Izhaia vsak četrtek. Cena mu le a K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druiro tine države fl K). — »*.»«»"mezno številke se nrodn'n'<> ————— po 10 vinarjev.	■■
prilogama:
.Naš kmečki dom" in »Hala gospodinla'
Spisi in dopisi se pošiliaio: Uredništvu ..Domoljuba". Uubliana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Por°ti pa: Upravništvu „l)omol|ubn". — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Stev. 9.
V Ljubi ani, dne 27. februarja 1913.
Red v državnem gospodarstvu.
V državni zbornici sc zdaj posvetuje finančni odsek o novih J.ohodkih za državo, iz katerih bi se tudi znatne vsoto oddale deželam, da uvede svoje gospodarstvo. Splošno moramo reči, tla je pri državi in deželi taku Kakor pri posameznem gospodarju, . e pride recimo kak kmet do tega, da Ima vsako leto trajno manj dohodkov Kakor stroškov, so mu izpodmika s tem njegova gospodar, stopnja; manj veljave ima in tudi manj kredita. Tako je tudi z državo, samo s tem razločkom, da se slabo gospodarstvo v državi, pri katerem dohodki ne morejo več pokrivati stroškov, pozna tudi v vsem gospodarskem življenju. Država mora v tem slučaju za svoja posojila plačevati mnogo večjo obresti. S tem pa tudi denar splošno postaja drag. Draginja denarja ima naravnost strašne posledice. Trgovina prša. obrt in kmetijstvo se nc moreta razvijati. Manj se zida, ker sc nc more dohiti ugodnega posojila na nove stavbo; manj novih podjetij se ustanavlja. Vso blago je dražje, ker mora trgovec večje obresti, ki jih plačuje za svoj kredit, nanrtiti kupcu na vrat. Zato morajo vsi delavski stanovi z vso silo zahtevati, da so finančne razmere v državi urejene. Dokler tega ni, ne more biti reda in ni pričakovati nobenega napredka, marveč kant za kantom se oglaša tudi pri Velikih podjetjih in z vsakim kantoni izgubi nekaj ljudi doto in zaslužek. Po tistih deželah naše države, kjer imajo veliko tovaren, so v sedanjem času naravnost obupne razmero. Nad tisoč delavcev je na severnem Češkem in v Šleziji brez dela.
Drugi delajo samo po par oni na teden. Odkar imamo šc vojno nevarnost, vpliva neurejeno denarno gospodarstvo v državi še slabše. Celo pri nas, kjer nimamo mnogo tovaren, se to pozna. Zlasti stavbni obrtniki, mizarji, ključavničarji tožijo že zdaj, da jim manjka dela.
Že zavoljo tega je torej silno važno, da se denarno razmere v državi popolnoma urede, in da dobi država toliko dohodkov, da bo imela zopet dovolj kredita za nizke obresti. Treba je pa te preuredite tudi zalo, da morejo dežele za svoje važne naloge svoje deželno gospodarstvo urediti. V ta namen se lio-č'! najprej zvišati davek na žganje in siccr za 50 vin. za vsako licktolitrovo stopnjo alkohola, torej za on liter alkohola. Ruska država jc imela v nesrečni vojski z Japonsko silno velike izgube. Pomagala si je tudi z davkom na ž"pnie. Zvišala jc ta davek in od leta 1900. jc svoje gospodarstvo tako uredila, da se sedaj lahko meri z najbogatejšimi državami na svetu. Vsako let« izkazuje v svojem sklepnem računu precej prebitka. Od leta 1900 znašajo ti prebitki do danes nad 500 milijonov rubljev. Ljudsko premoženje se je splošno med tem časom močno pomnožilo. Hranilnice in kmečke posojilnice izkazujejo dvakrat več vlog, kakor so jih imele pred tem časom. Denar je splošno poceni. Splošno se dobi na Ruskem celo danes kredit po 4 in pol odstotka do 5 odstotkov. Seveda je Ruska v tem oziru šla dalje nego katerakoli druga država, ker se na Ruskem alkohol izdeluje samo v državnih tovarnah in tako prodaja kakor pri nas tobak v državno pooblaščenih prodajalnicah. Davek na žganje siccr res zadene ljudstvo, toda premisliti moramo vendarle, da je prostovoljen. Plača ga, kdor ga hoče. In za vsacega bi bilo tudi v telesnem in duševnem oziru boljše, če bi ži-
vel tako, da bi nikdar nobenega vinarja davka od žganja državi ne privoščil.
Drugi večji davek, ki se sedaj obravnava v državni zbornici, je pa zvišanje dohodninskega davka. Kakov jo znano, se mora od dohodka, ki presega 1200 K na leto, plačati posebni, tako-zvani dohodninski davek, ki znaša v državi sedaj nekako 80 milijonov kron na leto. Posebno zadnja leta so davčni nadzorniki z vso silo padli glede na la davek tudi na kmete. V tem oziru so z marsikakimi zvijačami vjeli neuke kmečke posestnike, ki ne znajo napva-viti pravilne napovedi in zlasti ne vedo, kaj sc sme vse odšteti od dohodkov. Na vsak način bo treba po naših organizacijah, zlasti i)o kmečkih zvezah, poskrbeti za to, da bodo naši kmetje dobili potrebnega poduka, kako so imajo ravnati pri sestavi napovedbe za osebno dohodnino in pomoči, ko jih sestavljajo, oziroma ko odgovarjajo davčni oblasti. Vzrok, da so se vrgli davčni nadzorniki na kmečke posestnike, jc pa zlasti ta, ker so sc bogatini, kapitalisti, veliki trgovci in industrialci znali iz trga davka doslej v zelo mnogih slučajih izmuzniti in so pri svojih napo-vedbah skrili ogromno vsoto svojih dohodkov. Dosedanji dohodninski davek znaša do 2000 K dohodkov malo manj nego 1 odstotek. Pri dohodku od 6000 K so zviša nekoliko nad 2 odstotka, pri dohodku 20.000 K nekaj nacl 3 odstotke, pri dohodku od 100.000 K gre nekoliko nad 4 odstotke, vendar niti pri najvišjih dohodkih nc doseže 5 odstotkov. Tukaj se da na vsak način po pravici šc mnogo dobiti in zalo sc namerava sedaj od dohodkov nad 10.000 K dalje zvišati davek. Obenem se pa hoče določiti v zakonu, da bo smela davčna oblast, kadar bo v dvomu, ali je dotičhik 1)0 pravici napovedal svojo dohodke, pregledati njihove knjige. Vse, kar lezo
in gre med jud i in bogatini sploh, je skočilo na noge, ko se je sprožila misel, dn naj bi bile knjige v gotovih slučajih na razpolago davčni oblasti, 'lega so lu ie, in sicer edino zato, ker bo davčna oblast natančno poznala njihove dohodke in ii ne bodo mogli vsaj kakih večjih vsot zakriti. Kako jc potrebna tn reč in koliko se je dosedaj goljufalo, mj pokažemo v par zgledih: Neki voli-<i fabrikant je napovedoval več let sem izgube. Ko ga je davčni nadzornik privit. se je vdal,'da ima nad 200.000 K čilega dohodka. Neki veliki trgovec je napovedal 7155.000 K letnega dohodka. Davčni nadzornik ga je povabil k sebi in v kratkem času je ta trgovec sam napovedal 1.100.000 K dohodkov. Pri nekem drugem velikem trgovcu se je izkazalo, da je za več nego za 1 miljon kron manj napovedal dohodkov kakor jih je v resnici imel. Neki rudniški po-sini k je napovedal 37.000 K, v obravnav' proti njemu se je pa izkazalo, da ima 3(>0 000 K dohodkov. Takih zgledov je vse polno. Sedaj, ako bo mogoče pregledati knjige, se bodo ljudje bali liu-.iih kazni, ki bi jih potem zadele in brez vsacega dvoma bo država od lega dobila mnogo dohodkov. Ne bo ji treba stikati z vsemi silami, da bi kaj kronie vjela pri kakem kmetu ali malem obrtniku, .ker bo pri velikih bogatinih sedaj davčna pravičnost veliko bolj prišla do veljave. Novi davki gotovo nikdar niso nič veselega. Toda ta davek pa brez vsacega dvoma naše ljudstvo ■/ veseljem pozdravlja in želi, naj bi naši poslanci imeli pri svojem trudapohiem delu v tem oziru popolni uspeli. Ob loj priliki se namerava sklonili tudi zakon, s katerim se bo hišuo-razivdni davek za hišo, ki imajo on ali dva pros ora za stanovanje, popolnoma odpravil, Hevoži bodo deležni te olajšave. ki jo pa seveda lo mogoča, ako so ibenein skleneio ludi za državo novi dohodki kat vili poglavitno >1110 opisali v tem članku.
III. slovensko roman! e
v
Slovcnci — katoliški Cerkvi vedno zvesiil
Slovenci nismo biii skupno v Rimu žc trinaist let. Letos je zopet lepa prilika za to. Po:ditno, da spričuemo očitno svojo vero, ki ji je dal rimski cesar Konstantin svobodo! Pe;dimo, da izrazimo hvaležnost ia neprecen'jivi dar te vere, ki ima svoje središče v Rimu! Pojdimo, da pokažemo udanost in zvestobo sveti rimski sto'ici! Pojdimo, da se predstavimo in poklonimo očetu katoličanstva kot njemu neomajno i'dani narod!
Razpored romanja.
V ponedeljek, 7. aprila: Odhod iz Ljubljane okoli 4. ure popoldne preko Gorenjskega, Trbiža, Pontebe do Vidma, k>r se bodo pridružili Primorci, ki pride o z južno železnico. — V torek. 8. aprila: Ob 2«
5, uri zjutraj prihod v Padovo. Obisk cerkve sv. Antona, služba božja in kratek ogled mesta. Odhod ob 19. ur«. Ob 1. uri prihod v Bolonjo. Kosilo in kratek og ed mesta; grob sv. Katarine Boonjske, grob sv. Dominika. Odhod ob 4. uri. Prihod v Florenco ob 8. uri. Večerja. Prenočevanje.
—	V sredo, 9. aprila: Sv. maša. Kratek ogled mesta. Odhod ob 10. uri. Prihod v Rim ob 4. uri popoldne. — V četrtek, 10., petek, 11., soboto, 12., nedelja, 13., ponedeljek, 14., torek, 15. aprila v Rimu.
V R i m u.
Natančen program za bivanje v Rimu in ogledovanje svetih krajev in posebnosti bo naznan en v oosebni knjižici. Vse znamenitosti bodo vodniki razkazovali in razlagali. Višek roman a pa je sprejem pri sv. očetu, ki bo ostal romarjem v trajnem spominu. — V sredo, 16. apri'a, ob 10. uri dopoldne odhod iz Rima. Popoldne ob štirih prihod v Asisi. Cerkev Porcijunku'a, cerkev sv. Frančiška in sv. Klare. Božja služba. Večerja. Ob 9. uri odhod v Loreto.
—	V četrtek, 17. aotila, ob 5. uri zjutraj prihod v Lorcto. Obisk Marijinega svetišča. Sv. maša. Zajutrek. Ob 10. uri doool-dne odhod. Kosilo (zasilno) v vlaku. Zvečer cb 10. uri prihod v Benetke. Prenočevanj. — V petek, 18. aprila. Sv. maša. Zajutrek. Og'ed Bene'k. Ob 10. uri dopoldne odhod. Zvečer ob 10. uri prihod v Ljubljano.
Cene vožnje in oskrbe.
III. razred 130 K; II. razred 200 K; I. razred 250 K.
Cene so od vseh posta; enake. Le za one, ki vstooijo v Vidmu, se cena zniža pri 111. razredu za 5 K; II. razredu za 8 K; I. razredu za 10 K.
V teh cenah jc obsežena voznina po železnici t'a in nazaj, trikratna hrana na dan, računa'oč od Bolonie do vštevši Benetk. ter prenočišča v Rimu, Florenci in Benetkah. Prevoz prtliage v Rimu in F'o-renči od kolodvorov do hotelov in nazaj.
Priglasitev.
Prig'asc sorejema Odbor za rimsko romanje, Ljubljana, Alojzišče. Plačuje se istotam.
Pri priglasitvi naj vsak natančno naznani: 1. svoc ime, 2 stan, 3. bivališče, 4. pošlo, 5. razred vožnie, 6. postajo, kier bo vstooil, 7. čc gre v Neapol ali na Malto, 8. če želi s katerim sopotnikom skupaj biti.
Sicer bodo pa itak skupine romarjev tako sestav!'ene, da bodo kolikor mogoče ljudje iz bližnjih krajev skupaj. Z'asti bodo še imeli svoie skupine oni iz raznih dežel oziroma škofij (Štajersko, Koroško, Goriško, Tržaško).
Za one, ki bi hoteli iti v Neapol ali na evharistični kongres na Malto, se bo skušalo od železnične uprave dobiti dovo-Ijcn e, da se bodo od Rima nazaj smeli voziti z romarsko karto. Ako bi se to nc dalo doseči, bodo dobili povrnjeno voznino nazaj.
Kdor mis'i iti v Neapol ali na Malto, mora to zdaj, ko se priglasi, naznaniti. Ako se jih priglasi več, sc bo priredilo skupno potovanje.
Zadnji čas za priglasitev je velikonočna nedelja, 23. marec. Pa bolje, da to storite že prej in ne čakate zadnjega dneva.
Največ težav glede vlaka in še več glede stanovanja in hrane napraVjajo oni, ki se prepozno oglase. Prvi pogoj za srečno izvršitev romanja in lep red ie pravočasna priglasitev. Zato naj se nikdo ne zanaša na zadnje dneve, kakor se to navadno vse'ej godi; ker drugače pripravljalni odbor ne more sprejeti odgovornosti za red. Priglasite se torej vsi, ki mislite iti, takoj, nemudoma, da ne boste pozneje obžalovali, kakor se je to doslej še pri vsakem roman'u godilo.
Dvignimo se v sveto mesto!
I------1
% Političen pregled pO
(o^EE^lS2?ffi8EffiBS8S5S:888ffi38SSa855SSiSS3 l^SHksj
VOJNI DOGODKI.
Mir na bojiščih.
Poročila z bojišč so si'no redka. Nikjer se ne vrše boji, ki bi naj odločili v prid enim ali drugim. Pri Čataldži vlada skoro popolen mir, pri Odrinu je na vrsti samo obstre jevan'e, pred Skadiom vsi počivajo. Edini več,'i bo i so okrog Bulairja na Gali-polskem polotoku. Toda tudi od tu so poročila le nezanes'jiva. Belgari namreč ničesar prej ne poroča'o; da je že čisto dovršeno. — V naslednjem podamo redka poročila, ki slikajo zadnje dogodke.
Skader. — Tcraboš. — Oblegana trdnjava.
Nov pove'jnik.
Pred Skadrom sedaj miruje;o in se pripravljajo na nove napade. Sedaj stoji o red mestom 30 tisoč Črnogorcev in 12 tisoč Srbov ter 150 topov. Topov pričakujejo iz Srbi e še več.
Taraboš obs4re'jujejo s petih strani. S topovskimi krogljami upa o doseči, kar niso mogli prej z napadom. Tisti, ki poznajo to goro, pravijo, da ni nič čudnega, če ie Črnogorci niso mogli zavzeti. Ne da se ji približati, ker je ska'ovje silno strmo, in čc že kdo pride v bližino utrdb, mora pasti' zadet od braniteljev, ki :ih v skalovju ne opazi. Zato pa hočejo sedaj poizkusiti razdreti utrdbe s topovi.
Mesto samo je izgubljeno, če pade Taraboš. Zato sc bo turška armada po padcu te utrdbe na'brž sl-usila prebil' skozi oblcgovalce. ZVsti Albanci, ki se boje črnogorskega maščevanja, se ne bodo podali, ampak vse storili, da tibeže kazni. — Seveda, če sc jim beg i/, mesta posreči, padeio v roke srbski armadi.
Poveljstvo nad vsemi četami pred Skadrom je prevzel srbski general Voj-novič.
RAZMERE NA TURŠKEM. Turške grozovitosti. — Strel z ruske ladje.
Turki se za svoje poraze maščujejo nad krščanskim prebivalstvom. Ob Marmar-skem morju, posebno v krajih ob Darda-nelah, so Turki zadnje čase pomori'i na stotine Grkov. Posebno so sc v tem odlikovali turški prostovoljci. Drugo prebivalstvo je zbežalo, kamor ie soloh moglo. Mnogo se jih je zateklo v Carigrad. — Toda tu ni
mnogo boljše, ker Turki tu Grke, Bulgare in Srbe trumoma zapirajo ali pa pošiljajo v prognanstvo. Tiste na, ki se hočejo izseliti, na vse mogoče načine ovirajo. Ti se zatekajo k pos'anikom velevlasti, posebno k ruskemu, da jih varuje pred turško policijo. — Da vlije Turkom malo strahu, je zadnjič neka ruska bojna ladja izstrelila na. mesto en strel. Ta ni napravil škode, a Turki so le uvideli, da je stvar resna.
Žalostno stanje turške armade. — Pred novo resolucijo.
Divjanje Kurdov, ki jih ne morejo ukrotiti, kaže dovolj, kako slaba in neredna je turška vojska. Zato je razu'.n'jivo, da ni sposobna za ofenzivo, ampak se le brani pred Bulgari in še to slabo. Slabo vpliva tudi to, da nimajo niti toliko denarja, da bi za armado kupili najpotrebnejših stvari.
Še mnogo s'abše pa je to, da se častniki med seboj prepirajo. In če so višji ne-edini, je tudi ostala armada v neredu. Mla-doturki so nastavili vse višje častnike na novo, ki vojakov ne poznajo in to bo zopet provzročilo zmedo. — Veliki vezir Šef-ket paša je menda žalostno izjavil: »To sp'oh ni več naša stara vojska.«
Častniki so tudi tisti, ki pripravljajo novo revolucijo v Carigradu, Neprestano poročajo, kako so tu in tam poskušali, kako bi delali proti inladoturški vladi. Vse pričakuje novih prevratov.
MIRNI GLASOVI Z BALKANA.
Turčija želi miru in popušča.
Turčija je na robu propada, zato ni čuda, da želi skorajšnjega miru. Tudi vlada, ki je sedaj na krmilu, hoče kar najprej miru, dasi tega ne sme javno izpovedati.
Mirovni predlogi velesil.
Ang'eški listi pišejo, da so velevlasti sklenile vojskujočim se državam predložiti s'edeči mirovni program: 1. Odrin pripade Bulgari i. 2. Egejski otoki ob maloazijski obali ostanejo Turčiji, drugi se odstopijo Grkom. 3. Turčija dobi popo'no carinsko tarifno svobodo. 4. Zavezniki bodo sprejeli del otomenskega državnega dolga, kolikor ga določijo ve'esile. 5. Turčija ne plača vojne odškodnine. 6, Velevlasti dovolijo Turčiji večje posojfo. 7. Turčija izjavi, da je Albanra nič ne briga.
Rumunsko - bulgarski spor.
Rumunsko-bulgarska pogajanja v Sofiji niso imela uspeha. Rumuni so zahtevali mesti Silistrijo in Balčik, česar Bulgari niso hoteli odstopiti. Sedaj so posegle vmes spet ve'evlasti, ki se boje novih bojev. Posredovati hočejo med obema državama. Rumuni so že izjavili, da so pripravljeni sprejeti vsako razsodbo, — S tem je nevarnost ru-munsko-bulgarskega spora odstranjena,
MEDNARODNI POLOŽAJ.
Avstrija in Rusija se pogajata.
Razmere med Avstrijo in Rusijo so se bile zadnij čas spet poslabšale. Avstrijska bojna stranka na Dunaju je namreč začela izjavljati, da v albanskem vprašanju Avstrija nič ne popusti. — Ker so pri nas in v Rusiji uvideli, da se da to težko vprašanje
radi Albanije rešiti le po obojestranskem odnehanju, začeli so se naravnost pogajati. Zadnja poročila pravijo, da se je že dosegla v glavnem neka podlaga za sporazum.
Radi Albanije ne bo vojne. — Nemški cesar.
Vedno bolj prihajajo vsi do prepričanja, da radi par albanskih mest ne bo prišlo do vojske. Avstrija in Rusija se resno trudita, da nasprotja mirno odstranita. — Tudi nemški cesar Vi jem je podobno izjavil. Rekel je: »Pomislite, da smo imeli še hujše zapletljaie, ki so se mirno rešili. Radi Albanije čisto gotovo ne bo vojne. Prava vojna nevarnost je že minila.«
Črnagora in Skader pa Srbi.
Ker so se širile vesti, da se Rusija in Avstrija tako pobotata, da Črnogorci ne dobe Skadra, je črnogorski delegat Popo-vič angleškemu zunanjemu ministru izjavil, da Črnogorci Skadra nikdar ne puste. Rajši da žrtvujejo vse, kakor opuste misel na Skader, radi katerega so zače'i vojno. — S Črnogorci so se izrazili enako Srbi, ki tudi zahtevajo Skader brezpogojno za Črno-goro.
DRUGE POLITIČNE VESTI IZ TUJINE.
Nemčija poveča armado. — Francoski strah.
Nemška vlada hoče predložiti državni zbornici načrt, kako zopet oovečati armado. Mirovno stanje armade bi se zvišalo za 144 tisoč mož in bi štelo polem 649 tisoč mož. — Francoze je to poročilo zelo vznemirilo. Časopisje soglasno izjav'ja, da francoska armada ne sme zaostati za nemško. Francoska vlada predloži v kratkem zbornici tri vojaške predloge. — Nemški državni zbor je odpravil kruto postavo proti jezuitom, sedaj se bodo zopet smeli nase'jevati.
Pilil r teftpf/ Ri«!
|§W| 1-lMcii MM V deveti deželi.
Iz angleščine p0 Itidor Haggardu prevol I. M.
(Dalje.)
»Ničesar nisem prinesel seboj. Jaz, ki sem visokega rodu, da prav iz rodu velikega kralja Ilake in stotnik v polku Ukomabakosi — jaz sem potnik, človek brez koče. Ničesar nisem prinesel seboj nego to svojo sekiro. Med seboj
so si razdelili mojo govedo. Vzeli so mojo ženo in moji otroci ne poznajo več mojega obraza. Ali s to sekiro,« in začel je sukati strahovito orožje okrog glave, da je žvižgalo v zraku — »si usekam novo pot do sreče. Govoril sem.«
Zmajal sem z glavo. »Umslopo-gas,« sem rekel, »poznam te izza davnih časov. Vedno si bil častihlepen, rojen v krvi in bojim se, da si naposled samemu sebi izkopal jamo. Pred leti, ko si koval zaroto proti Cetivaju, sinu
Pandovem, sem te svaril, in ti si poslušal in bil rešen. Sedaj pa, ko me ni bilo pri tebi, da bi ti zadržal roko, si samega s.be vjel. Ali ni res? Toda kar je, je. Kdo more zopet ozeleniti mrtvo drevo, kdo še enkrat zreti luč lanskega leta? Kdo more nazaj poklicati izgovorjeno besedo, kdo prinesti nazaj duha padlih? Kar čas pogoltne, to se ne vrne nikdar več. Tvoja zgodba bodi pozabljena!
»Glej, Umslopogas, poznam te in vem, da si velik bojevnik kraljevske krvi in zvest do smrti. Celo v zuluški deželi, kjer so vsi možaki hrabri in pogumni, so te imenovali morivca, klavca, in ponoči okoli ognjev pripovedovali zgodbe o tvoji moči in tvojih činih. Čuj me sedaj. Ti vidiš tega velikega človeka, mojega prijatelja« — in pokazal sem na Vojnoviča; »tudi on je enako velik bojevnik kot ti, in dasi si tako silno močan, te more vseeno vreči čez ramo. Inkubu (slon) mu jo ime. In tukaj glej tudi tega možaka z okroglim trebuhom, blestečim očesom in prijaznim obrazom. Bugvan (stekleno oko) je njegovo ime; dober in zvest človek, iz čudnega rodu, ki živi svoje življenje na vodi in na plavajočih kralih.
»Glej, mi trije, ki nas vidiš pred seboj, bi radi potovali v notranje kraje, mimo Dongo Engere, velike bele goro (gore Kcnia) in še dalje v neznane kraje za njo. Ni nam znano, kaj najdemo tamkaj; na lov gremo in iskat dogod-ljajev in novih krajev, ker smo se naveličali mirno sedeti in venomer gledati samo stare reči in stare ljudi okrog sebe. Ali hočeš iti z nami? Tebi izro-ročimo poveljstvo nad vsemi našimi služabniki; ne vemo pa, kaj se ti utegne pripetiti. Nekdaj v prejšnjih časih smo mi trije tako potovali in vzeli seboj nekega človeka, ki je imel za seboj podobno življenje kakor ti — nekega Um-bopa. In glej, ko smo se vračali domov, smo ga zapustili kot kralja velike dežele in šestdeset tisoč vojakov s perja-nicami je čakalo njegovega povelja. Kako bo s teboj, ne morem povedati. Morda čaka tebe in nas smrt. Ali se hočeš izročiti v roke usodi in iti z nami? Ali te je mar strah, Umslopogas?«
Nasmehnil se je. »Nimaš čisto prav, Makumazan,« je rekel; »res, da sem svoje čase koval zaroto, a ni bila samo častihlepnost, ki me je privedla do padca, ampak — sramota nad me, da moram to povedati — obraz lepe ženske. Pustimo to. Gremo torej, da zopet nekaj vidimo, kakor nekdanje čase, Makumazan. ko smo lovili in se bojevali po zuluški deželi? Da, grem z vami. Naj pride življenje, naj pride smrt, kaj mi je za to, samo da bodo udarci hitro padali in da bo tekla rdeča kri. Staram se že, staram, pa se še nisem dovolj bojeval!
»A vseeno sem bojevnik bojevnikov; glej moje brazgotine« — in pokazal je na nešteVilnc zaceljene rane, zadane od udarcev, sunkov, zabodljajev. in urezov, ki so pokrivali roke in noge. »Glej luknjo v moji glavi; možgani so briz-
3«
gnili iz nje, a vseeno sem pobil onega, ki me e udaril, in jaz živim. Ali veš, ko-UkV mož sem pobil v poštenem pravilnem boju, Makumazan? Gl« , tukaj ie njihova zgodba,« m pokazal je na dolge vrste zarez, urezanih v roženi ro-ča njegove bojne sekire. »Štej jih, Mali umazan - sto in tri - in pn tem m-eem štel drugih nego le one, ki sem
jim razparal trebuh.«
»Kar tiho!« sem rekel, ko sem videl da se ga loteva krvoželjnost; »pa Uho bodi. Po pravici te imenujejo klavca. Nam ni do tvojih krvavih delanj. Če pojdeš z nami, tedaj pomni dobro, da sc mi ne bojujemo drugače nego v obrambo samega sebe. Poslušaj me Mi potrebujemo služabnikov, li ljudje,« in pokazal sem na Vakvafe ki so se med našim pogovorom nekoliko oddaljili, »pravijo, da nočejo z nami.«
»Nočejo z nami!« je zavpil Umslo-pogas. »Kje pa je tisti pes, ki pravi, da
noče z vami, kadar zapove moj oče? Halo ti!« in z enim samim skokom je bil pri Vakvafiju, s katerim sem govoril najprvo. ga prijel za roko in vlekel k nam! »Ti pes!« je vpil in tresel prestrašenega človeka, »ali si ti reke 1 da ne nojdeš z mojim očetom? Se enkrat zini kaj takega, pa ti zamašim usta za vedno, tebi in tvojim drugom veš « m pri teh besedah ga je silno stisnil za vrat. »Ali si že pozabil, kako sem svoj čas postregel tvojemu bratu?«
»Ne, mi pojdemo z belim možem,«
je sopel Vakvafi.
»Belim možem!« je nadaljeval Um-slopogas in se delal silno razkačenega; »o kom govoriš, nesramni pes?«
»Ne, mi pojdemo z velikim poglavarjem.«	,
»Tako se govori,« je odvrnil Umsio-pogas z mirnim glasom in izpustil Vak-vafija. »Sem si mislil, da pojdete!«
»Ta le Umslopogas se pa smatra zelo čudno vzvišenega nad svojimi tovariši,« ie pozneje pripomnil Tomič.
(Dalje prihodnji^
Postna premišljevanja.
(Fr. Pavšič.)
Po tesnih ulicah jeruzalemskih Sin božji stopa s kronano glavo, On stopa sam in križ na rami nese, krvav je ves in zmučen že tako.
Za njim se zbira ljudstvo v gostih trumab, vojaki, starci, moški in žene, vojaki ne — a drugi se solzijo, da On nedolžen je, to vsakdo ve.
Tam v prvih vrstah, glej, Njegovo mater, ki zvesto spremlja Ga do vrh gore, ah kdo občutil bi te Njene rane in kdo spoznal bi Njeno to srce!?
^AVAVAVAVAVAVAVAWAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAV«S
Razgled po domovini
^^v^^aw/^7AVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAVAX7AVAVAVA^
Dopolnilna voliiev za dež lni zb ir.
V	torek, dne 4. marca bo volila mestna skupina Kamnik, Radovljica in Tržič novega poslanca. S. L. S. priporoča v smislu soglasnega sklepa strankinega vodstva kandidaturo dr. Vinko G r e -goriča, primarija v Ljubljani, ki je že nebrojnokrat pokazal, kako so mu pri srcu koristi meščanstva in obrtništva. Liberalci kandidirajo na to mesto tržiškega notarja M. Marinčka. Izbera pač ne bo težka, ker naši somišljeniki v imenovanih mestih dobro vedo, kdo bo bolje zastopal njihove koristi v deželnem zboru.
Duhovniške vesti. V Središču na Štajerskem je umrl dne 21. februarja bisernomašnik C. g. Matija Šinko. —
V	pokoj sta stopila čč. gg. Edvard J a n-ž e k v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah in Franc šegula pri Sv. Roku ob Sotli. — Za provizorja v Črni pri Pli-berku je imenovan ondotni kaplan č. g. Vinko Razgoršek.
Slovensko romanje v Rim. Opozarjamo cenjene čitatelje »Domoljuba« na današnji drugi članek v zadevi romanja v Rim. Naj bi ga vsak prebral zanesljivo in se potem naglo odločil za: pojdem! a": ne pojdcml in sc tudi takoj priglasil; rok za oglaševanje je izredno kratek in odlašanje povzroča odboru samo neljube zapreke.
Za župana V mestu Višnja gora je bil izvoljen g. Janko Zupančič, trgovec in posestnik v Višnji gori.
Županstvo odližil je minuli teden g. Anton Vilfan, župan na Ježici.
»Bogoljubova« uprava nam sporoča, da bo bližnjo marčevo (3.) številko poslala še vsem dosedanjim naročnikom; aprilovo številko pa dobe samo naročniki - plačniki. Naj torej noben ne zamudi storiti svoic dolžnosti.
Stavka v Vevčah končana. Stavka v Vevčah je končana. Delavstvo je prišlo na delo. Pogajanja med delavstvom in tovarno je posredovalo zadnji teden z vnemo okrajno glavarstvo, delavstvo je bilo zastopano po županu Dimniku in delavskem odboru. Delavstvo je častno zmagalo s svojimi zahtevami, kajti tovarna je razun dveh morala sprejeti na delo vse delavce in jim priznati vse prejšnje pravice.
Smrtna kosa. Umrl je dne 18. februarja Janez Perko, po domače Frencin, oče g. Pavla Perkota, župnika ter pisatelja na, Cešnjici. — Dne 11. februarja jc v Javorju nad Litijo umrla mati ondotnega č. g. župnika, Ana I n d o f, v starosti 70 let. Pokopali so jo ob najobilnejši udeležbi tik groba pred sedmimi leti umrlega moža Jakoba. Rajnica je bila nadaleč znana kot prava mati revežev. — V Gornii Šiški pri Ljubljani je umrla dne 18. februarja posestnica in gostilničarka ga. Apoloni j a Pavšič v 64. letu starosti. Po-kojnica jc bila mati č. g. župnika Fr. Pavšiča v Turjaku in zelo skrbna gospodinja. — V tolminskih Ravnih jc umrl oče C. g. kurata Andi'. Klobučarja, 72Ietni posestnik Anton Klobučar, vrl krščanski gospodar. — Na Trati pri Ledenicah na Koroškem jc 18. februarja umrla v 59. letu starosti mali C. g. župnika dr. Jan. Arnejca v Žrclcu, Ana A r n c j c , vzgledna krščanska žena. — Na Gočah pri Vipavi je umrla dne 20. februarja gospa Marija Fer-j a n č i č, mati dveh . duhovnikov, okr. sodnika v Ajdovščini g. dr. H. Ferjan-čiča in bivšega župana g. Riharda Fer-jančiča. — V Puštalu pri Škof ji Loki jo umrla dne 25. t. m. zjutraj posestnica Marija Sever, mati fiastitih gospodov Franca Scverja, župnika v Št. Vidu pri
Vipavi in Ivana Severja, kaplana v Prc-serju pri Ljubljani. — Bog daj vsem večni mir, preostalim pa tolažbo!
Županski shod se vrši dne 4. marca t. I. v Ribnici in dne 5. marca t. 1. v Vel. Laščah. Na shod so vabljeni vsi župani, občinski svetovalci in občinski odborniki kakor tudi duhovniki iz dotičnega sodnega okraja. Županski shod se vrši v Društvenem domu (v hiši hranilnice in posoji niče) v Ribnici in v Vel. Laščah. Župani, občinski svetovalci in občinski odborniki so dolžni, udeležiti se županskega shoda, zato pa imajo pravico zahtevati za gotove stroške povračilo iz občinske blagajnice na pod-stavi § 25. občinskega reda.
f Goriški deželni glavar dr, Pajer. Dn 18. februarja je v Gorici umrl goriški deželni glavar dr. Alojzij vitez Pajer. Dr. Pajer je bil star 84 !et, v po'itičnem življenju je bil 52 let. Leta 1868. je postal deželni poslanec, leta 1869. je bil izvoljen v državni zbor, leta 1875, je dosegel plemstvo. Smrt Pajerjeva je zapečatila usedo goriškega deželnega zbora, ki bo v kratkem razpuščen.
Častni občan. Občinski odbor pri Sv. Lenartu nad Laškim je dne 19. februarja izvolil ustanovitelja nove občine, č. g. župnika Fr. Casla častnim občanom.
Za avtomobilno zvezo Škoija Loka— Žiri je naročil posestnik Jelovčan avtomobil iz Švice za 25.000 kron. Avtomobil bo nosil 4000 kg ter bo imel prostora za šest do osem oseb.
Ogenj. V Mošnjah pri Radovl:ici jc dne 13. t, m. zvečer pogorelo gospodarsko poslopje posest. Valentinu Remicu. Og'jni je vpepelil poslopje z vsem v n em se ,uizhajajočim senom in gospodarskim orodjem. Škodo cenijo na 1500 K, zavarovan pa je bil za 800 K. — V Cerkljah pri Kranju je gorelo pri posestniku Mih. Števa, vendar
so pa ogenj še pravočasno udušili. Zgorelo je le nekaj orodja. — Na Polici pri Višnji-jiori je 14. febr. ogenj uničil vsa poslopja posestnikoma Jos. Burgar in Ant. Toma-žič. Škode imata 5200, oziroma 6500 kron. — Čez dva dni je gorelo pri posestniku Nučiču v Predolah pri Račni. Zgorel je pod in svinjak. Škode ,e 1800 K.
Iz Ljubljanice so potegnili nasproti Marijinemu kopališču v Ljubljani, mestnega delavca Fr. Modica iz Črne vasi, ki so ga pogrešali že od novega leta. Kako je zašel v vodo se ne ve.
Pazite na zdravniške odredba. V Zg. Danjah pri Železnikih, je šel posestnik Jernej Jensterle iskat k zdravniku zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik mu jih je dal za deset dni. Jensterle pa ni poslušal zdravnika in je zaužil ali nalašč, ali pa iz radovednosti, kako učinkuje zdravilo, celo škatljo naenkrat ter je kljub zdravniški pomoči čez dva dni umrl.
N sr čno je padla dne 18. t. m. zvečer 251etna Frančiška Naglič s Preba-čevega pri Kranju, ko je šla na pod iskat krme za živino. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla kakih 7 m globoko na desko. Dobila jc več notranjih in zu-iiam"'h ran.
Konja in voz je odpeljal posestniku Urbančku na Posavju nek mlad, delavsko oblečen človek, ki se je ponudil za hlapca in bil tudi sprejet. Popoldne je pa prosil, če sme zapreči konja, da gre po kovčeg, kar so mu dovoli'i. Dosedaj pa ni nazai niti hlapca niti konja z vozom. Kdor ga zasledi, naj ga naznani orožnikom.
Ža.'os na smrt treh bratov. Pod tem zaglavem smo posneli po drugih listih vest, da se e v Vodicah pri Medvodah obesil še tretji izmed dveh bratov, posestnik Franc davh. Resnici na ljubo moramo to vest popraviti v toliko, da ta posestnik Fr. Javh, po domeče Kocmanov s Primskovega pri Kranju, še živi.
Nrgle smrti je umrl dno 23. t. m. Jurij Šiumpf, viničar v Ilošnici nri Laporju na Štajerskem. Šel je zdrav od doma, namenjen k sveti maši. Na poti pa mu naenkrat postane slabo in zgrudi se nezavesten na tla. Ko ga najde neki mimoidoči mož, je bil žo mrtev. Nagle, neprevidene smrti varuj nas, o Gospod!
Požar je uničil v torek, dne 18. febr. hišo Antonu Mošet, gostilničarju in cerkvenemu ključarju pri Sv. Petru pod Sv, gorami. Upepelil je hišo. Škoda je velika, ker je zgorela vsa hišna oprava in obleka.
Smrt najstarejšega in najmlajšega fa-irana, V petek, dne 14. t. m. so v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem pokopali najstarejšega moža te fare, Gracijana Pušnika iz Podrožčice. Dosegel je starost 94 let. Takoj za njim pa so pokopali na'mlajšega župljana, Zenjakovega otroka v Lešah.
Ponesrečeni otroci. Trfetnemu rudarjevemu otroku Frideriku Fele v Trbovljah se je užgala obleka, ko je prišel preblizu peči. Otrok je vsled dobi,enih opeklin kmalu nato umrl. — Posestnica Marija Ko-,er v Grašovcih je šla te dni po nekem »pravku k sosedu. Doma je pusti'a svojo šestletno hčerko Terezijo, Ta je prišla pre-
blizu peči, vnela se ji je obleka in otrok je v strašnih bolečinah umrl. — Enaka nezgoda se je pripetila 3 letni hčerki gostilničarja Primožiča v Svincu na Koroškem, Pri razbeljeni peči se ji je vnela obleka. Vs'ed opeklin je otrok umrl. Starši, ne puščajte otrok brez varstva.
Cerkveni ropar prijet. V koprski stolni cerkvi so pri tatvini zasačili vlomi'ca Ver-dau, ki je pred meseci oropal več cerkva na Notranjskem, a so ga prijeli in izročili sodišču v Logatcu, a iz logaških ječ je že čez nekaj dni ušel.
Velika nesreča pri Sežani. Te dni se je pripetila pri Sežani proti Opčinam pri čuvajnici št. 825 velika nesreča, kjer so zgorele štiri osebe, ena pa je smrtnone-varno opečena. Spalo ;e tam na slami pet de' avcev iz Medmurja, ki so najbolj poceni. Kako je nastal ogenj, se prav natančno ne ve. Zgoreli so štirje: Negovec, Gjermadi, Kosnjak in Patafka. Peti Najman se je privlekel še do čuvajnice, kjer je pedel nezavesten na tla. Trupel zgorelih ni mogoče spoznati Na;mana so nrepel,'ali v bolnišnico. Delavci so živeli ze'o skromno ob mali plači, tako da so skoraj stradali,
Strašna nesreča na tržaškem drž. kolodvoru. Dne 19. februarja zvečer je uslužbenec državne železnice Andrej K o c h sestavljal neki vlak. Pri tem ga je zgrabila lokomotiva ter ga tako raz-mcsarila. da je kmalu potem, ko je bil preneš^n v bolnišnico, umrl.
Požar v št. Ferjanu. V noči na predzadnjo nedeljo je popolnoma pogorela v Št. Ferjanu hiša Stekerja. Našli so med razvalinami ostanke trupla delavca Mih. Blažiča iz Ajbe na Goriškem. Škoda pri požaru znaša 13.000 K. Govori se. da je nekdo zažgal hišo iz maščevanja.
Lstošnji glavni vojaški nabori na Goriškem se bodo vršili po tcm-le redu: v Sežani dne 1. in 3. marca; v Komnu 4. in 5. marca; v Gorici (za mesto1) 6. in 7. marca; v Gorici (za okolico) 8., 10., 12., 13. in 14. marca; v Kanalu 15. in 17. marca; v Ajdovščini 18. in 26. marca; v Cerknem 15. aprila; v Tominu 16. in 17. aprila; v Bovcu 18. aprila; v Kobaridu 19. aprila; v Gradišču 21. in 22. anrila; v Tržiču 21. in 22. aprila; v Korminu 23.. 24. in 25. aprila; in v Červinjanu 26. in 28. aprila.
Nabori na Koroškem bodo letos v temle redu: v Borovljah 1. in 3. marca; celovška okolica 4,, 5. in 6. marca; Šmohor dne 15. marca; Šoital ob Dr. 17, marca; Sovodje 26. marca; Paternijon 1. aprila; Beljak 2., 3., 4. in 5, aprila; Pcdklošter 7, aprila, Trbiž 8. aprila; Rožek 9. aprila; Št. Vid ob Glini 10. in 11. aprila; Velikovec 18. in 19. aprila; Železna Kapla 21. aprila; Dobrla-vas 22. aprila; Prevalie 23. aprila; Pliberk 24. aprila; Volšperk 29. in 30. aprila.
Za vojaštvo na mejah se jc nabralo kakor poroča uradno vojaški list skupno 1 082.167 K.
Za konjarejce. Poljedelsko ministrstvo naznanja, da bo leta 1913 nakupilo za deželne žrebčarne večje število sposobnih plemenskih žrebcev. Ponudbe se naj pošljejo do konca aprila na poljedelsko ministrstvo. Ponudbe se morajo
kolekovati s kolekom za 1 K. V ponudbi se mora navesti: pleme, velikost, barvo, starost in ceno žrcbca.
Nesrečna usoda. Iz Galesburga v Ameriki poročajo: llletni hčerki znanega rojaka Frank Karuna, ki se je bil lansko leto rešil s svojo 51etno hčerko Anico s parnica »Titanica«, se ie dne 31. januarja užgala obleka. Predno je prihitela k staršem, ki so ji hitro raztrgali obleko s telesa, je bila že opečena po celem životu.
Novice iz Amerike. Poročil se je v Jolietu slovenski zlatar Fr. Bambič z Ivanko Cankar z Iga; v Fleming Kan, Ivan Telban iz vasi Dolje pri Borovnici s Pavlo Cajner iz Savinjske doline nri Celju; v Chisl::<!mu, Jurij Zamejc z Julijo Terclak; v Ely, Josip Novak z Ano Skala. — V Chrisliolmu se je ponesrečil rojak Ant. Lavrič. Nevarno je poškodovan na prsih. — Umrla sta v Clevelandu: Ivan Logar iz II. Bistrice in Fr. Hrovatin iz Klenika na Notranjskem. — V Clevelandu je vlak ubil rojaka Martina Kuharja, ko je opravljal na železnici delo kot uslužbenec. Doma je bil od Sv. Križa pri Krškem. — V Milvvan-kee je umrl 23 let stari Ivan Cetel iz vasi Kronova na Dolenjskem. — V So-attle Wasch je umrl Ivan Gcrmek iz Verzdenca pri Korjulu. — V Pllasant Valley, Pa., je umrl Fran Drolc, doma iz Gornjega Tuhinja pri Kamniku. — V Calcimetu jo kapitalistični moloh zahteval dve slovenski žrtvi: 231etnega Ivana Finka je zadel takozvani »skip« in ga na mestu usmrtil; v rudniku je ubilo Ivana Bradovača iz Podgrada pri Novem mestu.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejefrta hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4% brez kakega odbitka.
Hriie ore od 8. zjutraj io i. popoldne.
Glej inserat!
|j Gorenjske novice |
g Črnuče. V nedeljo smo imeli v društvu zanimivo predavanje. Gospod profesor P e n g o v je seboj pripeljal cel zaboj steklenic in raznih praškov, na katerih nam je kazal bolj znane pojave iz kemiie od nedolžne vode in sladkorja do groznega nitroglicerina, dinami-ta in okrasita, ki vse pokonča, kar do-
si
SCŽC. Predavanje je bilo zelo podučno, obenem šaljivo tako, da so se poslu-£d vkljub postnemu času dosU na-smejali. Udeležba je bda od ženskega poi obilna, med moškimi pa smo pogrešali nekaj odličnih članov. Zaha-jajmo redno zlasti k predavanjem ki so najvažnejše pri izobraževalnem društvu — Liberalni »Dan« še vedno kriči, kaka vnebovpijoča krivica se je ježiškemu poštenemu pismonoši zgodila. Mama Kačerjeva, svetujte svojemu ljubemu Savlu, naj bo lepo zadovoljen s tem, da je svojega župnika in župana tiral pred sodnijo. Zoper to nimamo ničesar; vsak si sme pravice iskati. Grdo pa je, da se po snravi pošteni možje v časnikih napadajo. Du-hoMiik ie tega že vajen, saj ga skoro m v kranjski deželi, ki ga ne bi liberalni časniki že obcrizli. Ali pa bo to vaši spošlovani hiši v čast in korist, je
drugo v.....sanje.
g Iz Tržiča. Pretekli petek je bil v društvu Sv. Jožefa volilni shod. Dasi se je šele v petek izvedelo zanj, je bil zel t dobro obiskan. Na shodu se je predstavil deželnozborski kandidat gospod dr. Vinko Gregorič, prima-rij v Ljubljani. V lepem govoru jc razvil svoj program, ki jc program S. L. S., ki ima namen zlasti po mestih in trgih pomagati obrtnemu in delavskemu sta-nu. Dr. Vinko Gregorič je izjavil, da bo kot krščanski mož tudi v javnosti zagovarjal krščanska načela. Za njim je govoril namestnik deželnega glavarja dr. Evgen Larnpe, ki je kazal na delo S. L. S. v deželnem zboru. Slednjič je povedal gospod župnik, ki je shodu predsedoval, da je naš deželni odbor ravno Tržiču in tržiškemu okraju v kratkem času naklonil lepo podporo, za cestni okraj 6C80 K, za gasilce 400 K. V kratkem času bo treba graditi šolo, popraviti zanemarjene občinske poti, to se bo pa dalo doseči le s pomočjo in podporo deželnega odbora. Zato potrebujemo kot poslanca moža, ki so bo pridružil večini deželnega zbora in ta je v rokah S. L. S. Le po takem možu bomo v Tržiču kaj dosegli, ničesar pa nc po liberalcu. Tak mož pa je dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani, kateremu bomo dali krščanski volilci elnc 4. marca svoje glasov - Ne dajmo se begati po lažeh, ki jili bodo trosili liberalci, kakor ponavadi. Hodimo možje in volimo kot poslanca moža, ki se tudi v javnosti ne sramuje pokazati se kristjana. Liberalci pa naj volijo Bvobodomiselco!
g Moravče. (Še enkrat občinska do-klad.i na žganje.) Skoro je ni občine, vsaj tako velike ne, kot je nioravška, da bi imela samo 50 odstotkov občinske doklade, to se pravi, od ysake krone zemljiškega in obrtnega davka se plača 50 vinarjev za občino, s katerimi sc pokrijejo stroški za vzdrževanje šol v Moravčah in na Vrhpolju, za ubožce, otroke v občin, oskrbi, za ceste in mostove itd. Ti stroški znašajo vsako leto nad štiri tisoč kron. Kakor kaže lanski račun je imela občina 4665 K 83 vin. doVodkov in 4373 K 96 vin. stroškov, (ji
nreostanka torej 291 K 87 vin. Dobro je gospodaril novi občinski odbor. A letos gride nekaj hujšega Na moravški šoh
e treba novih stranišč. Za nas vse bi bilo dobro, kakor je po starem: mU na misel ni prišlo nobenemu občinskemu I
odborniku, da bo treba kaj novega, a
kakor veste, imamo nad seboj oki. gld-varstvo in dež. vlado, posebno pa okr. j zdravnik pravi, da so sedanja s ram-šča zdravju škodljiva. Doloc li fso vladnega inženirja, ki je naredil plan za prezidavo in naračunil 7900 K za o popravo. Že pred leti je tudi določila deželna vlada, da je na Vrhpolju preveč otrok za enorazrednico, ela se mora torej narediti dvorazredna šola. Ker ni prostora v sedanji šoli, treba bo šolo za eno nadstropje vzdigniti in komisija je lansko leto dala vladnemu inženirju narediti načrte, po katerih se bo zielalo in stroški bodo znašali okrog 27 tisoč kron. Ti ogromni stroški, okrog 35 tisoč kron, so bili naračunani zoper voljo občine, a prevzeti se morajo, ker nas nihče ne bo vprašal za to, če nam jo všeč ali nc. Kako so bo torej ta vsota dobi'a? Če bi hoteli to plačati takoj, tedaj bi morala občina zvišati doklade za več let na 150 odstotkov. Toda kdo bo to zmogel, ko je že tako malo elc-liavja in slabe letine? Kaj torej storiti? Dobro jo je pogodil občinski odbor, ki je sklenil,'da najame za 20 let posojilo; vsako leto se bo pa plačalo obresti in nekaj na račun dolga. Že to bo precejšnja vsota, katero Jio vsako leto nemogoče pokriti. Da bomo torej, če nas kaka večja nesreča nc zadene, uie)gli plačati obresti in vsako leto nekaj dolga, zato jo občinski odbor vpeljal davek na žganje. Kdor to razume, pa še jezik brusi, temu pa ni mogočo pomagali, pa naj šnops pije ali pa šnops proelaja. — Najemnina za sejme (štongelt), je bila dno 18. t. m. oddana na javni dražbi pri županstvu. Največji ponu-elek, 396 K, je plačal Fr. Urbanija iz Hriba.
g Zlatonolje. Kakor povsod, vršila so jc tudi pri nas volitev v krajni šolski svet. Izvoljeni so: M. Stražar, župan, P. t>«"<inv občinski svet. in A. Slapar. — Kaj je z našo šolo? Ob koncu šolskega leta so jo opustila zasilna šola in obenem ustanovila cnorazredna ljudsko >v'"'a. Toda od tis^eera časa nimamo nobenega šolskega pouka. Ne vimo, kje tiči vzrok? Šoloobiskujočih otrok Stoje naša fara okrog 70, ki so sedaj brez vsacco-M. pouka. Ali ostanemo anal-fabeti? — Pretočeno soboto, dne 15. t. m., smo imeli tri krste, vso iz ugledno Slaparjevo rodbino iz Male Lašne.
g sinkov t um. Malokdaj se oglasimo v »Domoljubu«, pa ga vseeno radi beremo, ker ga prihaja precejšnjo število v našo vas. In tudi nekaj »Slovencev«. — Tukajšnje slovensko katol. izobraževalno društvo jo kupilo grad z zemljiščem vred od Miha-la Zmrzli-karja, posestnika v Kosezah, za primerno ceno. Grad ima dosti lepih sob, zelo pripravnih za letovičarje ali za častite gospodo duhovnike v pokoju, ker grad stoji tik cerkve. Kraj je miren in
tih. — Dne 9., 14. in 16. marca priredi društvo predstavo »Mater Doloroso«< Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsa sosednja. društva vljudno vabimo. Vstopnina navadna.
g Žiri. Dne 20. februarja je umrla 90 let stara Agata Bačnar (cerkovniko-va žena na Goropekah). Rajnika je bila' velika dobrotnica nove župne cerkve, kar ji naj sedaj Bog obilno povrne, priporočamo jo v pobožno molitev, zlasti nekdanjim žirovskim gospodom J u-, hovnikom, ki sc gotovo še spominjajo goropeške stare mežnarice. Imamo še precej nad 90 let starih ljudi, ki so še pri krepkih močeh. Lansko leto si je 92 letna starka zlomila roko; v kratkem času so sc ji, in to le po oskrbi domačih sredstev, stare kosti tako zarastle, kot da bi ji tekla po žilah kri 241etnega del-leta. Če jedo tudi pri nas samo so-čivje in kislo mleko, ne vem; to namreč pravijo, da ohranjuje življenje in moči. A eno vemo: ljudje iz prejšnjih časov niso razvajeni in nezmerni, brez loga pa no bo učakal nihče sive starosti, čc si tudi drug,ga no privošči nego sočivja in kisi. ga mleka. — Mesto obolelo gosp. Minke Močnik je imenovana za nadomestno učiteljico na štiriraz-rodnici gosp. M. Vrhunc, ki jo bila doslej učiteljica v Ljubljani v Lichtentur-novem zavodu ter ima žc vse potrebno izpite. — Logar sc je tudi pojavil na Dobračevi, 011 otrok jo vsloel to bolezni umrl a izven dotiČne hiše so slučaji le bolezni do sedaj še niso pokazali. Ili.šl je pa tudi zelo osamljena, tako da se vi bati razširjanja, če se bo količkaj pazilo — Poprava ledinške cerkve mora bili 1< los dovršena; to zahteva sedaj baje c. kr. deželna vlada. Komu bi taka zanoveel bolj ugajala nego Žirovcem? Na pomlad se bo, kakor se sliši z me-rodi ;nc strani, delo raznisalo. Ostrešje jo tako v slabem stanju, ela sc je c. kr. inženir izrekel za povsem novo. S:varana streha bi bila polom krita z opeko, ki j! daio ccntralna. komisiia in z njo vlada odločno prednost nrod eternitom, ako so ne bo privzela novejša vrsta otornita (zenit).
nmmmmmmBBMM Š Deten&ke novice
d Šmartno pri Litiji. Umrl je na Bregu ondotni do'goletni cerkveni ključar Juri| Ponebsek, star 83 let. Blagemu mozu naj sveli večna luč v p'ačilo za skrb p1' cerkvi. — Te dni je došla na Vagenšpers | g. vojvodin a Meklenburška.
d Iz Prečine. Svetokriškega pašeta j glava boli in vedno toži o slabih časili-Z;>dnje volitve mu večkrat pridejo na n"' sel in čudno se mu zdi, da je tako strašno j pogorel pri zadnjih voMtvah. Ob nedelja^ posebno rad doma čepi in premišljuje, kako bi ec maščeval nad »klerikalci«. Ua I pravi, da je za več sto kronic na slabsei®' ker je zadnjič toko strastno egitiral t »napredniake«. Zdai vidite, kam P>'»vC° taka druščina.

d Iz Grmulj pri Mokronogu. Umrl je
dne 20. t. m. Radeckijev veterin-Janez Ma-
rinčič iz Grmulj v 84. letu svo<e starosti._
Isti dan je umrl tudi drug Radeckijev veteran Jernej Ulepič iz sosedne Starevasi. Svetila jima večna luč!
d Škocijan pri Mokronogu. Naš naduči-
telj Benedičič je ponos fare in zgled mladini. Včasih ga Durjava sicer malo ozmerja in nedavno so ga nekje drug.e postavfi na hladno. Vendar mu to nič ne de. On pač ve, da liberalizem tako ravna s svojimi najbolj gorečimi privrženci. — V četrtek, dne 20. februarja se je pripeljal v Škocijan poslanec Hladnik. Šel je v Zakrakovo pogledat kraj, kjer prosijo za nov most čez Krko.
d Loški potok. Ponesrečil se je v Ameriki Jan. Gregorič iz spoštovane družine Gregorič. Bil je komai od spomladi v tujini. Zagrabil^ ga je pocestna železnica ter mu str'a glavo in razmesarila truplo. Bil je priden in oošten fant, star 16 let. Škoda mladega življenja! Isti čas je prišla vest, da sta se ponesrečila brata Lavrič iz Re-lii. Razstrelila se je mina in oba težko ranila. Res da Amerika da kak dolar, zahteva pa tudi veliko žrtev, žalibcg tudi življenj, ki se ne dajo nadomestiti z nobenim denarjem.
d Iz Prečine. Nerad odgovarjam na liberalne čenčarije in obrekovanja, toda ker me liberalni dopisan le nc neha blatiti po časopisih, ne morem molčati. Da ne boš mislil, da sem tako neumen, da nc vem, kdo me blati po umazanih ča sopisih, te naravnost vprašam: Ali nisi ti Pcrčcv Fronc in imaš pomagače kot je Žagar Avgust in Kusov Frclčk? Ali nisi ti hodil v bezgavški graben in tam s te vi trije kovali tako »kunštne« dopise? Pometajte raje pred svojim pragom, kajti vsak ima dovolj smeti. Pustite tudi v miru bivšega gosp. kaplana, ki ni nikoli nič žalega storil. Torej toliko v odgovor na vsa obrekovanja. V bodoče se bom ravnal vedno po starem geslu: Kaj me briga, čc kak osel .riga. — Martin Berus, občinski odbornik, Gor. Kamence.
d Dvor pri žužcinbsrku. Pri nas smo novo leto nesrečno pričeli. Takoj prvi dan zvečer je v Krki vtonil posestnik Rajer iz Lašč. Revež se ga je tako na lezel, da jc domov gredo namesto na most, zašel v vodo. Moral si je pa šc precej pomagati, ker so ga drugo jutro dobili na jezu, skoraj deset minut od mosta, četudi je tam Krka zelo globoka in mirna. Pokojnik je bil zvest pristaš.št ipkotovega liberalizma ter alkohola. Liberalizem mu jc osušil dušo, alkohol pa vtopil telo. Plačilo sveta! — Bolj srečno je novo leto v tem oziru, da smo ga pričeli brez more, ki nas je tlačila skoraj 13 let. Zima je namreč vzela našega ljubega Štipkota Jelenca. J() ie bila »muja«, predno smo sc ga znebili! Držal se je, kakor zarjavel žebelj v hrastovem lesu. Ko vse prošnje, vse pritožbe in nezaupnice niso nič izdale, jc šla slednjič deputacija občin-Nkcga odbora naravnost h deželnemu Predsedniku. To je Izdalo. Sedaj že dobra dva meseca osrečuje Kandijo s svojo navzočnostjo. Bog nam daj'enkrat dobrega, za šolo in lepo vzgojo
otrok vnetega nadučitelja! Ljudstvo si ga srčno želi in ga bo z velikim veseljem sprejelo. Sedaj je vodstvo šole za-časno izročeno g. učitelju Dekvalu. — Revčki so naši liberalci. Po štipkoto-vem odhodu so tako klaverni in zbegani, kakor piščeta, kadar jim kragulj kokljo vzame. Sicer pride njihov mojster včasih nazaj, da jih malo »polro-sta«, toda kaj, ko pa najde vselej nove razvaline svojo bivše liberalne trdnjave! Zadnji čas je občinski odbor vrgel zadnjega liberalca iz krajnega šolskega sveta in izvolil odločno naše može. Mislili smo, da bo vsaj Žmajdek ostal za »mušter« pri šoli kot nadzornik, saj je še nedavno pisal mogočno pritožbo na okrajni šolski svet, češ, da ne bo hodil ob delavnikih k seji. No, vstregli so mu bolj, kakor je pričakoval. Poslali so ga namreč s Štipkotom vred v penzijon, namesto njega pa imenovali za krajnega šolskega nadzornika Franceta Koželj, vrlega našega pristaša in predsednika izobraževalnega društva v Žužemberku. Ko so dobili liberalci še ta tobak pod nos, pravijo, da so začeli tako ' '.ia-ti, da jim je prihitel sam Štipko voščit »Bog pomagaj«. No, saj jim gre res tako, da jim Bocr nomagaj!
d Popotnik po velikoiaškem okraju. V Velikih Laščah izstopim ter krenem v gostilno — ker sem prišel ob 1. uri z vlakom — da se nekoliko okrepčam. Tu zvem, da se nekdanjemu državnozbor-skemu kandidatu Puclju nič kaj dobro ne godi, vendar pa misli še kandidirati, ker kot mesar ima baje še zaupanje med kmeti. Županu velikolaškemu je vso prodano. Neka parna žaga ga je pripravi'a na boben. — Odtod jo krenem v Turjak. Tu izvem, da je to libe-ral io gnezdo; župan žužek sicer noče biti v liberalnem taboru, a pri občinskih volitvah je pokazal svojo barvo, ko je gosp. župnika iz Škocijana s pooblastilom vred nekako smehljaje odslovil, nato pa vse druge, od katerih jc vedel, da so v taboru S. L. S. Pred kratkim se je spri baje celo z orožniki ter jim kazal svojo vsemogočnost Pravijo, da je dobil zato neko »nagrado.« Iz Turjaka jo mahnem čez Rob proti lepi Iški. V Robu so mi pripovedovali, da ima nekdo zalogo sprijene amerikanske koruze, ki ima v tem kraju ceno 25 vin. za kilo. Dobil jo je od trgovca v Ljubljani, ki menda ne ve, da sme tako koruzo prodajati samo za živino. Ljudstvo godrnja, ko tuja koruza — na Videz lepa — zmleta silno smrdi jn ni užitna. Celo živina je nc mara. Pretočeno nedeljo so so na »Skali« tepli možje; dva soseda Lenič in Strle iz Sekiršč. Kar s poleni sta se udrihala. Kazen jima je za petami. Vzrok žganje. — V Krvavipeči je otvorjena gostilna pri Bečniku. Potrebna je bila, posebno za tujce, ki večkrat prehodijo dolgo Iško — dolenjski Vintgar — a dosedaj niso imeli nobene hiše, kjer bi se okrepčali. Prihodnjič več.
d Iz Zagorja ob Savi. Na cvetni četrtek se bo vršil nov živinski in kramar-ski semenj! Vabijo se vsi, ki se navadno udeležujejo naših sejmov, da se tudi
tega v obilnem številu udeleže. — Naši liberalci in socialni demokratje se kaj ljubeznivo objemajo, kadar se gre za »ljudske koristi«. V seji dne 3. svečana so predlagali liberalci podporo liberalnemu bralnemu društvu, socialni demokratje so menda ugovarjali, nato pa so se lepo pogovorili in dali še soc. demokratični knjižnici podporo, to je vsaki po 50 kron — in mirna Bosna. Vpeljali so tudi davek na pse, to bi bilo čisto pametno. toda kakor se govori, določili so razdaljo 600 metrov, da bo smel ka.c posestnik imeti psa davka nroste-ga. T a določba je povsem krivična, ker marsikje sta po dva trije posestniki, vsi na samoti in oddaljeni od vasi po več tisoč metrov, pa jih ne bodo smeli imeti. Menda hoče župan s tem davkom občino odškodovati, ker je izdražil lov za celih 22 kron. V brezmejni ljubezni do davkoplačevalcev so dalje »znižal i« občinske doklade od 63% na 80%. Kakor se po Zagorju govori, se je tudi pri nas pričel ustanavljati kartei prodajalcev apna. Apno se gotovo zelo podraži. V kratkem se bo pričela graditi nova cesta pod Zagorjem in tudi nov most čez Medijo bo kmalu gotov.
d Radeče nri anem mostu. V ce-
lrcntni tovarni na Zidanem mostu ie ubil e'ektrični tok 18. februaria t. I. delavca Petriča iz Radpč. Bil ie komaj 20 let star. Svoi čas ie obiskoval meščansko šolo v Krškem. Že takrat je očitno kazal svoio surovost in brezverstvo. Pozneie 'e hodil ne''od po Pruskem, kjer se je še bolj na-vzel svobodomise'nih socia'node"iokraških naukov, no katerih e t»di živel. Zadnji čas e bil nris^I do^ov z neko žensko, s katero J* živel fpko, da <e daja' ochujšanie vsem. Ni še doVo. kar ie rohnel, da mora nobiti vse farip. Pa zgodilo se ie drugače. Mrtev '"e on. Ali ni t"''aj r>rst božji? — Dolgo so se Dritn*pV?li liberalci zooer občinske vo-itve. Zd.-t so na nogore'i ponolnoma, kajti tudi r?	so ovrgli vse niihove pri-
tožbe. Zato libe-alH 1e še napre! poslušajte ^meiner-evo in Trenečin^ovo komando, če hočete plačevati n^otrebne stroške za-stonnit-r>-n pritožbe. Sicer hos+e na l^hVo poravnali, saj imate v svoji družbi Lind-neri-->.
d Ril>r>'cf». Te dni se je nrs^vila od nas obče nrili-blJpna gosnodična učiteljica Tome. Rps hva'e*"i s-"o !i no?eb"o mi sta-riši, ker ie naše otroke tako leno učila ne samo šnVMh reči, amnak jih tudi naveja'a k boftol;t'brŠT>.( žVienit!. in to ie prav. kajti samo poduk brez varske podlage ni rič. Bo* io snremlaj po vseh njenih do-tih. — Ta mesec sta umrla dva ugledna moža: stari gosood graščak T. Rtidež in posestnik Gregor Češarek, brat isosnoda žunnika in naš zvest oristaš. — Predpnst je s svoiitr>i veseHrami zahteval t"di neko stnešro-žalostno |rtev, to ve najboli no-vedati ona g<->snod;čna, ki ie no sokolji veselici zaradi nretesne ob'»ke osem dni bolna	O neumna moda!
d Iz Vinice. Dne 6. t. m. je bi'a občinska seia na V''n!ci. Občinski odbor je volil v kraine šolske svete: za Vin'co, Staro Lino in Preloko po tri člane in tri namestnike, vseh devet članov in devet namestni-
kov pripada k S. L, S. Omenjena občinska se'a bi bila izredno zanimiva, ko bi bilo res, kar soorcča »Dan« (recte »Tema«) dne 15. t. m.! Od človeka, ki 'e bival skoraj 40 let v tujini ter njegovih pomaga^ev pač ni pričakovati resnice in omike. Dopis mrgoli bedastih in smešnih laži. Med drugimi predmeti je bi o pri občinski seji obravnavati o prošnji Mikota Perzetič za dovoljenje za kavarno. Prestraši! se župnika ni niti župan, niti nobeden odbornik, morebiti je skočilo srce v hlače Perzetiču, češ, s kavarno ne bo nič. Župr.ik ni prav nič kričal, župan ni stolov brisal. Župan je opozoril Perzetiča in Trampuša, naj gresta iz sobe, ker bode zdaj obravnava o Perzetičevi prošnji radi kavarne. Ubogala sta mahoma in šla na drugo štren hiše, v kateri nista ničesar siišala o obravnavi. Vse točke dnevnega reda so odborniki mirno obravnavali in z začudenjem poslušali, kaj zahteva Perzetič, namreč izvrševati več pravic, kakor jih izvršuVo v največjih primorskih hotelih. Umevno je, da je Perzetič propadel. Viitja. £rožn:e, prošnie itd. ni bilo prav nič. Občinski denar ima župan v železni blagajni, on sprejema denar, on tudi izplačuje denar onim, ki imajo pravico do raznih svot. Občinske račune pregleduje lahko vsak davkoplačevalec, tu ni nič tajnega in skrivnostnega. Računi so popolnoma pravilni in v redu, postavljenih je pel računskih rre^ednikov, ki pregledujejo račune vsako leto vsaj po dvakrat.
!7\
n Iz Idrije. Pri nas sc sedaj veliko govori o naši realki. Pravijo, da jo bodo premestili v Ljubljano, kaj bodo pa Idriji zato dali, nobeden nič ne ve. Smešno je pri tem obnašanje nekaterih, ki tožijo klerikalce, kakor da bi oni zakrivili premestitev srednješolskega zaveda iz Idrije. Mi namreč ne preskrbimo profesorjem primernih stanovanj m ne spoštujemo zadostno učnih moči na našem zavodu. Kaj vsega klerikalci ne zakrivijo? Kolikrat je naša stranka rekla, priskrbite načrt pri podrtiji prejšnje Čitalnico za stanovanja ali profesorjem ali delavcem. Tako bode vstreženo stanovalcem in mestni občini, ker bode imela dohodke od hiše. A nasi nasprotniki žele le plesno dvora-
W nesla - ™ občinske siioške. In spoštovanje <lo profesorjev?
S vire,rC1 in- H0C' Sokrati so odplavili ali vsaj trudijo se odpravili vsako auktoriteto. Kako so pomctaHs profesorji v prvih letih naše realke je zadosti znano. Imena dr. Herle, Pirnat Levičnik jasno govore, kje ni spoštovanja. — No, mi smo poprašali na onem mestu, kjer imajo to odločiti. Naprosili smo našega poslanca Gostinčarja, nai v na učnem ministrstvu popraša. A tam je dobil odgovor, da tam uradno ni nič znano o taki premestitvi. Sedaj bodo menda vlihnili. Kako je nastala ta govorica m se kot gotovo raznašaia po našem mestu, si lahko mislimo. Marši-81
kateremu ne ugaja, da je državna po stiila, tedaj so učiteljske moči bolj ne odvisne, drugi bi morda rajši prišli v Ljubljano, kaitor ostali v Idriji. A oboji ne pomislijo, kako škodo s tem mestu napravijo, kako se je zadolžilo ravno radi realke, koliko časa bode še krvavelo, preden se bodo velike obresti izplačale in glavnica amortizirala? In <vse te žrtve naj bi bile po desetletnem obstanku zastonj? Krasno poslopje se je zidalo, samo stavbeni nroslor je veljal 52.000 K, in sedaj naj sloji prazno, ali sc porabi za kako vojašnico. Neumestno je torej begati ljudi, še bolj neumno pa krivdo zvračevati na I.len kalce. Ktdar gre pri naših nasprotnikih kaj napak, pa iščejo vzroka pri naši stranki. Kje jini sedaj poka, še ne vemo, a mora že kaj bili, ko sc huduje-jo po stari navadi nad S. L. S.
n Burlanje. Število »Domoljubo-vili« naročnikov se je letos znatno povišalo. Prav tako, saj nam prinaša mnogo poučnega in zabavnega čtiva, zato naj si ga vsak zaveden somišljenik Slovenske Ljudske Slranke naroči! Odprimo duri res krščanskim časopisom in vrzimo od sv. cerkve prepovedane, kot: »Slovenski Dom«, »Učiteljski Tovariš«, kamor spadajo, namreč v peč. Naj ne bodi hiše, kjer bi imel proticer-kver list prostor. — Pretočeni mesec je umrl v goriški bolnišnici star fant bu-danjski Mihael Čermelj ter večletni cerkvenik. Dasiravno je cerkveniško službo prepustil že pred letom časa svojemu nečaku, je še do zadnjega časa rad prihitel v zakristijo kaj pomagat. V Gorico si je šel revež iskat zdravja, a prehitela ga je edina rešiteljica smrt! — Dne 20. t. m. nas je zapustil naš nadvse priljubljeni gospod nadučitelj Maks Kalan ter odšel na svojo novo službo v Nadanje selo. Služboval je pri nas dve leti in pol, bil je ves čas odločen pristaš krščanskih načel. Svojega prepričanja sc ni bal pokazati nikjer, z&to ga je podružnica Slomškove zveze za Notranjsko izvolila za svojega odbornika. Deloval je pa tudi na izobraževalnem polju, bil je podpredsednik izobraževalnega društva, član Orla, cerkven in društven pevovodja in organist. Malo je dandanes učiteljev, da bi se hoteli po njegovem zgledu tudi izven šole truditi za izobrazbo ljudstva. Zato sc pa tudi ljudje trudijo, da ljubijo in spoštujejo take učitelje. Mi Vas bodemo ohranili v dobrem spominu, Vam, gospod nadučitelj, pa želimo, da ostanete istih načel in prepričanja kot pri nas in Slomškova zveza bo lahko ponosna na. svoie vzgojitelje.
n Bloke. Pritožbarji so dobili nazaj svoje pritožbe. Dosegli niso ničesar, r,'t" Pritožbe so zavrnjene, četudi m je Lah sestavil in podpisal. Nekateri so se zanašali nanj, kakor na Boga »: kar bo on rekel, bo dr
SVfn'6 misli1' da b0 nagajal,
n JS h-teL Pa SC je °Pekel" Zdaj ima dolg nos in osramočen stoji pred vsemi,
8e mu d.ali zapeljati in ki iz tega ahko snoznajo, da Lahova modrost m mogočnost ni Bor ve kako velika
Tudi on sam jc moral to občutili na svojem ž^pu. Malo jc manjkalo, da ni še nekaj drugih potegnil v nesrečo. Le prizanesljivosti g. Drobniča se imajo zahvaliti, da so tako poceni prišli iz svoje blamaže. — Za načelnika v kraj-nem šolskem svetu v Novi vasi je izvo. ljen g. Fr. Usenik, posestnik in mizarski mojster. — Vedno pogoslnejšo pritožbe se slišijo čez pismonošo Jurija. Svetujemo mu, naj pazi na svoj jeziček, naj sc dostojno vede in »Dotno. ljuba« naj ne meče po tleh'
n Dolenji Logatec. Odkar obstoja župnija Dolenji Logatec, sc še ni primerilo, da bi ležali hkrati trije mrliči na mrtvaškem odru. Prctečeni petek pa se je to zgodilo. Umrli so: Janez Nagode, znan le pod imenom »fajmošter«. 15il je vdovec in zaposlen kot ccstar, pametno dobrovoljen, korajžcn in krščanski mož, dasiravno ni posegal javno v politično in družabno življenje. Druga žrtev smrti, neizprosne jetike, je Kaui-rina Dolenc, samska šivilja. Kot tre t ji med umrlimi pa je posestnik Jakob Mihevc, vulgo Masle. Prvemu in slednjemu je napravilo slovensko katoliško izobraževalno društvo kot svojima udoma zelo krasen pogreb, zlasti pogreb Jakoba Mihevc jc bil, lahko rečemo, naravnost veličasten za naše razmere, ker so se člani katoliškega izobraževalnega društva v polni meri zavedali svoje dolžnosti do pokojnega sodruštvenika in je bil tudi čas pogreba — nedelja — ugoden za udeležbo. Društveni moški pevski zbor je v hiši smrti, v cerkvi in ob grobu pokojniku v počeščenje in slovo prav lepo zapel tri žalostinke. — S L. S. bridko žaluje za svojim zvestim somišljenikom, ki je bil jasnega pogleda in neupogljiv v svojih dobrih načelih, četudi jc imel vsled tega trpeti gmotno škodo. Mož, kakoršen je bil pokoj ni Mihevc, si želimo prav mnogo! Tisti, ki so mu skazali v tolikem številu in lako zavedno zadnjo čast, so plemenito proslavili njegov spomin in s tem dejansko dokazali, da sc skladajo z načeli pokojnika, ki je bil zvest Bogu in z vso dušo zavzet za pravo, krščansko omiko in za resničen napredek slovenskega naroda.

Iz raznih krajev
Iz Trsta se nam poroča: Glede nove koncesije prekomorske proge Trst-Kanada, ki se je podelila neki inozemski družbi, so se tukajšnji krogi trgovske mornarice deloma žc pomirili, le v krogih strojnikov in kapitanov vre šo nekoliko. Vendar resnica, da ustanovi parobrodna družba »Austro - Američana« svojo lastno progo Trst—Kanadi:, in s tem nudi svojim domačim mornarjem nova mesta, je umirila razburjeno duhove. — Znano je. da, niso večje evropske parobrodne družbe rade gojile izseljevanja v Kanado; večina držav, osobito Ogrska, tega ni čislala, in sicer
t, vzroka, ker Kanada nudi priseljenem lastna tla in posestva pod jako inrodnimi plačilnimi pogoji in ga s tem nriklopi nase, da se stalno naseli. Dosedanje izseljevanje v severno kakor v iužno Ameriko je donašalo približno i,»tnih 300 milijonov zlata v deželo in iudie so se vračali v par letih zopet v omovino. Nasprotno pa Kanada veze lhidi nase, da si pridobe državljanstvo, odkupijo po večletnem odplačevanju svoio posest in postanejo kanadski kmetovalci, ki obdrže svoj denar sami. — Slovesna otvoritev nove proge Trst— Kanada se vrši dne 15. marca 1913. — Dne 14. marca 1913 bo predaval gospod dr. Rihard Kuhnelt, generalni tajnik razstave »Adria« na Dunaju o temi: »Cista resnica o Kanadi« (s svetlotiski.) Gospod dr. R. Kuhnelt je bival štiri leta v Kanadi in je gotovo popolnoma sposoben, pokazati Kanado s poljedelskega in obrtniškega stališča. — Dne 15. marca 1913 se priredi v tržaški luki kratka pomorska vožnja, nakar sc potniki vkrcajo in prva vožnja domače nove proge se svečano blagoslovi.
Iz Hrušice pri Podgradu v Istri. Preteki teden smo spremili k večnemu počitku vzorna zakonska starčka, splošno znanega in vsem priljubljenega kompareta Požarja in njegovo zakonsko družico. 66 let (pač redkost) ju je vezala zakonska ljubezen, katere ni pretrgala niti smrt — ko so položili mater v rakev, položili so na mrtvaški oder očeta. Par dni pred smrtjo sta skupno pre ela sv. zakramente in vdana v voljo božjo se pripravila na smrt, ki ju je v dveh dneh enega za drugim pope'ja!a v srečno večnost! Lepo živ-ljenie — lepa smrt! Vzorno in zgledno je bilo celo njuno življenje, posebno pa sta zadovoljno in vdano v voljo božjo prenašala križe in nadloge svoje visoke starosti. Hvalevredna je tudi potrpežljivost in ljubezen Požarjeve družine, katera je starčkoma v dolgo'etni bo'ezni stregla. Vsemogočni jim to prav gotovo poplača!
Reka, Danes sc zopet oglašam. V tem času pa se je že nekaj izpremenilo. V nedeljo, dne 9. t. m. je bil prvi občni zbor slov. katol. izobr. društva »Liburnia«. Odbor je z malimi izoremembami stari. Upamo, da se bode odbor sedaj podal na delo in pričel z organizacio reških Slovencev. Kar se pa tiče naših »Domoljubovcev«, to so pa ze'o zaspani ljudje. Nekateri plačajo članarino, še več jih je dolžnih, precej jih pa še ni niti blizu. Torej, »Domoljubov««, vzbudite se, dokler je še čas. V društvo je dovoljeno prihajati — menda po najnovejšem sklepu — samo članom. Tudi sedaj so prihajali v društvo sami člani, razven slov. katoliških dijakov, kateri pa po disciplinarnem redu in ker so dijaški žepi prazni, soloh člani biti ne morejo. Poudarjam, da je naša sveta dolžnost skrbeti za dijaštvo, ne mu pa indirektno zapirati društvena vrata. S'ov. liberalno društvo je v tem oziru popolnoma drugačno. Kar se pa drugače tiče naših Slovencev, posebno pa v verskem in narodnem oziru, so zelo zanemarjeni. Krvava potreba je, da že vendar enkrat dobimo slovenskega duhovnika. Ako ga ne moremo dobiti iz domovi-
ne, naj pride na Reko vlč. g. Miiller, kaplan v Senju. On ie rodom Slovenec in govori lepo slovensko ter bi nam v vsakem pogledu neizmerno mnogo koristil. Naša dekleta pa prav pridno plešejo na Kantridi in Zametu, Potrebna je s'ovenska Marijina družba. Toliko za danes.
Sv, Ema. Tudi od Sv. Eme evo vam nekaj poročil. Občeznani in splošno priljubljeni fotograf g. Ivan Zupan iz Starega Trga pri Kočevju je kupil krasno gorico in lepo poslopje tik župne cerkve pri Sv, Emi na Spod. Štajerskem. Bližajo se pri nas občinske volitve, katere se zavlačujejo že od leta 1909. in še do danes niso rešene v pravem redu, ker se je vedno moralo reklamirati in pritoževati zavoljo nepostav-nosti liberalcev in nemškutarjev na višjo oblast. Sedaj, ko je nekake v redu občinski imenik, se pozivajo pa volilci S. K. Z,, da storijo svojo do'žnost ter oddajo dne 3, sušca t. 1. glasove izbranim katoliško-narodnim in požrtvovalnim možem, kateri bodo, ako pridejo na mesto, zanaprej iz-borne!še in vestnejše vodi'i našo veliko občino.
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Slovensko katoliško društvo za kamniški
okraj bo imelo 9. marca ob 3. popoldne v »Kamniškem domu« redni občni zbor. Volil se bo letos tudi nov odbor. Člani iz Kamnika in vsega okraja — skupni naročniki »Domoljuba« — se uljudno vabite na to zborovanje. Morebitni predlogi se morajo prej doposlati odboru.
Iz Ihana. Kat. s!ov. izobraževalno društvo v Ihanu priredi dne 2. marca igro: »Izgubljeni sin«, svetopisemska žaloigra v petih dejanjih. — Vabijo se vsi prijatelji društva.
Vič-GIince. Tukajšnji »Ljudski oder« bo dne 2. marca v »Društvenem domu« uprizoril najvažnejše dogodke iz trpljenja našega Zveličarja. Ker bo uprizoritev pasijonskih iger času zelo primerna in bo zelo pripomogla, da se vglobimo v premišljevanje trpljenja našega Gospoda, upamo, da se bo občinstvo v lepem tševilu udeležilo te nove. izvan-redne uprizoritve.
Iz Šturij. Kat. izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. marca ob 3. popoldne. Čc pregledujemo društveno gibanje, vidimo, da smo imeli tekom preteklega leta šest iger, štiri skioptična predavanja, telovadni odsek »Ore'« ie imel aprila meseca veliko javno telovadbo. Knjig se je mnogo prebralo, število društvenikov znaša 216. Vplačajte hitro članarino za preteklo leto in udeležite se polnoštevilno občnega zbora!
Obrtna zadruga na Bledu ima dne 2. marca 1913 občni zbor v hotelu »Triglav«. Na dnevnem redu so poleg običajnih točk tudi: Volitev enega člana v nadzorni odbor bolniške blagajne, volitev enega odbornika v odbor zadružne bolniške blagajne in enega namestnika, volitev 17 odposlancev mojstrov za občni zbor zadružne bolniške blagajne na Bledu.
Društvena predstava v Domžalah. V nedeljo, 2. marca, se bo v »Društvenem domu« v Domžalah vnovič uprizorila prekrasna igra iz srednjega veka: »Goslarica naše ljube Gospe«, ki je pri prvi uprizoritvi 23. februarja dosegla velik uspeh, Snov te igre je nenavadna, a silno ganljiva, pretresljiva. Hči je vsled krivde svoje lastne izgubljene matere obsojena na smrt, se žrtvuie zanjo in jo s tem pripelje nazaj na pravo pot. Začetek igre je popoldne ob pol 4. Nikomur ne bo žal, ako si to igro ogleda!
Hranilnica In posojilnica v šmartnem prt Litiji je imela v nedeljo, dne 23. februarja svoj redni občni zbor. Napovedani gospodarski sestanek istega dne pa je moral vsled nepredvidenih vzrokov izostati Vršil se bo pa v nedeljo, dne 9. marca ob
pol 3. popoldne ob priliki občnega zbora 5iv.no-rejske zadruge. Naj se torej udeleže tega zborovanja vsi zavedni gospodarji in iantje.
Iz Planine pri Rakeku. V nedeljo, dne 2. mar-ca, priredi dekliška Marijina družba v Planini predstavo »Mater Dolorosa« od Silvin Sardenka. Predstava se vrši takoj po litanijah ob 3. uri popoldne v dvorani kat. izobraževalnega društva v kaplaniii. Vstopnina znaša za sedeže po 1 K, za stojišča po 30 vin. Ker se je ta r-eŽan'oivi igrokaz od žaloslne Matere božje že po tolikih krajih v največjo zadovoljnost ljudstva predstavljal, v našem delu Notranjske pa še nikjer in je ravno za postni čas kakor nalašč primeren, vabijo prireditelji ne le domačine, ampak tudi sosedne farane, naj ne zamude te lepe priložnosti in naj z veseljem in zanesljivo pohite v nedeljo med nas uživat krasoto Sarden-kove »Mater Dolorosa«. — Hkrati javljamo, da priredi 1 ista dekliška Marijina družba par tednov pozneje v istih prostorih predstavo: »Smrt Marije Device«,
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz Motnika. Občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva, ki se je vršil v nedeljo, dne 9. februarja, je razvil kaj lepo sliko društvenega delovanja. Društvo je imelo preteklo leto 283 K 64 vin. dohodkov in 87 K 10 vin stroškov. Udje so si prav pridno izposojevali knjige, katerih so v pretečenem letu prebrali skupaj 968; za časa celega poslovanja knjižice, v dobi dveh let in dveh mesecev pa 2470 knjig, kar ej znamenje, da ljudje pri nas res radi berejo. Pretečeno leto je društvo priredilo štiri gledališke predstave, namreč: na sv. Treh kraljev dan »Mojstra Križnika božični večer«, o velikonočnem času igrokaz »Ljudmila«, 6. oktobra burko »Trije tički« in o Božiču »Fabiola in Neža«, katere dobiček je namenjen za zastavo Marijine družbe. Na zadnjem občnem zboru je bila udeležba nepričakovano obilna. Naj bi se to lepo društveno življenje v tekočem letu ravno tako lepo razvijalo m naj bi se zlasti mladina vestno in marljivo pripravljala, da bode njena in naše krasne slovenske domovine bodočnost srečna in plodonosna. Torej po tej poti naprej)
Iz Št. Petra na Krasu. Dne 2. februarja se je vršil občni zbor hranilnice in posojilnice v Št. Petru. Iz računskega poročila povzamemo, da znašajo hranilne vloge blizu pol milijona kron, kar znači, da uživa hranilnica splošno zaupanje. Kljub splošnemu pomanjkanju denarja so se torej hrani;ne vloge zelo pomnožile. Čisti dobiček je znašal v pretečenem letu kljub temu, da se je precej izdalo za popravo hiše, 4503 K 44 vin., ki se je pripisal rezervnemu zakladu, kateri znaša skupno že 33.371 K 33 vin. Promet celega leta je znašal 737.516 K 2 vin Promet za cel čas obstoja hranilnice pa 9,299.536 K. 13 vin. Načelstvo je sklenilo v korist vlagateljev obrestovati hranilne vloge s prvim julijem po 47t%, tako da daje vsakih 100 kron čistih 4 K 75 vin. — Ker se hranilne vloge sprejemajo vsak dan in od vsakega ter je prilika za nalaganje zelo ugodna, priporočamo, da se za varčevanje svojih prihrankov vsi poslužujete domače hranilnice, — Izobraževalno društvo naznanja, da ima veliko novih knjig in da je knjižnica odprta vsako soboto popoludne. Lahko pa se knjige dobijo tudi druge dni popoludne razen torka. Ob nedeljah pa je knjižnica
ZaPrtpostoina. Občni zbor našega izobraževalnega društva, ki se je vršil dne 9. februarja, je pokazal, da je med nami v resnici navdušenja za pravo izobrazbo. Novoizvoljeni predsednik je noudaril pomen izobraževalnega društva v naših dneh, razvil načrt zft bodove delo in vzpodbudil predvsem številno navzoče nioze, da naj z veseljem prihajajo v društvo. Posebno zborovanje »Orla« in »Bogomile« se je vršilo zelo živahno. Za načelnika' »Orla« je bil izvoljen br Fr. Požar, za načelnico »Bogomile« pa zopet gdč. Antonija Čuk. - Knjižnico imamo sedaj, lahko rečemo, popolno. Knjižni-čarievo poročilo je pokazalo da smo v preteklem letu zelo veliko čitali, sedaj pa bo zanimanje še tem večje. - V nedeljo, dne 2. marca bo zanimivo predavanje o pomenu vojske na Balkanu. Pridite poslušat v obilnem številu!
Iz dol. TopHc. Za prednostno nedeljo so nam fantje iz Marijine družbe priretUli prav prijetno razvedrilo. Noben se m kesal kdor jo šel igro pogledat, pač pa so se kesa i ki se niso udeležili te prireditve. Vsi »krofi« in drugo take dobro reči, ki jih pust ponuja, so bile po-
b2
znbliene — in smeha in dobre voljo je bilo obilo. I'« so Igralci ^ lepo igrali uborno m mojstrsko so se sukali po odru kakor frtavke. Kar veselje jih je bilo pogledati, ko so igra i »Čevljarja«. Menda so se kur kosali med sel>oj, kdo se bo bolje odrezal. In res, težko je reCi, komu bi dali prednost — kar recimo — vsi so se prav dobro obnesli. Za nameček nam je »Frakeljnov Boštjan« tako po domaČe povedal od žab in od svoje ljube, zlate Katic »v srebrni Skatljici«, da se je vso smeialo. S predstavo so bili-vsi do zadnjega zadovoljni. — Prejšnjo nedeljo so pa igrale Članice Marijine družbe igro »Marijin otrok«; igra je precej težka in resna, pa so jo vseeno prav lepo izpeljale. Udeležba je bila polnoštevilna. Gledavci so igro pazljivo spremljali in tudi dekleta so se prav lepo »odrezale«. — Cisti do-biCek je bil namenjen za zastavo mladeniške Marijine družbe. Za prepladla: Bog plačaj!
Zahvala.
Dne 16. februarja t. I. uničil je požar moja poslopja, ki so bila zavarovana pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani". Skoda se je cenita dne 18. februarja in dne 19. februarja izplačala se mi je popolna zavarovana svota brez vsacega odbitka.
Vsled kulantnega postopanja in takojšnega izplačila odškodnine, štejem si r dolžnost to edino domačo zavarovalnico vsakemu najtopteje priporočati.
Predole, dne 19. februarja 1913.
Janez Nučič l. r.
Anton Tomšič I. r. priča.
---1
[T^HffiP'. fflSK&r 88 Sg88B8l BBT8SeK8B8£g88B88P^3a88^
Dobre knjige
L^ffiF^°]gB8P8B6EBč8SgBSgSg3gSgggggBFg5MSLggB£^Effiki^°|
Friučenje nemščine. Knjiga »Nemščina brez učitelja« obsega sedaj dva dela. Že znani I. del »Nemška slovnica ž a samouke služi za temeljito priuče-nje nemščine, kar pa zahteva precej truda in slovnične izobrazbe, Velja 1 K 20 v,
II. del »Slovensko nemški razgovori v vsakdanjem življe-
n j u«, 1 K 20 vin., je pa nova knjiga praktične vrednosti, ki jo lahko rabi vsak samouk, ki zna čitati. Na podlagi teh razgovorov se bo kar naravnost vpeljal v nemško govorico, da bo lahko šel med Nemce, ker bo znal nemščino za vsakdanjo potrebo. Razgovori so prirejeni za vse slučaje in razmere; tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi. Slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem. Knjižica bo pa zanimala tudi marsikoga, kateremu se ni treba nemščine šele učiti. Tako najdejo tu n. pr. načelniki s'ov. telovadnih društev, požarnih bramb i. t. d. v odstavku »Razgovori za vojaške novince« poleg nemških, tudi vsa slovenska vežba'na povelja. Knjižica nudi pa še veliko druge tvarine, ki bo splošno zanimala. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Vojska na Balkanu. 11. in 12. sešitek tega zanimivega dela izide v nekaj dneh. S 13. sešitkom pa bo delo za sedaj zaključeno.
Dr. Jerše: Šmarnjce »Mati čudovita«.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena z rdečo obrezo 2 K, v šagrinu z zlato obrezo 3 K. — V teh izvirnih šmarnicah, katere je sestavil znani ljubljanski pridigar dr. Josip Jerše, so poviti najlepši cvetovi Marijinih čednosti v krasen venec, katerega bo gotovo vesel vsak Marijin častilec. Z govorniško silo, živahno, a brez pretiravanja in izmišljevanja nam slika dr. Jerše »Mater čudovito« ter vse njene prednosti in vzvišene lastnosti.
De Waal, Valeri:a ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. 1 K 50 vin., v p'atnu 2 K 10 vin. Letos ie minulo 1600 let, kar si je krščanstvo z zmago Konstantina Ve'ikega nad Maksencijem osvojilo Rim in zavladalo svet. V navedeni povesti se slika ta veliki boj med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je zmagoslavno izšlo iz katakomb ter v kratkem času prerodilo celo trhlo človeštvo. Najlepše svetovne povesti, kakor
»Quo vadiš«, »Ben Hur«, »Zadnji dnevi Je. ruza'ema« so iz prve dobe krščanstva, med te spada tudi »Valerija«. Letos ob 1600-letnici onih velikih dogodkov bomb brali »Valerijo« še prav s posebnim zanimanjem.
Mnenje gosp. dr. H. A p p e I, na
Gosp. J. Serravallo
Dunaju.
Trst.
V zvezi z vašim pismom mi je črst vam poročati, da sem rabil doposlane mi poskusne botiljeke vašega železnatega kina vina Serravallo z velikim vspehom,
Dunaj, 22. 6. 1911,
Dr. A p p e 1.
O ljudskem zdravju.
»Epidemije so podobne velikim svarilnim razglasom, s katerih državnik velikega stila lahko čita, da se je v razvitku njegovega naroda pojavilo motenje, ki ga tudi brezskrbna politika ne sme dalje prezreti.«
Tako govori Virchow svarilno o nevarnosti jetike. Pa ne samo državi, ampak še bo'j rodbini naj ve'ja to svarilo pravočasno za mig'jaj, da je bolezni varovati se laže, nego jo ozdraviti. Ako čutimo bolečine, imamo že bolezen. Odvračati Se pravi, takoj izpočetka bolezni odtegniti podlago, ki ji odvzame možnost razvitka, telo pa vzgoji za odpornost.
Skoro večina teh bolezni pa odpade na sopila, pričenši od ustne dupline do pl.uč. Lahka občutljivost teh organov, negotovost ob pričetku bolezni, kakšna bolezen se utegne razviti iz tega,-nam že izpočetka narekuje, da hitro pokličemo zdravnika, ako se ti znaki poslabšajo. Rav-72
no pri obo'elosti sopil, n, pr. kašlju in njegovih variacijah, dušljivem kašlju, influenci, naduhi, pljučnici, jetiki, dalje celi vrsti katarjev od navadnega nahoda do zdravje težko motečih kroničnih katarjev vratu, goltar.ca, sapnika in pljuč, torej ravno tukaj je treba dvojne previdnosti, ker se največkrat bolezni pridružijo tudi drugi organi. G.avobol, motenja želodca jn črevesa so še "večkrat posledica teh bolezni. Če torej nastopi kakršnokoli motenje, je vselej prav, da imamo zanesljivo sredstvo takoj pri roki,
, Zlasti pri obolelosti sopil, ki imajo že pri na,lažjih oblikah neprijetne postranske učinke v osebnem prometu, in zaradi hri-pavosti glasu, pogostega kašljanja, odkaš-Ijavanja, pljuvanja itd. motijo vsako zabavo, z asti tukaj je Sirolin »Roche« gospodujoče sredstvo. Že skoro dve desetletji je svo, dobri učinek dokazalo v vseh slučajih kas;a influence, katarjev in obolelosti pljuč ter ima na tisoče zdravnikov in na stotisoče bolnikov v Sirolinu »Roche« vse-kdar tisti pomoček, ki polajšuje in donaša
ozdravljenje. Zato bo vsak, ki bi se nastopa takih težkoč rad kmalu iznebil in ki v svojem poklicu ne mara biti moten, pri prvem s^bem znaku takoj segel po Sirolinu »Roche«. Da pa pričakovani učinek tudi zanesljivo nastopi, je nujno priporočati, da zahtevate povsod pristni Sirolin »Roche«, ki se dobiva po vseh lekarnah, pa samo v originalnem zavoju, ki ga po inseratih o StroTnu »Roche« vidimo vpodobljenega. Tu bodi samo poudarjeno, da to zdravilo radi njegovega izborne-ga okusa uživa rado staro in mlado. Prt tem pa Sirolin »Roche« krepko pospešu e tek in ureja prebavo, torej pospešujoče vpliva na splošno preživljanje bolnika.
Ako se pokažeio tudi samo nepomembni znaki, da sopila niso več neprizadeta, bo Vsak v korist svojemu zdravju sb spominjal »svarilnega razglasa« in s sistematičnim zdravljenjem s Sirolmom podelil svojim sopdnim kanalom in vsemu organizmu potrebno odpornost.
"^T^oriliki mojega odhoda iz brezniške n kličem vsem prijateljem in znancem, katerih mi ni bilo mogoče posloviti se lilJni najprisrCnejSi: Z Bogom«
I. Kapelle
poStarica v pok.
idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje m ima naj-boljši prijeten okus. Izvirna Skatlja (20 kosov) It 1'30.
Dobiva so v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj X. Flelscbrnarkt
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brn>, 19. februarja: 25, 8,20,59,17. tJradcc, 19. februarja: 71, 30, 47 57, 55. Line, 22. februarja: 49, 9, 20, i,
, ie se za takojšnji nastop stalne službo 446
oženjen mož, ki bi imel veselje do živine; ponudniki z odraslimi otroci imajo prednost. — -----------„ piaCa za oba i)0 do
100 kron mesečno, prosto stanovanje tcr l'enu' meracija od več namolženega mleka in telet -P o go H -treznost, snažnost in pridnost.Ponudbe pod Živinoreja 1913M46 na upravo toga lista.
mpariiM
voli bolje kot vsaka kokoš Nh poskušnio zastonl, O MtlCKE, Potiendorl St. 1«9 pri Dunau. Stotine referenc m spričeval Iz cele monarhile zastonl In franko
V •
iz gorske rži
se pošilja po povzetju v zavojih po o kg fra-ko zn K 3 76 z dodatkom lepih platnenih bris-č, robcev | 1 itd. iz tovarne
Fran Sax
j Maslovedy pri SmlFItz |
Češko.
Prosimo, poskusite!
I V vsaki družini,
1 kjerse goji dobra goilh«, I so morajo nahajati tudi
domače orgUe
(amerikanski harmonij).
I,en glas. Kre-n oprem Cena od 46 mark naprej. Ilustrirani eeni'« i zrstonj
Aloys Mayer
kr. dvorni zaloznik,
Fulda.
(Cena 7. noi;iip nezkom obseffatofilm 32"> komadov te 3.1 murk. a katero zumore I. rali m harmonij vpaU tako.) fetvero-glasno in bre/. znanja se-h	kiric. 3BM »
draginja, je vedno večja-, zaslužek pa majhen. Ako M-teto z malim trudom gotovo 10 do 10 K na dan zaslužiti, pošliito za pojasnilo v pismu '0 vinarjer m svoj natančen naslov na:
JOSIP BHTit
llima Bistrica, Kr*,
m.
ftn vprašanj
se oblečete elegantno In po-cc'i le tedaj, ako naročite
.M li im iiiisil.fi)
kakor tudi šies o plalneno blago naravnost od
I. šleske tvotnitke raz-pošllja!nicc za blago
„SUDETIA"
ja erneor! it 42. Avstr. Slez.
ah evajte ceni I Ostanki to najnižjih cenah
Pri c kr. okrajnem sodišču v Mokronogu je po prošnji lastnice glavne posojilnice in hranilnice v Mokronogu ka prodaj po javni dražbi nepremičnina vi. št. 24 k. o. Mokronog — obsto-eče iz prostorne za vsako obrt sposobne hiše s svinjaki za katero so e ustanovila izklicna cena v znesku 6600 K.
Dražba se bo vršila dne 5. marca 1913 ob U. uri dopoldne pri podpisanem sodišču, soba št. 1.
Dražbeno izkupilo je izplačati lastnici.
Plačilo po dogovoru. Dražbene pogoje je mogoče opo-gledati pri sodišču soba št. 1.
t ir. oWiia s* * M\mii
odd. 1, dne 21 februarja 1913.
dolgi ostanki
'platna SSS 'SjSffi
mernth ostankoy razpošilja «9 15 m proti pov.
' _ „ l9, ttuMi ln-ca za platno TEK-Dc.nSno MARŠlK^ Češka Cern aV Nachod. Dolgost ostankov naj se P* naročim naznanh 1 duc. belih plat. šakat brisač 50-110 za K , -
S11038,14kar zlato K13.--S n 38. Novo zlato K 6 40 Si 1064, / ,ato na sreoro K 2.70
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki e kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
it- Suffiaer
ifia
Si- 1046, 14 karat zlato K 9.-
Šv '046. Novo zlato K 4.70 Šr '>068. Zlato na srebro K 2.50
v Liubr.aii, Mestm ir št. 25
ker se je moral piepriCati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago no nizki ceni. Žalitev.,ite torai pred-io se odločite z t kak n ku|i cenik, ki se Vam dopošije takoj, poštnine prosto.
meseni frg ši. 25
Najve® ekspertna MU ur, zlatnine in srefernine.
Ustna ptBlo^iiiiiM tovarna ur n M\
Tovarniška znamka
...........
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik zu ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
it |>0V, 14-kar »lato g, apal-kam K
5 vircaršev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani fitostni trg št. 25.
Predio se odločite za nakup ur, zlatnine in srebr-n.ne zahtevajte cenik.
Št II49< Srebrna broSk® K 1.50
»Jato na srebro K 3.-
873. Nikelnast« verižic? z obeskom K 2.20 854 Srebrna verižica s srcem trivrstna „ a./O 854 „	» » - *vretnB » '-50
854. »	»
853. 9 i» »
8s3. 801, 860.
5	, 9.-s šestimi, srci.
6	vretn? K «2.20 b v * »E» »O
w „ »
Št 735. K 13.
VABILO NA
Hranilnice in posojilnice v Zgornjem Tuhinju,
reqistr. zadruge z neomejeno zavezo, ki bode v nedeljo, 16. marca 1913 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnmi zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje rač. zaključka za leto 1912.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti,
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem kraju in z istiin dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati (§33).
Načelstvo.

na vodno žago z dvema klinoma, in pa 1 ali 2 Plača po dogovoru. — Več se izve pri Josipu Hafner v — Skofjilokl.	4S9 (1)
Kravar a
®53	takoj sprejme
Ivan Ogrin na Lavercl pri Ljubljani. ——— Plača po dogovoru. _____
HKa « tlflpti n ie naprodaj v Kamni Bo-III. fl 5 HlliCIl U ricl pri št. V du nad
Ljubljano, pripravna za vsako obrt. Več pove
&4o Jcs. Kordeš ravnotam Št. 5.
z lepim vrtom se ceno proda blizu Nahla pri Kranju. Natančnejša pojasnila daje	655
Peter Dacar, Naklo št. 7.
Gospodarska zveza
u Ljubljani
nakupuje
»r,
Tffl vcem prioroča nakup have, riža, sladkorja itd. Zaloga rristnih tfeRavio.lt.
Velikanski šopek iz 1000 raznih cvetlic.
Za napravo tega čarobnega vrtnega okraska v obliki velikanskega šopka, dobavljamo semena 1000 razi čnth krasnih letnih cvetlic z navodilom za 3-B K.
semen najboljše vrtnezelenja^^navo^iiom^K 12 zavojev izbranih velikanskih zelenjav, kirode ogromno velike sadove 8-50 K. Semena za ia? ponske cvetlične trate, zavoj 1-25 K. Semena za o rasen, e balkonov 76 h,	r>!)N
ilustrovani cenik zastonj. Veliko pr talnih Pistm
* Co-. Saatflnte^port, Erfnrt5 (Nemčija).
V
RDH9if »osoia zasebnik UCUI3I rednim ljudem po 6 OJplačilo na obr. B let Buta O. post. rest. Berlin 47.
K
Vam plačam, ako Vašibkur-Jili očes, bradavic in trde koie trkom 3 dni bolečin ne odpravi moj nničovaloo korenin Ria-mazi!o. — Cena lončku z jamBtvenim j>ib-m om 1 krono. »37
Kimfcj (Kaschru) I.
Toštni predal 12/ ti| Ogrsko.
Zasiužek
2—<1 K na dan in slalno z lah-kim in pmjubljenlm pletenjem doma. s h tnm pleliln m slro-jim ,,Pat,nth.-i,et" n.dosežnn praktičnim Intrptžnm NauCi se lahito in zasonj. Zajamčeno. da se oeio oovsod lahko oddaia Pojtsnilj daji-z -stnnj podielje za povzniqo doma-C ga p cte>'ja Kari Wolf, Dunaj VII., Mariahllfer-strasse »t. 82.	»7
Pri lišajih
vseh vrst, posebno p-l mokrih in suhih ii5aj.li, kakor tudi pri prhijajih ned osežen nm.a je pri vseh izpuščajih, liae-iniirrhnideli,celo pri na| boli zastaran h slučajih, kjer so odpovedalo vsa
doslej iporauijcna sredstva, lekarnarja Stauder
gotovo p; maga Zdravi se z fcuzemobrez motenja p, ki ca. Zavarov. s pat nt. 141.305. Cena 5 kron. - Hri<t n le iz
Roh-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav. Ailgfiu.
Številna zaliv;:lna pisma ozdravljenih, p i-
Si>»no ta k ilt, ki so -/porabljali leia vsa mogoča mazila brezuspešno.
.'<411
2 darili
prejme vsak, kdor na-toCI 5 kg zavoj
žitne kane
za 1 krone franko ali 5 kg zavo)
sladnehaoe
za K 1-50 franko
«• zastonj
pri Ivrdkl pr»a kuksovska Izdelovalni« Mne in slndnc kave
Bartman in Ježek
huks ob Labl, Češko. Kdor naroČi Ozaboiev !zavcl il ne a" slad. kave zastonj.
Najcenejši izvor ca
bomba&evino in platnino
Zavo j bi aga, ostanki, prirejeni za DoSnjatev za ceno lu m K 18 -. Ti oslanki so 2 do 5 m dolg-, samo Iz-bnme ko ovostl. Rjuhe brez S va z zelo moči-ega domr.čega preinega platna 2'-, tn dolge, i5ncm široke, komad K .--80. Najmanjše naroČilo (> komad. Pošilja le po povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj in fran ko. Od ostankov *e ne oo-Silja|o vzorci. Največja Izbira vseh vrst pns eljinli prevle't, in etov, krizeiov, platna, Sf nn, brisač in robcev, namizne- u per la, cef ra, keperja, barlientov. biaga za i blelie Itd , itd
JAN SCHKODA,
Roth - noste etz Siev 11, Češko, tkalnica za platno 1 bombaž.
Dekle
16 — 18 let staro, sprejmi: sc za serviranje in pospravljanje v buffeju pri S. Jenko in br. v Pod-gradu, Istra. 509
RazpoaiMam orožjo vsake vrste
za poskušajo za Itkliievnl ogled. I u;kaenocevka l.anknsterKzO--, dvocevka Lankaster 1< :tn Haniinei Icss-puska K 7' •-, Flo-bert K B--; samokres K .v., pištola od c K uaptej llu-tro-van ccnik zastonj. F. DU*"?«, tovarna orožj , OpoCno St. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
Nfgrfn
(Feriiolendt 3.io is naiboljie čistilo za Cevl,e.
Ohrnni usnje trpežno in
podeli najlepši lesk. Tudi izdelovanje dose-daj svctovncznanegale-86Ua brez vitriolnega Olja. IJobl ko povsod.
SI. Fernolendf, Ounsj
c. in kr. dvorni založnik.
Tovcriij j slanovljena 1.1832
B^nci^ltinfnr tvi;dkoL"ngen&\yolf, z8PS
lilUIUI najnovejše konstrukcije ma-'
ga lahko ogledal s n™ ?"', Se v oljratu (se
Sprejmem takoj
Žiri nad Skofjoloko.
ucenca
14 do 16 let starega. Mat. Pečelin, črov-Ijar, mojster,
G18
Sprejmem takoj
učenca za krojaško obrl
538	Peter Rus ferofač, med.
Učenec za oekovsko obr)
se sprejme takoj pri pekovskem mojstru Francu 595 Zabukovcu v Domžalah št. 56.
Produ se lepa lisasta	.......-- —
krava s teletom
pri Jož. Zupini v Toplicah pri Zagorju ob Savi 590	(Medija i/.lake).
Velika gostilna
pri državni cesti s postajo ces. žrebcev, s pro-stornimi poslopji, ter 110 oral dobrega, blizu ležečega zemljišča, v celovžki ravnini, od že. leznice pol ure, se zaradi družinskih razmer proda z vsemi premičninami pod ugodnimi po. 012	goji in primerni ceni
Mina Kulterer VBle mito, EOita Orabštanj, Komika.
Ugodna prilika!
p - posestvo, vril^z fc,,, -
lepo, z dobro in rodovitno zemljo, z velikim sad n nt vrtom, z lepimi gosp-darskinti poslopji, vse moderno urejeno, naj se obrne do lastnika F. B^adeško Vel. Ligonja 15, p.Vrhnlka. Zemljišče je vse okro" liise v eni parceli, le fozd je čeirt ure oddaljen. — _Cena je 7200 kron.
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
pri župni cerkvi v Ambrusu. Službo jc na«to. piti o Sv: Juriju. Podpisani župni urad da,a natančnejše podatke in sprejema priglase.
Župni urad v Ambrusu, 13. febr. 1913.
__IVAN ŽAVBI.
išče frančiškanski samostan v Makarski, Dal-macija. Razumeti se mora na vrtnarstvo in na oskrbovanje malega gospodarstva. _ Prednost lmaio tisti, ki so že prosti vojaščine. Plača ro dogovoru. Služba sc nastopi takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb naj se pošiHuio na upravo „Do,noljUba» pod šifro ..Makarska«
Pametna glava
vporablja vedno
Ir. Itter1" pecilni pra^k „ ,2 ril
Jed.la in pecivo bodo vsled tfga večja, rahla m ložje preba IJiva.
Or.Oier1" »Miljni Mor ,0« vi»
kot liajžlahliiejša dišava za mlečne In močnate ed za kakao ■„ čaj, čakolado in krem, šartelj, torte, puding m smetenjak; dalje s f nim a puder-sladkorjem pomnožen za po resa vanje vse non,aPe3Cda„4VmOČn,a^ 'cdi- Nadom«"^1 "/!zavoička dVnT»Ld° "'e Vanilije- Ako se zt«eša z 1 ko finim c? ^ ,e*8fla vani'Jn, Ba Sladkorja
no ni gžlti v č sf ?,'Jem in se da istpK» ' <'° 2 polni /lici v č,-išo caja, potem se dobi aroma-
nr n » . ' 0kUSn0 P'iač0- 2713
se dob T vSVPhet,lfi' Prtl,ek,in Vanll'"t' «"«""»
i ild Obširno ii trf?,ovmah kolonijainega blaga
t zavoičko 7k' i10 "av0clil0 ic 113 vsakem V^ zavojčku. Zbirka receptov zastonj.