GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER
2. NOVEMBRA 1962
PoStnlna plačana v gotovini
LETO XI. — ŠTEV. 45
OB RAZPRAVAH O NOVIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL TEMA ZA DISKUSIJO
razpravah o predosnutku	skupnost ali h krajevni skupno-	pričeli rešeVati ta problem in bi skimi odbori SZDL še en vmesni
nove jugoslovanske ustave govo-	sti Pivka. Menda se bodo oprede-	enostavno izvolili v takšni novi organ. To pa nič ne de- nasprot-
rijo povsod pri nas in tako v po-	lili za prvo možnost, ker sta pač	krajevni organizaciji Socialistične no! Ce naj prav na ta način čim-
stojnski komuni o osnutku nove-	precej oddaljeni od slehernega	zveze novo vodstvo tako širokega bolj kapifarno razprostranimo in
ga občinskega statuta in s tem v	središča, skupnost z Zagorjem pa	področja, bi nujno padla aktiv- razširimo Socialistično zvezo kot
zvezi o razdelitvi občine na kra-	tako ne pride v poštev. Druga ne-	nost do sedai mnčnn delavnih od- nhlli™ družbenega upravljanja
jevne skupnosti. Pri tem so nale-	jasnost sta potem večji naselji	borov SZDL Tako stvar ocenju-
teli na zanimiv problem, ob kate-	Bukovje in Studeno: ali vsaka za-	jejo na Postojnskem na konkret-
re.m se velja malo zaustaviti, ^	se ali skupaj ena krajevna skup-	nih primerih Prestranka in Piv-
Osnutek občinskega statuta	nost. Težava je spet v precejšnji	ke. Tako bi nova krajevna sknn-
predvideva 13 krajevnih skupno-	oddaljenosti enega naselja od	nost Prestranek obsegala kar šti-
sti, vendar pa predlog še ni po-	drugega, zato bodo morali prebi-	ri doslej zelo aktivne odbore
vsem izdelan, ker v nekaterih pri-	valci sami na sestankih izbrati	SZDL: sam Prestranek, Sla vino,
merih stvari še niso prav jasne,	najboljšo rešitev, kakor se bodo	Koče in Orehek (in morda še
Tako znani partizanski vasici Ju-	morali tudi v drugih primerih o	Selce). Sedež nove skupnosti in podružnice,
rišče in Palčje še ne vesta, kako	teni na podoben način odločiti sa-	s tem sedež odbora nove krajev-
bi: ali sami zase svojo krajevno	mi- Tretji primer je potem Hru-	ne organizacije Socialistične zve-
___'	ševje in Veliko Ubeljsko s sosed-	ze naj bo Prestranek, drugod pa
nimi zaselki: ali vsako zase svoja	naj bodo podružnice. V razgovo-
BTiiirad] cilBMa^ffHnffn	kraievna skupnost ali naj bo to	rih so tudi sedanji krajevni od-
PSJIb&SSBB EISBeS liHuMifilOl	ena sama. In končno še zadnji	bori SZDL v Slavini, Kočah in
med naše občane, potem je to povsem prav, saj forma navsezadnje ni važna. Občanov ne zanima, kako bodo svoji organizaciji rekli, marveč zanje velja njena aktivnost in uveljavljanje sprejetih sklepov, pa naj t.e izvaja krajevni odbor SZDL ali odbor njegove
Prav gotovo to ni samo problem Prestranka in Pivke na Postojnskem, same Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane ali Divače ali kateregakoli večiega središča v na-
problem; okoliški zaselki Postoj-	Orehku za to rešitev, toda samo	ifm okraju, republiki in dr
Lovsko gospodarstvo na obalnem ne. Za posamezne vasi še ni ja-	pod pogojem, naj bo tudi v Pre-	Ce bi imel biti samo to kamen
področju koprskega okraja je zadela sno, ali naj se priključijo krajev-	stranku enaka podružnica krajev-	spotike v dejavnosti Socialistične
huda izguba zaradi bolezni med zajci, ni (stanovanjski) skupnosti mesta	ne organizacije SZDL kot v vseh	zveze v najširših plasteh prebi-
ki so osnovna divjad nižinskega lova Postojna, ali pa najbližji krajevni	ostaluh treh ali štirih vaseh, kra-	va*stva nase dežele, potem ga bo-
kijub obilju fazanov tudi na Kopr- skupnosti v postojnski okolici. O	jevni odbor SZDL pa naj bo nad	mo zeI° lahko rešl1» in zagotovili
skem. Gre za hudo nalezljivo bolezen vsem tem bodo odločali občani	vsemi in sestavljen iz predstav-	tudi podružniškim odborom SZDL
sami na svojih zadevnih sestan-	nikov vseh štirih podružničnih	naJsirso iniciativo in proste roke
;4',
brucelozo, ki se Siri tudi na ovce in druge domaČe živali ter celo na ljudi.
Bruceloza je bolezen genitalij in onesposobi živali za razplod. Ker zaradi bolezni ne poginejo takoj, so okužene
kih. Morda je podoben primer še odborov Socialistične zveze, v naseljih Buje in Suhorje: ali sami zase, ali k skupnosti Košana. Vendar to ni problem, o kate-
za aktivno občanov.
delo v korist vseh
Rastko Bradaškja
Pomanjkanje pitne vode je v vsem koprskem okraju eden izmed najbolj perečih problemov družbenega standarda in gospodarstva nasploh. Odkrivanje novih in novih virov preskrbe prebivalstva s pitno vodo ter industrije in kmetijstva z zadostnimi količinami te dragocene tekočine je zato družba poverila posebni ustanovi — podjetju Vodna skupnost Primorske. Dejavnost te gospodarske organizacije se zato razteza do zadnjega zaselka v okraju, kjer je treba občanom preskrbeti dobro In zdravo pitno vodo. Razteza se do zadnje luknje, kjer bi bilo mogoče vodo črpati v zadostnih količinah, da bi bilo s tem vredno poskusiti. To svoje poslanstvo opravlja VSP v najožji povezavi s strokovnjaki Geološkega zavoda LRS, ki so doslej našemu kraškemu svetu posvetili že veliko pozornosti in izdelali dokaj popolno in pregledno karto podzemskega sveta, kjer se pretaka ali zadržuje podtalna voda. Eden Izmed redkih krajev, kjer prebivalci niso nikoli v skrbeh za dobro pitno vodo in kjer je dovolj vode za živino tudi v najbolj sušnih obdobjih, kot je bilo prav letošnje poletje do pred nekaj dnevi, je prav gotovo Zagorje na Pivki. Tamkaj se v flišnl kotanji pod vasjo zadržuje in pretaka vedno dovolj vode tudi ob suši; ko se začne deževje, pa iz številnih bru-halnlkov močno izvira reka Pivka. 2e pred časom so enega izmed teh bruhalnikov zajeli, napravili do njega vodnjak in zidano odprtino za iztok vode ob deževju. V ta globoki vodnjak so prejšnji teden strokovnjaki Geološkega zavoda LRS ln Vodne skupnosti Primorske namerili debele cevi, montirali zgoraj črpalko in nekaj dni merili količino vode, ki so Jo lahko črpali brez strahu, da se bo ravon vode v vodnjaku znižala. Prišli so do razveseljivih ugotovitev, o katerih preberite več na 3. strani, na zgornji sliki pa si oglejte črpalko nad vodnjakom pri delu minuli petek — predzadnji dan velike in dolgotrajne suše, ki jo je v nedeljo zaključilo deževno jesensko obdobje
GORIŠKI SINDIKALISTI NA OBISKU PRI KOPRSKIH
Koristna menjava
Enak primer je potem z novo krajevno skupnostjo Pivka, ki bi
živali aktivni prenašale! bolezni, pri- rem sem hotel razpravljati. Ta je k°l krajevna organizacija SZDL čakovanja lovcev, da bodo lani in pred- v tem, da se morajo po statutu obsegala podružnice Trnje, Kal lanskim ugotovljeno bolezen omejili z Socialistične zveze krajevne orga- m samo
osvežitvijo krvi, so se torej izjalovila, nizacije SZDL ujemati (pokrivati) S tem se nekje vračamo na čeprav so lansko zimo vložili v lovišča s krajevnimi skupnostmi. Pri nekdanje organizacijske oblike, okrog 700 zajcev v skupni vrednosti združevanju oziroma formiranju saj bodo takšne podružnice in nji-biizu tri milijone din. Napredovanje teritorialno obsežnih krajevnih hovi odbori praktično imeli isto bolezni ugotavljajo lovci v sodeiova- skupnosti in krajevnih organiza- vlogo kot doslej; dobili bomo med nju S strokovnjaki veterinarske fakui- cij SZDL se bo nenadoma zdaj temi osnovnimi celicami družbe-tete ljubljanske univerze, o stanju in znašlo v mejah nove skupnosti no politične dejavnosti Sociali- Na povabilo OSS Koper so bili oblastnimi činitelji v občini, pri stinski šoli, nato pa so obiskali nadaljnjih ukrepih za zajezitev ne- veg prejšnjih aktivnih krajevnih stične zveze v posameznih krajih ,p/eteklo soboto pri občinskem reševanju vsakodnevnih skupnih še Ladjedelnico, kjer jih je izvrš-varne bolezni bomo še1 poročali. odborov SZDL. Ce bi šablonsko in večjih naseljih in med občin- švetu v Piranu v gosteh predsed- nalog, pri organizacijski in ka- ni odbor sindikalne podružnice
- nik in tajnik OSS ter predsedniki drovski graditvi sindikatov. Bist- seznanil z delom in s" problemi občinskih svetov goriškega okra- veno vprašanje, ki se je preple- organizacije pri uveljavljanju ne-S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER	v večurnem razgovoru, ki so talo v živahnem in vsebinsko bo- posrednega upravljanja in delit-
mu prisostvovali tudi podpred- gatem pogovoru, je bilo, kako ve po delu. Sledil je ogled Višje sednik RSS Jože Borštnar in sin- čimprej usposobiti osnovne enote pomorske šole, Fiese. Forme vi-dikalni delavci iz našega okraja, — sindikalne podružnice, da bodo ve na Seči, termalnih kopeli v so bile izmenjane izkušnje v si- imele posluh za vse probleme, in hotelu Palače in Galerije v Pira-stemu, metodah in vsebini dela bodo znale hitro in elastično na- nu. Srečanje z Goričani se je za-občinskih sindikalnih vodstev in nje reagirati. Zelo pomembna je ključilo v prijetnem razgovoru z Na zadnji seji Občinskega mune za preteklo leto in izglaso- ter za nadaljnje boljše poslova- podružnic. Predsednik ObSS Ro- pobuda, ki je prišla do izraza ob zastopniki kolektiva Splošne plov-ljudskega odbora Koper, ki je vali poroštvene izjave nekaterim nje, so potrdili statut stalne man Poljšak je na željo gostov tej priložnosti, da bi za sindikal- be, ki je za goste priredil večerjo bila v petek, 26. oktobra, so od- gospodarskim organizacijam za konference občin Izola, Koper in spregovoril o aktivnosti sindikal- ne delavce goriškega in koprske- v Klubu pomorščakov, borniki dobili najprej pojasnila financiranje izgradnje objektov Piran. Na seji je bil na lastno ne organizacije piranske komune ga okraja odprli skupen izobra- Glede na korist takih stikov so
o delu stanovanjskega organa -'- željo razrešen mesta podpredsed- na najrazličnejših področjih: pri ževalni center.	goriški sindikalni funkcionarji
ObLO Koper, o stanju skladov	VELIKO OLAJŠANJE	nika občinskega ljudskega odbo- uveljavljanju novega gospodar- Predsednik občinskega ljudske- povabili koprske, naj čimprej ob-
ObLO Koper, o preskrbovanju p	., , . .	ra Koper inž. Franc Špacapan, ki skega sistema, pri sodelovanju z ga odbora Piran Jakob Draksler iščejo njihov okraj.
podeželja s pitno vodo, o stanju ,„f°	~ u	?renehala je prevzel novo dolžnost,	ostalimi družbeno političnimi ter je priredil gostom kosilo v Go-	M. V.
Sniu knnrclri Vn™,,ni in nI knZa oko!l Kube>	^ "lOCnO
šolstva v koprski komuni in nato sklepali o raznih gospodarskih vprašanjih.
Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve občine je opozoril odbornike na nekatere probleme stanovanjskega organa, ki v glavnem izvirajo iz pomanjkljivih predpisov, katerih vsebina je v marsikaterem primeru že močno odmaknjena od stvarnosti. Zato je razprava o tej točki dnevnega reda potekala v znamenju
vznemirila svet. Predsednik ZDA Kennedy je napovedal blokado Kube in nastop z orožjem proti vsem, ki bi Kubi nudili vojaško pomoč, o kateri smatrajo Američani, da je naperjena proti ZDA. Vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov U Tant je takoj pozval
Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V SEŽANSKI KOMUNI
V svojem poročilu za redno vključevanje za urejanje zaplete- komunisti s svojimi enotnimi in tudi kooperacijo in druge oblike,
predsednika ZDA Kennedyja in let.no konferenco ugotavlja občin- nih gospodarskih in. družbeno po- jasnimi stališči, Učinkovitost ta- kar naj gospodarske organizacije premiera Hruščeva, naj spor reši- sk* komite ZKS v Sežani Ha ie li+ičnih nrnhlpmnv kot so razvoi ke2a nart.iiskppa Hpla hn rinhila rinhrn nrnnrlai-iin td<-;	no
ski komite ZKS v Sežani, da je	litičnih problemov, kot so razvoj	kega partijskega dela bo dobila	dobro preudarijo. Pri tem pa ne
ta po mirni poti. Oba" državnika	biI° obdobje med obema konfe-	podjetij, izpolnjevanje plana, svoj odraz in spričevalo v uspe-	smemo pozabiti, da potrebujemo
priporočil~glede~nadaljnjega""dni ž- sta v sv°Jih odgovorih U Tantu	rencama politično in družbeno	vključevanje v mednarodni izvoz,	hih, ki jih bodo dosegli vsi ob-	tudi manjše obrate, ki so lahko
benega upravljanja, finančnega izrazila željo po rešitvi tega spor-	močno, razgibano in.da je terjalo	notranja delitev, razvijanje samo-	čani na vseh področjih družbe-	kot dopolnilo* ali specializacija
poslovanja vzdrževanja stano- nega svetovnega problema brez	od sežanskih komunistov inten-	upravljanja, nove oblike , in me-	nega razvoja komune.	večjih.
vanjskega ' fonda, razdeljevanja Prelivanja krvi, ki bi lahko pri-	zivno dela v izvajanju sklepov	tode političnega dela in končno Številni udeleženci razprave so	Tovariš Matija Maležič je v
stanovanj ter vsklajevanja pred- Pel.lalo do nove svetovne vojne in	zadnje konference in smernic III,	pomanjkljivosti in naloge v zvezi	podrobneje govorili o doseženih	svoji razpravi ugotovil, da se se-
pisov občinskega ljudskega odbo- Sovjetska zveza je že začela v	mTV. plenuma CK ZKJ.	z notranjim partijskim življe-	uspehih v posameznih gospodar-	žanski komunisti z veliko vnemo
ra z zakonom o financiranju sta- Kubi demontirati svoje raketne	V svojem referatu na konferen-	njem. Podrobneje je v svojem	fklh Panogah in tudi o napakah,	in skrbjo poglabljajo v probleme
novanjske graditve in zakonom o naprave. S tem je narejen prvi	ci je sekretar občinskega komite-	poročilu tovariš Grmek zajel	kl ®ozayirale hltreiše oblikovanje	komune. Njihova razprava o bo-
___i__________3T__1_ i— ______^ '1 Irnr^lr V nomivifni T T c.f^n	i	7T/n r« ~ -____ a i r _	t .	_____1.. ■	-	-	-	onomlictiprio mirolnAcfi	uali-	---i".	— i -	.....•
poslovnih zgradbah in prostorih. korak k pomiritvi v svetu iz zma-Občinski ljudski odbor Koper 8ala ie težnja
ja
ZKS Sežana Alfonz Grmek osrednje družbeno-ekonomske in socialistične miselnosti. O veli- dočnosti je bila zelo zainteresi
še niso v dovoljni meri izkorišče ni, kar opozarja na večjo pozornost v njihovi uporabi.
Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta potrdila sklep delavskega sveta gostinskega podjetja Galeb in sklep delavskega sveta gostišča Taverna v Kopru o pripojitvi Taverne h Galebu, ki se že razvija v pomembno gostinsko podjetje, sestavljeno iz dosedanjih manjših gostinskih obratov, ki pri sedanji organizacijski obliki niso bili sposobni razviti visoko rentabilno poslovanje. Prav tako so odborniki potrdili združitev oziroma pripojitev Ekonomsko-tehničnega zavoda in podjetja Projekt, dalje pripojitev komunalnih bank v Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani, Piranu h komunalni banki Koper. Nova Komunalna banka pa bo v omenjenih krajih imela svoje ekspoziture.
Pot.em ko so odborniki potrdili letni davčni račun koprske ko-
Berite in širite
neangažiranih osvetlil delo sežanskih komuni- politične probleme, tiste, ki v ko-jc Licuii za vsako ceno stov skozi prizr ... preprečiti nov svetovni vihar. nic in ocenil njihovo aktivno ko na rešitev odločilno vplivajo
kem tempu gospodarskega razvo- rana. Vendar pa je bilo po nje-ja v komuni je govoril predsed- govem mnenju premalo govora o
ima sedaj sedem skladov, ki pa držav, da je treba za vsako ceno stov skozi prizmo vseh teh smer- muni izstopajo in pri katerih lah- v	JC
1 m no ___nik ObLO Lado Mahnič. Danes	drugem življenju v komuni, izven
ne moremo govoriti več, da je se-	gospodarstva. Vse premalo tudi o
žanska komuna pasivna, saj ima	političnem življenju in nič o zu-
35 samostojnih gospodarskih or-	nanjepolitičnih dogodkih, kar je
«A«	1—M-	-	■	..........ob
sili«
Ce bi bilo staro koprsko pristanišče na gornji slllsl dovoli globoko ,„
ne ladje, kadar se v novem pristanišču gnetejo čezoccanske velikanke, ki morajp zato čakati zasidrane" zuiiaj' v
zalivu, dokler ne pridejo na vrsto, kakor kaže gornja 'slika
hI za silo lahko v nJem razkladali manjše tovor-
„ v ,	„- -	____________ vključevanju
danes na Sežanskem v povprečju	v odgovorno delo in rotaciji, ki je okraja in republike. Za te uspehe	sicer nekaj zelo pozitivnega, ven-so bih potrebni veliki skupni na-	dar pa se je treba nanjo pripori, rodilo pa je to tudi nove	praviti.
probleme. Za izboljšanje proiz-	Med ostalimi diskutanti se je
vodnje bo treba poskrbeti za stro-	samo eden dotaknil vprašanja
kovni kader, za mehanizacijo in	društev in organizacij in pouda-
avtomatizacijo. Bodočnost pa ima	ril, da so tudi kultura in družbe-
sezanska komuna v razvoju tu-	ne službe sestavni del življenja
nzma in maloobmejnega prome-	v komuni in da ie naloga občine,
ta. Do zdaj je bilo malo investi-	da skrbi za vsestransko življenje
cij v gostinske in trgovske objek-	občanov.
te, premalo skrbi za potrebni ka-	Konferenca je izvolila 21-član-
der, ceste in vodo, brez česar si	ski komite, ki'se je takoj sestal,
ne moremo misliti razvitega tu-	da bi izvolil iz svoje srede sekre-
' , ■ , taHa' V smislu načela rotacije, ki V razpravo sta posegla tudi go- na.i ji da občinski komite nai-sta konference član CK ZKS Ma- boljši zgled, so predlagali za no-tija Malezic in član OK ZKS vega sekretarja tovariša Lada Koper ter predsednik OLO Koper Mahniča. Do njegove razrešitve Davorin Ferligoj. Tudi tovariš predsedniškega mesta v občin-Ferligoj' je govoril o razvoju tu- skem ljudskem odboru bo vršil nzma, kateremu bo treba posve- posle dosedanji sekretar Alfonz titi vec pozornosti, in o turisti- Grmek, kateremu so se zahvalili nih investicijah. Opozoril je še za dosedanje dolgoletno požrtvo-na pravilno razumevanje integra- valnn delo in ga zaprosili po-cije v gospodarstvu, kar ne po- moč tudi v bodoče kot člana no-meni samo združevanja, ampak vega komiteja.
S SINDIKALNE KONFERENCE O POLLETNEM DELU V TOMOSU
Vaščani Tuljakov in Sokoličev v koprski občini so se končno odločili predlagati Občinskemu ljudskemu odboru Koper, naj uvede ,	poseben krajevni prispevek za
o vseh problemih in vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje v Tomosu zaposlenih ljudi, popravilo vaških in poljskih poti so govorili na svoji polletni konferenci člani sindikalne organizacije koprske tovarne ter vodnjakov in napajališč v nji-
motornih vozil	hovih kra3ih- Zato Je občinski v	ljudski odbor na svoji zadnji seji Te dni je bila v Kopru pollet-	času priučitve razumljivo niso mesečnih dohodkov 54 ljudi, od	sklenil uvesti krajevni prispevek na konferenca sindikalne podruž-	tako' produktivni, kakor so stalni 20.000 do 25.000 dinarjev 230 lju-	v delu,' ki je obvezen za vsa goniče tovarne motornih vozil To-	delavci, in to povzroča znatno go- di, od 25.000 do 30.000 nekaj več spodinjstva na območju obeh mos, ki je obravnavala delo sin-	spodarsko škodo podjetju. Pri tem kot 300 ljudi, vsi drugi so imeli naselij, ki imajo enega ali več dikalne podružnice v zadnjem	pa je konferenca ugotovila, da je višje osebne dohodke. V plodni	dela sposobnih družinskih članov polletju. Konferenca je ugotovila,	v podjetju nesorazmerje med de- razpravi, ki je obravnavala tudi	in sicer za vsako gospodinjstvo po da je delo sindikata napredovalo,	lavci in uslužbpnci, to se pravi, zahtevo po boljši delovni disci-	štiri delovne dni, t. j. po 32 de-posebno pa še zaradi prizadevno-	da je uslužbencev preveč in da je plini in medsebojnih odnosih ter lovnih ur — seveda s tem, da lah-sti upravnega odbora sindikata in	shema uslužbenskih delovnih mest pogojih za realizacijo letošnjega	ko posebni krajevni prispevek na-njenega tesnega sodelovanja s to-	zelo pomanjkljiva. " " "" " --varniškim komitejem ZK. Kljub	v razpravi je stekla beseda tu-

r
proizvodnega plana podjetja ■ — domestijo tudi s plačilom 150 di-
_________J_ „________„_____ dnevno že izdelajo 120 mopedov narjev za delovno uro. Na ta, na-
vsemu pa ne morejo biti zado- ¿j 0 ne ciovolj količinsko in kako- —. je podpredsednica okrajnega čin bo moč popraviti vaške poti voljni z nalogami, ki jih je spre- vostno dobri hrani v menzi pod- sindikalnega sveta Koper Marija Sokoliči—Tuljaki do okrajne ce-jel kolektiv v zvezi_ z reorgand- , jetja ter o osebnih prejemkih za- Vogričeva nanizala nekaj pripo- ste III. reda ter poljske poti So-zacijskimi in drugimi dogajanji v poslenih. V septembru je preje- ročil za. nadaljnje delo sindikalne količi—Reke pod naselje Peraj in podjetju. Tako na primer je bila malo od 16i000 do 20 000 dinarjev podružnice.	------ —
v veliko oviro struktura smdikal-
Tuljaki—Mavriči.
O \3 O
nih pododborov, ki jih je bilo do sedaj 30, se pravi, da sta bila v eni ekonomski enoti kar po dva ali celo trije pododbori. Zato so na konferenci sklenili, naj bi organizirali samostojne sindikalne podružnice v 14 ekonomskih skupnostih. Dosedanja sindikalna or-	_ ,„„ , ganizacija pa bi obdržala vse pra-	iz^Ki^komunisU'^.noTr^raU nI Vice in dolžnosti, njena glavna	redni konferenci, da bi analizirali naloga pa bo koordinirati delo	"fi>ehe in neuspehe v današnjem raz-
„„T,,™,-....,:™!	__gibanem ekonomskem ln družbeno-
med posameznimi podružnicami	poiitienem obdobju. Konference so se
V ekonomskih enotah.	udeležili člani občinskega komiteja,
Tr j.,.^;	številni delegati in kot gostje član
V	razpravi je bilo govora tudi	CK ZKS Branko Babič, sekretar ok O pomanjkljivostih V higiensko-	ZICS Koper Jože Božič in sekretar ob-tehničnem varstvu v tovarni. Z	£lns£®JgakomiteJa ZKS Koper Zdrav-odstranitvijo ugotovljenih po-	02eTp°red konferenco so delegati pomanjkljivosti bo moč prepreče-	jcli poročilo o delu izolskega občln-vati ali vsaj do skrajnosti orne-	skcga komiteja med obema konferen-■ ■1. —, .. „' , i . . , .	cama, na konferenci pa je obširno gojiti število nezgod m boleznin, ki	govoril o bodočih nalogah komiteja in včasih daleč presegajo normative,	komunistov sekretar inž. Ivan Uran. sprejet je bil tudi predlog, naj	. Analiza vseh dogajanj Je rekel med v,; „ ,;ii	drugim tovariš Uran, bi zahtevala ve-bi v zimskem času zagotovili pre-	llk0 5asai zat0 EG b0 lahko dotaknlia
voz ria delo in Z dela S tovarni- konferenca le bistvenejših stvari, škim avtobusom, ker je prevoz	'
z lastnimi mopedi v jeseni in zimi ter zgodnji pomladi zdravju res škodljiv.
V	zadnjih osmih mesecih je bilo sprejetih 231 delavcev in uslužbencev, delovno razmerje pa je prekinilo 213 zaposlenih. V glavnem navajajo delavci za vzrok odpovedi prenizke prejemke. V tej zvezi bi kazalo proučiti kadrovsko politiko, ker je med tistimi, ki odpovedujejo delovna razmerja, vrsta na novo priučenih za delo v tovarni Tomos. V
ŠTUDIJ ZA ODRASLE
Ljudska univerza v Izoli je organizirala triletni študij za odrasle, ki žele dokončati srednje šole, kot' so srednja. tehnična, srednja ekonomska in administrativna šola. V tehnično srednjo in v administrativno šolo se je vpisalo
OBRAČUN DELA IZOLSKIH KOMUNISTOV
bčinski I
ugotovila le glavne uspehe in neuspe- nn vodilna sila subjektivnega faktorja, he ter vzroke, ki so jih pomagali Ob teh podatkih pa niso vidni samo
krojiti. Se mnogo dela, analiz, razglabljanj, sklepanj in ukrepanj bo potrebno za nadaljnje delo v osnovnih organizacijah in v aktivih. Osnovni ton preteklemu obdobju je dalo pismo IKCK ZKJ, govor maršala Tita v Splitu ter smernice IV. plenuma CK ZKJ. Za izolske komuniste |e pomenila poudarjena primarnost usmerjanja vseh naporov v izgradnjo gospodarske moči in sočasnega razvijanja vseh družbenih procesov le potrditev pravilne-usmerjenosti. Sekretar inž. Uran se ,1c dotaknil vprašanja proizvodnje, realizacije, delitve osebnih dohodkov, vloge samoupravnih organov in ekonomskih enot, decentralizacije, združevanja, Izvoza. Pri že izvršenih in v bodočih nalogah je potrebna močna, vedno prisotna in avantgardna zavest-
u^peiii, ampak tudi pomanjkljivosti. Prav tako ob drugih vprašanjih, ki zadevajo področja kmetijstva, gostinstva, turizma, vloge mladine, rotacije.
Razprava je konkretizirala opravljeno delo in bodoče naloge in številni diskutanti so s primeri iz vsakdanje prakse pokazali, kam je treba usmerjati v bodoče strokovno in ldejno-polltlč-no delo. Nekaterih področij pa se razprava sploh ni dotaknila (družbenih služb — šolstva, zdravstva — kultur-no-prosvetnega življenja, družbenega uveljavljanja žena, vprašanja rekreacije, socialnega zavarovanja), medtem ko je bilo tudi premalo govora o gostinstvu, o turističnem konceptu obale in razvoju turizma sploh, o mladini. O nekaterih teh pomanjkljivosti je govoril tudi sepretar OK ZKS Koper Jože Božič, čeprav ie lahko ugotovil, da je razprava zajela bistvene probleme ln da je bila tudi dovolj kritična. Pri tem je opozoril konferenco, da bodo morali za širok s"ek-trum nalog poiskati nekaj skupnih imenovalcev ln razdeliti naloge na kratkoročne in dolgoročne. Pred očmi bo treba tudi imeti bitko za znanje in bitko za kolektivni sištem dela. Revolucionarnost komunistov je v tem, da se idejno in ekonomsko Izobražujejo in da se borijo za praktično Izvajanje procesa, tako v organizaciji, kot na terenu, v podjetjih, v samoupravnih organih. Ob koncu Je tovariš Božič še opozoril na vprašanje rotacije in kadrovanja, na mladino, W jo je treba spoznati tudi s -roble-mi gospodarstva in političnim delom , ter na razpravo o ustavi, katere bl-stvo je treba približati delovnemu človeku na terenu in v organizaciji.
Konferenca je izvolila 17-članski občinski komite, ki bo verjetno eden najmlajših v našem okraju, saj je povprečna starost 28 let. V imenu no-voizvoljenega komiteja se je zahvalil •> ,>za zaupanje inž. Ivan Uran in oblju-■ bil, da bo novi komite kolektivni organ, ki bo formiral in skušal uvelja-
po 30 slušateljev v ekonomsko	Minuli teden je Okrajni komite LMS Koper organiziral nekajdnevni seminar viti politiko v komuni po napotkih in
'9= cl-iTi=i+oiiQT7	za mladince Iz raznih središč koprskega okraja. Na seminarju so udeleženci smernicah konference in ob pomoči
bieunju soio p d ¿0 Musaieijev.	podobni osnovne pojme o sredstvih informacij, o delu redakcij pri časopisih komisij, ki jih bodo še imenovali, ter Pouk bo predvidoma trajal pet in radijskih postajah ter o vlogi in delu sodelavcev in dopisnikov časopisov seveda ob aktivnem sodelovanju vsoh
ur tedensko in udeležili se ga bo-	in radia. Ob zaključku seminarja so si ogledali tiskarno CZP Primorski tisk, članov ZK v komuni.
dO slušatelji S oodročia izolske in	uredništvo Slovenskega Jadrana ter obe redakciji Radia Koper in tehnične/ Novoizvoljeni komite se je takoj se-ao siusateiji s poarocjd izoiSKe m naprave te ustanove. Na sliki: pred ogledom tiskarne še fotografija stal na svoji prvi seji in izvolil -a piranske Komune. 2a spomin na seminar	' sekretarja inž. Ivana Urana.
MOHAMMED DIB
Odlomek iz romana Alžirija (trilogija), ki bo te dni izšel pri založbi LIPA v Kopru (knjižna zbirka »LIPA 1/1962«) — Aktualna knjiga, ki odkriva zanimive posebnosti arabskega sveta v času neposredno pred začetkom boja za osvoboditev. Roman obravnava življenjske tegobe muslimanskega dečka, ki okuša lakoto in nasilje, in že zrelega fanta, ki ^ razmišlja o ljubezni in žalostni usodi svojega naroda
Pomlad se je rodila v eni sami noči. Bila je kakor nenadna eksplozija: hudourniki svetlobe so pršili na zemljo, ko je bilo konec neskončnega mraka, Mesto, ki se je znebilo dušeče teže, je zadihalo s polnimi pljuči. Listje je pognalo na drevesih, ki se jim je črno okostje pokrilo z zelenim puhom, in še istega dne se je vrnila prijetna opoldanska toplota. Z nosom v zraku so ljudje skušali brati ugodna znamenja v povratku sonca, v prvih ptičjih spevih.
v teh pomladnih dneh so bili berači še bolj fantastični', še bolj grozljivi kakor poprej. Kako in od česa so živeli vse do teh dni? Nihče ni znal tega povedati; vlačili so se po cestah, kakor bi se nenadoma spomnili nečesa, kar so že zdavnaj pozabili. Previdno so stopali, ne da hi jih videli.
V kleti je vladala sproščenost: kraljevala sta neurejena delavnost in vrvenje. Tkavcl so še naprej z vsemi silami garali pri statvah, a na vsem lepem je nekdo na ves glas pričel prepevati. V zaprto, dušeče ozračje se je vrinil opoj, ki je delavcem zmešal glave.
Komaj se je pojavila prva zarja, je Omar že prinesel volno, ki je šel po-njo na Sok-el-Gezel. Sreča teh nežnih, žarečih ln hladnih zarij je rezala vanj kakor trn. Potem je tekel, da bi opravil vsa naročila. Počutil se je manj žalostnega in temačnega; od daleč in na pol prisoten je poslušal prostodušne pogovore 'tkavcev. Tekel je vse do Bab Žira k Mahi Buananu, kier je dobil košare 111 naročila. Njegova dolžnost je bila, da hodi za gospodarja na trg. Toda te svoje naloge ni nikdar opravil tako, da bi bila gospa Buanan zadovoljna; pobožno je poslušal nlene pritožbe.
Včasih je pomagal staremu Skaliju, ki je bil kak dan tako betežen, da ni bil 'za nobeno rabo. Potem je nesel volno k barvarju In jo prinesel nazaj takoj, ko jo je barvar potegnil Iz črne smole.
Opravljal je svoje dolžnosti, kolikor ' so jih zahtevali od njega, kakor je pač mogel, vendar se mu ni posrečilo nikogar zadovoljiti.
Vedno ga je kdo zmerjal in hrulil. Pa če ga zmerjajo, kaj zato. tega je bil vajen; nikakor pa ni prenesel, če ga je kdo udaril ali če mu je priletel čolnič v glavo, Ce je imel smolo, da je zmešal kako štreno, so vsi tkavcl kar od statev pljuvali vanj.
Je že takol Svojo slabo voljo so pač stresali na vajence. Nikoli jih niso nehali psovatl.
Omar je razvozlal niti ln premišljeval, Ko je Hameduš opazil njegovo vztrajno molčanje, se je začel norčevati iz njega;
—	Ali so se ti potopile z zlatom naložene ladje?
Otrok mu nI odgovoril, pač pa so ga te besede potrdile v prepričanju, da je rdečelasec neozdravljivo zmešan.
Naklonjen je bil samo Okašu, molčečemu velikanu. Ta mu je vlival vedno več zaupanja. Zdaj ga Je hodil vsako nedeljo obiskovat v kavarno v spodnjem mestu, kjer je tkavec najraje pil čaj.
Hameduš je Omarju zameril zakrknjeni molk.
—	Ni videti normalna ta opica! . . . Kar naprej mu blodijo neke misli po glavil
Trenutek pozneje je rdečelasec zamahnil po Zbešu, pohabljencu, brez vsakega pravega vzroka. Otrok je predolgo hodil z vedrom vode, ki jo je šel iskat k vodnjaku. Hameduš je bil žejen in ni našel vrča, lz katerega so tkavcl pili,
Zbeš se je zatekel za skrinjo k Omarju in začel jokati. Napravil se je čisto majhnega, tresel se je- po vsem telesu ln krčevito stiskal veke. Omar ga je skušal potolažiti; takrat je zaslišal, kako je zamrmral čisto tiho, medtem ko mu je jok sekal besede;
—	Ubil ga bom I Naj le počakal Dve kili težak kamen mu bom zabrisal v bučo . . .
Vprašal ga je, zakaj se pusti tepsti. Mali spaček mu ni odgovoril, le sko-mlznll je z rokami.
Tudi Omar se je čuval rdečelasca, v katerega zlobi je bilo vedno nekaj nesmiselnega.
Ni minilo četrt ure, ko je že odmeval po kleti ve3el Zbešev glas. Z nogami je cepetal po tleh in plesal ob podžigajočih klicih delavcev.
Dnevi so tekli. Omar Je dozoreval. Nič bolj neroden niti nič spretnejši nI bil kakor kdo drug, če je bilo treba razumeti kako stvar. Pridobil si je precejšnjo mero izkušenj, odkar je bil tu na delu. Slabo ravnanje ni več tako vplivalo nanj kakor prve dni. Naučil se je braniti.
Pri Levjem vodnjaku je pritegnila
Omarjevo pozornost strnjena množica, ki se Je nabrala na trgu Bejlik. Otrok se je vračal v delavnico po ulici Silak; štrene volne, dolge kakor on sam, so ga pokrivale od glave do nog kakor košato krzno, ki je bodlo v oči s svojimi ostrimi, kričečimi barvami: rumeno, rdečo, zeleno, modro . . . Približal se je, a neki nadležnež Je zakričal nanj:
—	Stran s to barvo, smrkavec!
Omar se je napravil hudega. Možak
je zacepetal z nogami, tako ga je razburila ta brezbrižnost;
—	Kaj ne vidiš, da nas boš vse uma-zol?
Mokre štrene so mu pomagale, da si je izrinil'pot med množico, Kričali so vsi, a umaknili so se- mu vendarle.
Radovedneži so gledali nekako omamljeno, kakor bi Imeli pred očmi kak nenormalen prizor. Omarju Je uspelo videti le topo skupino bosonogih beračev, ki so zadnje čase živeli v mestu. Oblasti so odredile, da jih je treba zbrati, Od ušes do ušes je krožila vest, da Je bilo treba vseh mogočih ukrepov, preden so to dosegli, Policaji so znstražill te stokajoče sence.
—	Mesto je bilo mirno, že od nekdaj je vladala v njem najdoslednej-ša spodobnost. In če je danes vse narobe, so tega krivi ti ljudje, se je resno razburjal neki trgovec, stlačen v sukneno obleko.
—	Spremenili so ga v karavanseraj, je zašepetal neki šaljivec.
—	V še vse kaj hujšega, Jo godel trgovec,
Za pričo je klical najbližje sosede in spraševal:
—	Zakaj se gnetejo tukaj, ali nimajo nobenega drugega dela? AH niso ti ljudje, sebi ln drugim v napoto, samo zato tu, dn delajo skrbi ljudem, ki se trudijo pošteno živetl7
Tedaj Je prišel neki sodelavec posebne komisije, ki jo je ustanovila vichvjska vlada, in zijala so se nagnetla, kolikor se je le dalo, Sodelavec je hotel najprej vedeti, od kod so se ti ljudje vzeli. Stvari so se takoj Izkazale za bolj zapletene, kakor bi si kdo predstavljal, Nikogar ni bilo, ki bi lahko razrešil to uganko, Zahtevali so od vsakogar od njih, naj pokaže papirje, toda niti eden jih ni imel in tudi ni vedel, kaj Je to. Ko je bilo to ugotovljeno, so se odloČili da jih zaslišijo. Vsi so odgovorili, da
se ne marajo vrniti v pekel, ki so ga pustili.
—	Tukaj bomo umrli.
Kakšen vzrok jih je silU v to žalostno odločitev? Sodelavec se ni potrudil, da bi jih spraševal o tem. Sploh pa, so izjavljali, ne vedo, od kod so prišli, in ničesar drugega nI bilo mogoče izvleči iz njih.
To Je pripeljalo živčnost predstav-. nika reda do vrhunca, čeprav že od vsega začetka ni bila majhna. Ta starejša osebnost, sveže obrita in s kravato, je bila obsedena s skrbjo za obvladovanje samega sebe. Očitno ni bil rojen za to, da bi se ukvarjal s takimi berači; in tudi jih ni razumel. Na koncu sploh nI več vedel, kako bi se obrnil, ko je opazil, kakšna pozornost ga obdaja,
Potem je sodelavec odločno izjavil, da jih bo ukazal odpeljati nazaj . . . da, da bo mesto spraznil . . . Nujno je, da očistimo mesto te golazni . . . Pri vsakem koraku, ki ga človek napravi na cesti, ima občutek, da je v nevarnosti. Ali naj začno na%'sezad-nje ljudem rezati vratove pred lastnimi vrati, jim pred njihovimi očmi ropati hiše, jim lastne žene ...
—	Hm, je rekel nekdo.
Vsi so slišali ta prikriti kašelj. In na splošno začudenje Je človek, ki Je rekel »hm«, nadaljeval:
—	Ti ljudje niso golazen. Golazen, ki je prišla v našo deželo, je spremenila naše brate v tolel
Sodelavec, ki je bil pooblaščen za javne zakone, se Je živčno prestopal. Preblcdel je in ustnice so se mu začele tresti.
Zakričal je v množico:
—	Kdo je to rekel?
Med prisotnimi se je pojavilo neko neodločno premikanje, slišati je bilo nekake glasove; potem je bilo vse tiho. Nihče nI spoznal tistega, ki se je tako neprevidno vmešal. Nobenega dvoma nI bilo, da se je medtem že izmuznil,
Policaji so množico razgnall,
Toda skupine so se spet zbrale le nekaj korakov naprej in razvezani Jeziki 50 se živčno vrteli.
Počasi so je klepetuljam približal velik starec:
—	Ali veste, kaj se Jim je zgodilo?
Pomigal je z žafranasto brado proti
beračem, ki se niso premaknili z mesta.
—	Ali veste, kaj jih je odtrgalo z njihovega koščka zemlje? Muslimani, ne govorite brez premisleka! Ce boste . . .
Droban človeček, na katerem je visel predstavnik copatarja, mu nI dal . dokončati stavka, ampak je zameke-tal vmes:
—	Kakšni časi, Česa vsega ne bomo doživeli I
—	Verjemite ml, je rekel neki modrijan, naša beda ni od danes, od daleč prihaja. Zakaj bi se torej vznemirjali zaradi nje?
—	Vsega ao krivi ti časi I
—	Mogoče! Kažejo nam rano . , , ki Jo prenašamo že desetletja in desetletja. Zdaj jo pač bolje vidimo, to je vse.
—	Nikakor ne morem verjeti, da more naše ljudstvo prenašati toliko trpljenja! se je znova začudil copa-tar,
—	Prenaša ga, je potrdil modrijan.
Omar je odšel. Te stvari niso od
danes, kje nekll
IZ EKSPOZEJA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE
Potem je Kardelj opozoril na nekatera družbena protislovja, oa katerih je odvisno in do katerih bo še odvisno nase družbeno in politično življenje, kot so protislovja med posameznim m_ kolektivnim, lokalnim in centralnim interesom, med umskim in fizičnim, kvami-ciranim in nekvalificiranim delom, med osebnim delom in clrufbeno delitvijo dela, med bolj ali manj razvitimi deli dežele, med centraliziranimi in decentraliziranimi funkcijami itd. ro so protislovja znotraj delovnega ljudstva, ki jih ni mogoče odstraniti z nobenimi administrativnimi ali političnimi ukrepi, marveč sarno postopoma na podlagi nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil in z ustvaritvijo pogojev za ekonomsko enakost ljudi in narodov, seveda ob ustrezni dejavnosti subjektivnih faktorjev oziroma prek naraščajoče socialistične družbene zavesti.
Kardelj je opozoril na različne družbene, ekonomske in politične tendence, ki lz tega nastajajo ali utegnejo nastati.
»Na eni strani se lahko pojavijo tendence, da v imenu individualnega interesa cgoistlčno in partikularistično izkoriščajo družbena sredstva in žive na tuj račun, vtem ko se spet v imenu enostranskega tolmačenja kolektivnega interesa lahko pojavi tehnokra-tizem, birokratski centralizem, ločitev neposrednih proizvajalcev od vpliva na proizvodnjo ln delitev proizvodov itd. Prav tako nastajajo na eni strani tendence po pridobivanju privilegijev, po obnovi osebne bogatitve v novih oblikah birokratskega avtokratizma itd., na drugi strani pa težnja po »uravnilovki«, to se.pravi mehaničnem izenačevanju, po anarhističnih reakcijah na vsako »avtoriteto« v. upravljanju Itd. Nadalje, na eni strani se lahko pojavijo tendence partlkularizma, izgubljanje perspektive, lokalistični egoizem Itd., na drugI strani pa tendence velikodržavnega' centralizma, dogmatlzma, državno-Iastnlškega monopola, etatlstično-birokratskega fctislzma v gospodarstvu, planiranju itd.«
»Povsem jasnb jo — je poudaril potem Kardelj — da v vseh teh odnosih in protislovjih ne more biti nobena družbena sila absoluten razsodnik, zlasti ne na bazi državne prisilnosti. Naloga in dolžnost socialistične države prehodnega obdobja Je, da na podlagi ' instrumentov državne prisilnosti ohranja takšen politični sistem, ki zagotavlja, da se ta protislovja, ki so zgodovinsko in objektivno pogojena in v bistvu neodstranljiva v pogojih sedanje stopnje produktivnosti, vedno ponovno razvozlavajo. To razvozlavanje se mora odvijati v procesu nadaljnje demokratične evolucije socialistične družbe, v kateri je določen odnos med samoupravljanjem in avtoriteto še vedno nujno potrebno objektiven zakon družbenega življenja.
Sicer pa tudi v sistemu samoupravljanja avtoriteta ne izgine. Vsak organiziran tehnološki proces predpostavlja določeno avtoriteto. Ta pa bo na tem torišču čedalje manj slonela na moči državne prisilnosti ln čedalje bolj na svoji notranji moralno-pohticni moči. Zato politični sistem, ki ga pri nas gradimo in ki ga zdaj nadalje razvijamo, dopolnjujemo in izpopolnjujemo z novo ustavo, ni in ne more biti sistem, ki deli absolutno pravico v imenu države, marveč sistem, ki bo omogočil delovnim ljudem, da si čimbolj svobodno in čimbolj demokratično sami kroje usodo in pravico, v skladu z materialnimi in drugimi možnostmi, vendar hkrati tudi sistem, ki bo v čedalje večji meri preprečeval možnost za deformacijo socialističnih družbenih odnosov, ki lahko nastanejo lz teh ali onih negativnih tendenc, te pa izvirajo iz obstoječih protislovij.
V teh okvirih in na takšnih objektivnih osnovah dobiva realna tla tudi akcija subjektivnih- sil socialistične družbe, predvsem najnaprednejših, kakor sta Zveza komunistov-in Socialistična zveza. To Sile morajo dati našim delovnim ljudem v njihovih demokratičnih samoupravnih in drugih družbenih organih v roke takšno orožje in sredstva idejne, znanstvene ln politične narave, ki bodo omogočila družbi kot celoti, da bo iz dneva v dan odkrivala čimbolj napredne odločitve. Isto velja seveda tudi za delovanje tistih centralnih družbenih organov v republiki in federaciji, ki so pooblaščeni, da opravljajo državne in druge družbene funkcije, ki so po svoji naravi centralizirane ln morajo biti centralizirane.
Prav takšna postavka je izhodišče za vse določbe, ki jih vsebuje predosnutek nove ustave. Skozi to prizmo gledamo v predosnutku tudi odnos samoupravljanja in države oziroma državne prisilnosti, svobode in demokracije na eni ter sredstev revolucionarne diktature na drugi strani; najširše idejne in politične iniciative na eni ter vodilne vloge Zveze komunistov na drugi strani.
Bržčas nas bodo nekateri kritizirali, da nova ustava ne daje dovolj svobode in demokracije, drugi pa, da ju daje preveč. Toda tudi najbolj bežen pogled na našo sedanjo družbeno strukturo ln na stanje družbene zavesti, izvirajoče lz te strukture, kaže, da je predosnutek nove ustave po vsej verjetnosti realistično pretehtal naše sile ln naše možnosti v sedanjem času ln za obdobje, ki je neposredno pred nami. Sama praksa ln naše celotno družbeno življenje bosta seveda sama vgrajevala v ustavni sistem tisto vsebino, ki bo ustrezala naraščajočim ln čedalje bolj razvitim materialnim, idejnim, kulturnim in političnim silam družbe.
Da bi poudarili vse te spremembe, ki so nastale v našem družbenem življenju in s katerimi smo temeljito prerasli pojem države tako imenovane »ljudske demokracije«, t; j. države, v kateri šele nastajajo pogoji za zgraditev socializma, predlaga predosnutek nove ustave spremembo imena Jugoslavije iz Federativne ljudske republike Jugoslavije v Federativno socialistično republiko Jugoslavijo. To Je sicer formalno vprašanje. Ime ne napravi države nič bolj in nič manj socialistične. Ker pa socializem v sedanjih časih v svetovnem obsegu še vedno bije boj za svojo končno zgodovinsko afirmacijo, bo vsekakor koristno in potrebno, da socialistični značaj naše družbe tudi formalno poudarimo v imenu naše zvezne države.«
Potem se Je referent kratko dotaknil predložene strukture ustave ln posebej opozoril na to, da je v določbah normativnega dela predosnutka med drugim izražena enotnost družbenopolitičnega sistema, kakor tudi dejstvo, da je naša družbena skupnost 1 zvezna država i družbenopolitična skupnost državljanov. Pri tem se predosnutek v pogledu delovne organizacije in občine zlasti v odnosu na okraj in republiko omejuje na formuliranje osnovnih načel, na katerih naj slone odnosi v teh skupnostih, v pogledu federacije pa prinaša določbe, s katerimi je zagotovljena učinkovitost delovanja federacije v okviru njene pristojnosti. Republiške ustave pa bodo v skladu z zvezno ustavo širše in podrobneje obdelale problematiko družbene graditve v republiki.
Potem je Kardelj poudaril, da je ena Izmed novosti predosnutka nove ustave tudi v tem, da vsebuje v svojem načelnem »uvodnem delu« načela za mednarodne odnose socialistično Jugoslavije. O teh odnosih je rekel:
»V zadnjih desetletjih je sodelovanje med neodvisnimi deželami v regionalnih okvirih in svetovnem merilu dobilo vrsto novih oblik, ki v čedalje večji meri večajo medsebojno odvisnost in odgovornost narodov v njihovem lastnem interesu. To sodelovanje dobiva takšen obseg, da zdaj ni več mogoče obiti potrebe, da tudi ustava neodvisne dežele precizira načelno orientacijo njene politike in odgovornosti nasproti takšnemu mednarodnemu sodelovanju, zlasti kadar gre za socialistično deželo. Jugoslavija i kot skupnost svobodnih narodov i kot socialistična družba nikakor ni usmerjena na to, da bi se nacionalistično zaprla v svoje meje in konservativno zatiskala oči pred dejstvom, da sodobno življenje človeštva vodi vse narode sveta k čedalje močnejši notranji integraciji, zbliževanju. Ta proces seveda ne odpravlja ne narodov ne nacionalne raznolikosti svetovne kulture, niti ne zmanjšuje pomena državne neodvisnosti, pač pa združuje ljudi kot ljudi na višji stopnji razvoja proizvajalnih sil ln mednarodne delitve dela v njihovem skupnem interesu, ki čedalje bolj prerašča nacionalne meje. V tem smislu ustava izrecno poudarja, da je Jugoslavija odprta skupnost narodov, da je pripravljena vključiti se v vsako obliko regionalnega in svetovnega mednarodnega sodelovanja, ki sloni na* popolni enakopravnosti narodov, na prizadevanjih za mir in na skupnih interesih, ter prispeva h krepitvi miroljubne aktivne koeksistence med narodi in miru na svetu.
Jasno Jo, da socialistična Jugoslavija še posebej podpira vse tiste odnose, ki vnašajo nova demokratična in socialistična načela v mednarodne odnose, ki naj hkrati in postopoma preraščajo meddržavne meje.
Očitno je, da ta načela ne služIjo samo za izvajanje praktične politike, marveč tudi za sprejemanje mednarodnih obveznosti ln odgovornosti. V takšnih oblikah mednarodnoga sodelovanja bo dostikrat potrebno, da naša dežela sprejme tudi ustrezne dolgoročnejšo obveznosti v pogledu določenih oblik mednarodnega sodelovanja in tako v enakopravnih pogojih zagotovi skupni interes vseh narodov. Prav zato so ta načela v naših ča^ih gradivo za ustavo neodvisne deželo, ki s tem, da določa ta načela, hkrati daje tudi osnove, smer ln meje za prakso odgovornih državnih organov pri prevzemanju takšnih mednarodnih obveznosti.«
Potem ko je omenil, da je podrobnejša obrazložitev načel in osnov, na katerih sloni predosnutek, dana v tistem delu njegovega referata, ki je razmnožen, je Edvard Kardelj na koncu tega dela svojega referata, ki ga Je prebral na-skupili seji, najprej rekel:
»Čeprav je besedilo predosnutka formulirano v obliki obdelanega predosnutka nove ustave, vendar nI v njem ne po obliki ne po vsebini nič takšnega, da ne bi moglo pa tudi ne moralo biti predmet široko vseljudske diskusije, ki se bo prihodnje mesece razvijala v naši deželi.
Takšna (Jlskuslja ni in ne more biti gola demokratična formalnost. Milijoni ljudi v naši deželi, ki imato za seboj visoko šolo družbenega samoupravljanja, lahko zdaj sodelujejo v tej diskusiji no samo zavestno, marveč tudi z visoko stopnjo znanja in demokratičnega čuta tako za potrebe, kakor tudi za možnosti naše družbe. Vse njihove bogate izkušnjo naj pridejo.v tej diskusiji do polnega izraza, naj opravijo svoje specifično preverjanje vseh postavk predosnutka ln prispevajo k še boljši in še uspešnejši redakciji končnega besedila osnutka ustavo. Tako bo omogočeno, da bomo posamezno formulacijo ustave Izdelali in konkretizirali oziroma skladneje prilagodili naši stvarnosti. Na drugI strani naj ta diskusija opozori tudi na tisto formulacije, ki so preozke, da bi mogle nuditi dovolj prostora za živo prakso napredne socialistične družbe To ml vsi pričakujemo od te diskusije. Kljub svoji konkretnosti Je namreč predosnutek formuliran tudi za javno diskusijo to se pravi njegova načela so formulirana n.i način, ki omogoča, da se o njihovi konkretizaciji začne vsestranska konstruktivna diskusija.«
Ustava nI program Je 5e poudaril Kardelj, ampak predvsem ogledalo stvarnosti in njen regulator. V tem sin islu volj a tudi za našo ustavo splošno pravilo, da nič, kar je človeško, nI popolno
Slučijna Je koinc.ldenca, da bomo našo nnvr>	<>
letu, v katerem bomo proslavili tudi 20-Ietn°co n-Ssih	"¡^V
listin, namreč deklaracijo in drugih aktov - - ■ ' ustavnl"
zasedanja AVNOJ v Jajcu."To"so'bile'"iisi,ine?^M°ni?cfd&^ČS samo programa narodnoosvobodilne in rrvoluconmn?. fu j tJVlJl" več tudi določene ustavne obveznosti.	«
ÄÄ»« KjaCÄ°«tSr na re2Ul-
lahko brez
pretiravanja rečemo ne samo to, da so izrertnn'„«111,1 . ^ ----
obveznosti Izpolnili, ampak tudi to da f S	in- <'a smo
prerasla cilje, ki smo jih takratVmuH«u.	c,ruzba 2e ^aleč

e
Prepovedano je prisilno delo. Vsakemu delavcu je zajamčen minimalni osebni dohodek, dokler dela v delovni organizaciji, državnem organu ali družbeni organizaciji. Delovni človek ima pravico na omejeni delovni čas. Delovnim ljudem je zagotovljena pravica do osebne varnosti, zdravstvene in druge zaščite na delu. Prednačrt predvideva odredbo, da je protiustavna in kazniva vsaka samovolja, s. katero, se žali ali omejuje pravica človeka, ne oziraje se na to, kako je to izvedeno.
Po drugi strani predvideva prednačrt tudi dolžnosti človeka. in državljana. V takšnem družbenem sistemu ustvarjajo namreč svoboščine in pravice pogoje za družbeno in osebno odgovornost človeka in državljana. Socialistični demokratični sistem predpostavlja odgovornega človeka in državljana, ki bo koristil svoje svoboščine in svoje pravice soglasno s splošnimi družbenimi interesi. Socialistična demokracija je načelno nasprotna in nezdružljiva z anarhičnostjo in neodgovornostjo. Razen ostalega je predvideno, da je vsak državljan dolžan zavestno opravljati javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena in da je osebno odgovoren za njeno izvedbo.
ZAŠČITA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
Kot novost vsebuje prednačrt tudi posebno poglavje o zaščiti ustavnosti in zakonitosti. S tem hoče izraziti, da gre za družbo, v kateri se volja in interes delovnega ljudstva izraža in oblikuje v ustavne in zakonske principe in da je splošna dolžnost in dolžnost posameznikov ter obveznost vseh, da te odredbe spoštujejo. Tako je v prednačrtu rečeno, da je s to ustavo odrejena potrebna zaščita ustavnosti in zakonitosti zaradi ostvarjanja socialističnih in političnih odnosov in enotnosti pravne ureditve, kot tudi zaradi zaščite svobode in pravic človeka in državljana ter samoupravnih pravic delovnih in drugih organizacij družbeno političnih skupnosti. Pri tem je skrb za zakonitost fiksirana kot ustavna dolžnost vseh organov, ustanov in organizacij.
Načelno lahko rečemo, da je tu govora o obvezi spoštovanja državnopravnih norm, ustavnih in zakonskih. Medtem lahko prav tako rečemo, da so te norme pri nas že zajele družbeni karakter v prav takšni meri, v kateri se državni organi že pretvarjajo v neposredno družbene samoupravne, to je svobodne socialistične organizacije. Potemtakem je tu govora o procesu, čeprav naravno postopnem in dialektičnem, pretvarjanja družbenih norm od klasičnih razrednih državnih in pravnih v vse bolj moralne norme in kategorije. Dosledno temu začenja njihovo spoštovanje in izvrševanje vse bolj nastajati na moralni avtoriteti, na solidarnosti, na lastni zavesti in vesti in he samo pod pritiskom državnega aparata in pravnega mehanizma.
Družbeno-ekonomski sistem socialistične Jugoslavije
DRUŽBENA LASTNINA — KATEGORIJA DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA
Tisti del prednačrta nove ustave, ki normira sistem naših vladajočih družbeno ekonomskih odnosov in začrtava v osnovi tir njihovega nadaljnjega razvoja in napredka, ne nosi v sebi tako velikih novosti in toliko radikalnih sprememb, kakor je to primer na nekaterih drugih področjih našega družben-ega življenja. V teh odredbah gre v največji meri za to, da se v tako važnem dokumentu, kot je ustava, sistematsko, povezano in popolno razlože tisti ekonomski odnosi, ki so bili že uzakojeni v naših prejšnjih predpisih in so v dolgoletni praksi dokazali svoje prvenstvo.
Z drugimi besedami, prednačrt ni opustil niti bistveno spremenil niti enega osnovnega instituta vladajoče družbeno ekonomske ureditve Jugoslavije. Ta sistem je z vsemi svojimi bistvenimi atributi v celoti obdržan in vse nove odločitve, ki jih daje prednačrt ustave, vsebujejo določene izpopolnitve in izboljšanja družbeno ekonomskega mehanizma, izpopolnitev vidnih praznin in odklanjanje nezaželenega sopotnika našega dosedanjega razvoja — primerno pridobljenim izkušnjam, našim možnostim in potrebam našega nadaljnjega gospodarskega in socialnega gibanja.
Ta diskusija ne bi izpolnila svojega namena, če bi težila za tem, da proži celotno sliko našega družbeno ekonomskega sistema in opiše ta sistem v vseh njegovih detajlih. Mnogo koristneje bo, da se poudarijo samo osnovni elementi tega sistema in da se malo bolj zadržimo pri tistih njegovih karakteristikah in tistih njegovih aspektih, s katerimi se vnašajo določene novosti v naš nadaljnji razvoj in odpirajo problemi, katerim moramo pri reševanju tako v praksi kakor v teoriji v bodoče posvetiti posebno pažnjo. Kajti ustava, ne pozabimo tega, ne rešuje problemov niti ne izpopolnjuje sistema obstoječih odnosov. Ona samo nanje opozarja in nudi okvire in možnosti, da se to čim hitreje in čim bolje uresniči.
Osnovo našega družbeno ekonomskega sistema sestavljajo: družbena lastnina nad sredstvi za prozivodnjo in drugimi sredstvi; osvobojeno delo, združeno na teh sredstvih in rešeno vsake možne eksploatacije; in nazadnje samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in razporeditvi v delovni organizaciji in družbeni skupnosti. Na ta način so trdno in nedvoumno odrejene fundamentalne karakteristike gospodarskega sistema naše družbene skupnosti. Odrejena je tista realna baza, na kateri objektivno raste skupek vseh ostalih ekonomskih, pravnih, političnih in drugih družbenih odnosov. In ta baza je najmočnejša garancija, da bo začela socialistična preobrazba neovirano nadaljevati v zaželeni smeri, brez večjih motenj in zastojev.
LASTNINA ALI PREMOŽENJE
Načelno je stališče prednačrta, da tvorijo vsa proizvodna sredstva, vse rudno bogastvo in druga bogastva neodtujljivo last družbe. Prednačrt ustave točno navaja izjeme od tega pravila in ne dopušča možnosti odstopanja. Proizvodna in naravna bogastva, ki so družbena lastnina, zavzemajo takšno razmerje v okviru skupnosti, da dajejo pečat vsem njenim ustanovam in v odločilni meri vplivajo na odnose med ljudmi in na nadaljnjo družbeno pot. Povsem je torej razumljiva in opravičena vsaka' odredba tega prednačrta, s katero se spodbuja in omogoča širjenje družbene lastnine tudi na ostala proizvodna sredstva. To vsekakor ne bo šlo brez vzporednih problemov in žrtev, toda ob tem moramo voditi računa o tem, da »cena« ne bo previsoka in da nas ta proces ne pripelje v sklop novih problemov.
Ponovno se poudarja, da družbena lastnina v bistvu ni kaka »lastnina« v tradicionalnem in konvencionalnem pomenu te besede. Gre namreč za negacijo pravice lastništva in za termin, ki kratkomalo izraža sistem novih družbenih odnosov. Družbsna lastnina je kategorija družbenega samoupravljala in nima v sebi nikakega navdiha klasičnih pravic lastništva pri.vatnopravnega in etatističnega tipa. Ona je v vsakem pogledu osnova nove družbe, njenih odnosov in njene celotne ureditve.
Razen tega družbenega lastništva, kot smo opisali njegove karakteristike, obstaja še druga pravica lastništva poljedelcev in drugih državljanov nad obdelovalnimi in gozdnimi zemljiškimi površinami, do zakonsko določenega maksimuma, pravica lastništva državljanov nad sredstvi za delo v obrti in drugih podobnih delavnostih in pravica lastništva, ki ga lahko imajo razna združenja in organizacije nad nepremičninami in drugimi stvarmi, ki služijo njihovim interesom. Nazadnje obstaja še nadalje pravica do osebne svojine državljana nad predmeti, ki služijo zadovoljitvi njihovih potreb ter nad stanovanji in stanovanjskimi stavbami.
S tem, da dopušča pravico lastništva, prednačrt ostro poudarja prepoved vsakega izkoriščanja tujega dela in kakršnekoli uporabe tega dela za pridobivanje dohodka. Kljub temu pa dovoljuje uporabo dopolnilnega dela. To stališče nasproti uporabi tujega dela ni tako novega datuma. Kljub temu se niso niti v teoriji niti v praksi utrdili zanesljivi kriteriji in tako zanesljive mere, ki bi dopustile koriščenje tujega dela brez njegovega izkoriščanja. To področje čaka vsekakor natančnejših normiranj in mnogo čvrstejšega stališča proti zlorabam, kot je bil primer do zdaj.
KAKO REŠUJEMO PEREČI PROBLEM PRESKRBE Z VODO
ra in.	o
J!«
Mm* iff Vodna skupnost Primorske lovi na Pivki podzemske tokove MIH vode, da bi zagotovila vodo ljudem in gospodarstvu

postojnske in ilirskobistriške komune
— Pridi pogledat v Zagorje na Za vse postojnsko področje je to
' -,
o -- í^t'V;
IpÜ
JBttH
Gonila slika kaže, kie je pori vasjo Zagorje na Pivki glavni izvir reke Pivke, nad katerim jc napravljen globok vodnjak s Črpalko, kjer so strokovnjaki ugotovili količine vode, ki bi jo ta neusahljivi izvir lahko dajal tudi v najbolj sušnih obdobjih
Pivki! Pod vasjo črpamo vodo in ugotavljamo količine za morebitno zajetje. Začetni rezultati so kar dobri! Tako me je minuli teden v potek ustavil sredi Postojne direktor Vodne skupnosti Primorske iz Kopra Franc Copi.
— Pojdi, le pojdi! — mu je pomagal sekretar občinskega komiteja ZK Postojna Jože Baša. —
TUDI V KOPRSKI KOMUNI VOLITVE NOVIH VODSTEV SZDL
V novembru bodo tudi v kopr- cialistične zveze podrobno raz-ski občini volitve v nova vodstva pravljali, pa je določitev števila krajevnih organizacij in njenih članov bodočega plenuma. Praksa
podružnic Socialistične zveze. Zato je občinski odbor SZDL že izdelal pravilnik o volitvah, ki priporoča izvedbo krajevnih posvetovanj političnih organizacij v petek, 2. novembra, predvolilne sestanke v večjih središčih komune v soboto, 3. novembra, volitve v vodstva podružnic in delegate za krajevno konferenco do 17. novembra in volitve v krajevne organizacije SZDL do 28. novembra, da bo moč sklicati občinsko konferenco SZDL sredi decembra.
Doslej je bilo v koprski občini 37 krajevnih organizacij SZDL s 25 podružnicami in 37 krajevnih odborov. Po daljših in temeljitih
je namreč pokazala, da je bolje imeti manjčlanski plenum in več občasnih komisij za reševanje
problemov z različnih področij, kakor pa da morajo razpravljati o nekem vprašanju vsi, pa čeprav je med njimi večje število takih, ki s temo obravnave nimajo nobenega stika.
črpanje velikega pomena in prav je, če bo že zdaj nekaj o tem tudi v Slovenskem Jadranu ... _#_
Cez dobro uro smo so sešli pod vasjo. Zagorje je tipična pivška vasica z značilno golo okolico —1 le sem in tja to goloto prekinja nekaj dreves. Predzadnji sončni dan čudovite jeseni (to smo zvedeli v deževno nedeljo čez dva dni po tistem) je podil po sinjem nebu redke oblake, po drevju in travnikih pa razlil vse zlato, kar ga je moglo naravi še dati toplo sonce v že kar kratkem dnevu. Pod vasjo stoji sredi travnikov nekakšna kapelica z električnim priključkom. Na strehi je v petek stal bencinski motor, ki je s svo-
PRIHRANILI BI LAHKO 1G8 MILIJONOV LIR LETNO
iii domačih 1
Kakor potrebuje industrija, in z njo dandanašnje življenje, vedno več umetnih mas, tako potrebuje tudi nova lepila. Ne prvim ne drugim pri nas še nismo posvetili dovolj pozornosti. To se pravi, da jih še nismo pričeli sami proizvajati v zadostnem asor-timanu in jih moramo zato uva-
azpravah pa predlagajo politic- žati, za kar smo prisiljeni trositi
r
na vodstva, naj bi na željo občanov reorganizirali teritorialno mrežo krajevnih organizacij Socialistične zveze in bodočih krajevnih skupnosti. Tako naj bi bilo odslej le 20 do 24 krajevnih organizacij Socialistične zveze, 43 do 47 podružnic in okrog 20 krajevnih skupnosti.
devize. Tega so se zavedela 3 podjetja našega koprskega okraja in se lotila dela. Tovarna Iplas ie osvojila proizvodnjo polivinil-acetatnega lepila, ki je potrebno zlasti lesni industriji. Njene kapacitete so dovolj velike, da bi mogla z lepilom zalagati vso Jugoslavijo in bi tako izvoz povsem V nova vodstva krajevnih or- odpadel. Po sedanjem stanju po-ganizacij in njihovih podružnic if^emo^amreč^pn nas?na leto
trebno uvažati kot reproduktivni material. S sedanjo kapaciteto sicer ne bi mogla kriti potreb vse države, povsem pa bi krila potrebe industrije v našem okraju, ki znašajo 3000 ton na leto, 1000 ton pa bi mogla oddati' povpraševal-cem iz drugih okrajev ali republik. Postopno bi mogla svoje kapacitete seveda tudi povečati. Pri sedanji zmogljivosti bi prihranili na leto 68 milijonov italijanskih lir."
Ce si ogledamo zdaj učinek polne proizvodnje vseh treh podjetij ob sedanji kapaciteti, .nam da skupaj prihranek 168,628.000 lir. V interesu naše industrije — in zlasti še našega celotnega deviz-
os>.v .
Zagorskim pericam je prav prišel priložnostni izllvek
naj bi predvsem vstopili neposredni proizvajalci, da bo tesnejša povezava dela med tistimi, ki prežive ves dan na vasi, in tistimi sovaščani, ' ki se v proizvodnji sproti seznanjajo z novimi oblikami in metodami političnega ter družbenega življenja. Še posebej velja posvetiti pozornost prihodnjemu delu podružnic, ki bodo dobile vse večjo samostojnost in s tem boljše pogoje dela na terenu. Posebno vprašanje, o katerem so na nedavnem razširjenem plenumu občinskega odbora So-
UClTELJIšCNIKI O SVOJEM DELU
Pretekli četrtek je -bila v Kopru letna mladinska konferenca koprskih učiteljiščnikov. Iz predsednikovega poročila in iz razgibane razprave je bilo moč povzeti, da je bilo delo v minulem letu plodno in da so naloge, ki so si jih bili' zadali, izpolnili. Mladinci so obiskovali mladinsko politično šolo, sodelovali so pri mladinskih delovnih akcijah, uspešno je bilo njihovo kulturnoprosvetno delo, izkazali so se na športnem področju pa tudi z delom pri kanje surovin in bi jih bilo po-Ljudski tehniki so se odrezali. Na kraju so si očrtali program za letošnje šolsko leto in izvolili nov odbor.
le 500 do 600 ton tega lepila. Ker bi Iplas mogel brez novih investicij proizvajati do 1000 ton na leto, bi ostalo 400 do 500 ton še za izvoz. Surovino za izdelek bi mogli dobiti v Italiji ali v Franciji. Pri toni bi prihranili 104.044 lir, pri 500 tonah po 67,628.600 lir.
Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici je osvojila proizvodnjo neoprenskega lepila in uredila naprave za njegovo izdelovanje. Za odobritev licence za Jugoslavijo se podjetje pogaja^z italijansko tvrdko »Alpi«. Naša država potrebuje na leto okoli 200 ton tega lepila. Proizvodnja pa bi bila mogoča samo z uvozom neo-prenske mase, ki predstavlja 70 odstotkov potrebščin za proizvodnjo, medtem ko bi ostalih 30 odstotkov surovin mogli kriti doma. Pri 200 tonah proizvodnje bi prihranili na leto 30 milijonov italijanskih lir, katere dajemo zdaj po nepotrebnem za uvoz. ■
Podjetje Mlekarna Sežana more s' svojimi napravami izdelati na leto 4000 ton sintetičnih lepil, katerih kvaliteta je po dosedanjih praktičnih izkušnjah prav dobra in povsem ustreza potrebam. Proizvodnjo ovira pomanj-
vodno
...... . . •	„	— nje je skozi prebiti
ta podjetja čimprej devize za na- strop vodlla debela železna cev v
o^. un^s«	—-'jim brnenjem poganjal
nega gospodarstva — je, da dobe grDaiko Qd
•*-«-»	rliMTirrrt TI n 1 _
kup in uvoz tistih surovin, katerih vsaj zaenkrat še ne izdelujemo v naši državi. Podjetja si to prizadevajo in v polni meri jih podpira tudi gospodarska zbornica. Upamo, da ne zaman. R. G.

Okusna usmerjevalna tabla pri Pivki jami
globino nekako desetih metrov okroglega vodnjaka: od tam je voda pritekala v črpalko, ta pa jo je oddajala naprej spet po železni cevi kakih sto metrov do tam, kjer so jo merili. Hkrati pa so to dobroto že izkoristili tudi vaščani Zagorja: domače perice so se kar vrstile tiste dni okoli iz-livka in prestavljale svoje pločevinaste in lesene škafe, ožemale perilo in brez milosti trošile neusahljivo vodo, ki je nenehno vrela iz cevi.
— Oh, ko bi bilo vedno tako! si je zaželela priletna vaščanka sredi dela, ko sem jo pobaral, kako je kaj.
_*_
Vas Zagorje stoji po meritvah Geološkega zavoda LRS, s katerim tesno sodeluje Vodna skupnost Primorske pri svojih raziskavah, na flišni kotlini, ki sredi apnenčastega sveta zadržuje znatne količine vode v svojih podzemskih nedrih. Ta nedra so vsa preluknjana in preprežena s podzemskimi rovi in hodniki; morda tudi jezeri in jezerci. Nikjer ni glavnega toka in vendar je pov-(Nadaljevanje na 4. strani)
SKRB ZA KADRE
Znano lesno-industrijsko podjetje Javor v Pivki posveča veliko skrb strokovnemu izobraževanju članov delovnega kolektiva. Tako je te dni 54 delavcev z uspehom opravilo izpite za kvalificirane delavce; sedaj pa že pripravljajo nov tečaj za drugo skupino. Podjetje je namenilo za strokovno izobraževanje članov delovnega kolektiva 4 milijone dinarjev, kar vsekakor kaže dober posluh delovnega kolektiva za strokovno izobraževanje.
. V tej zvezi je treba omeniti, da je v tem podjetju kar 21 štipendistov na visokih in srednjih šolah.
NAČRTI PO STO JNC ANO V
Na Postojnskem je turizem ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog. Zato so že pripravili načrte z vso potrebno dokumentacijo za nadaljnji razvoj turizma. Predvidena investicijska sredstva znašajo sicer pol milijarde dinarjev, ki pa jih bo moč zbrati s krediti in narticipacijo domačih turistično-gostinskih podjetij ter občine. Tako bi lahko dokončno uredili krožno železniško progo v Postojnski jami, elek-trificirali in uredili Malograjsko jamo v Planini, razširili camping pri Pivki jami, opremili hotel v Postojni, ki je že skoraj pod streho, preuredili bi restavracijske prostore v Predjami in izboljšali še vrsto drugih turističnih objektov v postojnski komuni.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Letos se ponavlja približno isto, kakor se je v prejšnjih letih zlasti v tem času. Ko namreč iz leta v leto ugotavljamo v prvih mesecih vsakega poslovnega leta nekak zastoj ali vsaj zmanjšanje proizvodnje in gospodarskih dejavnosti, se kasneje to stanje postopno in stalno zboljšuje. To pa povzroča, da se zaradi začetnih slabših uspehov pokažejo tudi v mesecih z visoko stopnjo proizvodnje težave, ki jih splošno imenujemo kot neskladje med proizvodnjo in potrošnjo ter obratno.
Kot rečeno, to ni nov pojav in ga lahko zasledujemo iz leta v leto s tem, da ima morda kdaj pa kdaj svoje posebnosti. Tako moramo za letošnje leto ugotavljati v prvih mesecih nižjo proizvodnjo, kasneje pa njen stalen porast, dočim je začela kasneje postopno padati potrošnja. Tako so se začele v mnogih industrijah kopičiti zaloge preko vseh predvidevanj in preko ekonomsko možnih in dopustnih količin. To je povzročal o in še povzroča težave, ker prevelike zaloge pritiskajo seveda nazaj na proizvodnjo in lahko se zgodi v posameznih primerih, da bo proizvodnja začela padati. Na
drugi strani pa seveda čutimo potrebo po mnogih in mnogih dobrinah, in to na skoro vseh področjih, pa čeprav spadamo po podatkih organov Združenih narodov med države, ki so najbolj visoko dvignile svojo proizvodnjo, to pa še ne pomeni, da smo tudi dvignili standard na višino razvite industrijske države.
V prejšnjem komentarju smo omenili, da so zdaj v teku priprave gospodarskega programa za prihodnje leto. Ko govorimo o negativnih pojavih, ki se vsako leto ponavljajo v začetku poslovnega leta, ko ni kontinuiranega porasta proizvodnje v primerjavi s prejšnjim letomi in meseci, ne moremo mimo ugotovitve, da je krivo razen ostalih vzrokov za tak razvoj tudi nepravočasno sprejemanje letnih planov. Ti vsebujejo med drugim važne elemente za poslovanje gospodarskih organizacij, ki se preče-sto spreminjajo in vnašajo negotovost v njihovo poslovanje. Posebno velja to za tako imenovane instrumente, ki često podjetjem niso znani tja do polovice leta, ki pa bistveno vplivajo na njihovo politiko gospodarjenja. Tako jc bito tudi letos, ko so bile postopno
uveljavljene v gospodarstvu zelo važne spremembe, ki pa niso bile znane podjetjem pravočasno, nekatere pa so bile sprejete z veljavnostjo za nazaj.
Zato bi bilo letos potrebno pohiteti, da bi lahko podjetja in gospodarstvo sploh nemoteno nadaljevalo svojo dejavnost ne glede na prehod v novo poslovno leto. Zato morajo tudi vsi pristojni organi pohiteti, da bo nov gospodarski program z vsemi določili, ki-kakorkoli vplivajo na poslovanje gospodarstva, znani pravočasno in da bodo tudi uveljavljeni tako, da ne . bodo motili dela.
Napačno bi bilo seveda trditi, da je omenjeni razlog edini, ki vpliva v a poslovanje in razvoj gospodarstva. Precej je še drugih, nekateri subjektivni, mnogi pa so tudi objektivni, in napori, da bi jih odpraviti, so taki, da lahko računamo, da bodo drug za drugim tudi odpadli. Naj omenimo nekatere: težave s preskrbo s surovinami, težave v prometu, potrebne rekonstrukcije tovarn in podobno. Toda to je vprašanje zase in ločeno od tega, ki ga obravnavamo.	-žj-
O Zavod LRS za statistiko je zbral podatke o pomorskem prometu v septembru, iz katerih je razvidno, da je ta promet nad vsemi pričakovanji v velikem porastu in znatno višji, kot je bil lani. Največje povečanje je zabeleženo v blagovnem prometu, katerega indeks je dosegel v septembru letos kar 280 nasproti septembru lani. Če to izrazimo v količinah, se je povečal promet blaga skozi pristanišča ob slovenski obali od 12.894 ton septembra lani na 36.052 ton septembra letos. Tudi število priplulih ladij se je povečalo za 18 odstotkov, če delamo primerjave v njihovih neto registrskih tonažah. Slabši porast povečanja pa je bil v prometu potnikov. .
g Vrednost izvoza iz Slovenije je v septembru dosegla 3,67 milijarde dinarjev ter je tako za 65 odstotkov večja od izvoza septembra lani. Skupna vrednost izvoza v prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša približno 22 milijard dinarjev ali skoraj za 30 odstotkov več kot v istem razdobju lani. Že v avgustu je bil izvoz večji od uvoza, septembra pa je bil uvoz v primerjavi z avgustom še manjši in je znašal komaj 2 milijardi 670 milijonov dinarjev. Struktura uvoza kaže, da je bilo v devetih mesecih uvoženih okrog 44 odstotkov reprodukcijskega materiala, 6,4 odstotka opreme in 48,5 odstotka blaga za široko potrošnjo.
© Znano jugoslovansko podjetje Elektrosond bo ustanovilo samostojen obrat v Indiji, ki bo zgradil okrog 200 vodnjakov.
Q V nedeljo je bil v Franciji referendum za revizijo ustave. Za predsednika republike in njegov predlog je glasovalo 62 odstotkov volivcev, okrog 24 odstotkov vpisanih volivcev pa se je referenduma vzdržalo. S to, sicer pičlo zmago, de Gaulle nima razloga, da bi se odpovedal položaju predsednika republike, vprašanje pa je, v kolikšni meri bo nedeljski referendum vplival na splošne parlamentarne volitve, ki bodo v drugi polovici novembra,
0 Predsednik indijske vlade Nehru je sporočil, da se je Indija sporazumela z nekaterimi državami o nakupu orožja, kar diplomatski opazovalci ocenjujejo kot potrebo Indije po težki oborožitvi »za nadaljnje spopade na indijsko-kitaj-ski meji«. Medtem poročajo iz New Delhija, da bi bila pogajanja med LR Kitajsko in Indijo možna samo pod pogojem, če se bodo kitajske čete umaknile iz področja, ki so ga v zadnjih dneh zasedle. Razumljivo-pa je, da tega pogoja LR Kitajska ne bo sprejela, ker sodi, da bi to dejansko pomenilo vdajo pred indijskimi vojaškimi grožnjami. 0 Ministrski svet evropske gospodarske skupnosti je sklenil začeti 12. novembra pogajanja z Norveško in Dansko o. njunem vstopu v to mednarodno zahodnogospodarsko organizacijo.
E3 Na konferenci Interparla-mentarne unije, ki zaseda v glavnem mestu Brazilije, so delegati več kot 40 držav sprejeli na pobudo Jugoslavije resolucijo, katera zahteva od Združenih narodov skrajne napore za ohranitev svetovnega miru, ki je ogrožen s sedanjimi dogodki okrog Kube in s spopadi na indijsko-kitajski meji. Resolucija poziva vlade Sovjetske zveze, ZDA, Indije in LR Kitajske, naj skušajo skleniti sporazume o spornih vprašanjih.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V POSTOJNI
fl
I
V ponedeljek je bila v Postojni občinska konferenca Zveze komunistov. Razen delegatov in domačih gostov sta se konference udels-iUa tudi član CK ZICS Vladimir Kadunc in organizacijski sekretar OK ZKS Koper Ivan Mavsar.
Organizacijsko poročilo so delegati prejeli vnaprej, sekretar Jože Baša pa je v svojem poročilu orisal delovanje komunistov v zadnjem obdobju in splošen razvoj postojnske komune v tem času s posebnim ozirom na na-
V PORTOROŽU GRADIJO NOV IIOTEL
Pred dnevi so začeli z gradnjo novega hotela v Portorožu po načrtih inž. prof. Eda Mihevca. Novi hotel bo na drugi strani hotela Central in bo njegova depandan-sa. Opremljen bo najmoderneje, imel bo 100 sob in bo prava stolpnica, saj bo imel sedem nadstropij.
Delavci na gradbišču delajo v treh izmenah in tako delo kljub slabemu vremenu hitro napreduje. Predvidoma bo otvoritev novega hotela 1. maja 1963.
pore komunistov za odpravo napak in uveljavitev sklepov III. in IV. plenuma CK ZKJ. Pri tem je lahko ugotovil, da so v tej smeri komunisti postojnske komune dosegli precej uspehov in da je bil v občini zlasti na gospodarskem področju dosežen velik napredek. V nadaljevanju je sekretar Baša govoril o številnih in zahtevnih nalogah, ki čakajo komuniste in vse občane zlasti na gospodarskem področju. Posebej se je zadržal pri zahtevnih nalogah izvoza, kvalitetnih premikih v strukturi kmetijske proizvodnje, zahtevnih nalogah lesnega gospodarstva in industrije s posebnim poudarkom na integraciji in izvoznih nalogah. Kritično je ocenili in nakazal tudi odpravljanje nekaterih lokalističnih teženj pri posameznih podjetjih,' hkrati pa nakazal tudi nalogo, da bo treba v bodoče dosledno odpravljati operativno poseganje komunistov v zadeve in pristojnosti samoupravnih organov po gospodarskih in drugih organizaciiah.
V obsežni in plodni razpravi je nad petnajst delegatov in nekaj gostov dopolnilo izvajanje sekre-
tarja s konkretnimi primeri in nalogami na terenu, tako da bo gradivo s konference komunistov postojnske občine dragoceno napotilo za delo v prihodnjem obdobju.
Ob zaključku konference so delegati izvolili nov občinski komite, ki je nato na svoji prvi seji izvolil za novega sekretarja dosedanjega tajnika občinskega ljudskega odbora Postojna Toneta Strleta, hkrati pa izrekel tovarišu Jožetu Baši, ki odhaja na novo delovno mesto, za požrtvovalno delo vse priznanje in iskreno zahvalo.
V VSAK LONEC
proizvod kombinata
izola
OB ZDRUŽEVANJU GOSTINSKIH OBRATOV
Združevanje podjetij, ki je v zadnjem času naše veliko geslo v gospodarski politiki, je zajelo tudi gostinstvo. Vse vprelt doživljamo združevanje doslej samostojnih obratov ali pridruževanje manjših večjim. Tako je tudi v našem koprskem okraju, kjer smo dobili poleg prejšnjih v piranski občini gostinske kombinate v Kopru, Postojni, Ilirski Bistrici itd. Ce se vprašamo, kakšne cilje pri tem zasledujemo, bomo brž videli, da precej drugačne kakor pri združevanju industrijskih, trgovinskih in drugih podjetij. V industriji združujemo obrate sorodnih strok v večini primerov zaradi kooperacije in šele v drugi meri zaradi poenostavljenja uprave, čeprav seveda tudi zaradi večje akumulacije obratnih in investicijskih sredstev. V trgovini zasledujemo mimo splošnih ciljcv tudi specializacijo ob povečanju izbire.
Gostinskih obratov ne združujemo niti zaradi kooperacije niti zaradi specializacije, čeprav tudi tega dvojega ne moremo povsem izključiti, vsaj ne v nekaterih primerih. Glavni namen je poenotenje uprave, nabave, personalne politike ter akumulacije. Vse to je nedvomno pozitivno, vendar krije v sebi tudi negativne elemente. Gostinstvo ni s svojimi dejavnostmi namenjeno odjemalcem kakor industrija in trgovina, marveč gostom in med njimi, posebno pri nas, tudi domačim in tujim turističnim gostom. Gost pa je z gostinskim podjetjem v mnogo tesnejšem stiku kot kupec z industrijo in celo s trgovino. Tudi njegove individualne želje so navadno močneje diferencirane, še bolj kakor kupčeve v trgovini. In medtem ko prihaja v trgovino razen Izjem domač kupec, prihaja v gostišče v znatni meri tudi naš ali tuji turist, katerega ni treba samo šele privabiti, marveč ga je treba tudi obraniti. Ce podjetje tega ni sposobno, odide gost drugam.
Ko torej združujemo gostinske obrate v kombinate, se postavlja njiho-
vim vodstvom kot prva naloga skrb za to, da ti obrati ne bodo »uniformirani«, to se pravi, da ne bo gost v vseh dobil n. pr. enake pijače in jedi, ali celo povsod slabe. Take primere že imamo. Gost lahko potuje od lokala do lokala, pa mu v vseh postrežejo n. pr. z enakim vinom, enako pripravljenimi jedili itd. Kombinat izkorišča v takem primeru svoj monopolistični položaj, prepričan, da
(Nadaljevanje s 3. strani)
sod dovolj vode, premalo pa, da bi se splačalo veliko zajetje. Zal je to povsod (kar spomnimo se Sečovelj ali Planine!) in srečen bo tisti dan, ko se bo iskalcem posrečilo najti podzemeljski vele-tok ali glavni pretok kraških voda na določenem področju.
Spričo naraščajočih potreb prebivalstva in gospodarstva, zlasti industrije in kmetijstva, je vprašanje preskrbe z vodo vsak dan bolj pereč problem. Perspektivni načrti razvoja gospodarstva in naraščanje prebivalstva kažejo, da bomo obstoječe zmogljivosti morali nenehno povečevati. ■ To pravzaprav delamo že vsa leta in komaj sproti dohajamo razvoj z dodajanjem novih priključkov in črpališč. Ne glede na številne vodnjake in lokalne vodovode po
gost pač nima izbire in mora v enega vaseh ali skupini naselij, ki jih je izmed njegovih obratov, če hoče priti asanirala aji na noVo Zgradila
Vodna skupnost Primorske, ne
tjegov
do pijače ali jedi. Posledica pri domačih gostih je manjši obisk z manjšo potrošnjo, pri turistih pa odhod drugam.
Ce torej nočemo škodovati svojemu gostinstvu, marveč želimo doseči vsestranski dvig, boljši obisk in večjo potrošnjo, potem moramo poskrbeli
if	nehno večati tudi zmogljivost Ri-
naii. rako pridemo tudi do speciaiiza- žanskega, Kraškega in Istrskega
glede na ureditev vodnega režima in ■ melioracijo obsežnih zemeljskih površin na področju koprskega okraja, kar je uredila Vodna skupnost, je bilo treba ne-
cije in do diferenciacije gostov. Samo tako bomo dosegli od združevanja tudi korist.	R. R.
vodovoda, postojnskega, pivškega in ilirskobistriškega vodovodne-
V petek je bilo v Kopru pod:'vsem za zbiranje dosedanjega vodstvom podpredsednika okraja gradiva oceanografskih razisko-Franca Klobučarja posvetovanje vanj v severnem Jadranu in o o podvodnih raziskovanjih vzdolž nadaljnjem proučevanju morja, slovenske obale. Predstavniki re- ki je pomemben činitelj v gospo-publiškega centra za podvodna darstvu koprskega okraja. Po raziskovanja so udeležence posve- daljši razpravi so med drugim tovanja seznanili o pomenu raz- :sklenili temeljito proučiti možno-iskovanj za boljše izkoriščanje sti filtriranja odpadnih vod, ki se morskega bogastva. Gre pred- stekajo v morje, tako da ne bi
odpadne vode škodovale ribištvu.
ga omrežja, da smo lahko do tega trenutka vsaj za silo oskrbovali predvsem naša večja mestna središča z vodo za pitje ter za potrebe industrije in kmetijstva v teh krajih. Vedno in povsod nam tudi to ni pravočasno uspevalo, na drugi strani za zahtevamo, da mora ta preskrba biti v redu in se nam to zdi celo samo po sebi umevno, ker je voda pač osnovna življenjska potreba.
Tudi v postojnski občini so kar naprej težave z vodo. Vsako poletje je je premalo in vedno manj. Pomagalo ni niti dodatno zajetje v Korotanu in drugi ukrepi in je zato še vedno dovolj in preveč jeze po stanovanjih in drugod, kadar pridna občanka odpre pipo, pa voda ne priteče. Seveda jeza tukaj ne pomaga nič, saj pravijo, da še vojska ne vzame, kjer nič ni. In po vodovodnih ceveh na Postojnskem, iztrošenih in dotrajanih poleg vsega, res večkrat ni kaplje vode. Prav zato pridajajo občinski ljudje v Postojni tolikšen pomen raziskavam Vodne skupnosti na Pivškem in nestrpno čakajo rezultatov, ki naj bi rešili ta problem.
Letošnja suša — pravijo, da sto let ni bilo takšne — je bila kot nalašč za te meritve. Vodna skupnost ugotavlja, da je na Pivki dovolj vode — ne samo v Zagorju in okolici, marveč tudi v neposredni bližini Pivke pri vasi Trnje in še drugod, saj je vsa okolica en sam podzemski labirint rovov in vodnih kanalov. Vodna skupnost Primorske ima v načrtu še prenekatero vrtanje, da bi ugotovila vsaj toliko teh skrivnostnih vodnih poti, da bo imela dovolj elementov za izdelavo načrta za zgraditev obsežnega pre-skrbovalnega vodovodnega omrežja za vse področje Pivke in Postojne.
Meritve izvira v globokem vodnjaku, kjer so pod Zagorjem črpali vodo prejšnji teden, kažejo na to, da bi se splačalo zajeti že sam ta izvir. V najbolj sušni dobi daje več kot štiri in pol litra vode na sekundo, kar je dovolj, da bi lahko napravili od tam vodovod za preskrbo mesta s 4000 prebivalci; če pa bi ob tem zgradili še izravnalni rezervoar, potem bi bilo samo iz tega izvira dovolj odlične vode za 10.000 prebivalcev!
Meritve, ob katerih se Vodna skupnost poslužuje najsodobnejših sredstev, vštevši radioaktivne izotope, so pokazale, da se voda v omenjenem izviru pod Zagorjem nikjer in nikoli ne vrača nazaj — se pravi, da odteka dalje pod zemljo proti Postojni. Od kod priteka, seveda ni moč ugotoviti, ker bi sicer že imeli zajetje kje na priročnejšem kraju. V neposredni okolici je še več lukenj, iz katerih v deževnem vremenu bruhajo vodni curki, ki skupaj tvorijo izvir Pivke. Letos je na Pivškem ni bilo videti in je tekla samo pod zemljo, kjer je bilo zanjo zaradi suše dovolj prostora in zato ni silila na površino. Zdaj tudi ni več strahu zaradi nenadnih poplav ob deževju: Vodna skupnost Primorske je meliorira-Ia celotno področje in spremenila nekdanje jezero pod Zagorjem s sistemom odtočnih kanalov v plodno polje pivške kmetijske zadruge — vse kar mimogrede, zakaj če bodo dela za novi vodovod uspešno zaključena, za kar dajejo dosedanji rezultati dovolj upanja, potem bo končni seštevek del za ulovitev, ukrotitev in podreditev pivških voda splošni ljudski blaginji prav gotovo največji splošni dosežek delovnih ljudi tega področja za nadaljnji napredek gospodarstva in za rast splošnega blagostanja ljudi pod Snežnikom in Javorniki.	rb
Z OBČINSKE KONFERENCE ZK PIRANSKE KOMUNE
Minuli torek je bila v Portorožu redna konferenca Zveze ko-
dosegli aktivi pri Občinskem komiteju ZK, saj so bolj kot doslej
munistov piranske komune. Poro- temeljito analizirali delo in vlogo čilo in razprava, ki v času, ko to
Ob tej priložnosti so 'sklenili pritegniti k sodelovanju tiste gospodarske organizacije, ki so s svojo dejavnostjo v tesni zvezi s pomorskim gospodarstvom. Predlagali so tudi nove meritve morske obale in vskladitev planov oceanografskih raziskovanj, za katere bodo potrebna znatna denarna sredstva, ki jih bodo črpali iz
poročamo, še traja, sta prikazali živahno delo članov Zveze komunistov, posebno še v izvajanju smernic III. plenuma CK ZKJ. Občinski komite je v zadnjih mesecih temeljito obravnaval
posameznih komunistov ter spro- investicij obalnih občin ter neka-ti opozarjali na nadaljnje naloge, terih gospodarskih podjetij ter s zlasti ideološko izobraževanje. ' soudeležbo sklada Borisa Kidriča. Sedaj je na področju piranske
komune 41 osnovnih organizacij in sicer 7 terenskih, 21 tovarniških in 13 na šolah, zavodih in
gospodarsko in politično stanje v ustanovah, V vseh osnovnih or-komuni in dal tudi nekaj napotil ganizacijah ZK je vključenih osnovnim organizacijam ter pri- 1.056 članov, poročil organom družbenega upravljanja. Znatne uspehe so
rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Levstik, 8. Madeira, 15. Aretino, 16. urednik, 17. Marica, 18. tlak, 19. dar, 20. Atika, 21. Keaton, 23. la, 24. osa, 25, Watt, 26. rob, 28, tla, 30. roka, 31. sik, 33. Al, q5. oktava, 37. gosak. 39, lek, 41. Tejo, 42, korala, 43. korveta, 45. tobogan, 46, Ankaran, 47. tragant.
Urejuje uieamSKi uiioui Gloviu In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja izhaja vsak petek Izdaja CZP Primorski tisk Koper Uredništvo In uprava v Kopru. Can karjeva 1, telefon 21,470 Posamezen izvod 20 din Letria ruuočnlno 800 din, za Inozemstvo 2,200 din ali 3,5 smer dolarja Bančni račun 602-11-1-18) pri podružnici NB Ko per Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek In kllšejl tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudsko pravica LJubljana.
BELA KRAJINA je 18. oktobra prispela v Montreal in bo nato krenila proti Londonu.
BIHAC je 24. oktobra priplula na Reko.	,
BLED je 29. oktobra predvidoma priplula v Conakry, potem pa nadaljevala vožnjo proti Dakarju in Jadranskemu morju
BOHINJ je odplula 20. oktobra iz Marseilla proti Južni Ameriki.
DUBROVNIK je 17. oktobra priplula v Monfalcone.
GORANKA je 31. oktobra predvidoma odplula z zahodne obale ZDA proti Sredozemlju.
KOROTAN je 20. oktobra predvidoma odplul iz Aleksandrije proti Bey-routhu, Lattakiji, Suezu in Port Sudanu.
LJUBLJANA je 26, oktobra predvidoma priplula v Zdanov.
MARTIN KRPAN je 24. oktobra priplula v La Valetto (Malta) in bo nadaljevala vožnjo proti Pločam.
PIRAN je 24. oktobra preplula Gibraltar na poti proti Hnmpton-Roadu, kamor bo predvidoma prispela 3. novembra.
POHORJE je na popravilu v Piranu.
ROG je plula 21. oktobra skozi glbral-tarsko ožino na poti proti Emde-nu, kamor naj bi prispela 28. oktobra.
TRBOVLJE je 23, oktobra odplula iz Yokohame proti zahodni obali ZDA, okrog 7. novembra bo predvidoma prispela v San Diego,
ZELENGORA je 30. oktobra predvidoma priplula v 2danov.
RAZPRRAVA
TUDI MED DIJAKI ESS
Mladinska organizacija na Ekonomski srednji šoli v Kopru je začela razpravo o predosnutku nove ustave. Mladinci in mladinke aktiva so poslušali najprej uvodno predavanje prof. Stadinove. Na predlog osnovne organizacije ZK na šoli pa so študij razdelili po razredih in sestavili \pro-gram študija. Predosnutek ustave predelujejo pri razrednih mladinskih urah in se dijaki že v naprej pripravijo na določeno poglavje ter nato pri razredni url razjasnijo nejasne pojme.
Pri razpravi sodelujejo tudi profesorji in njihova pomoč pri razpravi nam je v veliko korist. Mladinci so se študija predosnutka resno poprijel!, ker vedo, da jim bo to koristilo pri nadaljnjem delu na vseh področjih udejstvovanja.	A. P,
LADJEDELNICA: Marjan Mrak; '
NB KOPER: Marija Skabar;
OKRAJNI KOMITE KOPER: Ciril Po-licon;
ONZ KOPER: Mirko Badnlič, Avgust Bajt, Olga Bizjak, Ivan Božič, Anton Bradač, Anton Gomboc. Jože Grcgorič, Avrelij Kačič. Rajko Ka-rer, Lndo Koder, Jože Kozel, Ivan Makovac, Slojan Marčeta, Marjan Medveš, Djordje Miškovlč, Ivan Ro-tar, Herman Rožec, Geraslm Sindra-koveki, Redento Soša, Tone Troha, Drago Vodopivec, Ferdo Vončina, Marija Zidar. Dimitrij Zlobec, Ivan Zorzut;
OKRAJNO SODIŠČE KOPER: Štefka Janežič. Milena Zabric;
POČITNIŠKI DOM LITOSTROJA V FIESI: Alojz Iiociančič:
POMORSKA SREDNJA SOLA PIRAN: Alojz • Glavlna, Ivan Kisovec, Miro Lavrenčič;
PRALNICA-KOPALNICA KOPER: Nerina Cjarancina, Bolan Medved, Gentile Terčič. Palma Vller;
STANOVANJSKA SKUPNOST IZOLA: Franc Bolha:
TOMOS KOPER: Alojz Centrih.
UKREPI ZA BOLJŠE KMETOVANJE
V torek je bila v Ilirski Bistrici 47. skupna in 46. ločena seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, ki sta obravnavali razvoj gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta in vrsto drugi gospodarskih vprašanj. Splošna ocena razvoja gospodarstva v ilirskobi-striški komuni kaže, da se več aH manj razvija po predvidevanjih in da so le v nekaterih gospodarskih dejavnostih manjša odstopanja, predvsem v izvozu. Odborniki so med drugim sprejeli tudi odlok o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju krme na stalnih in menjalnih travnikih in odlok o obveznih minimalnih ukrepih pri pridelovanju krompirja na območju vasi Velika Bukovica, Harije, Dobrepolje, Zarečje, Zare-čica in Topole. Na dnevnem redu je bilo tudi nekaj upravnih vprašanj ter razrešitve in imenovanja članov raznih svetov in komisij.
NA OBALI PIRANA poceni prodam enosobno stanovanje proti zamenjavi. Dopise pod »Sončno«.
DVOKOLESA od 7.000 Lit dalje nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Kot darilne pakete pošiljamo v Jugoslavijo bicikle.
OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU
ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo I
AVTO-MOTO DRUŠTVO PINKO TOMAŽIČ PIRAN
sprejme honorarno več inštruktorjev za voznike amaterje. V po-štev pridejo kandidati iz Pirana in Portoroža. Prijave sprejema AMD Piran.
RAZPIS
Razpisna komisija Komunalne banke v Kopru razpisuje
DELOVNO MESTO STROJEPISKE — Pogoji: 8-letka, znanje korespondence ter bančne tehnike ter eno leto prakse;
DVE DELOVNI MESTI SALDA-KONTISTOV — Pogoji: osemletka, znanje osnov bančnega knjigovodstva ter 2 leti prakse;
DELOVNO MESTO POMOŽNEGA REFERENTA KREDITOV V ODPLAČILU — Pogoji: sred-
, nješolska izobrazba, znanje gospodarskih, finančnih in bančnih predpisov, zlasti s področja kreditiranja kmetijstva ter tri leta prakse;
DELOVNO MESTO POMOŽNEGA REFERENTA PLAČILNEGA PROMETA — Pogoji: srednješolska izobrazba, znanje bančnih predpisov in 2 leti prakse;
DELOVNO MESTO EKSPEDI-TORJA - KURIRJA — Pogoji: osemletka, znanje predpisov o poslovanju s pošto ter eno leto prakse;
PRIPRAVNIKA ZA BANČNEGA USLUŽBENCA — Pogoji: dokončana ekonom, srednja šola.
PRIJAVE po tem razpisu je dostaviti Komunalni banki Koper.
naročite tudi svojcem
in prijateljem v tujini!
Rižanski vodovod Koper sprejme v delovno razmerje
1.	GRADBENEGA DELOVODJO za nadzor gradbenih objektov v izgradnji;
2.	FAKTURISTKO z znanjem strojepisja.
Pismene ponudbe z opisom strokovnosti in službe pošljite upravi podjetja. Razpis je veljaven do zasedbe delovnih mest.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Stanovanjski skupnosti Izola razpisuje delovno mesto
GRADBENEGA TEHNIKA
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Na razpolago je samska soba. Kandidat naj se zglasi osebno ali pismeno v tajništvu stanovanjske skupnosti v Izoli, Plenčičeva 4,
»INTEREUROPA« mednarodna špedicija in transport Koper razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	MOTORNI VILIČAR znamke »Litostroj«, brezhiben
2.	MOTORNO DVIGALO »Ta-tra« v dobrem stanju
Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo pri upravi podjetja. Ponudbe sprejemamo do 5. novembra 1962. po tem roku bodo omenjena osnovna sredstva odstopljena.
USPEŠEN ZAKLJUČEK LETOŠNJE LAHKO ATLETSKE SEZONE SLOVENIJE
17
AtletXa	dopoldne je bila v Kopru pomembna športna prireditev.
nSw ul?<IVcnlle Je na™e5 sklenila organizirati svojo zaključno dom-LčifmfS .se2one prav v Kopru, kjer so v zadnjem času pokazali °nar" mnogo prizadevanj, da bi dobila lahka atletika .širši razmah In bolj organizirano obliko.
M1"5	je ta športna panoga v koprskem okraju, je poka-
?1™rHK?,tekmovalcev kakor tudi gledalcev. Koprski okraj je ?	J?stSpal,° nad 30 tekmovalcev in tekmovalk, gledalcev pa je bilo
p°zdr«vne besede atletom so namenili v imenu občinske zveze riT-	ullur.x Tranc Br°ian> v imenu okrajne zveze za telesno kulturo
IS ,C ln v imenu lokalnih oblasti ter polltično-družbenih organizacij Zdravko Troha.
kakor tudi pri urejanju naprav. Ite-kll smo, da so nekatero naprave pomanjkljive, toda s tako skromnimi sredstvi, kot so jih imeli na razpolago, so storili vse, kar se pač da storiti. Omenimo naj med drugim, da Je uspelo občinski zvezi v kratkem času usposobiti 25 atletskih sodnikov, Iti so so dobro uveljavili na nedeljski prireditvi. Zdaj je pred funkcionarji občinske zveze vrsta odgovornih nalog, da bi veliko zanimanje, ltl smo ga opazili v nedeljo tako med študenti-tekniovalci kot med gledalci, kar najhitreje izkoristili za organizirano delo v tej športni panogi. Predvsem bi bilo potrebno že jeseni ustanoviti lali-koatletski klub ter izkoristiti vso lepe dneve za medšolska in medsindikal-na lahkoatletska tekmovanja. Glodo same zaključne prireditve pa se povsem strinjamo s funkcionarji občinsko zveze za telesno kulturo, da bi postala tradicionalna atletska Jesenska prireditev in bi jo kot tako tudi vnesli v koledar rednih atletskih tekmovanj. Prav jo, da M dobili požrtvo-


■■■■■■
't~ mm.
virms Mati»« ,\'v:
•- • ...-i'f'í!
% prvi točki sporeda so se pomerili tekači na 100 metrov. Kakor je bilo pričakovati, so zaradi pomanjkljive steze dosegli le povprečne izide. To je bil tudi vzrok, da je finalni tek odpadel in da so za končno razvrstitev obveljali rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci v petih skupinah v pred-tekmovanjih. Prvo mesto je osvojil danes najboljši slovenski šprinter IMuc iz Maribora s časom 11,1. Drugo in tretje mesto sta si delila Pestotnik (Kladlvar) in Kovačič (Olimplja) s časom 11,3. Omenimo naj tudi zelo lep uspeh domačega predstavnika Bezega (koprsko učiteljišče), ki je znsedel 7. — 11. mesto s časom 11,7. To je nadvse zadovoljivo, saj je v tej točki nastopilo 25 tekmovalcev.
V teku na 400 metrov je prepričljivo zmagal Stanovnik (Olimpija) s časom 53,5, pred klubskim kolegom Cva-rom s časom 54,7.
Tek na 1000 metrov za srednješolce je potekel v popolni premoči Koprčana Bezega, ki je porabil za to progo 2 minuti 10 sekund in 3 desetlnke. DrugI je bil član postojnske gozdarske šole Kunstelj s časom 2,53,1. Tretje mesto je zasedel Kumar (Gimnazija Koper), četrto Majdič (Učiteljišče Koper) in peto Bogme (Gimnazija Postojna). Vsem tekmovalcem v tej točki je treba dati priznanje zaradi velike borbenosti in požrtvovalnosti.
Tek na 1500 metrov so gledalci ss^mljali seveda z največjim zanimanjem, saj sta nastopila znana jugoslovanska rekorderja Ccrvan in Va-žič. Cervan sodi danes med najbolj popularne jugoslovanske atlete, saj je na evropskem prvenstvu dosegel nov državni rekord v teku na 10.000 metrov, medtem ko Je pred dnevi postavil nov republiški rekord v teku na
5000 metrov, ki Je le za sekundo slabši od državnega rekorda Zagrebčana Moguše. Cervanu napovedujejo izredno atletsko kariero, saj je v enem letu izredno napredoval in se z naglimi koraki bliža vrhu evropskih dolgoprogašev. V teku na 1500 metrov je Cervan vodil vso progo, v zadnjih metrih pa ga je z odličnim finlšcm pretekel Važlč. Občinstvo jc poraz deloma že pričakovalo, saj je znano, da je Cervan specialist za dolge proge in je tokrat tekel bolj zato, da se je predstavil občinstvu, kakor pa da bi dosegel kaj izrednega. Ostali tekmovalci so precej zaostali, Važič je dosegel čas 3,57.8, Cervan pa 3,58,2.
Zelo zanimiva točka je bila švedska Štareta 1X300X200X100 metrov. Pri prvih predajah Je vodila ljubljanska Olimpija, na koncu pa so odločale odlične šprlnterskc sposobnosti Mariborčanov Muca in Gluka. Zmagovita štafeta mariborskega Branika je porabila 2,03,5, drugo plasirana ljubljanska Olimpija pa 2,01.2. Branik so zastopali Pošnarič,' Uranjclt, Muc in Gluk, Olimpijo pa Stanovnik, Cvar, Verbič in Filipi. Tretja Je bila štafeta celjskega Kladlvar j a, V tej točki so nastopali tudi tekači Postojne Kunstelj, Lah, Proklet in Planine, ki so dosegli prav dober čas 2,23,1.
V skoku v daljavo so dosegli tekmovalci le povprečne izide. Nekoliko boljši je le rezultat Kovačiča (Olimpija), ki je skočil 6G7 cm. Enaka ugotovitev velja tudi za skok v višino, saj je le Vivodu (Kladlvar) uspelo skočiti 180 cm. V metu krogle je zmagal Vravnllc (Kladlvar) z rezultatom 14,19 m, medtem ko je Ljubljančan Krunič sunil kroglo 13,02 m daleč. V metu diska sta se enakovredno borila za prvo mesto Celjan Brodej in Ljubljančan Krunič. Končno jc zrna-

Prizidek ob dveh učilnicah, ki sta izven poslopja divaške osnovne šole. Dogovor s podjetjem »Kraški zidar« iz Sežane je bil, da bo dozidava dveh stranišč stala 250.000 din, zdaj pa, ko je delo že v teku, kot Je videti na sliki, jc poslalo podjetje šoli predračun za nič manj kot 1,650.000 din
IZKUŠNJE OSNOVNE ŠOLE V DIVAČI:
oo
S TOVARNIŠKE MLADINSKE KONFERENCE V TOMOSU
učilnice, 2 posebni predavalnici ža kemijo, fiziko in za petje, kabinete, delavnice, kuhinjo in telovadnico. Ti prostori bi zadoščali ža normalen pouk v' dveh izmenah za približno 500 učencev, kolikor jih bo približno imela diva-■■ Minulo soboto je bila VI. tovar- nja mladine. Konferenca je tudi vov LM ter kadrovskih vpraša- ška šola v prihodnjih letih, niška konferenca Ljudske mladi- sprejela sklep o tesnejšem sode- njih,	: Vzporedno z razširitvijo šole bi
ne tovarne Tomos v Kopru, ki so lovanju z drugimi družbeno poli- V novo vodstvo tovarniškega bilo treba uresničiti tudi zamisel se je udeležili tudi član CK LMS tičnimi organizacijami v podjet- komiteja LMS Tomos je bilo iz- o desetstanovanjskem bloku _ za Franček Rogelj in predstavniki ju. Udeleženci razprave so pred- voljenih 11 članov.	učiteljstvo, kar bi zagotovilo šoli
okrajnega komiteja LMS ter dru- lagali, naj bi podjetje pomagalo
žbeno političnih organizacij ter zgraditi športna igrišča za rekre-	KOPRSKA NOGOMETNA LIGA
uprav samoupravljanja tovarne, acijsko telesno vzgojo, ki se naj
bi odvijala, med delovnimi od-
48,88 m medtem ko Je Krunič vrgel disk 27 cm manj.
V	metu kopja smo dočakali edini pomembnejši rezultat. Član Kladivar-je Kavalar je namreč z metom 5G,59 m postavil nov državni rekord za pionirje. V članskem razredu je zmagal Mušič (Olimpija) z motom 53,44 m.
V	teku na 100 metrov za ženske je nastopilo 13 tekmovalk, med njimi tudi Koprčanki Mcsaričeva in Bizja-Icova, ki pa se seveda nista mogli uveljaviti v premočni konkurenci. Prvo mesto jc osvojila Marjana Lu-bej (Kladlvar) z rezultatom 12,5. Druga jc bila Ančka LubeJ (Zak Maribor) s Časom 12,8.
V	teku na 400 metrov je prepnčlji- valnl tunkc,onarjl 0bilnske zveze za vo zmagala Podmlisakova (Branik teIesno vzgojo Marijan Zerjal, Franc Maribor) v času 1,02.0, druBO i esto Brojan ,n aru{;t tud, yn . Kmotno pa je osvojila Kladnlkova (Kladlvar) ln moralno podporo občine in družbe-s časom 1.00,8.	nih ter političnih organizacij, da bi
Občinstvo je nato toplo pozdravilo ]ahko na pravkar p0StavIjeniu teme-nastop srednješolk na 400 metrov. ,jih zgradlll dostojno zgradbo. Zmagala je Razpotnikova iz celjske administrativne šole s časom 1,05,0. Drugo mesto je zasedla Pazaninova iz italijanske gimnazije v Kopru. Njen čas 1,00,0 je prav zadovoljiv.
V	štafeti 4X100 metrov sta se osor- . Ceno borili za prvo mesto Kladlvar in mariborski Zak. Končno je uspelo Celjanlcam zmagati s časom 53,3. Zmagovito štafeto so sestavljale Urbančl-čeva, Leskova, Serbcova in Lubejeva. Mariborska štafeta V postavi Lubej, Rajnik, Krše in Haulas je bila druga s časom 53,G. Štafeti koprsko ln postojnske gimnazije sta precej zaostali. Kljub temu je treba dati tekmovalkam (Mesarič, Bizjak, Sillč, Gro-movšek, Cantaruttl, Volk, Mršnik in Herbland) vse priznanje za borbenost.
V	skoku v daljavo je prepričljivo zmagala Marjana Lubej (5,2G) v metu krogle ln diska pa članica ljubljanske Ollmpije Hudobivnikova z metoma 12,21 in 41.84 m. V metu krogle Jo sodelovala tudi postojnska tekmovalka Korčetova, ki je dosegla rezultat
8'prva večja lahkoatletska prireditev pereče, ko so prišli na šolo učenci tudi v Sežani razmišljajo, če bi prosti stranišči, okrog 250.000 di-na obalnem pasu je vsekakor uspela, višjih razredov iz MisliČ in iz pristopili k medobčinskemu šol- narjev. Toda zdaj, ko so zidarska; Nastopilo je 150 najboljših slovenskih Barke ter vsi ujenci iz gkocjana, skemu skladu, ker jim le-ta ne dela v teku, je dobila šola pred-pan?1 so bii^ vsi MuM razen ijubijan- kjer je šola ukinjena. Misliti je daje nobene garancije, da bodo račun za dozidavo sanitarij za skopa železničarja in kranjskega Tri- ■ treba tudi na prešolanje učencev dobili prihodnje leto dovolj sred- 1,650.000 dinarjev! In to še ni do-giava. Da so dosegli le povprečne re- višjih razredov iz Senožeč, ven- stev za gradnjo v Divači. Tako se končni obračun. Iz izkušenj ve-pomanjkUivira auetsium napravam dar to ne bo mogoče, dokler ne zdi, da bo moral le občinski ljud- mo, da so obračuni vedno višji (zlasti progi za teke) in tudi deževne- bo šola razširjena z novimi od- ski odbor Sežana skrbno proučiti kot predračuni. Le kako naj se mu vremenu. Ne glede na"vse to, pa delki	vse svoje možnosti,-financiranja• potem občina in šola odločita za
je treba dati domačim funkcionarjem	, .	„_	„„„j-o.,
vse priznanje za požrtvovalno delo . Po idejnem načrtu, kije v na- nove gradnje.	dozidavo šole, za kar je predra-
pri organizaciji samega tekmovanja, čelu že odobren, bi pridobila di- Za letos je bilo treba najti še čun 120 milijonov din? Z. L. ,
vaška šola z dozidavo štiri nove	' .
Čeprav je poslopje osnovne šole	dovolj učnih moči. Ne gre tudi dve učilnici, da bi bil lahko pouK
v Divači'še razmeroma novo, ne	samo za stanovanja za nove moči, na divaškišoli v dveh izmenah,
zadošča več svojemu namenu. Na	ampak tudi za tiste, ki so' že zdaj ker imajo na šoli 12 oddelkov in
šoli je zdaj nekaj manj kakor 400	na šoli. Saj imajo od 12 rednih samo pet učilnic. Za silo so rešili
učencev, ki imajo na razpolago	nameščencev šole le štirje pri- problem z barako v bližini šole.
samo pet učilnic, brez kabinetov,	merno stanovanje..'• Toda izkazalo se je, da so ob
posebnih predavalnic, delavnic,	Zal se je izkazalo, da letos še obeh učilnicah nujno potrebne
kuhinje in telovadnice. '	ni mogoče začeti z gradnjo, ker sanitarije. Predstavnik gradbene-
2e pred časom smo pisali o pre-	šoski družbeni sklad sežanske ob- ga podjetja »Kraški zidar« iz Se*
potrebni dozidavi divaške osnov-	čine nima za to dovolj finančnih žane je zagotovil, da bo veljal pri-.
ne šole, kar je postalo posebno	sredstev. Prav iz" tega vzroka pa zidek, v katerem bosta dve pre-
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Obsežno poročilo o dosedanjem delu je podal predsednik mladin-
Potrebno bo tudi pritegniti več
^.FSfÄ^Ä Ä mladih ljudi v mladinsko organi-
novič. Po tem poročilu pa je bilo govora o nekaterih aktualnih nalogah mladinske organizacije v bodočem obdobju, predvsem na področju poglobitve ideološkega
zacijo, saj je doslej bilo od 576 V nedeljo so odigrali zadnje kolo tako so morali prepustiti točke zad-
mladih delavcev in delavk komai jesenskega dola nogometnega prven- njemu na lestvici. Jadran je vložil mtaain aeidvcev in aeidvis jvuuidj •>	t,i,?i- twnn= nrntpsk zaradi domnevne neoravllne
Triglav	10	7	2	1	22:11	16
Železničar	10	5	3	2	22:15	13
Rudar (T)	10	S	3	2	23:23	13
Celje	10	5	2	3	18:13	12
Kladlvar	10	3	S	2	14:15.	11
Sobota,.	10	i	2	4	18:14	10
O. Krim	9	i	2	3	13:12	10
Delam ari s	10	3	4	3	17:21	10
Slovan	10	4	1	5	19:19	9
Gorica	10	3	2	5	18:18	8
Ljubljana	9	3	2	4	18:18	8
Svoboda	10	2	4	4	12:14	8
Ilirija	.9..	JL	3	4	. 9:17.	.7
Rudar (V)	9	0	1	8	7:25	1
125 članov LMS.
in
— Sidro 1:0, Jadran — Pivka 1:4 -	.	Postojna — Tabor 2:1.
_	Na tej konferenci SO razprav- Najvažnejše srečanje tega kola je
in idejnopolitičnega dela ter stro- ljali tudi o vlogi mladine v raz- bilo v Kopru, kjer so domačini s te-kovnega in splošnega izobraževa- nih organizacijah ter o delu akti- I^J^ff1^^^ p™£po?:
času v premoči, je le malo manjkalo,
registracije enega Izmed igralcev PiV' ke.
Pogled na lestvico jasno kaže, da se bosta spomladi potegovala za prvo
Izolski nogometaši so v nedeljo že petič po vrsti odšli z igrišča nepora-ženl. To je uspeh, na katerega niso računali niti sami niti njihovi nasprotniki. Premagali so Slovana, Kla-divarja in .kranjski Triglav, neodlo-
mesto Izključno Tomos in Postojna. Ceno pa so igrali z Odredom—Krim ln
Vsa druga moštva nimajo nobenih praktičnih možnosti, da bi se potegovala za naslov okrajnega prvaka. Koper je -sicer nekoliko na boljšem, ker ima dve točki prednosti in boljši količnik, vendar je treba upoštevati, da igra najnevarnejši tekmi s Sidrom in
ROJSTVA
V Kopru so rodile: Terezjia Marine iz Izole — dečka, Cvita Ferfolja iz Perajev — dečka, Julijana Delošto iz Polja — dečka, Nela Bašič iz Buj — dečka, Ana Grlj iz Kopra — dečka, Lucija Stupar iz Plavlj — dečka, Ka-ta Pjamč iz Pirana — deklico, Anna-marija Grbec iz Sečovelj — deklico, Martina Medvešek iz Ljubljane — dečka, Magdalena Pucer iz Sečovelj
—	deklico, Marija Fuks iz Belega križa — deklico, Marija Kaligarič iz Škofij — deklico, Justina Tedeško iz Kopra — deklico, Marta Mozetič iz Lovrana — deklico. Jelena Gornjec iz Ankarana — dečka, Ema Memon iz Dekanov — dečka, Nerina Barbo iz Buj — deklico, Ana Nikolič iz Buze-ta — dečka, Mlranda Božič iz Buzeta
—	deklico, Norma Krampf iz Izole — dečka, Palmira Zornada iz Buzeta — deklico, Terezija Condlč iz Pirana — dečka, Annamarija Hvala iz Trnova
—	dečka, Andjela Sčulae iz Baruši-čev _ dečka, Bianca Koradin iz Izole — deklico, Ada Antonič iz Strunja-na — dečka, Marija Bažec iz Ravna
—	dečka, Ljudmila Rajner Iz Izole —
dečka, Marija Nacinovič iz Pobegov — dečka.
POROKE
V	Kopru so se poročili: Marija Bo-golln, gospodinjska pomočnica iz Kopra. in Nikola Sorič, zidar lz Kopra; Nerina Pucer, delavka iz Puč, in Marjan Reja, delavec lz Krkavč; On-dlna Bordon, delavka lz Pobegov, in Jordan Furlanlč, trgovski pomočnik iz Kopra; Elvlra Kodrlč, uslužbenka iz Bablčev, in Maksimlljan Babič, av-tomehanik iz Kopra; Ana Schiveiger, bolničarka iz Ankarana, in Marjo Bordon, avtomehanik iz Pobegov; Iio-zalija Feran, kuharska pomočnica iz Pirana, in Jože Vesel, pek iz Pirana; Marija Spacapan, uslužbenka iz Kopra, in Marjan Troha, avtomehanik iz Kopra.
V	Sežani so se poroCill: Marija To-minc, delavka iz Dolnjih Vrem, in Klavdij Angel-Zivee, mizar iz Povir-ja; Zmagoslava-Marta Jazbec, kmeto-valka iz Brestovice pri Komnu, in Edvard Peric, delavec lz Brestovice; Ludovlka Gorjan, natakarica iz Vo-grslcega, in Albert Gregorič, avtomehanik iz Prvačlne.
Tomos
Postojna
Sidro
Tabor
Jadran
Pivka
da niso gostje dosegli vodilni gol. Upravičeno dosojeno enajstmetrovko je namreč vratar Tomosa Krasna ubranil. V drugem polčasu je bila premoč Koprčanov še bolj očitna. Pi- _ rančani so se povsem umaknili v ob- Postojno na njunih igriščih, rambo in hoteli očuvati neodločen rezultat. To bi jim zaradi neučinkovitih koprskih napadalcev tudi uspelo, Ce ne bi vmes poseglo nesrečno naključje. Vratar Sidra Chlavalon, ki je izvrstno branil ln je bil najboljši igralec na igrišču, je namreč zaradi trenutne nepazljivosti tako slabo dega-žiral žogo, da se je od lastnega branilca odbila v mrežo. Nič niso pomagali protesti razočaranih piranskih igralcev. Sodnik Lovko je bil neizprosen, kajti šlo je za vratarjevo žogo, ne pa za streljanje avta. Sicer pa je bila zmaga Koprčanov povsem zaslužena, ker so goste v tehniki Igre za razred prekašali. Da je bil rezultat tako nizek, jc treba pripisati izredni obrambi vratarja in pa blatnemu igrišču, ki je bolj konveniralo gostom kot domačim.
Tekma v Postojni Je bila v glavnem enakovredna. • Domači so bili pred
17:2 17:9 13:8 15:12 4:17 5:22
včeraj z Ilirijo. Osem točk iz petih tekem je vsekakor izreden uspeh, zlasti še, ker so štiri osvojili na nevarnih Igriščih v Ljubljani ln v Kranju.
Nedeljska tekma z Ilirijo je bila vseskozi borbena. Gostje so imeli več od igre, vendar so bili tokrat zelo neučinkoviti. Vodilni gol za domače je dal v 38. minuti Papec, za Izolo pa Je izenačil v 63. minuti Janus. Na lestvici najboljših slovenskih strelcev še zmeraj vodi Kostič z 11 zadetki. Na drugem mestu Je Mačec (Sobota) z 10 ■ zadetki.
BHištev
V	nedeljskem kolu republiške moške in ženske rokometne lige so se primorske ekipe nepričakovano dobro odrezale. Pirančani so sprejeli v goste kranjsko Iskro in jo odpravili s 30:10. Zmago so zabeležili tudi ajdovski rokometaši, ki so na svojem Igrišču premagali Novo Gorico s 2G:6.
V	ženski republiški ligi so . si Koprčanke . ln Plrančanke popravile polo-
Republiška moška liga:
vrati nekoliko iznajdljivejšl, S to žaj na lestvici na račun zadnje plaši- Gorica
i —» i <	,	... _ « ____n/rmm i-» T\/rn-iVirn>o T.'nnr'i'lnL'O C n P NPT1
zmago si je Postojna ustvarila možnosti, da konkurira Tomosu v boju za prvo mesto.
Poraz Jadrana na lastnem Igrišču v srečanju s Pivko predstavlja vsekakor veliko presenečenje. Dekančani
rane MTT iz Maribora. Koprčanke so zmagale z 9:4, Plrančanke pa z 10:3. Pri Koprčankah se je tokrat odlikovala zlasti Slugova, ki je sama dala pet zadetkov. Pirančanke pa so tokrat zaigrale kot celota zelo dobro,
Olimpija	7	6	0	1	209:93	12
P, Krim	8	6	0	2	156:83	12
Slovan	7	6	0	1	147:86	12
Mladost	8	6	0	2	178:147	12
Ajdovščina	• 8	5	0	3	139:108	10
P. Piran	7	.4	0	3	H9;110	8
P. Tržič	7	3	0	4	113:120-	6
Svoboda	7	1	1	5	124:158	3
Gorica	7	1	1	5	80:202	3
P. Šentvid	7	1	0	6	98:182	2
Iskra	7	0	0	7	84:184	5
TOMOS — DELAMARIS (mladinci 5:0) Po dolgotrajni krizi so se mladine! Tomosa spet opomogli. V nedeljo so premagali mlade nogometaše Delama-rlsa' s 5:0.
TELEVIZIJA
Nedelja, 4. novembra:
10,30 REZERVIRAN CAS; 11,30 ZNANSTVENIKA — zgodba lz oddaje Robln Hood; ŠPORTNO POPOLDNE.
Ponedeljek, 5. novembra:
18,30 BUTALSKA SOL — lutkovna
igra o Butalcih; 19,00 DOKUMENTARNI FILM; 19,30 TV OBZORNIK; 21,45 ČLOVEŠTVU SE HOČE PESMI; iz sodobne sovjetske . poezije.
Sreda, 7. novembra:
1B,00 TV SLIKANICA: PRAVLJICA O VETRU; 18,15 PIONIRSKI TV STUDIO; 19,30 TV OBZORNIK.
Četrtek, 8. novembra:
19,30 TV OBZORNIK; 20,30 TV TRIBUNA; 21,40 MALI CELO KONCERT — skladbe Bacha Ravela, Nina, Handla in Faureja bo izvajal duo Jakovčič.
petek, 9. novembra:
18,00 ODDAJA O PROMETU; 18,30 VELIKI SLOVANSKI SVET III. — Start Slovani na Balkanu;
19,00 S KAMERO PO AFRIKI;
19,30 TV OBZORNIK;
19,45 PROPAGANDNA ODDAJA,
Sobota, 10. novembra:
19,30 TV OBZORNIK;
19,45 PROPAGANDNA ODDAJA;
20,30 SPREHOD SKOZI CAS —
IX. oddaja; 22,15 TRETJI ČLOVEK.
Republiška ženska liga:
so dobro začeli in tudi dosegli vodil- Kaže, da so končno le prebrodile ltri-ni gol. Prav to pa jih je uspavalo, zo, ki je nastala zaradi odhoda neka-začeli so podcenjevati nasprotnika in terlh najboljših igralk.
23.	oktobra
ILIRSKA BISTRICA. Ob 11,40 je
prišlo do prometne nezgode v Bazoviški ulici. Zaradi premajhne varnostne razdalje pri vožnji se je zaletel avtomobil Mateja Gerovca z Reke v osebni avtomobil Vladimira Jurce iz Ljubljane. Gerovac je utrpel hude telesne poškodbe in so ga odpeljali v reško bolnišnico. Škodo na vozilih so ocenili na približno 200.000 dinarjev.
24.	oktobra
SEČOVLJE. Ob 10,30 je podrl voznik
motornega kolesa Feruccio P^dovan 4-letnega Renata Jeleniča. Otiok Je prečkal cesto in padel pod motorno kolo. Utrpel je hude te esne poškodbe in so ga odpeljali v Izolsko bolnišnico.
STUDENO. Ob 17,45 je trčil mope-dift Ludvik Vodopivec v vprego. Voznik mopeda je bi vinjen ln so mu nrarii iena odvzeli kri, fakoao na mopedu so ocenili na približno 30.000 dinarjev.
ILIRSKA BISTRICA. Ob 15,15 se Je pripetila prometna nesreča pri bencinski črpalki. Kolesar Aleg Kudlč se
le zaletel v tovornjak s prikolico. Kolesarje utrpel lažje telesne poškodbe.
PLANINA. Ob 19,50 Je prišlo do ne-zeode Dri Lipljah. Voznik osebnega avtomobila r^anc Jere se Je hotel na ovinku umakniti tovornjaku, ki ga ?e nrehlteval. Pri tem je zavil malo preveč v desno in trčil v obcestni kamen. Skoda na vozilu —, 30,000 ai narjev.
HAREZIGE, Ob 7. url zjutraj je zavrl šofer Slavnikovega avtobusa M E pri tem mu je blokiralo prvo, desno kolo in avto je zaneslo v obcestni jarek. Gmotno škodo so ocenili na 60 tlaoč dinarjev.
25. oktobra
P0RT0R02. Ob 3,45 se je peljala s svojim osebnim avtomobilom lz Portoroža proti Piranu nemška državljanka Marta Delue iz Zahodne Nemčije. Pred Slavnikovo delavnico se je dvakrat zaletela. Vozilo je pustila kar na cesti ln odšla, ne da bi prijavila nesrečo. Škodo na vozilu so ocenili na približno 100.000 din.
PIRAN. Ob 7,45 sta pred Jadranko trčila drug v drugega dva Slavnlkova avtobusa. Obe vozili sta peljali po sredini cestišča. Telesnih poškodb ni bilo, gmotno škodo pa so ocenili na približno 50.000 din.
KOPER. Ob 9,15 je hotel Miro Grlj na nepreglednem ovinku prehitevati neko vozilo, zdajci pa mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil, v katerem Je sedel ameriški, državljan George Gornik. Tovornjak je naglo zavrl, pri tem pa ga je tako nesrečno zaneslo, da je z zadnjim koncem udaril v osebni avtomobil. Zaradi težjih telesnih poškodb so odpeljali voznika osebnega avtomobila v izolsko bolnišnico. Škodo na vozilih so ocenili na okrog 500.000 din,
GORNJA BRANICA. Ob 1G.30 je gonil Miroslav Kobal iz Dolanc po cesti domače živali, Zdajci pa se je z motornim vozilom pripeljal France Turlc. Eden izmed konj se je splašil in skočil pred vozilo. Motorist je padel, vendar je odnesel zdravo kožo, pa .tudi škoda na vozilu je minimalna.
20. oktobra DIVAČA, Med Divačo in Lokvo se Je ob 14,30 ponesrečil Milan Tavčar iz Povirja. Zapeljal je v obcestni jarek in se prevrnil. Zaradi telesnih poškodb so ga odpeljali v izolsko bolnišnico,
SKOCJAN PRI KOPRU. Ob 14,45 se je peljal iz Bertokov proti Kopru motorist Marijan Majcen. Malo pred križiščem pri Skocjanu je meni nič tebi nič zapeljala na cesto vprega. Motorist se ji nI mogel več izogniti. Trčil je v vpreženega osla. Telesnih poškodb ni bilo, gmotno škodo pa so ocenili na 10.000 din.
ŠKOFIJE, Ob 21,05 je peljal z Bloka proti Bivju motorno kolo Stane Gu-Uč, Bil je vinjen. Najprej je trčil v obcestni kamen, nato v obcestno drevo, kjer je obležal. Odpeljati so ga morali v izolsko bolnišnico.
27. oktobra KRIŽIŠČE PRI DEKANIH. Voznik Intereuropinega tovornjaka Venceslav Mlslej je vozil težak tovor, Nenadoma sta tovornjaku odleteli zadnji dve kolesi. Skoda na tovoru: 1,400.000 din. Skoda na avtomobilu: 800.000 din. Skoda na embalaži: 300.000 din. Voznik je bil pri tej nesreči iažje poškodovan.
SEŽANA. Ob 16,10 se je primerila nesreča, ki- Jo je zakrivila neprimerna varnostna razdalja. Voznik osebnega avtomobila Miro Smrkolj je nenadoma ustavil ln tako je treščilo vanj vozilo, ki je peljalo tik za njim, in ga je upravljal Bogomil Vrečko, Skoda je znatna.
ZAGORJE, Ob 16,30 je zavozll s ceste traktorist Ivan Pavlovec lz Ilirske Bistrice. Nesrečo je povzročil otrok, ki Je prav tedaj prečkal cesto. Šofer se je hotel otroku izogniti in je tako trčil v obcestni kamen. Škodo so ocenili na 300.000 dinarjev.
25. oktobra IZOLA. Ob 05,40 se je pripetila pro
8	7	0	1	92:42	14
8	7	0	1	97:56	14
8	5	0	3	65:47	10
8	5	0	3	60:48	10.
8	4	1	3	80:63	9
8	3	1	4	35:57	7
8	2	2	4	45:59	6
8	2	1	5	57:67	5
8	1	2	5	46:71	4
a	0	1	7	27:100	1
Slovan
Branik
Svoboda
Mladost
P. Slška
Črnomelj
Kovinar
P. Koper
P. Piran
MTT-Livarna
KOPER
NAJBLIŽJI NASLOVU PRVAKA
V okrajni rokometni ligi je bilo v nedeljo najpomembnejše srečanje med
prčani so tesno, vendar zasluženo zmagali z 8:7. Š tem imajo največ možnosti za fcsvojitev okrajnega prvenstva, kar bi jim dalo možnosti za kvalifikacije in za ponovno uvrstitev v republiško ligo.. Od drugih tekem naj omenimo, da je Izola med tednom premagala Jadran z 21:12, Delfin je premagal Piran B s 16:15, medtem ko je koprski Partizan premagal Delfin s 16:23.
V ženski ligi pa je Jadran premagal Piran B z 9:7.
metna nesreča pri opekarni Ruda. Iz koprskim in izolskim Partizanom. Ko koprske strani je vozil tovornjak Fe-	»«i"*»«'
liks Bučar iz Slovenske Bistrice. Pred opekarno je zagledal Slavnikov avtobus. Zavrl je, cesta je bila spolzka in tako jo tovornjak treščil v avtobus, ki ga je upravljal Stane'Stegel. Avtobus je odneslo v obcestni Jarek, Telesno nI bil pri tej nesreči nihče poškodovan, gmotno škodo pa so ocenili na 150.000 dinarjev.
MACKOVEC NAD POSTOJNO. Zaradi neprimerne hitrosti in zaradi spolzke ceste je vrglo v obcestni kamen osebni avtomobil, ki ga Je upravljal Angelo Sumonazzl iz Parme. Gmotna škoda: 100,000 din.
PLANINA. Ob 12,10 je zdrknil s ceste osebni avtomobil Anteja Milina z Reke in se skotalil pod 37 metrov globoki nasip. Avto je obstal na strehi. Vsi v vozilu so dobili hude telesne poškodbe ln so jih odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Skoda na vozilu: 800 tisoč dinarjev.
. BERTOKI. Ob 16,30 jo trčil v kolesarja Avgusta Sušca osebni avtomobil LJ-144-09. Voznik je po nesreči pobegnil.
SENOŽEČE, Ob 18,15 je zaneslo voznika Alberta FerJančiča v obcestni Jarek, Skoda: 150.000 din.
RAVBERKOMANDA. Ob 19,40 je zaradi zaviranja na spolzki cesti treščil v obcestni odbijač voznik osebnega avtomobila Gvido Mlkec lz Izole. Gmotno škodo na vozilu so ocenili na približno £0,000 dinarjev.
© Ladjedelnica Split je izdelala za brazilsko pomorsko družbo Comissao de marina mercante iz Rio de Janeira novo potniško ladjo »Rosa da fonseca«, ki je- dolga 150 ter široka 15 metrov. Vozila bo s hitrostjo 18 morskih milj na uro. Je najsodobneje urejena in ima razen kabin za 532 potnikov in 164 članov posadke še 6 palub in več drugih družabnih prostorov in dva plavalna bazena. Ladja je dvojček ladje »Ana Mery«, ki so jo zgradili za Brazilijo v puljski ladjedelnici in sta največji potniški ladji, kar so jih doslej izdelali v naših ladjedelnicah.

v orvi
V okviru republiške košarkarske lige je bil v soboto na sporedu primorski derby med Nanosom in Ilirsko Bistrico. Igralci Nanosa niso znali izkoristiti prednosti domačega igrišča in so izgubili srečanje s 67:73, Tekma je bila zelo razburljiva, sa.1 so proti koneu domačni. zelo pritisnili in skušali na vsak način izenačiti. To pa se jim ni posrečilo zaradi dobre obrambe taktike gostov. Najboljši igr'Jlec na igrišču je bil Grlj (Ilirska Bistrica), lcl je dosegel 45 košev. Pri Postojni pa se je spet odlikoval Gerželj s 33 koši.
IJirska Bistrica je torej zasedla peto mesto v republiškem prvenstvu in
si pridobila pravico do nadaljnjega tekmovanja v republiški košarkarski ligi.
Končna lestvica:
ASK Tivoli	22	17	5	1465:1209	34
Domžale	22	17	6	1459:1360	34
Branik	22	15	7	1355:1237	30
Elektra	22	14	8	1300:1239	28
Ilir, Bistrica	oo	12	10	1230:1223	24
Svoboda	22	10	12	1272:1207	20
Proletaree	22	10	12	1313:1304	20
Moste	22	10	12	1203:1363	20
Rudar	22	8	14	1182:1279	16
Nanos	22	8	14	1227:1378	IS
Jesenice	22	6	16	1330:1541	12
Skofja Loka	22	5	17	125?;1414	10
NEDELJA, 4. novembra: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Strokovni kadri' — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Eddie Fischer — 13,30 Sosedni kraji ln ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje moški zbor iz Dornberka--15,30 Nedeljski rcndez-vous, PONEDELJEK, 5. novembra: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila
—	13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Zabavni mozaik —' 15,00 Dnevnik
—	15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi pojo Dana Filiplič, Greta Ložar, Nada Podlogar, Zlata Og-njanovič in Janez Triller — spremlja na harmoniki Avgust Stanko. TOREK, 6. novembra:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Igra simfonični orkester pionirjev iz Sofije — 14,45 Pojeta mladinska zbora iz Tolmina ln Idrije — 15,00 Dnevnik
—	15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Naš stari dobri valček,
SREDA, 7. novembra:
7,15 Glasba- za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba — 13,30 Poročila — 13,40 Mala prodajalna plošč —14,00 Pozdrav iz Vojvodine — spored narodnih pesmi in plesov izvajajo solisti in orkester Radia Novi Sad
—	14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Henri René, Eydie Corme, Thé four Lads, Page Ca-vanaugh in Arturo Mantovani — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje ženski vokalni kvintet. CËTRTEK, 8. novembra:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila ' — 13,40 Melodije Irvina Berlina igra orkester Guy Luy-paerts — 14,00 Glasba po željah
—	14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, . ymes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi pojo moški zbor »Grafika«, ženski pevski zbor Tovarne pohištva iz Nove Gorice in ženski kvartet kluba koroških študentov. PETEK, 9. novembra:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za .dobro jutro — 13,30 Poročila
—	13,40 Igor Stravinski: »Svatba«, izvajajo zbor in komorni ansambel RTV Beograd in solisti Zora Mojsilovič sopran, Dubravka Ne-sovič alt, Dušan Cvejič tenor in Lazar Ivkov bas — 14,05 Iz albuma zabavnih melodij — 14,30 Iz dunajskih operet — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 10. novembra:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila
—	13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,3.0 15' vas bo zabaval ansambel Boruta Lesjaka z Jelko Cvetežar-jevo, Božom Grošljem in Miškom Hočevarjem.
POSTOJNA: 3. in 4, novembra jugoslovanski film DR. 6. in 7. novembra francoski CS film NE POKOPLJE SE V NEDELJO, 8. novembra jugoslovanski CS film NE UBIJ.
PIVKA: 3. in 4. novembra italijanski barvni CS film POLETNE ZGODBE, 7. novembra sovjetski CS film KAPITANOVA HCI
PRESTRANEK: 4. novembra ameriški barvni CS film CAJNICA.
SEŽANA: 2. novembra češki film KROG, 3. in 4. novembra ameriški CS film VELIKA ZEMLJA, 6. in 7, novembra poljski film OB SLOVESU, 8. novembra ameriški film TOBY TYLER.
ILIRSKA BISTRICA: 3. in 4. novembra italijanski barvni CS film ANA IZ BROOKLYN A.
KOPER: 1. novembra jugoslovanski film SEKI SNEMA, PAZI SE 2. novembra ameriški barvni film OVČAR, 3, in 4. novembra angleški film HITER POZIV, 5. novembra Jugoslovanski film ABECEDA STRAHU, S. novembra bolgarski film NO C PRED TRINAJSTIM, 7. novembra francoski film IGRE LJUBEZNI, 8.
novembra italijanski film ŠKANDAL ZA KULISAMI. IZOLA: 1. novembra ameriški barvni ;iilm OVČAR. 2. novembra jugoslovanski film MEDALJO!* S TREMI SRCI, 3. in 4. novembra ameriški film GOLO MESTO, 5. novembra bolgarski film NOC PRED TRINAJSTIM, 6 novembra jugoslovanski film ABECEDA STRAHU, 7. in a. novembra ameriški barvni film SREDI NOCI.	„„,„*„,
ŠKOFIJE: 1. novembra angleški film HITER POZIV, 3. novembra bolgarski film NOC PRED TRINAJSTIM. 4. novembra jugoslovanski film SEKI SNEMA, PAZI SE 6. novembra ameriški barvni film SREDI NOČI. 8 novembra jugoslovanski film ABECEDA STRAHU. ŠMARJE: 3- novembra jugoslovanski film MEDALJON S TREMI SRCI 4 novembra bolgarski film NO C PRED TRINAJSTIM. 7. novembra jugoslovanski film ABECEDA STRAHU.
ZA ČISTOST IN PRISTNOST NAŠIH IMEN
Tam, kjer nekoč niti pravega zaselka ni' bilo, so nastali
v zadnjih letih med Strunja-nom in Piranom počitniški domovi, in zdaj slišimo in beremo na vseh koncih in k rajih ime Pacug. Tako smo »popularizirali« to spako, ne da bi bili kdaj pomislili, kako je nastala in kaj pomeni. Gotovo so vsi, ki ime uporabljajo, trdno prepričani, da je italijansko. Kako bi potem nastalo? Italijanščina ima res samostalnik pazzo, kar pomeni norec, toda tudi če bi ime nastalo iz te podlage, ne bi bilo moglo dobiti pripone -ug ali -ugo. Mimo tega tamkajšnji ledini, delu ozemlja ali kraju prav gotovo nihče ne bi dal iz besede pazzo - norec izvedenega imena. Proti taki tvorbi govori tudi naglas. 1
Oglejmo si zato še načine pisanja imena! Zaslediti je mogoče novejše Pazug, Pazzu-go in starejše Paciug ter Pa-ciugo. Zadnja dva načina nedvomno dokazujeta slovenski izvor. V naši transkripciji sta Pačug in Pačugo. Italijanščina glasu h nima. Povsod, kjer zasledimo v naših krajih italijansko zapisana slovenska imena, nadomesti h črka g ali c, ch, torej g ali k, v drugih primer rili pa moreta g in ch nadomestiti tudi naš Č. Iz tega sledi, da se je ime Pacug glasilo prvotno Pačuh. Vendar s tem še nismo na izvoru.
Pred l-eti sem govoril z blizu 90 let starim Strunjanča-nom, ki mi je pripovedoval, da je bilo za njegove mladosti tam vse slovetisko, in ko mi je našteval krajevna imena, je jasno izgovoril ime Pečuh, le da je bil e v njegovi izgovar-javi polglasnik, katerega sliši vsak tujec prej kot a kakor pa kot e. Tu je torej za gornje izvajanje živo potrdilo!
Ime Pacug je nastalo iz Pečuh. Peč pomeni v slovenščini napravo za kurjenje, pa tudi skalo in skalno st-eno, pečino. V Rižanski dolini imamo vas Podpeč, ker leži pod pečjo — pečino. Samostalnik pečuh pa pomeni zapečkarja, a je pomenil tudi peč na prostem. Na vzhodnem Češkem in Slovaškem pomeni pečuh še dandanes pastirsko peč in tam je tudi kraj Pečuchjj. Pod Mcč-kom. na Ogrskem imamo mesto Pečuh. Pri Slovanih je več takih in podobnih imen. Po vsem tem. menim, da bi morali ime Pacug brez vseh pomislekov opustiti in pisati ter govoriti Pečuh.	R
KOPER — 2. NOVEMBRA 19G2 ZADNJA STRAN
LETO XI. — ŠTEV. 45
PROZORNE HRUŠKE
V Azerbejdžanu v Sovjetski zvezi uspevajo hruške, ki jim je ime Donguzbaš. Nenavadno pri teh hruškah je, da je njihov plod_ povsem prozoren. Na tržišču so hruške zelo iskane zaradi izrednega okusa in močne arome, Plodovi so mehki. Nekatere hruške so težke tudi po kilogram.
REKLAMA V — LATINŠČINI
Za tmsiM
mi? Ne, ne, nikakor ne gre za
¿a varnost premeta w
tfospa McDonald iz Velike Britanije je organizirala teden prometne varnosti na lastno pest. Pri tej akciji jc sodelovala sama samcata. Na živce ji jc šlo, da se šoferji tovornjakov, ki so vozili skozi njeno vas, niso zmenili za tiste prometne predpise, ki predvidevajo počasnejšo vožnjo skozi naseljen kraj. Šoferji so
PADLA JE Z LETALA
Nad ameriško državo Connecticut je letelo letalo francoske letalske družbe. Ko se je jelo spuščati proti letališču, so se nenadoma odprla izhodna vrata. 29-letna stewardesa Francoise Demoriere jih je skušala zapreti, toda pograbil jo je močan zračni vrtinec in jo pahnil v globino. O tem je pilot takoj obvestil letališče. Nad gorsko območje Avona so pohiteli helikopterji, na stotine vojakov in pripadnikov policije. Raziskovali so gozdove, in ker je bila že noč, so svetili z raketami in žaro-pieti. Po nekaj urah so našli, kar so iskali — strahovito iznakaženo truplo mlade stewardese.
drveli skozi vas s hitrostjo 60 kilometrov na uro in spotoma žvižgali lepim dekletom. To Je dalo Mrs. McDonald misliti. Oblekla se jc v lahko obleko kot za na plažo, se postavila kraj ceste in dvignila palec. Šofer je ustavil avto, odprl vrata in jo povabil, naj sede, toda podjetna Angležinja ga je zavrnila:
»Hotela sem vas samo opozoriti. da bi vozili skozi vas z omejeno hitrostjo. Najlepša hvala, da ste ustavili.«
Takšno akcijo je vodila Mrs. McDonald štirinajst dni. Uspeh? Nlčev.
»Moja lahka obleka je bila sicer privlačna, vendar ne ta-
Profesor iz Sant Springsa (Oklahoma, ZDA) je hotel imeti svojevrstno hišo, in ker niso mogli njegovemu svojeglavemu okusu ugoditi arhitekti, se je lotil dela sam. Po dvajsetih letih je zgradil hišo in se te dni vanjo tudi vselil. Zgrajena je v indijanskem slogu. Pokrita je s totemi in slikami. Hiša je postala turistična atrakcija, čeravno si profesor kaj takega ni želel
ko avtoritativna, kakor bi bila policijska uniforma,« je dejala, »Mislila sem, da bodo šoferji sprejeli mojo pobudo z razumevanjem. Motila sem se. Po navadi so me nagnali s takšnimi izrazi, da mi gredo lasje pokonci, če se jih spomnim. To mi je tudi vzelo pogum, da bi akcijo še nadaljevala, pač pa bom o vsem tem pisala prometnemu uradu londonske policije.«
Nekemu nemškemu profesorju je uspelo odkriti nekaj zelo važnega. Ugotovil je, da imajo nekatere organske snovi to lastnost, da vbrizgane v človeško telo uničijo, oziroma nevtralizirajo vse radioaktivne
Lansko leto se je smučala v hribih Južne Tirolske tudi 25-letna Helga Kriigg. Dogodila se ji je več kot neprijetna nesreča. Izgubila je denarnico z vsemi dokumenti in z denarjem. Pa je prišla letos spet semkaj na dopust. Sprehajala se je po pobočju in pod plastjo
Prisebnost in podjetnost reklamnih agentov je treba včasih res občudovati. Te dni je bil v Rimu ekumenski koncil, na katerem se jc zbralo nekaj tisoč duhovnikov- z vsega sveta. Uradni jezik na koncilu je latinščina, In tako se je v va-tinkanskem listu Osservatore Romano pojavil tale oglas: »Acquls atque . apertis condi-tionibus . . . automobiles no-vlssime locantus.« Oglas ponuja v najem avtomobile pod ugodnimi pogoji. Bržkone je bil to prvi komercialni oglas, ki je bil objavljen v latinščini. Pa pravijo, da je latinščina mrtvi>jezik . ..
Pritlikavi marmoset jc prav gotovo najmanjša opica na svetu. Brez repa meri od 11 do 1K centimetrov in je torej le za las daljši od miši. Marmoset živi v Južnoameriških pragozdovih in je sila redek. Enega ujetih primerkov vidimo na naši sliki
snovi, ki so se tako ali drugače v njem vgnezdile. Poskusi so pokazali, da more ena sama injekcija nevtralizirati v telesu 90 odstotkov plutonija in 50 odstotkov izredno nevarnega stroncija 90. To cepivo bodo s pri-
še neraztopljenega snega našla denarnico, ■ dokumente in denar. Denarnica je bila premočena in uničena, zato pa so ostali dokumenti in denar dobro ohranjeni in kar je najvažnejše —
dom uporabljali v atomskih centrih, kjer je delo zaradi sevanja vselej zelo nevarno. _
TRDEN TEMELJ
V ameriškem mestu Pe-tersburghu so zaradi gradnje nove ceste morali odstraniti pokopališče. Na dražbi so hoteli prodati več kot dva tisoč nagrobnikov. Čeravno so bile cene več kot ugodne, kupca niso mogli najti. Pa se je domislil advokat J. Knox, da bi te kamne lahko uporabil pri temeljih za svojo hišo. Za majhen denar jih je od-
Zločin? Umor med zračnica-
umor, pač pa za učinkovit, feravno ne preveč okusen reklamni trik. Prodajalec avtomobilov iz Chlcaga si je dolgo belil glavo, kako bi pritegnil kupce za svoje blago. Pa se Je Aomislil. Poleg ceste je naložil nekaj avtomobilskih gum In vanje vtaknil leseni model ca ženske obleke. Okrog golih •\og se je nabralo veliko radovednežev. Trik je uspel
NAPRODAJ — RABLJENA CERKEV
Newyorški prodajalec nepremičnin John Polock zahteva 100 milijonov dinarjev za cerkev, ki je menda vredna svojih 400 milijonov dinarjev. Cerkev je zgrajena iz solidnega gradiva, v njej je prostora za 1200 vernikov, ima svojo kuhinjo in jedilnico, družabne prostore in je opremljena tudi s sodobno napravo za ogrevanje. Kljub temu pa ni ponudba še nikogar ogrela, čeravno si trgovec že leto dni na vse kriplje prizadeva, da bi to sveto stvar vnovčil. Kaže, da po misticizmu tudi v Ameriki ni velikega povpraševanja.
• 3HSU5»!K - SWftîït
Za propagando našega turizma je bistvenega pomena in važnosti vtis, ki ga tujec odnese od nas ob svojem prvem obisku. Tega se zavedajo mnoga naša gostinska podjetja in zato skrbijo tudi za lepo podobo in opremljenost svojih lokalov. Na sliki Je lepo opremljena izložba recepcije v Pivki jami pri Postojni, kjer gost lahko že na steklu dobi najvažnejše informacije
Izpit brez izpraševalca? Zdi se, da bo prej ali slej tudi to mogoče. Študenti moskovskega energetskega inštituta so napravili aparat, ki lahko zadaja vprašanja in ki jih more tudi z zavidljivo nepristranskostjo oceniti. Izpit se začne tako, da študent pritisne na gumb in posluša vprašanje, na katerega mora odgovoriti. Ko konča, spet pritisne na gumb in sliši svojo oceno. Vrh tega pripravljajo v istem inštitutu tudi pripravo za ponavljanje učne tvarlne. Princip te naprave je takšen, da študentu ne dovoli, da bi prešel na študij nove tvarine toliko časa, dokler ne obvlada stare.
VULKANSKA ELEKTRARNA
Skupina sovjetskih znanstvenikov resno proučuje možnost, da bi na polotoku Kamčatki gradili velike električne centrale, ki bi izrabljale toploto iz Zemljine notranjščine. Na Kamčatki je obilo vulkanov, treba bi bilo le prodreti do razbeljene mase in jo usmeriti. Bojda so se jim prvi poskusi že posrečili.
Tudi najbolj sušno obdobje — saj tako dolgotrajne suše nI bilo že sto let, kot pravijo zapiski meteorološke službe — pa ne more posušiti izvirov v vasi Zagorje na Pivki in njeni neposredni okolici. Tamkaj imajo vaščani vedno dovolj vode tudi za napajanje živine. Gornja slika kaže lokev v flišnem terenu v neposredni bližini vasi, kjer je dovolj vode tudi ob največji suši. V vasi je razen tega tudi polno vodnjakov, v katerih nikoli ne presahne dobra ln hladna pitna voda. Na sliki: z dela domov mimo »kala«
Lev Sejnin:	13
VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE
Ekonom inštituta, ki jc tudi prišel v preddverje, jc pozdravil Leontjeva in mu na njegovo vprašanje, kaj se je zgodilo s Petrovičem, dejal, da ga jc zgodaj zjutraj, ko je predal svojo dolžnost, do-smrti, povozil avto.
»Zal mi ga jc, dober starec jc bil,« je vzdihnil ekonom, »do kraja vdan uslužbenec... Davi se je nekaj vznemiril in, glejte, padci pod kamion,«
»Kaj pa ga je vznemirilo?« jc vprašal Leontjev.
»Naj vam pove direktor,« jc rekel ekonom zagonetno. »Oprostite, mudi se mi.«
Leoni,icv je stopil v direktorjevo pisarno. Lc-ta je takoj odložil papirje, zaprl vrata pisarne in naročil tajnici, naj mu ne daje telefonske zveze, pa naj ga kliče kdorkoli že. Z, Leontjevom jc sedel na divan in si začel molče polniti pipo. Zaradi nečesa je bil vznemirjen.
»Kaj se je zgodilo, Igor Ivanovič?« ga jc vprašal Leontjev, ki je slutil nesrečo.
»Se sam ne vem!« je skomignil direktor. »Povedal vam bom vse, toda razen vas nc sme o tem zvedeti nihče.«
Direktor mu je povedal, kako so ga včeraj poklicali preiskovalni organi in mu pokazali fotografske posnetke načrtov in proračunov Lcontjevcga topa.
»Kaj?« je poskočil Leontjev in prebledel. »To je nemogoče!«
»Tudi jaz sem tako mislil,« je nadaljeval direktor. »Potem pa so mi pokazali tiste posnetke. Najvažnejše pa je, da so bili dokumenti, po obvestilih našega posebnega oddelka, v vaši blagajni zaklenjeni in zapečateni...«
»Seveda ...« je kriknil Leontjev.
»Toda dejstvo ostane dejstvo. Dokumenti so bili fotografirani, sam sem videl cel film — vseh 36 posnetkov... Toda pomirite se.. ■»
»Le kako naj se pomirim,« jc Leontjev ogorčeno kriknil, »saj to je... Tega si ne morem pojasniti... Pri nas v inštitutu naj bi razbili blagajno!...«
»V tem pa je tudi stvar, da ni blagajne nihče razbil. Blagajna in pečat sta bila v popolnem redu...«
»Vedno huje!« je zastokal Leontjev in se zgrabil za glavo. »Kako pa so potem fotografirali dokumente? Kdo jih je fotografiral?«
»Stvar jc v tem,« mu je -začel pojasnjevati direktor, »da je blagajno, tako vse kaže, nekdo odpiral. Včeraj so prišli sem eksperti in preiskovalec. To je bilo ponoči, ko ni bilo v inštitutu nobenega sodelavca, razen dežurnega ču!vaja. Poklicali smo načelnika našega posebnega oddelka, da jc prinesel pečat in ključe od blagajne, ki ste mu jih zaupali, preden ste šli na službeno potovanje.«
»Povsem točno,« je dejal Leontjev.
»Napravili smo nov odtis vašega pečata in ga pod močnim povečevalnim steklom primerjali s pečatom, ki je bil na blagajni. Pokazala se je malenkostna razlika. Tedaj smo oba odtisa fotografirali s posebnim aparatom, močno povečali posnetke in izkazalo se je, da je bila vaša blagajna zapečatena s ponarejenim pečatnikom. Tedaj so temeljito preiskali vašo blagajno. Z mikroskopom so pregledali ključavnico in v njej odkrili majcene mrvicc nekakšne mase. S kemično ekspertizo so ugotovili, da je bil v ključavnici specialni plastelin za odtiske... Na ta način je torej prišlo do ponarejenega ključa in ponarejenega pečatnika...«
Leontjev je poslušal direktorja z razumljivim vznemirjenjem človeka, ki se je nenadoma srečal s strašnim prestopkom.
Ni si mogel predstavljati, kdo neki bi mogel pomagati sovražniku tukaj, med temi zidovi, v tem kolektivu, ki ga je vezalo dolgoletno skupno delo. Nič čudnega, da je spričo takšnih novic Leontjev pozabil vprašati direktorja, v kakšnih okoliščinah je umrl Petrovič.
Smrt Golubcova je bila v neposredni zvezi z dogodki, ki je o njih govoril direktor.
Ko je Kraschke iznenada prekinil z njim stike, si je Golubcov razbijal glavo s tem, kako naj bi si to pojasnil. Delal je najbolj neverjetne domneve. Bolj kot nerazumljivo izginotje Kraschkeja, ga jc pestil strah pred tem, da bi ga,odkrili. Mučila ga jc nespečnost. Ce je lc za hipec zaspal, se je že kinalu nato zbudil od strašnih sanj. Včasih se mu je zazdelo, da sliši brenčanje avtomobila, ki prihaja k njegovi hiši (aha, so že tukaj!), včasih je sredi noči zaslišal škripanje korakov pod oknom, včasih trkanje po vratih...
Na poti v službo in iz nje se je »Karo kralj« neprestano oziral, stiskal glavo med ramena in trzal — v vsakem človeku, ki ga je srečal, je videl zasledovalca.
Stalni strah ga je stiskal za vrat ln mu ni dal miru. V kratkem času je »Karo kralj« strašno shujšal. V vsako misel se mu je vedno prikradlo vprašanje — kaj bo? Kaj naj stori? Kam naj pobegne? ... Začel je piti, pa tudi v vodki ni našel tolažbe.
V takšnem duhovnem stanju je bil »Karo kralj« tudi na večer pred svojo smrtjo, ko je šel v službo. Kmalu po polnoči se je ustavil pred vrati inštituta avtomobil. Iz njega je stopil direktor, za njim pa še trije ljudje v civilnih oblekah. Dotlej jih ni še nikdar videl.
Z drhtečimi rokami jim je Golubcov odprl vrata. Odšli so gor, v kabinet Leontjova. Dvajset minut pozneje je priš£l tudi načelnik posebnega oddelka inštituta. Očividno so ga bili poklicali.
»Karo kralj« jc začutil, da se pričenja zadnje poglavje njegove pustolovščine. Segel je v žep in pogoltnil dve tableti za pomirjenje. Srce se mu je nekolikanj umirilo. Sezul si je čevlje in se po prstih prikradel v drugo nadstropje in pokukal skozi ključavnico v kabinet.
Vse je bilo kakor na dlani: ljudje, ki so prišli z direktorjem, so s povečevalnim steklom preučevali ključavnico prav tiste blagajne, iz katere je bil med prvomajskimi prazniki izvlekel načrte in jih prefotografiral. To pomeni — vse je odkrito. Danes ali jutri bo konec.
Nočni obiskovalci in direktor so se odpeljali iz inštituta šele ob zori
»Karo kralj« se je naposled odločil — dovolj!
Odšel jc na ulico in se vrgel pod kolesa pettonskega tovornjaka. Ko je pridrvel rešilni avtomobil, je »Karo kralj« že izdihnil.
Tako je izpadla iz igre nemške obveščevalne službe še ena karta.
PREISKOVALEC LARCEV
Starejši preiskovalec Larcev, ki so mu poverili preiskavo v zvezi s posnetki tajnih načrtov in proračunov, jc imel bogate izkušnje. Takoj, ko mu je načelnik predal denarnico gospoda Kraschkeja in mu podrobno opisal način, kako je denarnica prišla v roke protiobveščevalni službi, se je Larcev lotil svoje naloge. Že naslednjega dne je zvedel, da sta Kraschke in Scharing na vrat na nos zapustila Moskvo. Vedela sta torej, da sta se tod onemogočila in da sta tako rekoč izpadla iz igre. Kmalu je ugotovil tudi objekt njune pozornosti — inštitut, ki jc v njem delal Larcev.