Poštnina plafana * gotovini. r Lela lit. IZDAJA FIZKULTODNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 49 VIKSBCNA NAROČNINA 1! DIN '7, HAJA VSAK PONEDELJEK NAJNOVEJŠI DOGOBICF: Polet : Rudar 3:2 (3:2) Udarnik : Postojna 3:1 (1:0) Šahovski dvoboj:x ČSR : Jugoslavija 4:3 Poirtfizciii enp Gesaepfflimajoi* ilaclcdvaet Babič predal zinagOTitemu moštvu g^reliodui pokal, darilo maršala Tita Beograd, 30. nov. N a igrišču CD JA Partizana je bila danes odigrana težko pričakovana finalna tekma za cup FLRJ, v kateri sta nastopili moštvi CDJA Partizana in moštvo letalstva Naša krila. To prvo tekmovanje za cup FLRJ je doseglo v polni meri svoj cilj, saj je bilo v njem vključenih nad 300 moštev fizkulturnih društev iz vse Jugoslavije* tako da je bilo največje dosedanje množično nogometno tekmovanje v FLRJ. Mnoga društva, o katerih smo dosedaj le malo ali nič vedeli, so se proslavila v tem tekmovanju in dobila še več volje in poleta ter bodo nastopala v bodoče še z večjim elanom. Zmagovalno moštvo Partizana si je priborilo kot prvo krasni pokal, ki ga je daroval maršal Tito. Finalna tekma: Partizan s Naša krila 2:o (2$©) Beograd, 80. nov. Na stadionu CDJA Partizana je bila danes odigrana prod 10.000 gledalci finalna tekma za jugoslovanski nogometni cup med Partizanom in Našimi krili. Končala so je z zmago Partizana 2 : 0 (2 : 0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Partizan: Šoštarič, Brozovič, Colič, Pal-ti, Jovanovič, Afanackovič, Mihailovič, Radulovič, Jezerkič, Bobek, Simonovski; Naša krila: Popadič, Lazič, Filipovič, Grčič, Prnjevarac, Lokošek, Panič, Pečen-čič, Zetkovič, Damjanovič, Borovič. Gole sta dala Jezerkič in Simonovski. Sodil ja Podubski iz Zagreba. Partizan je zasluženo premagal svojega zadnjega nasprotnika v tekmovanju za jugoslovanski eup. Zmaga je bila odločena že v 20. in 23. minuti prvega polčasa. V prvem polčasu je bil Partizan v premoči in je Imel dovolj prilik, da bi dosegel še višji rezultat. V drugem polčasu je bila igra v splošnem dokaj enakovredna. Naša krila so izvedla več prodorov in nekajkrat ogražala vrata Partizana. Najugodnejšo priliko je imelo moštvo Naših kril v 15. minuti, ko je leva zveza iz daljave 16 m z ostrim udarcem streljala v prečko. Zmaga Partizana je popolnoma zaslužena, ker je bilo moštvo CDJA v obeh polčasih boljše od nasprotnika. V moštvu samem so ni nihče posebno odlikoval, toda uspeh jo posledica izenačenosti vsega moštva, ki je zelo dobro vigrano. Naša krila so dosegla svoj najlepši uspeh s tem, da so prišla v finalno borbo. Najboljša v moštvu Naših kril sta bila branilca Lazič in Filipovič, v srednji vrsti pa Prnjevarac. Po končani tekmi je generalmajor Radovan Babič kot zastopnik maršala Tita izročil moštvu CDJA krasen pokal. V imenu moštva se je zahvalil Brozovič. Občinstvo je zmagovalce navdušeno akla* miralo. Za 3. in 4« iftssf© Sarajevo: Slop 4:U2:0) Dinamo Zagreb - Velež -------- Sarajevo------ Metalac — Beograd- Budučnost---------- Jakič -------------» Rudir Trbovlje Rabotnički------ Proleter ------- Partizan ------- Lokomotiva ----- Garnizija Novi Sad- Crvent zvezda ---- Hajduk ----------- Dinamo Pančevo — Spartak----------- Enotnost---------- Naša krila-------- Vardar ----------- Metalac Zagreb-Polet Sombor - Železničar----- Šibenik-------- Sloga---------- Mornar--------- KIidiv-r ------ Kvarner ------- Ponziana ------ -Sarajevo — 3:1 Budučnost 3:1 Sarajevo 3:0 . Jakič ■ 3:2 Proleter 2:1 — Garnizija Novi Sad 1:1 T — Spartak — 2:0 Naša krila 2:1 • Jakič. 3:2 Partizan 2:0 Crvena zvezda ■ 6:1 Spartak ■ 3:2 - Sarajevo-3:2 Partizan- 2:1 Partizan -4:0 Vardar 2:1 Nafti krila__ 2:1 Naša krila ■ 2:9 - Polet -2:1 - Sloga- 5:2 Mornar 5:1 -vanur ■ 3:2 • Sloga-5:3 Mornar 4»0 -Sloga. 3:2 -Naša krila. 0*0 Partizan 2:0 Beograd, 80. nov. Pred 10.000 gledalci je bila odigrana tekma za 8. in 4. mesto za jugoslovanski nogometni cup. Kon čaJa se jo z zmago Sarajeva 4 : 1 (2 : 0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Sarajevo: Golac, Lovrič II, Glavočevfč, Mantula, Kozak, Mioševič, Novakovič, Konjevod, Lovrič I, Jordanovski, Lazarevič. Sloga: Vasič, Savovlč, Avramovič, Panič Milovanov, Zivkovič, Stanič, Mihailovič, Petrovič, Vučurovlč, Krstič. Gole so dali: Lovrič I dva in Novakovič dva za Sarajevo ter Krstič za Slogo. Tekmo je sodil Vlaič. V tej predigri finala za nogometni pokal sta se pomerila včerajšnja zmagovalca Sarajevo in Sloga. Moštvo Sarajeva je s svojo igro v zadnjem času dokazalo, da je zelo dobro moštvo. V tekmi s Slogo je igralo tehnično zelo dobro in uspešno. V napadu sta se posebno odlikovala Novakovič in Lovrič I, ki sta z uspelimi kombinacijami dosegla tudi vse štiri gole za Sarajevo. Igra jo bila zanimiva in živahna. Tudi Sloga jo pokazala tehnično lep nogomet, y moštvu Slogo je bil najboljši Milovanov. Polfinalni tekmi v soboto Beograd, 29. nov. Danes sta bili odigrani na stadionu CDJA predzadnji tekmi za nogometni cup Fi.lt.I, in sicer med Partizanom ter novosadsko Slogo in med moštvom Naših kril iz Zemuna ter Sarajevom. Dočim jo v prvi tekmi Partizan zmagal z visokim rezultatom 4 : 0 (pol-ias 4 : 0) se je druga tekma med Saru- Plavalni posvet FISAJ-a v Beogradu B&lečeiti so mlmmmm m nastop na 0llntpi|sitih Igrah Pred nanii je olimpijsko leto 1948, leto, ko bomo morali vložiti vse napore, da bomo častno zastopani na prvih povojnih olimpijskih igrah. V ta namen se je v Beogradu pri CO FiSA-J-a vrstijo posveti vseh naših strokovnjakov športnih panog, da bi bilo delo v bodoči sezoni čim uspešnejše. j c; v CLiti ru. o v tavj ui. i pictvciiCi Ul množičnosti še vse več pažmje, poseb- stveno vplivali na končni plasma dru- 13. junija v Budimpešti: vvaterpolo dvoboj Madžarska : Jugoslavija A in in B reprezentance. 20. junija v Zagrebu: plavalni dvoboj Madžarska : Jugoslavija. 4. julija v kraju logorovanja reprezentance: kvalifikacijski vvaterpolo turnir za zadnja dva iz prve lige in prva dva iz druge lige, za končno se* stavo obeh lig. 10. in 11. julija v Milanu: Italija : Jugoslavija, plavanje in vvaterpolo. 11, julija v Hrvatski: prvo kolo II. pijske igre omogočeni težki medna- vvaterpolo lige. rodni nastopi, kjer bodo pridobili do- 18. julija — 8. avgusta: nastop volj rutine in izkustev za največjo olimpijske reprezentance v Londonu, plavalno prireditev. 18. julija — 1. avgusta: nastop dr- V nadaljnjem referatu je delegat žavne reprezentance na balkanskem tske Macanovič podal sis" movanja državnih prvenstev . -v,™ . - „ 1948. V uvodu je nakazal vse hibe Vsej Jugoslaviji, dosedanjih sistemov točkovanja, o lo. avgusta na katerih so poedini dobri plavalci bi- Dva dni je zasedal v Beogradu v preteklem tednu posvet plavalcev pod predsedstvom Rufa. Ivanoeviča. Prisotni so bili delegati vseh ljudskih republik, predstavniki šestih najmočnejših plavalnih društev in naši najboljši plavalni trenerji. Prvi referat, pregled dela v pretekli sezoni, ki ga je podal Vlado Polič, je pokazal precejšnje pomanjkljivosti pri sodelovanju med FISAJ-em in GO republik. S tehnične strani smo letos zabeležili znatne uspehe, katerih višek je bil uspešen nastop na evropskem prvenstvu v Monte Carlu. Delegat Srbije je v krajšem in nepopolnem referatu o množičnosti v v naaarjnjem reieratu je delegat zavrne reprezentance na oaiKansKem plavalnem športu nakazal okvirni na- Hrvatske Macanovič podal sistem tek- prvenstvu v Draču, črt za plavalno šolo, katero bo mora- movanja državnih prvenstev v letu 1. avgusta: dan vodnih športov po lo imeti odslej vsako društvo, ki ima pogoje za plavalni šport. Diskusija pa je pokazala, da je treba , posvetiti no še srednješolski mladini, ki bo imela ob koncu šolskega leta (kjer bo to možno) namestu ur gimnastike pouk v plavanju j v v v^r_i vo v v cvia Ud IV'-'-41 1 jJiU»t>lll»'«atlvnoil v p« norme za udeležbo na olimpijskih igrah: 100 m prosto 200 m prosto 400 In prosto 1500 m prosto 100 m hrbtno 200 m prsno Vsi ti rezultarti meški ženske 59,3 1:13,0 (za štafeto 1:14) 2:17,0 4:55,0 5:45,0 20:10,0 * 1:11,5 1:23,0 2:45,0 3:05,0 morajo biti dose- -------AJVA WJ. C, JVCtJLl da je danes sredstvo, ki mora dvigati fizkulturnika in ga usposabljati, da bo dorasel nalogam, ki ga terja od njega izpolnitev petletnega plana. Namen propagande je, da podaja pravo sliko fizkulturnega življenja, ka- pagandno delo, ker le tako bomo pri šli do zasluženega uspeha. g--------- Koledar predelave vaj za republiški nastop 1948 nizacije, ki so za to poklicane. Sledil je referat Anteja Gnidovca, ki je podrobneje orisal pomen in namen današnje fizkulturne propagande, katere cilj bo dosežen šele takrat, ko bo vsak posameznik spoznal cilj današnje fižkulture, kajti propagan- rta io riar>„„ -4-v.j ---- j_.-_V LJUBLJANI bo predelava vaj z, okrajne fizkulturne odbore: Novo mj sto, Trebnje, Črnomelj, Kočevje, Gre suplje. Ilirska Bistrica, Postojna, S< žana Gorica, Tolmin, Idrija, Jesenic* Kranj, Škofja Loka, Kamnik. * . ^ --- -----j- vo KiMg._ v MARIBORU za okrajne fizkultui ženi v sladki vodi in v 50 m bazenu i° fizkulturnega življenja, ka- ne odbore: Slovenjgradec, Slovensk Po mnenju naših plavalnih treneriev , .?r. udl nleno Pfoblematiko v razum- Bistrica, Ptuj, Dolnja Lendava, Lji f “r* •** “rcrin5“„r'f.‘o£i?;t plavalce dosegljive, če bodo vložili v „ . PoUtierumi dogodku Velika bore: Mozirje, Trbovlje, Krško, šmai trening vse napore napaka m pomanjkljivost dosedanje J® Pri Jelšah, Slovenske Konjice. _ . ’ propagande izvira iz nepovezanosti in ,v ta namen je FZS izdelala slede' krJcYYngh MS reprezentantov, na nezainteresiranosti množičnih organi- ?".k <'i,r pl:edelave v mesecu decemb. Mv n 20 Y 3k plaVaI‘ zaclJ do Problemov današnje fifkul- 1 fete^arir 1948 v B 86 ^ priČei ture- V naši tiskani fizkulturni pro- ’! 1948 v Be°grradu, pod pagandi opažamo vse preveč suhe re- ^r^pa5ihTrjb°,jŠib P,avalnih ^tstracije in premaL^^jusn^vanja ? i^o-njakOT Prvana, Senjanoviča vzrokov neuspehov. Tiisk moramo po- "“'“«=• SjrTa_Ca- Waterpolisti bodo predvi- živeti s pestrimi potopisi in življenj am£] na zim,dri tre- piši fizkulturnikov, črticami in foto-nmg v Budimpešto. Začetkom junija grafijami, ki jih je, ali bi jih saj lah-vaWkm°iYYrie; k' 1)0 lzlo<5i)o tekmo- ko bito dovolj, vendar to vrsto pro-k, 0 še ”apreJ os,tali na tre- Pagode doseda j nismo izkoristili, Našim pla’ ker J'ih nismo odkupili in shraniii. cem bodo pred odhodom na ohm- Potreba po športnih izložbah je ved- tekočega leta. 6. in 7. decembra 1947 : LJUBLJANA -— predelava vaj z mladinke in to za vse okrajne fiz kulturne odbore na območju *FZS. CELJE — predelava vaj za mla dince. MARIBOR — predelava vaj za mla 14. decembra 1947 : LJUBLJANA — predelava vaj z mladince. CELJE — predelava vaj za starejš pionirje. MARIBOR — predelava vaj za sta rejše pionirje. 21. decembra 1947 : LJUBLJANA — predelava vaj za starejše pionirje. Stroške potovanja in, prehrane nosi FZS in to samo za enega vodnika iz vsakega okraja. Okraji, ki so pripravljeni poslati več vodnikov na predelavo, krijejo stroške potovanja in prehrane ter prenočišča s a m i. Predelava vaj »Bratstvo - edin stvo« za člane in članice se v mesecu decembru ne bo vršila, ampak, bo ponovna predelava teh vaj v januarju leta 1948. FZS. Petletni plan FD Železničarja v Mariboru Preteklo sredo je FD železničar v Mariboru polagal obračun svojega dela v preteklem letu. Udeležba od stra~ ni članstva ni bila takšna kot se je pričakovalo, predvsem pa od strani železničarske mladine. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu imelo lepe uspehe, bodisi v tekmovanjih društvenega, republiškega ali zveznega značaja. Društvo je na dan 1. maja priredilo masovni društveni nastop z udeležbo vsega članstva in vseh sekcij. Ta nastop je prekosil vse dosedanje podobne tizkulturne nastope in prikazal pravo luč fizkulturnega življenja železničarjev. Tudi akademije, katere so bile prirejene, so pokazale smisel in plodno delo posameznik sekcij ter bile na primerni tehnični višini. Med uspešne sekcije lahko prištevamo tudi lahkoatletsko, drsalno, smuško, namizno-teniško in tež-koatletsko sekcijo. Dočim je nogometna sekcija skozi vse leto tavala v r.o-izvestnosti, imela tudi delne uspehe v začetku leta, a v jesenskem delu tekmovanja je ligaško moštvo popolnoma odpovedalo, kljub temu. da sa je ravno tej sekciji posvečala velika pažnja. Največjo krivdo tega neuspeha nosijo nogometaši sami zaradi ne-: discipline in slabe športne vzgoje. Med važnejše prireditve preteklega leta lahko prištevamo še drsalno revijo na ledu, srečanja rokoborcev a reprezentanco Bolgarije In Trsta, gostovanje izbranih moštev Crvene zvezde in Hajduka v Mariboru in več manjših prireditev republiškega in lokalnega značaja. Uspešno so nastopili tudi mladinci in mladinke v orodni telovadbi ter osvojili slovensko mladinsko prvenstvo. Mladinka Muravs Majda je postala državna prvakinja v orodni telovadbi, članica Herič Albina pa državna prvakinja v skokih v vodo. Poleg vsega tega pa se društvo ni moglo razviti v širino tako kot je bilo to zaželjeno. Zlasti je primanjkovalo strokovnega kadra. Odbor društva je polagal premalo pažnje na povezavo z mladinskimi organizacijami in z aktivi. Ravnotako ni bilo p,ayo povezave med sekcijami samimi, to pa zaradi stalne menjave ali odsotnosti strokovnega sekretarja. Prav živo- je delovala preteklo sezono planinska sekcija, ki je vse svoje delo usmerila na graditev novega planinskega doma na Pohorju, ki’ že danes predstavlja vrednost preko milijon dinarjev. Prostovoljnega dela pri graditvi tega doma je bilo za okoli 800.000 dinarjev. Tu so se predvsem izkazali nesebični in vrli planinci društva, tov. Herič, Bizjak, Hicl in drugi. Posebno poročilo je podal referent za tekmovanje za fizkulturni znak ter prikazal delo takšno, kot je v stvari res bilo. Fizkulturni znak si je osvojilo 125 tekmovalcev, t. j. 64 % vseh prijavljenih, število izpolnjenih norm se bo pa še zvišalo, ker tekmovanje še n( končano. Ena največjih težkoč, ki se je poudarjala na skupščini, je bila in je še vedno pomanjkanje telovadnic ter prostorov za zimske treninge. Po kratkem odmoru st je članstvo soglasno izvolilo nov društveni odbor, ki je izpopolnjen z novimi mladimi močmi iz vrst mladincev. Zlasti je bil zanimiv referat o petletnem delu društva. Društvo se je obvezalo povečati število aktivnih članov na 1600. Priredilo bo v svojem delokrogu vsdko leto po več tečajev za vzgojo strokovnega in upravno-tfoli-tičnega kadra in s tem povečalo za RAVNATELJ GIMNAZIJE V BREŽICAH - POBUDNIK FIZKULTURNEGA UDEJSTVOVANJA DIJAKOV Gimnazijski aktiv v Brežicah je nedvomno eden najbolj delavnih fiz-kuituruih aktivov v Sloveniji. Najbolj delavnih že zato, ker goji fizkul-turo najbolj vsestrano, kljub teinu, da nima na razpolago vseh predpisanih rekvizitov. Vse to pa skjiša nadoknaditi z velikim poletom pri delu in z dobro voljo, ne oziraje se na tež-koee, ki se predenj postavljajo. Mesto Brežice je bilo znano predvojnim športnikom le v prav majhni 4 meri. saj ni bilo slišati o kakem posebnem delovanju. Mestna mladina si je morala sama iskati zabavo na ta ali oni način, ki ji cesto ni bil v korist za zdravje. Bližina vinskih gore je bila nevarna vaba mladim ljudem, da zabredejo v pijančevanje, namesto da bi se posvetili koristnemu delu. Razvita je bila sicer do neke mere telovadba, ki je odvračala mladino od te nevarnosti, toda njen razvoj in popularnost niti zdaleka ni odgovarjala možnostim razvoja. Danes je v Brežicah v tem pogledu čisto drugače. Fizkulturno življenje postaja z dneva v dan živahnejše, več in več mladine vstopa v fizkulturno društvo in še prav posebno v gimnazijski aktiv, kjer moramo iskati pobude za to novo življenje. • Pred očmi imamo ravnatelje nekdanjih srednjih šol, pred katerimi smo se morali nekoč dijakl-športniki skrivati, kadar smo hodili na tekmovanja in celo nastopati pod drugimi imeni, da nismo bili izključeni, z šole. Ce se je slučajno med nogometno tekmo za prvenstvo šole pojavila blizu igrišča postava kakega profesorja, je bila tekma v trenutku prekinjena. Kot da bi nas pokosil s strojnico smo popadali v travo in čakali vse dotlej, da je »nevarnost« minila, in šele potem smo nadaljevali s tekmo. Kljub temu pa smo drugi dan lahko dobili slabo oceno, če nismo znali dobro prestaviti znanega latinskega stavka »mens sana in ... »Ta- ke so bile razmere nekoč, zato dandanes s tem večjim zanimanjem pa tudi veseljem lahko ugotavljamo vedno znova, da so tisti nekdanji »zlati« časi minili in da so dijakom dane vse možnosti, da se lahko bavijo s fiz-knlturo, ki je ravno njun tako zelo potrebna. • Take misli te nehote obidejo če stojiš pred ravnateljem gimnazije, kot je na primer ravnatelj brežiške gimnazije France Demšar, o katerem gre glas, da je celo sam pobudnik fizkulturne delavnosti na šoli. Temu se navsezadnje ne smemo preveč čuditi, ker je bil v svojih mladih letih prednjak v šiški v Ljubljani, je pa vsekakor vredno vse pozornosti, da je tako uspešno vključil svoje dijake v fizkulturo. Izrazil je tudi mnenje, da udejstvovanje v fizkulturi nima prav nobenih nepovoljnih posledic na dijake pri učenju in da so celo najboljši fizkulturniki v večini slučajev tudi najboljši dijaki. • Skrbno urejeni stadion na šolskem dvorišču, katerega sliko smo v Poletu objavili že ob njegovi otvoritvi, napravi na fizkulturnika že takoj v začetku dober vtis. Tekališče meri ........... ............................ ----------- ---------- j ' da bodo pod boljšimi pogoji s svojim osnovnim znanjem naglo napredovali. • Letošnji jesenski kros so priredili n» lepem terenu, ki je omogočal pregled poteka teka na vsej progi. Večina dijakov je vzela kros resno in videlo se je, da niso le dobro pripravljeni, ampak, da je med njimi tudi velik« nadarjenih tekačev. V posameznih skupinah so zmagali: med pionirji v teku na 400 m Rostohar v času 1:16 minut, med mladinkami na 600 m Zupančičeva v 1:45, med mladinci na 900 m Kovačič v 2:36, med mladinci nad 17 let Strojnik pred Kristanom in med pionirkami na 200 m Balon Mira v 31 sekundah. Najboljši lahkoatlet v aktivu je vsestra-ni Franc Galič, ki je obenem tudi predsednik aktiva, najboljši teniški igralec, ki je osvojil prvenstvo gimnazije, pa je Lebar Mišo. • Za čim boljšo povezavo fizkultur^ nikov ima aktiv tudi svojo klubsko sobo, ki je okrašena z lepimi fizkul-nlmi Crteži, v njej najdeš tudi dnevnik, v katerem so zapisani vsi važnejši dogodki iz delovanja aktiva ter nalepljeni časopisni izrezki člankov, ki pišejo o delu in uspehih aktiva. Na liii—LČ-v.. Mladinci tečejo kros Š ^ k Mladinke tik pred ciljem (Nadaljevanje z 2. strani) 50 % število vzgojiteljev. Članstvo se je obvezalo, da bo do leta 1951. dograjen planinski dom na Pohorju z igrišči za odbojko in tenis. Važna obveza društva je bila tudi. da bo skupno s »KUD Angel Besednjak« že letos izdelalo program- in načrte za zgraditev skupnega kulturnega »Doma železničarjev«. V prvi petletki bo tudi zgrajen nov fizkulturni park z vsemi potrebnimi igrišči in prostori. Sedanji stadion bo po novem regulacijskem načrtu odpadel. Na občo željo članstva se je društvo preimenovalo v Sindikalno fiz-kulturno društvo Železničar. Po vsem tem, kar jo članstvo izneslo na tem občnem zboru, se lahko sklepa, da bo društvo stopilo na novo pot dela in napredka vsega delovnega ljudstva. G. J. sicer samo 150 m (ker ni več prostora), toda lepo urejene naprave za lahko atletiko, igrišče odbojko in košarko ter celo za tenis najzgovor-neje pričajo o živi delavnosti tega fiz-kulturnega aktiva. Ob teh ugotovitvah nikakor ne sniemo spregledati zaslug bivšega učitelja fizkulture na tej gimnaziji, Marjana Kolariča, ki je storil mnogo, da so bile vse te naprave zgrajene in da so dobili dijaki osnovne pojme v raznih fizkulturnih panogah, v katerih so tudi že uspešno nastopali celo na državnem prvenstvu. • Dijaki so kljub skromnim sredstvom pokazali veliko navdušenje za fizkulturo. Poleg splošne telesne vzgoje, kateri so posvetili — kot osnovi vsega udejstvovanja v fizkulturi — še prav posebno pažnjo, tekmujejo tudi z velikim veseljem za fizkulturni znak (osvojili so doslej 22 mladinskih in 7 srebrnih znakov) in v raznih drugih panogah. Zelo navdušeni so za tenis, čeprav nimajo vseh potrebnih rekvizitov, brez katerih bi mnogokje obupali in rajši nehali igrati. Tako pa lahko vidiš mlade navdušene teniške igralce, kako igrajo sicer s pravimi »raketi«, na pravem igrišču s pravo mrežo, toda z navadnimi žogicami, ki niso prav nič podobne pravim teniškm. Kljub temu se igra prav lepo razvija pa tudi igralci so že dosegli precejšnje znanje, tako da lahko pričakujemo, hodniku gimnazije pa najdeš nalepljen na deski vedno najnovejši Polet, tako da so dijaki stalno obveščeni o vseh aktualnih problemih s področja fizkulture. Fizkulturni propagandi služi tudi šolski stenčas, katerega vsebina je često popolnoma ali vsaj pretežno fizkulturna. • Z velikim veseljem igrajo dijaki tudi šah. Pretekli torek so igrali gi- Gimnazija v Brežicah multanko proti predsedniku sodišča dr. Lokošku in od dvanajstih iger v dveh zmagali, ena pa se je končala z neodločenim rezultatom. Ta turnir bi bil odigran mnogo številneje, toda pomanjkanje igralnih figur je to one-mogočilo. Celo najmlajši dijaki in di. jakinje so z največjim zanimanjem sledili igri svojih tovarišev z moj-strom, ki je hitro hodil od mize do mize in zadajal mladim šahistom problem za problemom, ki jih niso imeli dosti časa reševati, kajti dr. Lokošek je bil v nekaj minutah zopet pred desko in treba se je bilo odločiti. « Ker ne bo imel fizkulturni aktiv za zimo za kurjene telovadnice dovolj premoga, želi pa kljub temu intenzivno nadaljevati z delom v fizkulturi, se bo posvetil v večji meri smučanju in pa — hokeju na ledu, ki so ga začeli gojiti že lani. * Iz vsega navedenega naj si drugt šolski aktivi vzamejo vzgled la naj se ne strašijo začetnih težav, ki so pred njimi. Le s požrtvovalnim do lom in pravim veseljem do usekov v fizkulturi lahko pričakujejo napredek in uspehe, kot so jih dosegli do sedaj v Brežicah, čeprav smo prepričani, da tudi tam še niti približno niso dosegli razvoja, ki ga bodo v doglednem času, če bodo z delom tako nadaljevali kot so začeli. Smučarski dan 1948 Na letošnjem posvetu smučarskih delavcev so sklenili, da bodo priredili smučarski dan v bližajoči se zimski športni sezoni prvo nedeljo v januarju. Spored bo obsegal na predvečer predvajanje zimskošportnih filmov in predavanja. V ta namen bo izdala FZS posebno brošuro s primernimi kratkimi temami za predavanja. Glavni dan bo v nedeljo. Spored naj obsega poleg društvenega prvenstva tudd množične krose na smučeh in sicer na krajše proge. Predvideno je, da bodo tekli člani na 9000 m, članice in mladinci na 3000 m, mladinke na 2000 m. pionirji na 600 m. pionirke pa na 40T m. V krajih, kjer smučanje še ni dovolj razvito, je priporočljivo, da izpeljejo čim lažje proge in sicer s start m na višjem mestu. Osnovni program smučarskega dne naj obsega tudi skaka.ne tekme mla- Tako je bilo nekoč, ko je šel profesor mimo igrišča drncev in pionirjev na improviziranih skakalnicah. V smislu zaključkov smučarskega posveta je zlasti močnejšim fizkul-turnim društvom in aktivom prepuščeno. da pripravljajo za smučarski dan program, kakršen pač odgovarja krajevnim potrebam in razmeram. Ta program po morajo poslati na FZS, odbor za smučanje, najpozneje do 1. decembra. Smučarski odbor mi FZS bo potem, ko bo prejel vse predloge, izrekel in objavil še nekatera podrobna navodila glede proslave smučarskega dne v zimski sezoni 1S47/48. >ELAN«, tovarna športnega orodja, Zgoša pri Begunajah, Gorenjsko, KUPUJE stare bradlje Društva in šole naj pošljejo svojo ponudbe. MILICIONER (SARAJEVO) : MILL CIONER (ZAGREB) 2:0 (0:0) Sarajevo, 30. nov. Pred 2000 gledalci je bila odigrana danes ob dokaj neprijaznem vremenu prijateljska tekma med Milicionerjem iz Sarajev.a in Milicionerjem iz Zagreba. Končala se je z zmago Zagrebčanov 2:0 (0:0). Gole sta dala Kolar in Djurdjevič. TOM P©Z1M LAHKO VABIMO LAHKO ATLETIKO, če napravimo v telovadnici jamo in jo napolnimo z žaganjem Z zimsko sezono se večina »letnih športnikov«, t. j. predvsem tehkoatle-tov, umakne v zaprte prostore, kjer najprej goje svojo panogo, bodiisi tako kakor poleti na prostem, ali pa skrbe samo za izboljšanje tehnike in stila, ter se bavijo še z dopolnilnimi športi in gimnastiko, kakor pač dopuščajo krajevne prilike. V velikih državah imajo za zimski čas ogromne dvorane, v katerih so izvrstna lahkoatletska tekaiišča in naprave, kjer lahko goje vse panoge, od meta kopja in diska do 'skokov ter vse teke. Pri nas zaenkrat še ni misliti, da bi radili take dvorane, vendar bi mogli s skromnimi sredstvi nuditi lahko- Met kopja v dvorani atletom vsaj do neke mere možnost intenzivnejšega in popolnejšega treninga, ne toliko kondicijskega, ki je vezan na gotova obdobja, predvsem na poletje, temveč predvsem stilnega in tehničnega. To pride najbolj v poštev za tiste panoge, ki zahtevajo po ostb vežbanje, sicer izgubi atlet v predolgem odmoru zanje potreben občutek. Ker je lahka atletika pri nas po svoji pomembnosti upravičeno zavzela eno prvih mest, so pričeli že v Beogradu in Zagrebu ter tudi drugih večjih krajih misliti na ukrepe, ki naj zasigurajo nadaljnji vsestranski procvit in razmah te panoge. Eno takih sredstev za boljši način dela pozimi so predvsem jame, napolnjene z žaganjem, katere so lahko v običajnih telovadnicah, lopah in sploh pokritih prostorih, le da so dovolj prostorni. Ta pripomoček lahko izvrstno služi skakalcem, predvsem za skoke v višino in daljino, pa tudi za skoke ob palici in troskok, ako je jama primerno urejena. V navadni telovadnici skakalec ne more tvegati vseh skokov kljub največji obilici in izberi blazin, zlasti ne skokov, kjer vjame težo padajoče a telesa na roke. Poleg tega je skakalec pri odrivu na parketu vedno nesiguren, kar lahko pri posebnih jamah odpravimo z raznimi sredstvi, ki preprečujejo drsenje. Te jame lahko prav dobro izrabijo tudi metalci krogle in kopja. Za kopjaše obesimo nad jamo močno jSdrovinasto plahto, široko približno 4X3 m. Vanjo meče atlet kopje, ki ima na konici kroglico iz trdega gumija ali kaj sličnega, da plahte ne poškoduje. S tem nudimo vsem skakalcem in tudi delno metalcem preko zime možnost dobre a treninga, ki je lahko osredotočen na učenje tehnike in stila, pa tudi na dvig forme. Važnost te naprave je neprecenljiva tudi radi tega, ker nam še zelo primanjkuje blazin, zlasti usnjenih. Jamo lahko napravimo v vsakem prostoru, ki je za to primeren. Velikost jame je lahko razlika, za naše prilike bi odgovarjala približno 5X4 m. žaganje nasujemo v jamo dovolj na debelo in ni nevarnosti, da bi se pokvarilo, kot se na prostem po dežju. Tudi ni bojazen, da bi z žaganjem zamazali sosednje prostore, ker ostane žaganje ves čas suho in ga lahko pometemo nazaj v jamo; da se pa tudi tako urediti, da je ločena od ostalih prostorov. Jamo pa lahko uredimo tudi tako, da se je morejo posluževati še telovadci, zlasti za parterno gimnastiko, za učenje premetov in prevratov. Za katere moramo imeti v telovadnici vedno dovolj dobrih in velikih blazin, ako hočemo biti si urni, vendar običajno ne dosežemo z njimi tako dobrih pogojev kot jih nudi žaganje. Poleg tega lahko namestimo v sredi jame tudi drog, bradljo ali kroge za učenje raznih težkih seskokov z orodja itd. S to napravo bi torej v prvi vrst: koristili pri občutnem pomanjkanju dobrih blazin, poleg tega pa bi imeli lahkoatleti možnost gojiti nekatere panoge enako kakor na prostem in bi v njih lahko prirejali tudi sredi majhujše zime tekme in nastope. Prešeren Igor. ■is&S&SŠa Plahta je zadržala kopje IzliOž|šanie uspehov v tekmovanju za Multurai znak v Ljubljani Ob zaključku prvega tekmovalnega roka tekmovanja za fizkulturni znak bi bilo dobro, da si bližje ogledamo delo in položaj posameznih fizkultur-nih aktivov in društev, njihovo delavnost v tem pogledu in podamo kritičen pregled storjenega dela. Prav v zadnjem času so bili doseženi precej vidni uspehi, vendar pa tu ne mislimo poudarjati delavnost Mestnega centra kot takega, marveč poudariti predvsem - uspešno decentralizirano tekmovanje in delo nekaterih fizkul-turnih aktivov in fizkulturnih društev. Prav zaradi intenzivnega dela slednjih lahko beležimo danes v Ljubljani okoli 450 osvojenih fizkulturnih znakov, vendar pa to število ne smemo jemati kot končno, ker se iz dneva v dan zvišuje. Delo za fizkulturni znak zavisi na šolah predvskem od tesne povezave s fizkulturnimi učitelji ter od dobrega in vestnega delovanja večjih komisij. Vse to so v polni meri uspešno izvedla Srednja gospodarska* šola, TSš, V. drž. gimnazija, VI. drž. gimnazija, klasična gimnazija in gimnazija Vič. Vsi ti fizkulturni aktivi so z uspehom prirejali dneve izpolnjevanja norm, za ta dan razvili zadostno propagando in tako uspeli res masovno zajeti mladino k izpolnjevanju norm. Pečat resnosti in pomena tekmovanja za fizkulturni znak pa je dalo svečano podeljevanje fizkulturnih znakov na šolskih volilnih konferencah ali ob sličnih prilikah. Le paradi pravilnega tolmačenja tekmovanja za fizkulturni znak je uspela Srednja gospodarska šola osvojiti 100 znakov, TSŠ 120, V. drž. gimn. 40, gimn. Vič 30, VI. gimn. 25 in klasična gimnazija 50 znakov. Prav tako so z uspehom prirejali tekmovanja nekateri sindikalni fizkulturni aktivi, kot n pr. Ljudska pravica in FA Poštar ter uspeli dobiti prvi 11 in drugi 12 fizkulturnih znakov. V zadnjem času lahko opazimo veliko aktivnost v tekmovanju za fizkulturni znak FD Enotnosti. To si lahko tolmačimo le s tem, da se ozremo v preteklo delo. Sekretariat Enotnosti ni preje polagal velike pažnje na tekmovanje ter je samo ugotavljal neaktivnost na tem polju, medtem ko skuša tekmovanje za fizkulturni znak sedaj reševati kot problem posameznih sekcij^ kot tudi centra samega. Z uspehom je FD Enotnost izvedla dne 13. novembra pohod, ki se ga je udeležilo okoli 150 tekmovalcev. Odsek za košarko je napovedal vsem ostalim odsekom tekmovanje za dosego čim večjega števila fizkulturnih znakov. Z uspehom tekmuje nogometna sekcija in danes lahko ugotovimo, da imajo že vsi nogometaši 10 do 11 izpolnjenih norm in lahko pričakujemo v najkrajšem času, da bodo pred eno izmed prvih nogometnih tekem podeljeni fizkulturni znaki celotnemu moštvu in članom nogometnega oddelka. Tudi v St. Vidu lahko z veseljem ugotovimo, da je prejelo že 70 % tekmovalcev fizkulturni znak od celokupnega števila prijavijencev. Tu se jasno vidi, od česa zavisi uspešnost dela pri referentu za fizkulturni znak, ki se resno trudi, da bodo vsi prijavljen-ci prejeli fizkulturni znak. Delavnost lahko ugotovimo tudi pri FD Rdeča zvezda FD Litija, kjer pa ima glavno zaslugo nižja gimnazija v Litiji. Ne vemo, kakšne zapreke pa se postavljajo pri FD Krimu in FD Ježici, Zlati znak so prejeli: Hudarin, Agreš, Pelicon in Potočnik, srebrnega Levistik, Kržan, Bajc, Žigon, žumbar, Kroupa, Repotočnik, Pogačnik^ Vrhove, Hacler, Zavrl} Aljančič, Mandelc, Pišek in Kodrnja, mladinskega pa: Dečman, Urbanc, Čučnik Petač, Novak, Podboršek, Papež, šalebar, Meden, Rihard, Bergoč in Kunst. Službene objave FŽS rft v 0 Tečaj kjer je jasno dejstvo, da 'se sekretariat društva še vedno ne zaveda pomena tekmovanja za fizkulturni znak in ne zna razviti propagande v tem poledu. Pri FD Triglavu pa je pričakovati v najkrajšem času širokega razmaha tudi v tem pogledu. Kratek izvleček vsega gornjega bi bil sledeč: Intezivno delo FD Enotnosti In nekaterih aktivov po gimnazijah naj služi vsem ostalim kot vzgled, s tem pa še ni rečeno, da naj se sedaj vsi ti omeje le na dosbžene rezultate, marveč naj po dosedanjih izkušnjah skušajo še aktivneje in uspešneje nadaljevati tekmovanje za fizkulturni znak v novem roku. Razdelitev fizkuitumih znakov nogometašem Enotnosti V soboto 29. novembra popoldne je bila na nogometnem igrišču Doma Armije ob Tyrševi cesti svečana razdelitev fizkulturnih znakov nogometnim igralcem mladinskega in ligaškega moštva Enotnosti. Zaradi slabega vremena in zelo goste megie sta bili obe tekmi med mladinsko reprezentanco Maribora in mladino Enotnosti ter ligaškim moštvom Enotnosti in reprezentanco Maribora odpovedani in je bila razdelitev fizkulturnih znakov na tribuni. Po kratkem nagovoru sekretarja mestnega centra tekmovanja za fizkulturni znak Milana Osovnikarja, ki je med drugim čeistital vsem osvoji-teljem in želel, da bi še vnaprej tekmovali za fizkulturni znak, ki naj bo ponos vsakega fizkultumika, je tov. _ Gvardjančič, nogometni inštruktor | FZS, razdelil znake. | j za sodnike za umetno drsanje Strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje pri Fizkulturni zvozi Slovenijo razpisuje točaj za sodmlko od 15. do 20. decembra. Pozivamo vsa društva, da zanesljivo pošljejo v točaj dosedanje sodnike ter vso ostalo, ki bi prišli v poštev. Za sodnike naj so pniijavijo > o oni drsalci, ki dobro obvladajo drs...ije odnosno so že bili tekmovalci. Točaj so prične v ponedeljek 15. decembra 1947 ob 9. uri v sejni dvorani na Taboru. Prijavo za tečaj naj društva sigurno pošljejo do vključno lih decembra na Strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje FZS, Ljubljana, Tabor. Vse ostale propozieije bomo objavili kasneje v dnevnem časopisju. FZS. POSVET DRSAECEV FZS Strokovni odbor za umetno in hitrostno drsanje pri Fizkulturni zvezi Slovenije ponovno obvešča vse poverjenike na področju FZS, da bo posvet drsalcev 1. decembra in ne 15. decembra, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Za vse referente za drsanje pri okrajnih fizkulturnih odborih, posebno še za one iz Maribora, Celja, Jesenic, Kranja, Ljubljane in Trbovelj je udeležba obvezna, zaželeni pa so tudi delegati vseh društev in aktivov, ki imajo sekcije za drsanje oziroma jih mislijo ustanoviti. Posvet se bo pričel ob 9. url dopol^ dne v sejni dvorani na Taboru. STROKOVNI ODBOR ZA UMETNO IN HITROSNO DRSANJE PRI FZS Kaznovani flzkuharniKi Po proučitvi predloga nogometnega odbora FZS, poročilo službujočega in sodniškega poročila, se tov. Tičarju Borisu, članu FD Litije in Knificu Jožetu, članu FD Gregorčič, Jesenice,; zaradi nešportnega obnašanja na tekmi 28. septembra 1947 izreče ukor. Po izvedeni preiskavi in zaslišanju prič je sklenil disciplinski odbor, da se tov. Režka na podlagi čl. 24., točka d, v zvezi s členom 10., točka 5. disciplinskega pravilnika ter v zvezi s členi 1., 5. in 16. Statuta Fizkultur-nega saveza Jugoslavije izključi za dobo 5 (pet) let od vsega fizkulturno ga sodelovanja. Disciplinski odbor je na podlagi po-« ročila službujočega in sodniškega poročila ter na predlog nogometnega odbora FZS sklenil, da se kaznuje: 1. Planinšek Jože na podlagi člena 24., točka c v zvezi s členom 16., točka 4. disciplinskega pravilnika s prepovedjo igranja nogometa za dobo • mesecev, šteto od dne prestopka. 2. Kos Franc na podlagi člena 24. točka c v zvezi s ‘členom 16. točka 2 discipnskega pravilnika s prepovedjo Igranja nogometa za dobo enega in pol (IV2) leta — šteto od dne prestopka. 3. Legiša Dušan na podlagi Čl. 24., točka c v zvezi s činom 16., točka 2 disciplinskega pravilnika s prepovedjo igranja nogometa za dobo enega leta, šteto od dne prestopka. 4. Tičar Boris se kaznuje na podlagi člena 24., točka c v zvezi s členom 16., točka 3. in 4. disciplinskega pravilnika zaradi ponovnega nešportnega obnašanja in surovo igro, za kar je dobil že ukor, s prepovedjo igranja nogometa za dobe 6 mesecev od dne prestopka. 5. Eltrin Jožetu se izreče na podlagi člena 24., točka c in v zvezi s členom 16., točka 3. in 4. kazen prepovedi igranja nrogometa za dobo enega leta- šteto od dne prestopka. Disciplinski odbor FZS ti* KONČAN JE JESENSKI DEL NOGOMETNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V II. SKUPINI V I. skupini bosta odigrani še dve tekmi (12), Fugina (8), Mravlje I. (7), Ciglar (2), Mravlje XX., Breznik, Sedej. Triglav: Amon (12), Deu (6), J-r van (6), KAvčiC (5), Vozelj (4), Kr-Žič (2)( Miiller (1), Brdnik, Remic. Sodila sta Kpsec in Steiner dobro. Zmaga Celjanov v kegljanju I. SKUPINA Ljubljana, 30. nov. V nogometnem prvenstvu Slovenije, v I. skupini, je bila danes odigrana samo ena tekma, in sicer v Celju med Poletom iz Maribora in Rudarjem iz Trbovelj, ki je bila preteklo nedeljo v Trbovljah prekinjena v 37. minuti prvega polčasa; Neodiigrani sta torej samo še dve tekmi, in sicer med Rudarjem in Železničarjem ter Rudarjem in Nafto, ki pa ne moreta vplivati na prvo mesto na tabeli. Stanje na lestvici je po tei tekmi naslednje: Garnizija Lj. 7 7 0 0 30:10 14 Kladivar 7 4 2 1 24:13 9 Nafta 6 3 12 14:10 7 Polet 7 3 13 12:12 7 Rudar 5 2 12 6:9 5 Železničar 6 12 3 7:11 4 Triglav 7 2 0 5 7:26 4 Krim 7 10 6 6:15 3 Polet: Rudar 3:2 (3:2) Celje, 30. nov. Danes je bilo na igrišču SFD Kladivarja pred nekaj sto. gledalci odigrano nadaljevanje prekinjene tekme med Rudarjem iz Trbovelj in Poletom iz Maribora, ki jo je sodil Erlich iz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Polet: Marguč, Hren, Hercmansk!, Janžekovič, Gajšek, Železinger. Bizjak, Toplak, Plaznik, Bosina, Vitek. Rudar: Hribar, Dolinšek. Černe. Polc, Vodišek, Kos. Zaneli, Butkovec, Drobež, Koncilija, Koritnik. Tekma se je začela s streljanjem enajstmetrovke proti Rudarju, iz katere je Janžekovič dosegel tretji gol za Polet. Takoj nato je prešel Rudar v hiter napad, ki ga je ustavil igralec Poleta Hren nepravilno. Sodnik je dosodili prosti strel, i-z katerega je Kos dosegel drugi gol za Rudarja. V prvi polovici drugega polčasa je bil Rudar v veliki prejnoči, vendar napadalni igralci niso znati izkoristiti vrsto zrelilh pribile. Nekako v 20. minuti je prešel Polet v napad in izsilil kot,' ki ga pa ni izkoristili. Polet igra sedaj ofenzivno in napad z lepimi kombinacijami stalno ogroža vrata Rudarja, tako da ima Hribar dosti dela, da očuva rezultata pri stanju iz prvega polčasa. Tekma je bila odigrana ostro, toda fair in brez kakršnihkoli izpadov, tako da sodnik -ni imel težkega dela. Nedisciplinirani pa so bili zopet nekateri gledalci iz Trbovelj, tako da je moral dati sodnik nekega preveč glasnega navijača odstraniti z igrišča. II. SKUPINA Ljubljana, 30. nov. Z današnjo igro med Udarnikom in Postojno je bil zaključen ješenski del II. skupine nogometnega prvenstva Slovenije. Moštvo iz Kranja si je z zmago zagotovilo jesensko prvenstvo, čeprav je bilo po račumici na papirju možno, da bi izgubilo vodeče mesto. Končna tabela jesenskega dela prvenstva je torej naslednja: Udarnik 7 6 0 1 29:14 12 J. Gregorčič 7 5 0 2 26:15 10 Sobota 7502 22:16 10 Gorica 7 4 0 3 21:10 8 Litija 7 4 0 3 20:20 8 Škoija Lojta 7 3 0 4 18:23 6 Postojna 7 0 16 9:22 1 Elan 7 0 16 5:30 1 ZADNJA TEKMA JESENSKEGA DELA Udarnik : Postojna 3:1 (1:0) Postojna, 30. nov. Danes je bila tu odigrana zadnja tekma v jesenskem delu prvenstva med Udarnikom iz Kranja in domačo FD Postojno, ki jo je sodil Kos itz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Udarnik: Vršnjak, Poijšab, Kito, Penko, Soklič, Jan, Slokan, Majce, Božič, Pecarski, Mihelič. Postojna: Longrondo, Sitar, Korpar I. Smodilja, Paternost, Kletle, Klavdi, Korpar II, Lonson, Kocjančič. Tekma se je začela v zelo živahnem tempu, saj je bilo od rezultata odvisno, če bo Udarnik postal jesenski prvak v II. skupini. V 5. minuti je sodnik prisodil kot proti Postojni, ki so ga Kranjčani izkoristili ter po Božiču dosegli vodstvo. Vendar Postojnčani niso popustili, ampak začeli še ognjeviteje napadati vrata Udarnika, tako da «e imel vratar dosti opravka in se je izkazal na tej tekmi kot najboljši igralec. V 10. minuti drugega polčasa so gostje povečali naprej rezultat na 2:0. Mihelič je prodrl pred vrata Postojne in poslal žogo neubranljivo v mrežo. Kmalu zatem je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Udarniku, ki jo je Korpar lepo streljal in dosegel častni gol za Postojno, ki je začela po tem golu, upajoč na izenačenje, še ostreje napadati. Toda Udarnik, ki je bil tehnično boljše moštvo, je vse napade odbil ter proti koncu tekme dosegel še tretji gol in si tako zagotovili jesensko prvenstvo. 03 J A Pai8tizaai (Nadaljevanje s 1. strani) jevom in Našimi krili končala neodločeno in je šele žreb določil zmagovalca, to je Naša krila. Partizan : Sloga 4:0 (4:0) Pred 12.000 gledalci je bila odigrana polfinalna tekma med Partizanom in Slogo. Partizan je nastopil brez svojega igralca Čajkovskega. že takoj v začetku je pričela enajsto-rica Partizana z močnimi napadi. Kmalu jo uspelo Jczerkiču prodreti in doseči iz 10 m razdalje prvi gob Ta gol je še bolj Simonovski je dal 2. gol za Partizana zmedel napad Sloge, dočim Partizan ni prenehal z napadi. Že 3 minute nato doseže Mihailovič dobro podano žogo ter strelja ostro na gol in poviša rezultat na 2 : 0 za Partizana. Napadalna vrsta Partizana ne preneha z obleganjem nasprotnikovega gola ter kmalu doseže po Mihailoviču tretji gol. Igralci Sloge se še vedno ne znajdejo in tako doseže Partizan proti koncu prvega polčasa po lepi kombinaciji med Jczerkičem, Simonov-skim in Bobekom četrti gol, ki ga jo streljal Jezerkič. osvojil nogoifiietssi ciap FLRJ 1948 V drugem polčasu so uspeli igralci Sloge popolnoma rehabilirati svoj visok poraz v prvem polčasu in so bili ves čas v premoči. Kljub temu, da so bile njihove nade na uspeh zelo majhne, ni njihova borbenost popustila niti za trenutek, vendar jih je spremljala očitna smola in niso mogli doseči niti častnega gola. Naša krila : Sarajevo 0:0 Sodeč po poteku igre v prvem polčasu, je izglodalo, da bodo Naša krila zmagala v tej tekmi vsaj z enim golom razlike. Enajsterica Sarajeva, ki je bila sestavljena iz samih mladih nogometašev, ni niti za trenutek popustila pred napadi Naših kril in je bila v trenutkih mnogo nevarnejša od svojega nasprotnika. Prve napade jo izvedlo moštvo Sarajeva, vendar je bila obramba Naših kril ves čas na mestu in sproti razbila vse napade Sarajeva. V drugem polčasu je bilo pričakovati, da bodo Naša krila končno le dosegla zmago, ker so igrala z vetrom. Vendar so Sarajevčani pokazali, da se da lepo in dobro igrati tudi proti vetru. Po koncu tekme, ki je bila neodločena, je sodnik moral igro podaljšati še dvakrat po 15 minut, vendar tudi to ni zadostovalo, da bi ena ali druga enajsterica dosegla zmago. Žreb je nato določil Naša krila za finalista. Dve tekmi v košarki v Ljubljani Ljubljana, 30. nov. Sinoči sta bili na Taboru odigrani dve tekmi v košarki. Igrali so drugo moštvo Enotnosti z drugim moštvom Triglava in reprezentanca Univerze s prvim moštvom Triglava. ENOTNOST II: TRIGLAV H 45:17 (21:8) Mladinsko moštvo Enotnosti je zasluženo zmagalo, kajti vsi igralci so bili danes odlični, posebno pa napad, ki je imel v svojih vrstah več realizatorjev, kakor Supančiča, škrjanca in Petriča. V moštvu Triglava je bilo več začetnikov, ki niso mogli nuditi večjega odpora dobrim igralcem Enotnosti. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah: Enotnost: škrjanc (16), Supančič (11), Steiner (7), Petrič (4), Fiiipan (3), Škrjanc II (3), Ogrin, Urek, Polanc. Triglav: Repinc (7), Mitrič (4), Šerbec II (2), Dvoržak (2), Bardutz-ki, Rupret, Feguš, Gričar. Sodila sta Počkar in Kit, UNIVERZA : TRIGLAV 42:36 (18:14) V drugi tekmi današnjega večera sta nastopili reprezentanca Univerze in prvo moštvo Triglava. Zmagala je reprezentanca Univerze z rezultatom 42:36 (18:14). Moštvo Triglava je že takoj v začetku prešlo v vodstvo z 8:1. Toda moštvo Univerze ni popustilo, temveč je menjalo sistem igre, pričelo igrati sistem kritja in s tem že v prvem polčasu zmagalo z 18:14. Tudi v drugem polčasu moštvo Univerze ni popustilo v tempu. Napad je igral zelo dobro, posebno v zadnjih minutah se je razvila lepa igra. Zmaga je zaslužena. Moštvo Triglava se je že zelo popravilo, igralci so se vigrali in bodo v kratkem resen konkurent Enotnosti. V moštvu Univerze so bili večinoma igralci Enotnosti, ki so igrali zelo dobro, zlasti so ugajali Fugina, Mravlje, Počkar in Šerbec. Univerza: Počkar (13), Šerbec Celje, 30. nov. šele pred kratkim ustanovljena kegljiška sekcija SFD Kladivarja je povabila na tekmo FD Kuno goro iz Pregrade v Hrvatskem Zagorju in zmagala z več kot 100 točkami razlike. Končni rezultat je 493:386 v korist Kladivarja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Kladivar; Vrtovec, Tepej, Truglas, Zadravec, Golc, Zorko, Hafner, Siljen, Krivec in Stupica. Kuna gora: Bregorič, Krtnik. Ter, Glavič, Malenica, Krog, Telec, Mladi-nov, Kranjčec in Grbavec. Med posamezniki so dosegli najboljše uspehe naslednji: Biljen Ivo (Kladivar) 69, Hafnet Stane (Kladivar) 67, Krog Milan (Kuna gora) 64, Vrtovec Frane (Kladivar) 59, Tepej Jože (Kladivar) 55. Množično tekmovanje v metu krogle v Sarajevu Sarajevo, 30. nov. Fizkulturna zveza Bosne In Hercegovine je organizirala množično tekmovanje v metu krogle. Najprvo je bilo izvedeno tekmovanje na podeželju in po fizkul-turnih društvih. Zmagovalci so tekmovali nato na okrajnem tekmovanju, ki so pokazala zelo lepe uspehe. Tako sta n. pr. v Gackem dosegla 28 letin delavec Obren Milič in 25-letni poljski delavec Dane Ačič znamko nad 14 m. Milič je vrgel kroglo 14.21, Ačič pa 14.15 m. Veliko število je doseglo nad 12 m. Dne 7. decembra bo v Sarajevu zaključpo tekmovanje za vso republiko. Na tem tekmovanju bodo" nastopil vsi oni, 'ki so pri dosedanjih tekmovanjih vrgli kroglo nad 13 m. Szegedin : Subotica 2:1 (0:1) Subotica, 30. nov. Pred 2500 gledalci je bila v deževnem vremenu in na razmočenem igrišču odigrana mednarodna tekma med reprezentancama Szegedina in Subotice. Zmagala je reprezentanca Szegedina z rezultatom 2:1 (0:1). Goi so dali: Ko-vaez in Pozor za Szegedin tor Ognje-nov za Subotico. Sodil je Rakič iz Subotice. Nogomet po svetu Nerrkopastg v Italiji MII-iANO, 230. nov. Nogometni prvak švedske NorrkSpmg je danes gostoval v Torinu, kjer je pred 20.000 gledalci premagal vodilno moštvo italijanske lige Juventus z 2 :0 (2:0). Oba gola je dal v 27. in 29. minuti prvega polčasa Gunnar Nordhal. Slavia (Praga) : Wacker (Dunaj) 4:3 (3:1) PRAGA, 30. nov. Danes je bila prijateljska nogometna tekma prvakov Češke in avstrijske lige. Čeprav je Slavia nastopnila brez Bičana, je Zasluženo premagala dunajski Wacker s 4:3 (2 :1). Gole za Slavio sta v Torinu, kjer ej pred 20.000 gledalci dala Bradač 3 in Kopecky, za Wacker pa Hahnemann Strobl in Wagner. Levski : Reprezentanca Tirane 1. s 1 TIRANA,. 30. nov. Na stadionu Ke-mal 'Stafa je pred 20.000 gledalci nogometni prvak Bolgarije Levski i*.fal z reprezentanco Tirane neodločeno 1:1. ŽENSKA PLAVA HITREJE ©D MOŠKIH Nov ženski rekord Van Vlietove na 400 m prsno Nedavno je nizozemska plavalka Van Vlietova izboljšala ženski svetovni rekord na 400 m rano s fenomenalnim časom 5:58,6. S tem rekordom je postala absolutna rekorderka v prsnem slogu na vseh progah. Ta rekord je že štirikrat skušala izboljšati vendar ji doslej to ni uspelo. Na zadnji tekmi v Hilvesumu pa je prekosila stari rekord Nemke Kappel kar za deset sekund. Poglejmo, kako se je razvijal svetovni rekord na 400 m pršho za ženske. 7:43,2 van den Bogaert (Belgija) 1933 7:30,0 Gilbert (Anglija) 1933 7:04,g Garagthj- (ZDA) 1935 6:53,3 Hazelius (švedska) 1936 6:54,8 Baron (Nizozemska) 1937 6:46,8 Schrader (Nemčija) 1938 6:45,6 Baron (Nizozemska) 1938 6:41,4 olstcnholme (Anglija) 1930 6:38,4 Kast cin (Nizozemska) 1933 6:39,0 Kastein (Nizozemska) 1933 6:34,8 Maehata (Japonska) 1933 6:19,3 Geneger (Nemčija) 1937 6:16,2 Sorensen (Danska) 1939 6:15,8 Lenk (Brazilija) 1939 6:13,7 VVatberg (Nizozemska) 1940 6:13,3 Kappel (Nemčija) 1940 6:08,3 Kappel (Nemčiga) 1941 5:58,6 van Vliet (Nizozemska) 1947 Ce hočemo videti, kakšno visoko vrednost ima ta rezultat, ga moramo primerjati z moškimi. Samo državni rekordi plavalnih velesil nam dajo jasno sliko, da ne zaostaja dosti za najboljšimi moškimi prsnimi plavalci. Tako ima na pr. francoski rekorder, ki je obenem, tudi službeni evropski rekorder na 200 m prsno, Na-kache, le 5 sekund boljši čas na tej progi. Naš rekorder Cerer bi prekosil van Vlietovo le za tri sekunde. Zanimivo pa je, da je van Vlietova plavala boljše od madžarskega moškega državnega rekorda, ki ga drži Szeged!. Szegedi vodi letos na lestvici evropskih prsnih plavalcev na 200 m s časom 2:38,8. Moški rekordih v raznih državah na 400 m prsno izgledajo takole: ZSSR: 5:38,6 Meškov Cehoslovaška: 5:43,8 Komadel ZDA: 5:43,8 Kaye Nemčika: 5:43,8 Heina Danska: 5:45,0 Jengen Francija: 5:53,3 Nakache Švedska: 5:53,4 Rothman Jugoslavija: 5:55,1 Cerer Madžarska: 5:59,8 Szegedi Finska: 6:03,0 Reingoidt ItaUja: 6:25,3 Bertetti Primerjajmo vmesne čase Vlietove in našega Cerarja v rekordnem podvigu na 400 m prsno: van Vliet 100 m: 100 m: 1:23,0 — 1:23,0 300 m: 2:54,6 — 1:31,6 300 m: 4:28,0 — 1:33,4 400 m: 5:58,6 — 1:30,6 Cerer 100 na: 100 m; 1:21,2 — 1:21,2 300 m: 2:51,2 — 1:30,0 300m: 4:24,2 — 1:33,0 400 m: 5:55,1 — 1:30,9 Iz gornje tabele vidimo, da je Cerer ostreje začel, medtem ko je Vlietova zadnjih 100 m preplavala hitreje. Van Vlietova plava le v klasičnem prsnem slogu, zato so njeni rekordi na daljših progah mnogo boljši. Na 100 m plava 1:18,2 kar -je, v primer' javi z moškimi povprečen rezultat, njen čas na 400 m pa je skoraj neverjeten. Zanimivo je, da ima van Vlietova veliko “sestra in bratov, ki pa so sko-ro vsi neplavalci. pravljeni na tekmovanja. Idrijski odbor je že sklenil, da se bo v novi sezoni udeležil vseh važnejših tekmovanj tu tako navezal stike s svojimi brati, od katerih smo bili ločeni tako dolgo dobo. Višek sezone pa bomo dosegli s tekmovanjem za Vojkov pokal, katerega sedaj hranijo Jeseničani. Tekmovanje bo letos razširjeno na vsa discipline in so priprave že v teku. Prepričani smo, da bodo vsa društva Slovenije letos pravilno ocenila naša prizadevanje in pripravila vse potrebno za dvodnevno tekmovanje, ki je že lansko leto doseglo najlepši uspeh. O tekmovanju samem bomo v kratkem objavili točnejša navodila. Poziv smučarskim učiteljem SmuCarskl odbor pri FZS poziva vso smučarske učitelje, da/se obvezno udeležijo posveta smučarskih učiteljev, ki bo v sredo i. decembra v Ljubljani ob 18. uri v smučarski šoli na Taboru — FZS. Obenem pozivamo vse smučarske učitelje, ki se posveta ne bi mogli udeležiti, da pošljejo točen naslov bivanja in kje so zaposleni in sicer: Andolšek Ludvik, Dobrepolje; Bervar Nani, Ljubljana; Ciber-Taussia Vida .Ljubljana; Jamnik Jože, Ljubljana; ing. Janša Janko, Kranj; Jelenič Jernej, Ljubljana; dr. Kmet Stanko, Ljubljana; Korce Danilo, Ljubljana; Kosec Miloš, Ljubljana; Košir Jože, Kranjska gora; Kump Kobert, Ljubljana; Kunstelj Tone< Ljubljana; Merhar Milan, Domžale; Petrin Franc, Celje; Praček Ciril, Jesenice; Predalič Stane, Ljubljana; Ka-zinger Kadejka, Ljubljana; Smolej Franc, Jeseniče; Stopar Hudi, Ljubljana ; Ulaga Drago. Ljubljana; Urbar Slavko, Slovenjgradec; Virens Olga, Ljubljana; Vučnik Lado, Ljubljana; Ziherl Janko, Žiri; Žnidar Krnila Jesenice; Kveder Janez, Ljubljana; Kogovšek Boris, Ljubljana; Korbar Vladimir, Rogaška Slatina; Ažman Anton, Ljubljana; Bolta Slavko, Ptuj; Florjančič Mira, Sv. Lenard v S.; Hočevar Ciril, Maribor, Kosmač Alojzij, Kranjska gora; Logar Josip, Kočevje j Žitnik Vinko, Ljubljana; Glonar Jože, Novo mesto; Stojanovič Cedom, Kranj;-Test Dore; Žerjal Emil, Rate-če-Planica; Smerdu Milan, Ljubljana; Ošina Štefan, Jesenice: Ravnik Ludvik, Ljubljana: Vesel Rajko, Slovenske Konjice: Urbančič Slavko, Krško; Osovnikar Milan, Ljubljana, Zadravec Drago. Celje; Logar Alojzij, Kočevje. Vse podatke je treba poslati na naslov: Odbor za smučarske učitelje pri FZS. Ljubljana. Tabor 13. Smučarske odbor pri FZS POPRAVEK P. A. LJUBLJANSKE UNIVERZE V »Poletu« št. 41 od 13. oktobra 1947 je priobčil jurist S. Z. ostro kritiko o F. A. »Branko Ziherl«, v kateri trdi med drugim tudi, da se j’e prijavilo za tekmovanje za fizkulturni znak 550 študentov. toda do danes še nihče ni osvojil znak. Čeprav je splošna kritika utemeljena, moram glede fiz. znaka popraviti dopisnika. Poznam namreč dva študenta, ki sta do danes osvojila srebrni znak. To sta: Mravlje Dušan. stud. tehn. in Mravlje Milan, etud. ekonomijo. Verjetno je že kdo dragi, ki meni ni poznan. Šerbce V., stud. iur. Smuška skakalnica na Vojskem je dograjena Dafevci in prostovoljci so na novo zgrajeni skateaJnici na Vojskem nad Idrijo opravljali dne 25. oktobra ravno zadnja dela, ko je začelo deževati in kmalu nato snežiti, če izvzamemo zasilno skakalnico v Cerknem, katero je med osvobodilno borbo zgradil Rud. Finžgar in ki je danes podrta, je to ■spio’11 piva smučarska skakalnica na Primorskem. Zgrajena je bila po načrtih inž. Bloudeka v prav kratkem času in v veliki meri s prostovoljnim delom. Dopuščala bo s-toke do 40 m in je vsekana v teren, tako da njeno vdrževanje ne bo težko. Leži prav sredi vasi na pobočju strmega hriba tik za šolskim poslopjem. Gradnjo je' vodil smučarski učitelj in organizacijski - sekretar okrajnega fizkulturnega odbora v Idriji Miklavič Vlado, ki zasluži vso pohvalo za pravočasno dovršitev del. S tem je pa tudi idrijski okrajni fizkulturni odbor izpolnil prvo obvezo, med mnogimi, ki si jih je zastavil za dvig fizkulturnega življenja v svojem okolišu. Danes leži skakalnica še mirna v krasni, lepi in že zasneženi pokrajini. Kmalu pa bo oživela in prvi Primorci bodo začeli vaditi na njej, kar nam daje upanje, da ni daleč čas, ko se bodo na naših skakalnih tekmah pojavili tudi prvi tekmovalci iz novo osvobojenih krajev. Takoj po dograditvi skakalnice je okrajni odbor prešel na drugo akcijo — zgraditev stalne proge za smuk. V ta namen je bilo zbrano strmo pobočje proti dolini Kanomlje. Proga bo dolga okoli 25 km. Sneg je začasno zavrl dela, ki pa bodo dokončana že v nekaj dneh, saj je potrebno izsekati samo še nekaj sto metrov grmovja v dolnjem delu proge. Tako bo imejo Vojsko že v letošnji smučarski sezoni možnost za vadbo prav vseh smuških disciplin. Okrajni odbor je že ukrenil vse potrebno za izvedbo dva in pol mesečnega tečaja na Vojskem, na katerem se bodo lahko zvrstili smučarji vseh bližnjih okrajev in se izpopolnili v smučarskem znanju. Od 15. do 20. dec. bodo v tečaju poizkusili svoje znanje najmanjši, pionirji ljudske šole v Idriji, nato čez praznike pa gojenci Centralne šole v Idriji. Mladina idrijskega okraja in bližnjih okrajev ter dijaki bodo imeli na razpolago tri turnuse po -10 dni v skupinah po 30 tečajnikov, pa tudi vsi ostali bodo lahko prišli na svoj račun. Tudi tekmovalci Primorske, ki bodo letos v večjem številu poselili tekmovanja v novi domovini, bodo lahko boljše pri- Katkšn-e uspehe ©o doslej žeM Skan-dritnavoj ! N i k do jim ni dorasel. V kn jigi stoji, da so oni od mladih nog na smučeh, da vso dolgo zimo presmučajo. Res je. Toda, ali ni tudi on, France, doma na plohoih? Seveda, zima je 1am daljša kot pr; nas, a saj so tudi pri nas predeli, kjer se lahko amučas od zgodnje jeseni do pozne pomladi. In on, France, je zrasel v takih krajih. •^iakai torej on ne bi zmogel tega, kar zmorejo-severnjaki? Tu se je tok feancetovih misli pretrgal. Vedno je^vrjšel do istega zaključka »zakaj on ne bi zmogel istega, kar zmorejo severnjaki?« Počasi je rasel v njem sklep, ‘ da mora doseči toliko kot drugi, in ne samo to! Doseči hoče več, biti hoče so boljši kot so tj trdii, z zimo zrasli možje s severa. Ni si bil niti zdaleka na jasnem, kaj pomeni ta sklep niladgga kmečkega fanta s slovenskih gora, tam, kjer se stikata meji štajerske Ln Gorenjske. Ni vedel, da hoče e tem streti neomejeno gospostvo Nordijcev v smuških tekih, ni vedel, da ne bi dosegel s tem samo svoje zmage nad njimi, temveč da bi bila to največ ja zmaga_ jugoslovanskih smučarjev. V njem je živelo samo >če zmorejo oni — zakaj ne bi zmogel jaz?« Alj mu bo uspelo, o temr ni razmišljal. Koliko trdega dela bo potrebno, mu je bilo jasno. Toda, da bi se tega ustrašil — ne! Vajen je bil trdega in sistematičnega dela, borba z Janezom mi bila lahka. Zdravje? Zdrav je kot riba. bolezni sploh ne pozna. Zmogljivost? V partizanih je dokazal, da zanj ni prehudega napora. Volja? Da. tudi te mu ne manjka. Toda! Nad višem skupaj je stal velik »toda >! Morda je to tradicija severnjakov? A France je imel močno, jekleno voljo, vedno je dosegel to, kar je hotel. Zakaj ne bi strl tudi tradicije severnih narodov? Ali se mu bo posrečil ta veliki podvig? IV. Ko je France vstal, so se začeli zanj dnevi trdega treninga. Spočetka mu je nagajala noga, a se je kmalu popravila in zopet se je lahko smučal kot prej po sosednih hribih. Nabavil si je knjižice, ki so govorile o tekih, o treningu im o smučeh. Zadnje prihranke je dal za odlične, lahke smuči, napravljene samo za tek. Kupil si je čevlje in veza in začel s treningom. Dan se je vrstil za dnem, prešel je januar, februar se je bližal koncu — France je treniral... Kmalu je čutiti, da zmore vsak dan več, da lahko presmuča v ostrem tempu deset, petnajst in celo dvajset kilometrov. Držal se je navodil o sistematičnem treningu. Čital je o nevarnosti. ki jo s sabo prinese pretiran trening, in svoje napore je zmanjšal. Neko nedeljo — bilo je v začetku februarja — je prebiral pri zajtrku časnik. Hitro je preletaval naslove, mudilo se niu je. Namenjen je bil v neko oddaljeno kočo. Pogled mu obtiči na razpisu državnega prvenstva v tekih in klasični kombinaciji. Pazljivo je prečita! in nato odropptal s smučmi. »Kaj, ko b( se prijavil? Bi se? Ne, ne bom se, še nisem tako daleč! Ah, vseeno — bom se!« Hitro je tekel po vaški cesti, zavil za poslednjo hišo navkreber im se začel vzpenjati po položnem pobočju v hrib. Uspešen začetek Gilgorlča in dr; Trrlnnaviča Dne 25. novembra se je začel v Moskvi mednarodni šahovski turnir v spomin Mi-hajla Cigorina. Dvorana, v kateri igrajo sovjetski, poljski, jugoslovanski, Češki in bolgarski šahisti, je okrašena z državnimi zastavami. Predsednika Komiteja za fizkulturo in šport pri ministrskem svetu KSFSR, Sergej Pušnov, je v otvoritvenem govoru naglasil velik pomen tega turnirja za zbližanje slovanskih narodov. ,V imenu jugoslovanskih šahistov je govoril Svetozar Gligorič, v imenu sovjetskih pa Romanovski. »Večerna Moskva«, ki je posvečena spominu. velikega ruskega šahista Mihajla Cigorina, je prinesla velild sliki naših velemojstrov Trifunoviča in Gligoriča ter njuna članka o jugoslovanskem šahu. Keres vodi po III. kolu £e prvi dan so se pričele zanimive borbo. Prva je bila končana partija med Rogozinom in Holmovim. Rogozin je v 22. potezi izvojeval zmago. Trilunovič je igral v I. kolu s prvakom Ruske federacije Novoteljnovom. Novoteljnov si je kot črni izbral Njemcovičev sistem. Trifunovič je takoj ob pričetku igre zamenjal lahke figure, tako da so na deski že pri 18. potezi ostale samo težke li-gure. Po izmenjavi kraljic je imel Trifunovič v 21. potezi precejšnjo pozicijsko prednost in ko je Novoteljnov v 29. potezi napravil manjšo napako, je jugoslovanski mojster z manevrom stolpa izsilil zmago. Partija med Bondarevskim in Botvinnikom se je končala neodločeno. V II. kolu, ki je bilo v četrtek, je bila do 20.30 končana le partija med Bole-slavskim in Holmovim. Zmagal je Bole-slavski. V III kolu se igralci še niso razigrali in še ni bilo gotovo, kdo bo prevzel vodstvo. Od 8 partij, ki šo bile na sporedu, je bilo odigranih le 6. V partiji s češkoslovaškim prvakom Pachmanom je ruski mojster Holmov igral izpod svojih Po prvem dnevu dvoboja: zmožnosti in izgleda, da ta igralec še nima turnirskih izkušenj, ker ga je Pach-man premagal po 32. potezi. Novoteljnov je v prekinjeni partiji s Kottnauerjem v delni premoči, Keres pa je premagal Sokolskega v 47. potezi. Bondarewski si je pridobil prednost nad Platerjem in ima izglede na zmago. Gligorid je igral proti sovjetskemu velemojstru Botvinniku z belimi figurami. Partija je bila zelo zanimiva in polna duhovitih potez. Po prekinitvi je stanje tako, da se bo partija verjetno končala remi. Prekinjena je bila tudi parlija Trifunovič-Cvetkov. PREKINJENE PARTIJE Moskva, 30. nov. Včeraj so bile v vseslovanskem turnirju odigrane prekinjene partije iz I. kola in so bili rezultati naslednji: Partija Keres : Plater se je končala brez igre remi. V odloženi partiji je Pach-man premagal Cvetkova, Gligorič pa Kottnauerja. V partiji iz II. kola je Kotov dobil proti Gligoriču, ki je imel izgubljeno prekinjeno pozicijo in igre ni nadaljeval. Smislov in Rogozin sta brez nadaljevanja remizirala. Keres je hitro premagal Cvetkova. Plater in dr. Trifunovič sta se sporazumela za remi. Novoteljnov in Bondarevski sta po 89. potezah remizirala. V nadaljevanju svoje prekinjene partije iz I. kola je' Kotov ustavil pozicijsko prednost in v 51. potezi premagal velemojstra Smislova. Cehoslovak Pach-man je kot beli razbil staro indijsko obrambo Cvetkova in začel ostri napad na črnega kralja. Kmalu je dobil materialno in pozicijsko prednost ter prisilil Cvetkova v 37. potezi na predajo. Ceho-slovak Kottnauer je v odloženi partiji iz I. kola zaigral pasivno v otvoritvi, tako da je Gligorič kmalu dobil iniciativo ter je po izmenjavi kmetov v sredini prišel v prednost, tako da se je Kottnauer v 34. potezi predal. Partija Keres-Plater se je končala remi. Boleslavski in Sokolski sta včeraj ponovno prekinila svojo partijo v 91. potezi, danes pa sta se v po novnem nadaljevanju zedinila za remi. Prekinjeno partijo iz II. kola je Gligorič brez nadaljevanja predal Kotovu, do-čim so se v partijah Plater-Trifunovič in Smislov-Ragozin nasprotniki tudi brez nadaljevanja zedinili za remi. Partija Novo-teljnov-Bondarevski se je končala v 89. potezi remi. Velemojster Keres, ki je imel tako materialno kot pozicijsko pred-nost, je v nadaljevanju svoje partije hitro prisilil na predajo bolgarskega prvaka Cvetkova. Enako je v prekinjeni partiji IH. kola Keres v nadaljevanju premagal Sokolskega. Stanje po III. kolu je začasno sledeče: Keres 2 in pol, Kotov, Paehman 2 (1), dr. Trifunovič, Ragozin, Boleslavski 1 in pol (1), Novoteljnov 1 in pol, Plater, Bondarevski, Gligorič 1 (1), Botvinnik pol (21, Smislov, Sokolski pol (1), Kottnauer, Cvetkov 0 (1), Holmov 0 točke. Jugoslavijo je sodnik Mačejin, za CSR pa polkovnik Pokorny. Danes je vodil tekmovanje Jugoslovan Timet, v torek pa bo II. kolo vodila Cehoslovakinja Janač-kova. V I. kolu, ki se je odigralo danes, je prvi dobil svojo partijo Kostič, ki je nadigral v španski otvoritvi svojega nasprotnika in osvojil pri napadu damo proti trdnjavi ter zmagal v končnici. Inž. Vidmar ml. je v damskem gambitu po mirni igri remiziral z Žito. Milič je proti Sajtarju v Griinfeldovi obrambi sicer dobil kvaliteto, pa ni mogel izkoristiti svoje prednosti in je pristal na remi. Sledili so trije naši porazi. Kap. Markovič je stal proti Richterju zelo dobro, pa je napravil težko napako, izgubil kmeta, dovolil napad ter je Richter zmagal. Puc je igral proti Opočenskemu kot črni damski gambit slabše nego običajno in je bil že po otvoritvi izgubljen. Opo-čensky je dosegel materialno premoč in zmagal. Tomovič je kot beli slabo treti-ral Tartakowerjevo varianto damskega gambita in prišel v težak položaj, nakar je dr. Katetov zmagal v napadu. Tik pred prekinitvijo je zmagal za Jugoslavijo . še Božič, ki je v španski partiji kot črni dosegel boljšo končnico. Ostale tri partije so prekinjene. Pirc je igral kot črni proti Foltj-su ostro Marshallovo varianto španske otvoritve. Igral je neke nove poteze in žrtvoval dva kmeta. Foltvs se v zapletih ni znašel in dal oba kmeta nar zaj ter izgubil še enega. Ob prekinitvi ima Pirc popolnoma dobljeno končnico. Partija Rabar : Louma se bo menda končala remi, čeprav ima Louma nekaj prednosti. S. Vukovič ima proti Rohačku kmeta manj, ima pa v končnici še nekaj izgledov na remi. Ce oba remizirata, bo stanje 5 : 5. Jutri popoldne se igrajo prekinjene partije iz I. kola, v torek pa bo odigrano II. kolo. ČSR : Tng$slavi]a Zagreb, 30. nov. Danes se je tu začel šahovski dvoboj med reprezentancama Češkoslovaške in Jugoslavije. Cchoslovaki so prispeli včeraj ob 1G.45 s posebnim letalom. Poleg 10 igralcev in 2 rezerv je prispela kot vodja ekipe tudi tajnica Češkoslovaške šahovske zveze Janačkova, Danes ob 15.30 je bil slovesen pričetek tega zanimivega šahovskega srečanja. V imenu šahovskega odbora FISAJ-a je pozdravil goste tov. Miča Rajkovič, v imenu MLO pa podpredsednik Pavlekovič. Za pozdrave sta se v imenu Cehoslovakov zahvalila polkovnik Pokomy in šef šahovskega urada v ministrstvu za informacije Opočensky, nakar sta obe reprezentanci izmenjali častna darila. Tekmovanje je v veliki dvorani Rad-Uiekega doma, ki je bila skoraj polna. Otvoritvi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, ki so vsako zmago — tako Jugoslovanov kakor Cehoslovakov — pozdravili z aplavzom. Obe moštvi sta nastopili danes brez rezerv. Jugoslovansko moštvo igra brez velemojstra dr. Vidmarja, ki je službeno zadržan. Vrstni red je bil naslednji: Pirc : Foltys prekinjeno, Tomovič : dr. Katetov 0 : 1, Puc : Opočensky 0 : 1, inž. Vidmar mL : Žita remi, kap. Markovič : Richter 0 : 1, Milič : Šajtar remi, S. Vukovič : Rohaček prekinjeno, Kostič : dr. Florian 1 : 0, Božič : Potuček 1 : 0, Rabar : Louma prekinjeno. Skupno stanje je 4 : 3 za Cehoslovake. Rezervi, ki nista nastopili, sta Bidcv za Jugoslavijo in Prucha za ČSR. Vrhovni sodnik je mojster Vladimir Vukovič. Za šahovski dvoboj FD Zagreb: F0 Polet 5 in pol: 4 m pol Sred« preteklega meseca je bila v kavarni As tori a prijateljska šahovska tekma med FD Zagrebom in FD Poletom. Igrali so na 10 deskah, po 20 polez na uro. Turnir je trajal od 8. do 13. ure. Dve nedokončani partiji sta bili ocenjeni. Rezultati so naslednji: Udovčič : Mišura remis, Lu-žejič : Kukovec 1:0, Gonert : Stupan 1:0, Klobučar : Sedej 0:1, Oslovič : Sila 1:0, Filipčič : Špindler 1:0, Bin-derski : Reberger remis, Lončarič : dr. Klasinc remis, Savič : Krepek 0:1, Ivanšek : Železni remis. Končno slan je: Zagreb 5 in pol, Polet 4 in pol. V decembru bo revanžna tekma v Zagrebu. Profesorji: (lijaki Na klasični gimnaziji v Ljubljani je močna šahovska sekcija mladinskega fizkultumega aktiva, ki ima nad 100 članov. Dijaki igrajo redno svoje turnirje, poleg tega pa so se lani In letoa pomerili tudi v tekmi s profesorji svojega zavoda- V lanski tekmi so profesorji dobili vse partije izjemno enega poraza. Letos pa je bil rezultat povsem drugačen, čeprav so dijaki nastopili v približno isti postavi, profesorji pa v z Sat no močnejši z velemojstrom Pircem na prvi deski, so dijaki v dvokrožni tekmi na 6 deskah dosegli visoko zmago 9 in pol : 2 in pol! Profesorsko moštvo je bilo sestavljeno takole: Pirc, dir. Melihar, Plemelj, Prijatelj, Do-bovišek, Uršič. Za dijake pa« so igrali Škulj, Fajdig:a, Blinc, Skubic, Metlika in Žnidarič. Za profesorje je dosegel obe zmagi Pirc, ki pa mu je četrtošolec Škulj tudi nudit močan od-pod. Dir. Melihar je remiziral s sed-mošolcem Fajdigo. Vse ostale partije so dobili dijaki. Napredek dijakov od lanskega leta gre na račun sistematičnega vežba-nja in študija teorije otvoritev. Opazilo se je tudi, da so posebno napredovali oni mladinci, ki so pomagali kot demonstratorji pri nedavnem državnem šampionatu v Ljubljani. 840 tekmovalcev na krosih v Murski Soboti Letos je izvedla FD Sobota jesen-sk kros popolnoma decentralizirano. V petek, 7. novembra so tekmovali najprej vajenci in sicer jih je teklo na 1500 m dolgi progi 65. Zmagal je Flisar Jože v 5.20 minut. V soboto, 15. novembra so tekmovali dijaki in dijakinje Trgovskega tehnikuma ter gojenci in gojenke jpnoletne trgovske šole. Odd 150 dijakov je tekmovalo na krosu 134. Zmagovalci so bili: Med dijakinjami na 500 m Roner Milica v času 2:11, na 800 m pa Skalar Darinka v času 3:03. Med dijaki je zmagat na 1000 m Osenjak Janez v 3:26, na 1500 m pa Lajnčak Jani v 6:11. Naslednji kros je bil prirejen v nedeljo, 16. novembra za sindikalne podružnice in člane odbora FD Sobote. Tekmovalo pa je samo 21 članov FD Sobote, dočim se fizkulturniki sindikalnih podružnic kroaa sploh niso udeležili. Med člani je zmagal na 1000 m Zaplatič v času 6 minut, na 1500 m pa je zmagat nogometni vratar FD Sobote Alojz Žižek v času 5:30 minut. V petek, 21. novembra so tekmovali v krosu dijaki gimnazije. Od 625 dijakov, od katerih je zdravniško oproščenih okrog 20, se je udeležilo krosa 576 dijakov in dijakinj. Zmagali so naslednji: med pionirkami na 300 m Kumin Vera v 1:30, med pionirji na 800 m štefanec Alojz v 2:20, med mladinkami na 500 m Murec Helena v 2:05, med mladinkami na 1000 m Puppis Sonja v 6:30, in med mladinkami na 800 m Gams Sava v 2:40, med mladinci na 1000 m Kučan van v 3:17, med mladinci na 1500 m Ferenc Anton v 6 min. in med mladinci na 2000 m Hahn Ti-bor v 8:35 minutah. Gojenci Kmetijske šole so izvedli kros v nedeljo, 16. novembra. Sodelovalo je 36 tekmovalcev, ki so tekli na 1500 m. Zmagovalec je potreboval 5:34 minut. Vsega skupaj se je udeležilo jesenskega krosa v Murski Soboti 840 tekmovalcev in tekmovalk. Tudi tekmovanje za fizkulturni znak je zaključeno. Osvojenih je bilo 222 mladinskih znakov, 72 bronastih ter 22 srebrnih, ter 4 zlati. Med nosilci znakov so vsa tri nogometna moštva FD Sobote. t Kovačič Alenka. Jesenski kres logaških dlijako'* Pravi dogodek za nas gimnazijce je, kadar nastopi čas tekmovanja v krosu, ki se ga vselej udeležimo polnoštevilno. To jesen nas je tekmovalo 321 dijakov (95%). Že nekaj tednov pred določenim dnem smo si ogledovali teren za progo. Izbrali smo si prav lepo lego in izmerili štir i proge. Določili smo še start in cilj in se pridno vadili v teku. Radovedni in nestrpni smo prišli s tovariši profesorji na tekmovališče. Zanimanje je bilo veliko zlasti za tek na progi 1000 -m, kjer so bili najboljši tekači. Veliko zadoščenje za odličen uspeh teka so gotovo imeli tovariši iz dij. doma, ki so najbolj pridno pomagali pri izmeri in okrasitvi proge pa tudi pri organizaciji tekmovanja. Uspehi so naslednji: Na progi 1000 m (dijaki nad 14 let): 1. Dolenc Vinko (3.a) 4:30, 2. Tollazzi Dušan (4.a) 4:55. Na progi 600 m (dijakinje nad 14 let): 1 Perhaj Bariča (3.r) 2:10, 2. Uršič Albina (4.4) in Puntar Ana (4.b) obe 2:20. Pionirji na 500 m: I. skup. 1. Čuk Albin (3.a), H. skup. 1. Likar Niko (2.b). „ Pionirk® na 300 m: I. skup. 1. Mihelčič Judita (l.c), H. skup. 1. Tr-kulja Branka (2.a). Čibej Tanja IVJi ©& tista ------- M^getnetna prvenstva @¥f®p§Mft iržav “frciA^cA^cL^ Salermitani 0:1. Milan je igral neodločeno 0 :0 z Luchesejem, Vincenza pa tudi neodločeno 1:1 z Romo. Ostali rezultati so: Rologna : Livorno 4:1, Lazio : Atalanta 1 :1, Inter : Bari 4:1, Triestina : Fiorentina 1:0, i’io Patria : Genoa 3 :2, Samp Doria : Napol! 2:1. s Na lestvici vodita Torino in Milan Na lestvici vodi sedaj Reims z 21 __ ________ _______ ______ ___ ______ točkami, sledijo Idile z 20, St. Etien- s 1 ti točkami, sledi Inter 14, Juven-ne in Marseille 18, Rpubaix in Racing tus in Bologna 13, Salermitana in Trie- Danes je bila odigrana zadnja tekma jesenskega dela prvenstva CSR, ki se je končala s presenečenjem, ker je TSS Trnava premagala prasko Sparto z 1:0 (1:0). Edini gol je -dosege! v 20.' minuti pr-včga polčasa levi krilec Pestucha. Tako je Bratislava prvak jesenskega dela prvenstva. Tabela na vrhu je naslednja : Bratislava 10 5 4 1 31:12 14 Slavija 10 4 5 1 24:20 13 Sparta 10 5 2 3 30 :19 12 VARŠAVA. 30. novemb. Danes je bila v Poznanju pred 50.000 gledalci zadnja tekma letošnjega nogometnega prvenstva Poljske, kateri je Wartak iz Poznanja .premagal AVislo iz Krakotva 5 :2 (5 :1) in tako že tretjič osvojil naslov prvaka Poljske. Na drugem mestu je SVisla, na tretjem pa AKS iz Hožova. 17 točk. stina 12, BERN, 30. nov. Dvoboj vodilnih moštev švicarske nogometne lige med Chaux de Fonds in Grashoper-sem se je končal z neodločenim rezultatom 3 :3. Lausanne, ki je slabo začela v letošnjem prvenstvu, je sedaj po vrsti dobila že pet tekem in danes premagala Drenchen s 3 :1 ter se približala vodilnemu moštvu. Lugano je premagal Basel z 1 :0, Can-tonal : Ztirich 4 :1, Bern : Young Fe-lows 1:0, Servette : Biel 2:2. Po XI. kolu je tabela naslednja: Chaux de Fonds 11 7 2 2 30:19 16 Servette 11 6 3 2 27:18 15 Biel 10 6 2 2 15:11 14 Grashopers 11 6 4 2 38:23 14 BUDIMPEŠTA, 30. nov. Na današnjem XIV. kolu nogometnega prvenstva sta bili predmet posebne . pozornosti dve tekmi. Uj-pest bi skoraj izgubil tekmo proti MOGURT-P, ki je še 5 minut pred koncem tekme vodil 2:1, ko je Patkolo izenačil na 2 :2. Ta tekma je bila največje presenečenje današnjega kola madžarskega prvenstva. Presenečenje sta tudi velika zmaga Ferenczvarosa nad Kispestom 4 :1 (2 :0) in je neodločeni rezultat MTK : SzAC Baratsag 1:1. Ostali rezultati so bili: EMTK : Haladas 1:1, DVSC : Szeged 1:0, Szolno : Elektromos 1 :0, Vasas : Va-sas ETO 4:2 in MATEOSz : Salgota-rian 1 :0. Po tem kolu je vrstni red na lestvici naslednji: Csepel in Vasas 23, Kispest 22, Ferenczvaros 20, MTK 18, TJjpest 17, Haladas 15. MATEOSz 13, Szolno in Salgotarian 11, MOGORT, 33MTK, Elektromos in SzAC 10, Vasas ETO in DVSC 8, Szeget 7 točk. Odigrani morate biti še dve koli. MILAN, 30. nov. V današnjem XI. kolu nogometnega prvenstva Italije ni imelo razen Bologne nobeno vodilno moštvo uspeha v svojih tekmah. Torino jo igral neodločeno 2:2 z Alessandrio. Modena pa jo v Palerml zgubila proti LONDON, 30. nov. V XIX. kolu nogometnega prvenstva Anglije je pretrpel londonski Arsenal svoj prvi poraz. V Der-byju jo pred 34.000 gledalci Derby County premagal Arsenal z 1 :0 (1:0). Derby County je v izvrstni formi ter je sedaj po vrsti dobi! 10 tekem. Edini gol tekme je dal v 33. minuti prvega polčasa desna zveza Harrison. Veliko presenečenje tega kola je še visoka zmaga Middlesbrougha nad Blackborn Roiversom s 7 :1. Arsenal je kljub porazu ostal z velikim naskokom na vrhu tabele. Ostali rezultati tekem so: Aston Villa : Burnly 2:2, Blackpool : Charlton Ath. 3:1, Chelsea : Manchester U. 0 :4, Everton : Preston NE 2:1, Grimsby; Bolton Wand. 0:2, Huddersfield : Shefield U. 2:1, Manchester City : Liverpool 2:0, Sunder-land : Portsmouth 4:1, Wolverhamp-ton W. : Stoke City 1:2. Vrstni red na vrhu lestvico je naslednji : 18 18 19 19 19 Arsenal Burnley Derby Countjt Blackpool Preston NE 12 5 8 8 8 10 10 31:9 26 :13 29 :19 25 :18 27 :27 29 24 23 23 23 V tujini je hokejska sezona v polnem teku Češki prvak LTG na Švedskem STOCKHOLM, 30. nov. Češki prvak LTG je med tednom Igral z raznimi švedskimi moštvi v hokeju na ledu. V četrtek je LTG premagal AIK z 9:3 (2:0, 5:0, 2:3), predvčerajšnjim pa je premagal Hammarby z 2 :1 (0 :0, 1 :1, 1:0). Danes jo bilo pred komaj 2500 gledalci na zelo slabem ledu srečanje, v katerem ja hokejska reprezentanca Švedske premagala LTG s 6:3 (4:3, 0:3. 2:0). Ves čas tekme je deževalo In je zaradi tega igra precej Izgubila da, svoji vrednosti. Švedi so zmagali zasluženo, ker je pri LTG posebno v prvi tretjini odpovedal napad z vratarjem inž. Modrim. Gole so dali za Švedsko: Eriksson 2, Hjelm,- Lind-strom. Ljungman In Lindberg, za LTG pa Stibor, V. Zabrodsky In Rozlnak. PARIZ, 30. nov. Danes je bilo odigrano 14. nepopolno kolo nogometnega prvenstva Francije, v katerem so se srečali samo lokalni nasprotniki zaradi stavke železniških delavcev. Toda tudi med temi tekmami je prišlo do dveh velikih presenečenj, ki ga predstavlja poraz SC Lilles proti Rennesu 2 :4 In neodločen rezultat Reimsa proti Strass-bourgu 2:2. Odigrane so bile še tekme : Stade Francais proti Racing 1 :0, Mont Pellier proti Seto 1:0 in Metz proti Nancy 4 :3. Hammarby Je nepričakovano podlegel prvaku ČSB Prvenstvo ČSR PRAGA, 30. nov. Med tednom so bile odigrane naslednje tekme češkoslovaške liga v hokeju na ledu : - SKUPINA A: V Pragi — I. CLTK : Stadion Podoll 8:3, v Brnu •— SK Prostoljov : Horacka Slavia 1:2 SKUPINA B: V Pragi — Sparta : Stadion Češke Budejovico 2:1, v Bratislavi — SK Bratislava : BK llva-ličkov Brod 13 :3, SK Bratislava : Stadion češke Budejovico 3 :3. Sigurni prvak skupine A jo I. CLTK, skupine B pa LTG. Finalno srečanje obeh moštev bo 5. decembra v Pragi. Prvenstvo Švice BERN, 30. nov. V Ziirichu je SC Zu-rich, ki je nedavno v prijateljski tekmi premagal švicarskega prvaka v; hokeju na ledu HC Davos s 4 ;3, premagal v četrtek Montchoisi (Lausanne)' z 8 :4, včeraj pa SC Bern z 11 :4, Prvak HC Davos je premagal Young--telovvs s 5 :0. Drobne zanimivosti Sinoči je v Parizu v Palais des Sports pred 11.000 gledalci pariški Racing dosegel nadaljnjo mednarodno zmago v hokeju na ledu. Drugo najboljšo moštvo Češkoslovaško I. CLTK jo bilo poraženo z rezultatom 4 :2 (1:2. 0:0, 3:0). * V prijateljski tekmi v hokeju na ledu jo prvak Italije HC Milano premagal švicarsko moštvo Young Sprin-ters (Neuehatel) s 14:5. .* Turneja češkega hokejskega prvaka LTC v ZSSR je odpovedana do konca zimske sezone. Namesto tega bo LTG odšel 12. decembra na krajšo turnejo v Anglijo, koncem decembra pa v Švico, kjer bo branil naslov prvaka za Sprenglerov cup. • V Stockholmu se Je pričel v pokriti dvorani Kungliga Kluben teniški dvoboj med Italijo in švedsko. Po prvem dnevu je stanja 1 :1. Cucelli (Italija) je premgal Oernberga (švedska) s 3:6, 7:5, 7:5, 6:2, Bergelin (švedska) pa del Bello (Italija) s 6:2. 6:1, 6:0. • V Varšavi Je češka reprezentanca premagala poljsko v grško-rimslu ro-> koborbi z rezultatom 5 :3. • Telodvadna repezetanca Švice jo v Ženevi premagala Italijo z 234:213 točkami. Najboljši posameznik je bil Švicar Studder ki je zbral 39,50 točk. • Švedski olimpijski odbor je definitiv'. no določil reprezentanco za zimska olimpijske Igre v St. Moritzu. Na pot bo odšlo 30 smučarjev, 19 hokejistov,-10 hitrostnih drsalcev in 6 tekmovalcev za moderni petoboj (tek na 18 kilometrov, slalom, jahanje, sabljanje in streljanje), švedska vlada je odobrila olmipijskemu odboru 102.000 šv. kron, t. j. 2,300.000 din. • Reprezentanca Madžarske Je v namiznem tenisu premagala reprezentanco Nizozemske s 6 :0. • Jesenski prvak švedsko nogometno lige Malmo FF je v Bruslju igral neodločeno 2 :2 (1:1) z belgijskim nogo-; metnim prvakom Anderiechom. V Ringu je Mlltall Letneha V ring prihaja širokopleč, čeden dečko v beli majci z emblemom Primorja. »Lemeha, Lemeha!« zasumi po Švarami. Videl sem mnogo boksačev, ki so šli v ring mimo, prepričevalno, z edinim ciljem ■— zmagati. Toda ta presega vse po popolnem zaupanju v svoje sile. Verjetno hi se ta komaj 22-letoi fant, iz Vladivostoka vzrado-stil, če bi naletel n« pravi odpor. Kajti temu mladeniču s črnimi brki-cami so hoče vedno znova uživati ostro im nepovrnljivo slast boja. Na moštvenem prvenstvu Ruske federacije se je Lemeha štirikrat povzpel v inBg in štirikrat so mu sodniki morali priznati njegove bliskovite zmage; že v začetku prve runde je kmeckourtiral A. Asanova iz Kirova, z očividmo prednostjo premagal Novo-sčbirea A. Tomilovega, nato pa V. IViriševa iz Sverdlovska in Ivanovoa fth Kirova, izkušenega in visoko tehničnega boksača, udeleženca vsezveznih tekmovanj. , Cc gledaš borbo Lemehe, se tj zdi, da je kakor ustvarjen za boks. Komsomolec Mihael Lemeha se v dvoboju gibi je lahko in neprisiljeno. Zraven --je treba povedati, da prod vstopom v ring zelo hladnokrvno sekundiira pri svojih tovariših, kar ne dela noben naš mojster. V boju se Lemeha široko smehlja, celo takrat, kadar napada ali popravlja napake. Ta nasmeh cesto zmeša njegovega nasprotnika. V tem nasmehu se kaže značaj Lemehe — borca, ki stremi k nagli zmagi, katere id je popolnoma svest. Športna sreča se mu kar radodh rno smeje. Od 40 svojih borb jih je dobil 37 in ni v zadnjih letih izgubil nobene. Njegovo orožje je neprestan napad, brez odmora, udarci naravnost. V Primorju je boks eden najpopularnejših športov. V Vladivostoku, na obali in na vojnih ladjah visoko cenijo smelost in napor, brzino in drznost ljudi v kožnatih rokavicah. Na široko tu znani vsi mestni bokssči, toda nihče se po svoji popularnosti ne more primer jati z absolutnim prvakom Daljnega Vzhoda in Tihoocean-ske mornarice — Miha jlom Lem ho. V mornarici je Lemeha že pet let. Začel je kot mornarček, danes je v rangu starejšega mornarja. Sodeloval je skupaj z deli Sovjetske armade pni izkrcanju na sovražnem ozemlju pri Sejsimn. Lemeha je po rodu Primorec in je pričel boksati 1. 1942. Zanimivo je dejstvo, da je takrat tehtal 47 kg in so ga z veliko težavo vključili v najlažjo kategorijo. Sedaj je v srednji kategoriji in z veseljem nastopa tudi proti onim iz težke kategorije. To je uspeh 5 letnega upornega treninga in nastopanja v ringu. V družini Mihajln Lemehe ie 6 bratov. Vsi so — boksarji! Po Mihajlovib besedah je najboljši njegov najstarejši brat — Stepan, ki je prvi premagal Mihajla. Stepan Lameha je starejši poročnik letalstva, nosilec štirih redov, smučar in drsalec prvega reda mojster padalskega športa. Dober boksač Je bil Josip Lemeha, prvak Primorja v lahki kategoriji. Padel je v domovinski vojni in je po smrti prejel naziv heroja Sovjetske zveze. Velike sposobnosti kažeta tudi 18-letni Gennadij in 16-letni Jurij. Oba trenira sam Mihaii. Zunanji pogoji ze borijo so pri Mi-haiilu Lemehi sijajni. To je pravi samonikli človek, s kolosa Ino fizično silo, ki hrepeni po boju, pojava, ki zna sprejeti udarec in ga dvakratno vrmiti'. Po tempu boja Mihaii zelo spo-mkria rta Anatolija Porova -iz Moskve, vendar Mihaii tolče močneje in ostreje. Videli smo š'’ri kratke borbe Mi-haila Lemehe. V njih je bila prava zagrizenost, neizčrpljiva energija in volja za zmago. Brez dvoma je 1*1 prof nami izreden boksač srednje kategorije. Vendar v njegovem načinu borbe ni težko ugotoviti resne nodo-etatke. Napada skoraj brez vsake priprave, cesto udari v prazno in skoraj vedno zanemarja direktne udarce z levico. Naj Lemeha misli na to. da se bo moral srečat? z izkušenimi boksači s pametno tehniko, veliko elastičnostjo in z nič slabšimi udarci in vzdržljivostjo kot jo ima on sam,-Ne bo me začudilo, če bo Lemeha že sedaj premagal nekaj naših najboljših iz srednje kategorije. Vendar ga bo pri njegovi sedanji tehniki pravi taktik jn strateg mogel krepko premagati. Spartakiada Ruske federacije, na kateri se je tako odločilno pojavit Mihajl Lemeha, je prvi njegov nastop v večjem ringu. Zdi se, da bo ta mladenič s tako močnim srcem in mnogo obetajočimi pestmi podrl marsikaterega mojstra. Za to pa se je treba učiti in spet učiti. V. Veselov (Iz »Sovjetskega športa<) *T8K TISKAM« ,8LOV*N8K*ai POBOCSVALOA« V LJUBLJANI. - GLAVNI ORKDNIK EDENKO VAHTAH - OKEDNISTVO TU UPRAVA: LJUBLJANA. TABO*. TELEFON (4-18 OB NEDELJAH POPOLDNE (5-Z3 — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 60-4045-21