je tekmovanje v MNZ futsal ligi Ljubljana potekalo vse do predzadnjega vikenda v maju, ko je bil na sporedu zaključni turnir. Po koncu slednjega tekmovanja, katerega smo se udeležili prvič, smo lahko upravičeno ponosni na rezultate, ki smo jih dosegli. Pri najstarejših (U11) so fantje dosegli prvo in drugo mesto. Pri mlajših (U9) pa drugo in peto. Fantje dokazujejo, da v klubu delamo dobro in da je futsal šport, v katerem lahko uspemo, ne glede na to, da smo zelo majhna občina po številu prebivalcev in glede na to, da nimamo ustrezne dvorane za igranje domačih tekem. Piknik ob zaključku sezone V nedeljo, 29. 5. 2011, je bil na sporedu že tradicionalni piknik ob zaključku fut-sal sezone, na katerem smo se zbrali vsi člani, igralci in njihove družine. Podelili smo nagrade za najbolj prizadevne igralce, ki so se izkazali v pretekli sezoni in predstavili rezultate in cilje za prihodnjo sezono. Obenem bi se radi zahvalili še vsem igralcem, ki so devet mesecev pridno hodili na treninge, in staršem, ki nas pod- pirajo in motivirajo svoje otroke, da se športno udejstvujejo. Ob zaključku sezone se zahvaljujemo še donatorjem: Kanal d.o.o., Adles d.o.o., Avtoelektrika Vili Andolšek s.p., Happy Pek, Bar Majolka, T&R Vidic, Prevozi Mare in Občini Dobrepolje, ki je ob uspehih ekipe U15 omogočila, da smo lahko poleg igralcev na zaključna turnirja v Slovenske gorice odpeljali tudi naše zveste navijače in smo tako lahko skupaj proslavili drugo mesto v državi do 15 let. Obvestila Dobrodelna razstava in dražba v frančiškanskem samostanu Nova Štifta na Dolenjskem Otvoritev razstave: nedelja, 7. 8. 2011, ob 19. uri. Dražba: nedelja, 21. 8. 2011, ob 19. uri. DIGITAL IN £eLCCTei> THEATAtS PETEK, 1. JULIJ 2011 Ob 20. URI ameriško uspešnico - pustolovski film V frančiškanskem samostanu Nova Štifta na Dolenjskem smo v začetku leta 2011 objavili poziv za upodobitev cerkve Marije Vnebovzete, ob njeni 370 - letnici obstoja oziroma postavitvi. Pozivu za njeno upodobitev se je odzvalo izjemno veliko umetnikov in posameznikov iz Ribniške doline oziroma kar iz širšega območja Slovenije, na kar smo zelo ponosni in nas veseli. Do konca meseca maja 2011, ko je bil rok za oddajo del, so svoje umetnine brezplačno prispevali: Rudi Košmrlj, Pavla Osvald, Jelka Pakiž, Ivan Geder, Breda Novak, Marjan Križ, Vladimira Klun Žerjav, Marija Ahac, Nevenka Križ, Franc Zbašnik, Tomo Homan, Marjeta Blagojevič, Kristina Rozman, Natalija Gorza, Marjan Peteh, Helena Cimprič, Marta Tekavec, Bernarda Arko, Željko Vertelj, Ana Petek, Milan Petek. Otvoritev razstave bo v nedeljo 7.8.2011 ob 19. uri v frančiš -kanskem samostanu Nova Štifta. Razstavo bo odprl župan občine Sodražica g. Blaž Milavec, s krajšim kulturnim in glasbenim programom pa jo bodo popestrili domači ustvarjalci. Dela, ki bodo od nedelje 7.8.2011 na ogled v frančiškanskem samostanu Nova Štifta, bodo prodana na dražbi, ki bo v nedeljo 21.8.2011 ob 19. uri prav tako v frančiškanskem samostanu Nova Štifta. Dražbo bodo z glasbenim programom pospremili domači ustvarjalci. Dražba bo namenjena za obnovo kapele sv. Jožefa, ki se nahaja pod cerkvijo Marije Vnebovzete (ureditev elektrike, izdelava novih vrat, ureditev tlaka, beljenje^). Sedanje stanje kapele v notranjosti je bolj slabem stanju, zato smo se tudi odločili za letošnji projekt in vsa sredstva pridobljena na dražbi se bodo namenila izključno za omenjeno ureditev. Kapelo sv. Jožefa želimo poleg bogoslužja uporabiti tudi kot prostor za občasne razstave različnih umetnikov in posameznikov. Vsi, ki bi želeli sodelovati na dražbi, lahko na razstavi ali po pošti (navadni in elektronski) prejmete katalog in dražbena pra-vila.(naročilo na naslov marijan.cvitak@siol.net, na voljo od 7.8.2011). Pri izvedbi projekta nas je z donacijo podprlo podjetje Inot-herm d.o.o. Ob tej priložnosti vas vabimo v mesecu avgustu 2011 tudi na razstavo »Nova Štifta skozi čas 1641 - 2011« , ki bo od 14.8.2011 do 21.8.2011 pod arkadami cerkve Marije Vnebovzete pri Novi Štifti. Prav tako pa vsi povabljeni na največji Marijin praznik, za »veliko mašo 15. avgusta 2011 ob 16. uri, ko bo slovesno bogoslužje vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Anton Stres. Mir in dobro vsem! Frančiškanski samostan Nova Štifta Nova Štifta 3, 1317 Sodražica marijan.cvitak@siol.net Tel. 01/836 99 43 PIRATI S KARIBOV KRATKA OZNAKA: Neprekosljivi piratski kapitan Jack Sparrow in zviti morski volk Barbossa skušata najti legendarni izvir večne mladosti, a jima pot prekriža pustolovka in nekdanja Jackova simpatija Angelica. S spretnimi nakanami Jacka zvabi na ladjo legendarnega gusarja Črnobradca. Ko se v zgodbo vmešajo tudi pogubne morske deklice, dvolična angleška mornarica in trdosrčni morski razbojniki, mora Jack znova pokazati obilico čudaških spretnosti in zaupati svoji obešenjaški sreči. DOLŽINA: 2h 17 min. (ZVIŠANE CENE VSTOPNIC) PETEK, 29. JULIJ 2011 Ob 18. URI ameriška uspešnica - otroški animirani sinhronizirani KUNG FU PANDA 2 KRATKA OZNAKA: Ležerna panda Po uživa v statusu zmajskega bojevnika in s pomočjo petih prijateljev, velikih mojstrov kung fuja, varuje dolino miru. Toda vzpon častihlepnega nasprotnika, ki namerava osvojiti Kitajsko in izničiti kung fu, Poja prisili, da obnovi svoje čudaške borilne sposobnosti in se sooči s prihajajočim zlom. A edina pot do zmage vodi preko odkrivanja lastnih korenin, kar lahko Poju omogoči uporabo vseh njegovih skrivnostnih moči. DOLŽINA 1ura 30 minut. junij 2011 Razvedrilo, oglasi 33 Življenjski slog Alenka Bajrami Šentjanževka je rastlina, ki je vsestransko uporabna za telo in dušo. Zdravi trebušne krče in vnetja, opekline, kri, ledvice, mehur, pomaga pri glavobolih in nespečnosti, lajša težave v menstruaciji, hkrati pa pomirja in prežene potrtost. Velja za najboljši naravni antidepresiv. Paziti je treba le na to, da je ne uporabimo v prevelikih količinah, kajti v tem primeru lahko njena uporaba povzroči nezaželene stranske učinke, npr. preobčutljivost, zaradi česar se odsvetuje nosečnicam. Ne priporoča se tudi ženskam, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, ker zmanjša njihovo učinkovitost. Šentjanževko najpogosteje uporabimo za šentjanževo olje ali čaj, iz nje pa si lahko pripravimo tudi kopel. ŠENTJANŽEVO OLJE: Uspešno zdravi opekline, otekline, rane in revmo. PRIPRAVA Naberemo približno 10 cvetov šentjanževke, ki jih prelijemo s 100 ml hladnim oljčnim oljem. Kozarec dobro zapremo in ga za dober mesec damo na sonce. Med tem časom ga nekajkrat pretresemo. Po treh tednih se olje lepo rdeče obarva. Odcedimo ga in ga hranimo v suhem in temnem prostoru. ČAJ: Pomaga pri blagi depresiji. PRIPRAVA 1 čajno žličko posušene cvetoče šentjanževke prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. Skodelico toplega čaja pijemo zjutraj na tešče po požirkih in zvečer skodelico pred spanjem. ŠENTJANŽEV ČAJ ZA SPIRANJE OBRAZA: Oži žile, odpira in čisti pore. Učinkovito preprečuje nastajanje kožnih gubic. PRIPRAVA 15 g cvetov prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in počakamo 15 minut. Precedimo v mošnjiček ali vrečko. To obesimo tako, da teče vroča voda preko nje. Snamemo in se okopamo. Šentjanževka cveti od maja do avgusta, torej je še čas, da jo naberemo in vsaj delno izkoristimo njene mnoge zdravilne učinke. O slednjih sem se kot deklica prepričala sama, zato toplo priporočam šentjanževo olje, ki mi je pomagalo, da sem se dokaj hitro pozdravila, brez hujših posledic. V obraz mi je namreč kot 6-letnemu otroku skočil pes in me ugriznil, in po nekajdnevni, mogoče tedenski uporabi šentjanževega olja mi je od boleče, in predvsem na pogled grde izkušnje ostala le majhna, skoraj nevidna črtica nad ustnico. Kompolje 77, 1312 Videm - Dobrepolje GSM: 041-990-868 E-mail: avtokleparstvo.rigler@gmail.com AVTOKLEPARSTVO Nudimo: o kleparska in ličarska popravila, o menjavo vetrobranskih stekel, ne glede na to, pri kateri zavarovalnici je vozilo zavarovano, o popravilo vozil na ravnalni mizi, o nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila. SERVIS VOZIL - servisiramo vse vrste vozil in jih pripravimo na tehnični pregled, letni servis, vzdrževanje podvozja. VULKANIZERSTVO IZPUŠNI SISTEMI AKUMULATORJI BRISALCI AKCIJA TRAKTORSKE PNEVMATIKE POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV ^K^iicek zu sUtdakusce Čokoladne palačinke Sestavine • 20 dag moke •\2 žlici kakava v prahu (s čim višjim deležem kakava) • 2 jajci • 4 dl mleka • sol • maslo / Priprava' • Moko, kakav v prahu, jajci, mleko, žličko mehkega masla in ščepec ali dva soli z metlico zmešajte v gladko testo. ^ • Če je testo zelo redko, dodajte malo moke, če pa je pregosto, prilijte malo mleka. • Testo pustite počivati vsaj petnajst minut. \ / • ■ Na maslu (ali na olju) specite tanke palačinke. • Še vroče palačinke lahko nadevate z različnimi dobrotami: s čokolado, ki se bo v vročih palačinkah sama raztopila, sadjem (borovnicami, malinami, ribezom, breskvami, bananami), sladoledom, stepeno smetano, marmelado ... Kombinacij je nešteto. Nadevane palačinke zložite na četrtine in postrezite. (P", ■■ ---v^ I _ I -■■ .i- Srce je omagalo, dih zaostal, a spomin nate v nas bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE BRADAČ, roj. KRALJ iz Ponikev (1921 - 2011) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in vsem ostalim, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala pevcem moškega zbora, hvala tudi gospodu Vidicu za izredno ganljiv govor. Hvala cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Posebna zahvala pa je namenjena tudi domu Prizma Ponikve za vso skrb, nego in pozornost. Hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA OB SMRTI SLAVKA ZABUKOVCA Ko nekdo iz ožje družine odide za vedno od nas, nastane najprej velika praznina, s časom pa nas tolažijo tihi spomini. Slavko je zapustil veliko lepih spominov, naj bo to njegov humor, njegovo delo ali iskreno prijateljstvo. Iskrena hvala prav vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste ga zadnja leta njegove bolezni obiskovali, ga razveseljevali in mu polepšali dan. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu kropili, se poslovili od njega ali ga spremljali do preranega groba. Omejeno je življenje, spomini so neskončni. Vsi njegovi - žena Milena, otroci z družinami in vnuki POLETNI VEČERI NA TRGU Videm Nedelja, 17. julij, 20.00 Big Band DOM koncert Gobarsko društvo Štorovke Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. m V spomin ljubemu sinu in bratu NOSE PRIMOŽU Ob 5. obletnici njegove smrti. Vsi njegovi Pe/jfmojrh na morje/ RArxKirv i^rxlnrx lwy ^KrvArv ^^ Morje, polno smeha, zdravja in sreče Is (C o ra Ste kdaj sploh pomislili, da tudi v Sloveniji živijo otroci, ki jih starši ne morejo .<3 peljati na morje? Brezplačno letovanje na morju lahko mnogim otrokom in starostnikom iz socialno šibkejših okolij pripelje sonce v življenje. Peljimo jih skupaj na morje! Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 00-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za podporo in dobrosrčnost. Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1 €. www.rks.si/morje Čebelarsko društvo Dobrepolje vabi na praznovanje 90 letnice društva v soboto, 23. 7. 2011, na Vidmu. Ob 19. uri bo proslava, sledi odprtje čebelarske razstave v gasilskem domu na Vidmu, nato zabava z ansamblom Zelena dolina. Za jedačo, pijačo in srečelov poskrbijo člani čebelarskega društva. Lepo vabljeni! ČD Dobrepolje 2Dt»sdr»slvo^ ustna Ngtena, psrDderrbalag^, pitMtikK, estetsko zsbcodtivAva. ZDRAVUENJEZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV cikava 38 A, 1290 Grasuptje, gam: 051 797 797, t: 7855 424, ei Info®center-ustne-higiene,jI www.center-ustne-hi9iene.sí LONow jwMèwiapwmdftg Potrošniški krediti Privoščite si zasluženi dopust z LONovimi počitniškimi krediti - ugodne obrestne mere - hitra in enostavna realizacija Varčevanja in depoziti sedaj še višje letne obrestne mere: ii Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si HRANILNICA LON ^ajíČníSho HA. ^uJbe%