N aš kraj letnik X, št. 6 Ekološki otoki so že postavljeni po vsej občini V skladu s planom Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in dogovoru z občino, so v teh dneh delavci JKP postavili ekološke otoke na dogovorjena mesta po vaseh. Hkrati je podjetje prek našega občinskega glasila poskrbelo za celovito obveščenost s konkretnimi navodili. O vsem se lahko podrobno seznanite na osrednjih straneh našega glasila. Proslava za dan državnosti bo v Strugah Na eni od se občinskega sveta prvega mandata nove občine je bilo sklenjeno, da bo proslava za dan državnosti vsako drugo leto v Strugah oz. na Vidmu. Letos so na vrsti Struge. Proslava bo na predvečer prazn ika, 24. jun ija, ob 20. uri. S programom prireditve se lahko seznanite na strani 3. Dan godbe bo 26. junija v Kompoljah, Srečanje družin in prijateljev v Podgori pa 11. julija. Program obeh prireditev na straneh 7 in 28. sem prebivalcem občine Dobrepolje čestitam za največji državni praznik države Slovenije, Dan državnosti. S ponosom ga praznujmo. Ostanimo vedno in povsod najprej Slovenci in šele nato Evropejci. Prenašajmo to zavest tudi na naše naslednje rodove! Vaš župan Anton Jakopič Voščilu za praznik se pridružuje tudi uredništvo! Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec julija. Prispevke oddajte do 12. julija. Komunalni prispevek, nepotrebnost ali nujnost? Pri sprejemanju raznih odločitev je v občini vedno najhuje, kadar je potrebno sprejeti kakšen neljubi odlok, v smislu obremenitve občanov na tak ali drugačen način. Tudi razne omejitve ljudje ne sprejemajo najbolje. Mnogo lažje se je pogovarjati, kadar občina kaj daje ali naredi. Vendar je vsako dajanje ali investiranje vedno povezano z denarjem, ki ga je potrebno nekje dobiti. Denar pa je pridobiti vse težje, saj se povsod stiska. Večkrat sem že rekel, da je minila zlata doba, ko se je dalo narediti zelo veliko in razmeroma lahko dobiti kakšna dodatna sredstva. Sam prehod na nove občine in začetna naklonjenost do občin se vse bolj spreminja. Nalagajo se nam nove obveznosti, denarja pa ne pride v sorazmerju z obveznostmi. Zato ponovno prihajajo časi, ko bo potrebno za izgradnjo ali izvedbo določenih del prispevati več sredstev. To lastno prispevanje je sicer vedno bilo in to v velikih odstotkih, vendar na drugačen način. Starejši se še vsi dobro spominjamo, kako smo vsako leto celo večkrat opravljali razna fizična dela v urejanje poti, zbirali so se samoprispevki, kopale jame za telefon in elektriko, zbirali enkratni prispevki. Tudi to bo še, vendar pa v večini primerov sedaj to prispevanje poteka na drug način in na drugačni osnovi. Vse bolj velja pravilo plača tisti, ki neko zadevo potrebuje. Nove zahteve do občin, novi višji socialni in drugi standardi vse bolj zajedajo proračun in ne bo daleč dan, ko bodo redni prihodki občine zadostovali samo za tekoče delo. Ves investicijski denar in investiranje pa bo potrebno zbirati na druge načine, in sicer z vključitvijo privatnega kapitala, z zagotovitvijo lastnih sredstev in s prijavljanjem na razne, tudi evropske, razpise, ob predhodni izdelavi investicijskih elaboratov in izpolnjevanju zelo zahtevne dokumentacije. Mnogokrat, ali bolje največkrat, pa izpolniš vse, kar je po zakonu ali razpisni dokumentaciji predpisano, pa zaradi pomanjkanja denarja kljub temu ne dobiš sredstev, čeprav je nastalo že cel kup nepotrebnih stroškov. Nova prostorska in gradbena zakonodaja predvideva zlasti za novogradnje podrobnejše načrte prostorskega in komunalnega urejanja, ki so jih dolžni plačati tisti, ki ta prostor uporabljajo. Občina pa je dolžna zadevo pripraviti organizirati in seveda zaračunati. V ta namen se zaračunava tako imenovani komunalni prispevek, ki je lahko splošen, pavšalen ali pa konkreten za točno določen namen in točno določeno komunalno opremljanje. Običajno se plačuje za posamezna območja, kjer je sprejet zazidalni načrt, komunalni prispevek, ki je izračunan na osnovi predvidene stopnje opremljenosti in programa opremljanja, za dejansko potrebna dela v tem območju. Za zazidljiva območja, kjer zazidalni načrt ni sprejet, pa se plačuje pavšalen komunalni prispevek, ki se je v glavnem plačeval za že zgrajene komunalne objekte in naprave. Ta je običajno nižji, vendar je investitor dolžan potem sam na svoje stroške izvesti in plačati vsa potrebna dela za priključitev vseh komunalnih vodov. V zazidalnem načrtu pa mora za to poskrbeti občina iz sredstev vplačanega komunalnega prispevka. Investitor v zazidalnem načrtu, je torej upravičen, da za plačilo predpisanega komunalnega prispevka dobi v določenem času, ki je predviden po programu opremljanja, vse komunalne priključke na svojo parcelo oziroma do svoje parcele. Program komunalnega opremljanja, izračun stroškov za to opremljanje, zaračunanje komunalnega prispevka in izvedba del, pa se po novi zakonodaji lahko opravi tudi izven zazidalnega načrta za posamezni del naselja ali za določeno vas, kjer so hiše že zgrajene, pa še ni izvedena vsa komunalna infrastruktura. Na primer, če v neki vasi ni ceste ali vodovoda, se naredijo načrti, sprejme program opremljanja s cenami za izvedbo in se na osnovi tega opremljanja izračuna obremenitev za posamezno gospodinjstvo, ki je prispevek dolžno plačati. Trenutno se to v občini še ne izvaja, verjetno pa bo tudi to postalo nova praksa. V občini Dobrepolje imamo že ves čas uvedeno plačilo pavšalnega komunalnega prispevka, ki trenutno ni usklajen z zakonodajo in je bistveno prenizek. V pripravi je nov odlok, ki bo verjetno prišel na dnevni red občinskega sveta v jesenskem času. Po nekajletnem usklajevanju pa smo dokončno sprejeli zazidalni in ureditveni načrt za del naselja Predstruge. Tu gre za zapolnitev vmesnega prostora in za novo območje zidave, kjer je predvidenega prostora za prek sto enodružinskih stano- vanjskih hiš. To je prvi zazidalni načrt v občini, zato se ob njem vsi učimo. Tako veliko območje pozidave pa obvezno terja ureditveni oziroma zazidalni načrt in seveda zelo podroben plan komunalnega opremljanja, saj je nemogoče, da bi se zidalo kar stihijsko, ali da bi naselje potem ostalo neurejeno. Vse to je sedaj opravljeno in seveda tudi ovrednoteno. Prav tu pa se veselje pravzaprav neha. Komunalna opremljenost je nujna, izračuni stroškov za to komunalno opremljenost pa veliki. Za zazidalni načrt v Predstrugah znašajo stroški predvidene osnovne komunalne opremljenosti prek 800.000.000,00 SIT, po realnih tekočih cenah. Te stroške pa so dolžni kriti investitorji, saj občina nima nikakršnega drugega vira za ureditev te komunalne opremljenosti, saj z veliko težavo zbere komaj kaj več kot 150.000.000,00 SIT prostih investicijskih sredstev v enem letu, potreb pa je vsaj nekajkrat več, dolžna pa je v skladu z zakonom izvesti komunalno opremljenost po programu opremljanja in če nočemo, da »bankrotira", je jasno, da so plačniki tega komunalnega prispevka bodoči investitorji, saj noben občan ni pripravljen namesto drugega plačati komunalnega prispevka. Dejstvo je namreč takšno, če komunalni prispevek ne bo pokril stroškov, mora občina to komunalno opremljenost vseeno narediti, denar pa pridobiti od vseh občanov. Tu ne more biti nobene skrivnosti in tudi pomagati se ne da. V konkretnem primeru je izračun komunalnega prispevka narejen na celotno uporabno zazidljivo parcelo in znaša nekaj več kot 9.000,00 SIT za m2 površine parcele. Cene so vzete dokaj realno in ne morejo biti nižje, če hočemo to zares izvesti. Občinski svet je po dolgotrajnem usklajevanju in tehtanju možnosti, sprejel sklep, s katerim potrjuje predlagani program opremljanja, vsakemu investitorju pa daje na končni obračun še 10 % popusta. Ta popust sem zagovarjal tudi sam, čeprav to pomeni, da bo morala občina ta del sredstev pridobiti iz drugih virov, ki pa jih tudi ne bo lahko, vendar naj bo to nekakšna pomoč investitorjem. Sprejeti program opremljanja si lahko vsak interesent ogleda na sedežu občine. Mnogo raje bi seveda pisal o tem, kaj lahko komu ponudimo, kot pa o tem, koliko bomo komu zaračunali, toda takšne so cene. Komunalni prispevek je realnost in nujnost in niti župan niti občinski svetniki ne morejo zadeve kaj bistveno spremeniti. Pa lep pozdrav! Vaš župan Anton Jakopič Beseda urednice V skoraj desetih letih izhajanja našega občinskega glasila je bilo na njegovih straneh objavljenih precej intervjujev z znanimi Slovenci iz kulturnega, političnega in družabnega življenja. Srečanja s temi ljudmi so bila zame še posebej dragocena, saj so se ti ljudje v večini primerov izkazali kot preprosti in iskreni sogovorniki, ki so me obogatili s svojim znanjem, razgledanostjo in človeško širino. Največkrat pa so bili moji sogovorniki v intervjujih naši občani, mlajši in starejši. Na tem mestu bi se rada še enkrat zahvalila vsem, saj je prav vsak intervju popestril in obogatil vsebino našega časopisa. Posebno dragoceni pa so zame vedno bili pogovori s starejšimi ljudmi. Tudi med njimi sem srečala precej resnično velikih ljudi, čeprav so bili brez šol in formalne izobrazbe. Veliki so bili po veličini duha, po svoji poštenosti, iskrenosti, dobroti. Bili so kot odprta knjiga življenja, ki so jo popisali z dragocenimi življenjskimi izkušnjami in resnicami, zato se velikokrat spomnim nanje. Sicer pa je življenje nenehno srečavanje in če se ukvarjaš z novinarstvom je teh srečavanj še več. In kako lepo je, če te srečanja obogatijo. Če bi mi po kakšnem intervjuju kdo rekel, da so ljudje dobri, bi se povsem strinjala z njim. Žal pa vsakdanje življenje prinaša tudi take izkušnje, da to trditev zanikajo. Poleg zares mnogih stvari, ki sem jih v letih urednikovanja tako ali drugače spoznala, je tudi dejstvo, da je najtežje biti novinar v lokalnem mediju. Žal je žanr intervjuja le delček njegovega dela, največkrat je treba poročati z raznih sej, sestankov itd., kjer se zbirajo zelo različni posamezniki, »mali«in »veli-ki«ljudje, ki v svoji pomembnosti pričakujejo, da bo v novinarskem poročilu napisana vsaka beseda, ki so jo izgovorili. Celo več. Novinar bi moral po njihovem pravilno razumeti in seveda napisati celo tisto, kar je nekdo povedal na pol razumljivo, na pol dorečeno, tako rekoč brez repa in glave, in nato ustrezno poudariti njegovo interpretacijo resnice. In to kljub dejstvu, da je včasih toliko interpretacij istega problema, kolikor je prisotnih. Če si priznamo ali ne, obstaja neizprosna resnica, da nas drugi vidijo takšne, kakršni smo, in ne takšne, kakršni mislimo, da smo. In slišijo to, kar dejansko povemo, ne tisto, kar bi morda želeli povedati. Nekateri tudi nočejo razumeti, da novinarsko poročilo ni zapisnik, ampak skrajšana objektivna informacija. Novinar lahko po svoji presoji poleg sklepov povzame bistvene poudarke iz razprave, citira ali povzame pa le tiste razpravljavce, ki se mu zdijo posebej zanimivi oziroma bistveni za potek razprave. V okviru teh možnosti poskušam tudi jaz poročati naprimer iz občinskih sej. Nikoli pa ne objavljam raznih pikantnih ali nekulturnih dialogov, ker ne želim nikogar, prav nikogar, prikazati v slabi luči, četudi je pogosto slišati kaj takega, kar bi bila prava poslastica za marsikaterega novinarja. In ko sem že omenila kulturo, opažam, da imajo nekateri ljudje to besedo nenehno na jeziku, čeprav je ni zaznati ne v njihovih besedah, ne v obnašanju, ne v komuniciranju, posebno zanimivo pa bi bilo vedeti, koliko, poleg morebitnega ljubiteljskega ukvarjanja s kulturo na določenem področju, sploh vedo o kulturi in umetnosti. Pogosto namreč dajejo občutek, da prav malo. Žal. Pa bi bilo tako dobrodošlo, da bi bilo drugače ... V A B I L O Vse občane Občine Dobrepolje vabimo na proslavo ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer državnega praznika v ČETRTEK, 24.6.2004, v Strugah. Prireditev bo ob 20. uri na novem igrišču v Strugah. V kulturnem programu, ki bo potekal v organizaciji kulturnih delavcev iz Strug, bodo sodelovali: ^ Moški pevski zbor Struge ^ Godba Dobrepolje Mladi harmonikarji ^ Mladinski pevski zbor PŠ Struge • Recitatorji iz PŠ Struge • Struški mladinci Prireditve bo povezovala Karmen Perko. Pri organizaciji bodo sodelovali še mladinci iz Strug in Prostovoljno gasilsko društvo Struge. Proslava bo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo proslava v avli osnovne šole v Strugah. Po prireditvah ste vsi vabljeni na družabno srečanje, ki ga organizira gasilsko društvo. Še enkrat vabljeni v Struge, v četrtek, 24.6.2004, zvečer! Občina Dobrepolje župan Anton Jakopič Delo OS Seja Občinskega sveta 16. seja občinskega sveta je bila 25. maja in je obsegala 11 točk dnevnega reda. Najbolj polemično je bilo ob razpravi o sprejemu programa opremljanja zemljišč za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Predstruge. IZ POROČILA O IZVEDENIH IN PLANIRANIH DELIH V OBČINI ^ Z občino Grosuplje je bilo dogovorjeno, da se dovoli, s strani občine Dobrepolje pa sofinancira, "priključek" na vodovodno omrežje v Mali Ilovi Gori. Omrežje bo do Male Ilove Gore zgradila občina Grosuplje v letih 2004 in 2005. ^ Na razpisu za sofinanciranje študije ogrevanja na biomaso je občina uspela. Izvedena je bila anketa pri vseh potencialnih kandidatih za priklop na daljinsko ogrevanje, na osnovi katere bo izvedena študija. ^ V zaključni fazi so dela preurejanja prostorov v ZP Struge. ^ Potekajo geodetske meritve na odmeri lokalne ceste Pri Cerkvi - Mala gora. ^ V Jakličevem domu poteka sanacija na-puščev. Zamenjana so bila razbita steklena vrata in opravljeno dodatno izobraževanje hišnika glede obratovanja in delovanja klima naprave v objektu. V mesecu juniju se v objektu predvideva nadaljevanje del. Ob opravljenih meritvah akustike v dvorani so bile dane smernice za izboljšanje stanja. Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala odločbo, iz katere je razvidno, da se zaradi pomanjkanja sredstev sofinanciranja iz programa SAPARD za gradnjo vodovoda Tiso-vec ne odobri. ^ Od investicij je bila postavljena ograja in osvetljava na videmskem igrišču, za občino so bili nabavljeni trije novi računalniki ter osebni avtomobil Opel Astra 2 v vrednosti 2.500.000 SIT. Za lokalno cesto Zdenska vas - Hočevje je bila nabavljena vertikalna prometna signalizacija. V zaključni fazi je izdelava idejnega projekta kanalizacije Ponikve. SPREJEM PROGRAMA OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE ZAZIDALNEGA NAČRTA V PREDSTRUGAH Program vsebuje ugotovitve stroškov komunalnega opremljanja, določitev terminskega plana izgradnje komunalnih naprav ter izračun komunalnega prispevka. Program opremljanja zemljišč bo 30 dni objavljen na oglasni deski občine, po tem roku pa bo na vpogled pri občinskem organu, pristojnem za opremljanje zemljišč. Vendar pa sprejem programa ni potekal brez zapletov. Po obravnavi osnutka na prejšnji seji je bilo sklenjeno, da pripravljavec odpravi napake v dokumentu, svetniki pa so lahko posredovali dodatne pripombe. Pomislekov in pripomb je bilo veliko tudi na tokratni seji, nanašale pa so se predvsem na terminski plan in ceno komunalnega prispevka. Občina se je s sklepom Člani OS: Tina Gregorič, Brane Brodnik in Tina El Shawish zavezala, da bo zgradila komunalne naprave, ki bodo omogočile priključitev novo zgrajenih objketov na omrežje javne infrastrukture v roku osmih let. Svetniki pa so izražali skrb, češ da zaradi visoke cene komunalnega prispevka ne bo veliko kupcev zemljišč. Župan je dejal, da vidi rešitev v postopnem opremljanju, in sicer najprej na območju ene ulice. Daljši del razprave se je nanašal na ceno komunalnega prispevka. Predstavnica pripravljavca je trdila, da ta ni visoka, češ da je cena gradbenih del povsod po državi ista, cena komunalnega opremljanja pa se giblje od 10.000 pa tudi do 36.000 SIT za m2, odvisno od zazidljivih načrtov območij in krajev. Del svetnikov je ceni kljub temu nasprotoval, posamezniki pa so celotni objekt zazidalnega načrta v Predstru-gah označili za zgrešen, ker so se v času sprejemanja postopka spremembe prostorskega plana razmere spremenile in se kamnolom ni premaknil iz Predstrug. Kljub številnim pripombam se svetniki niso uspeli zediniti, kako iz nastalega položaja, konkretni predlog (10 % popust na končni obračun) pa je pripravil le župan. Program z njegovim predlogom je bil po zapletih pri glasovanju na koncu sprejet. Po njem je vrednost izgradnje komunalnih naprav ocenjena v višini 807.963,164 SIT po stalnih cenah za februar 2004. Z upoštevanjem površine gradbenih parcel 89.650m2 znaša povprečni komunalni prispevek 9.012 SIT/m2 gradbene parcele. Od končnega obračuna se odšteje 10 % popust. SOGLASJE OBČINSKEGA SVETA K AKTU O USTANOVITVI SKUPNEGA ORGANA V JKP GROSUPLJE Po obravnavi osnutka na prejšnji seji je bilo tokrat sprejeto soglasje k omenjenemu aktu, ki sta ga po oblikovanju enotnega predloga potrdili tudi občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Ustanovitelj je utemeljeval potrebo po tem aktu predvsem zaradi uskladitve z zakonom in zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja komunalnih storitev. Na osnovi sprejetega akta bo ustanovljena skupščina, ki jo bodo predstavljali vsakokratni župani treh občin. Sicer pa akt podrobneje opredeljuje organizacijo dela skupščine, način sprejemanja odločitev in vlogo nadzornega odbora JKP Grosuplje. IMENOVANJA Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili na seji imenovani v Svet JVIZ OŠ Dobrepolje: Marta Šuštar, Brane Brodnik in Jože Klun, v Svet Knjižnice Grosuplje Ivan Grandovec, v Svet zavoda Prizma Ponikve pa Tina El Shawish. DOLOČITEV NAJVIŠJIH CEN VZGOJNO-VARSTVENIH STORITEV V JVIZ OŠ DOBREPOLJE - VVE RINGARAJA Osnova za predlog nove ekonomske cene vrtca je Pravilnik o metodologiji in oblikovanju cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Med drugim vsebuje pravilnik vrednost rezervacije za tri poletne mesece. Tako lahko starši uveljavijo rezervacijo enkrat letno za neprekinjeno odsotnost otroka za en mesec, največ dva meseca v času od 1. junija do 31. avgusta tekočega leta. Starši plačajo rezervacijo v znesku 570 SIT na dan, razliko do polne cene, pri čemer se odšteje hrana za dneve odsotnosti pa krije občina. Kot najvišjo ceno vzgojnovarstvenih storitev JVIZ OŠ Dobrepolje - Vrtec Ringaraja se od 1. septembra določi: ^ dejavnost vzgoje in varstva otrok prve starostne skupine v znesku 83.810,00 SIT; ^ dejavnost vzgoje in varstva otrok druge starostne skupine v znesku 69.020,00 SIT. Sprejeto je bilo tudi soglasje k ceni so-cialnovarstvene storitve k pomoči družini na domu. VPRAŠANJA, POBUDE, PREDLOGI BRANE BRODNIK je prosil za pojasnilo, kdo je odločil, da se posekajo lipe v Kompoljah. Ker župan ni o tem vedel nič, je bilo naročeno občinski upravi, da primer razjasni. JANEZ PAVLIN je predlagal, naj bi bila obrtna cona posebna točka obravnave na prihodnji seji, ker svetniki nimajo nobenih informacij, kaj se dogaja. Župan je obljubil, da bo tema na dnevnem redu na eni od jesenskih sej. Pojasnil je, da sta trenutno odmerjeni dve parceli, da se bo vedelo, do kje sega poplavna voda. JOŽE SAMEC je dejal, da bi bilo prav, da bi se udeležil naslednje seje občinski inšpektor, da bi ga svetniki spoznali, zanimivo zanje pa bi bilo tudi poročilo o njegovem dosedanjem delu. Župan je povedal, da je inšpektor Cvetko Staniša in obljubil, da bo povabljen na naslednjo sejo. Omenjeni svetnik je opozoril na razbite ploščice pred mrliško vežico in vprašal, kdaj se bo začela adaptacija prostorov v gozdarskem domu v Predstrugah, ker vaški odbor o tem ni obveščen. Predlagal je sklic vaškega odbora. Župan je pojasnil, da nameravajo prostor urediti tako, da bodo vsi prostori kot enoten klubski prostor ter ločeni od drugih prostorov. SLAVCA PALČARJA je zanimala cena nove ograje na videmskem igrišču, pozanimal pa se je tudi, kdo je vzel staro ograjo. Predlagal je še, naj se postavijo nazaj odstranjeni prometni znaki in opozoril naj se v Predstrugah ne bi stresalo peska na pločnik ob čiščenju ceste. Predlagal je tudi popravilo jaškov, ki ne požirajo vode. M. Steklasa Podjetniške informacije Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, UlicaXIV.Divizije 12,3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica-@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno. Vavčerski sistem svetovanja: Ponovno obveščam vsa mala in srednje velika podjetja ter podjetnike (obstoječe in bodoče), da izvajamo sistem Vavčerskega svetovanja, kjer ste lahko deležni sofinanciranja svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja do višine 300.000 SIT(do 50% sofinanciranje, bodoči podjetniki do 100%). Preko vavčerskega sistema svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...). Javni razpis za neposredne kredite novim podjetjem, mlajših od 42 mesecev, Objavljeno: Uradni list RS št. 26-29/2004, stran 1751. Predmet razpisa je 200.000.000 SIT dolgoročnih investicijskih kreditov pod naslednjimi pogoji: največja vrednost investicije: do 20.000.000 SIT, delež kredita Sklada: do 50%investicije, obrestna mera kredita: 4% letno, nominalno Razpisnik: Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva. Rok za oddajo vlog je do 25.10.2004. Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja, Objavljeno: Uradni list RS št. 32/2004, stran 2011, Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva. Predmet razpisa so dolgoročni krediti za mikro (do 9 zaposlenih), nova podjetja (niso registrirana dlje od 42 mesecev od dneva vložitve vloge in podjetje izplačuje plačo več kot 3 mesece). Skupna višina razpisanih kreditov je 200.000.000 SIT. Investicija je lahko največ 20 mio SIT, obrestna mera 4% p.a. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 25.10.2004. Vmesni roki so: 25.6., 25.8., 25.9. in 25.10.2004. Razpisna dokumentacija: www.jsmg-sklad.si ali na naslovu sklada. Informacije: 02/234-1274, 234-1272, e-mail: bost-jan.vidovic@jsmg-sklad.si. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, Objavljeno: Uradni list RS št.39-42/ 2004, stran 2474. Predmet javnega razpisa je podpora projektom razvoja inovacijskega okolja. Rok za oddajo prijave: Razpis bo odprt do konca leta 2006. Javni razpis za odobritev dolgoročnih kreditov s premijami investicije malim in srednje velikim podjetjem v letu 2004, Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004. Predmet razpisa so dolgoročni krediti s premijami za materialne in nematerialne investicije malim in srednje velikim podjetjem,ki jih razpisuje Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z določenimi bankami. Skupna višina razpisanih kreditov je 2.400,000.000 SIT. Skupna višina razpisanih premij je 140,000.000 SIT. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.9.2004. Vmesni roki so: 10.7.2004, 10.9.2004 in 30.9.2004. Javni razpis za prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS, s premijami za investicije malim in srednje velikim podjetjem v letu 2004, Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004, stran 2734. Predmet razpisa je prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite s premijami za investicije za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z določenimi bankami. Skupna višina razpisanih sredstev za prevzemanje poroštev je 1.300,000.000 SIT. Skupna višina razpisanih premij je 58,000.000 SIT. Poroštva za dolgoročne kredite s premijami se odobrijo za investicijske stroške, nastale od datuma oddaje vloge prosilca. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 30. 9. 2004. Vmesni roki so: 10. 7. 2004, 10. 9. 2004 in 30. 9. 2004. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 30PO04A, Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004, stran 2731. Predmet razpisa: Predmet razpisa so krediti Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) v skupnem znesku 4 milijarde SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom posameznikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 20. 12. 2004. Javni razpis za spodbujanje nastajanja podjetniških povezav mikro in malih podjetij na lokalni ravni v letu 2004, Uradni list RS št. 57-58/2004, stran 3468. Predmet razpisa je sofinanciranje stroškov projektov podjetniških povezav mikro in malih podjetij, ki jih izvajajo skupine najmanj treh podjetij. Zaželeno je, da v podjetniški povezavi sodelujejo tudi druge razvojne in podporne institucije na lokalni/regionalni ravni. Namen razpisa je spodbujanje podjetniškega povezovanja mikro in malih podjetij na lokalni ravni za krepitev uspešnosti nastopa na trgu. PCMG bo zainteresiranim skupinam podjetij sofinanciral skupne projekte, ki bodo vključevali vsaj eno od naslednjih aktivnosti: - priprave skupnega projekta podjetniške povezave,- vzpostavitve notranje komunikacije in razvoja podjetniške povezave,- izvedbe skupnega projekta podjetniške povezave. Razpisnik: Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Rok za oddajo prijave: Rok za oddajo vlog je 28.6.2004 (velja poštni žig do vključno 26.6.2004) ali osebno oddana v glavno pisarno PCMG, najkasneje do 28.6.2004 do 12. ure). Splošne informacije, novosti: Nov slovenski podjetniški portal - http: //www.pcmg.si Za potrebe podjetnikov ter mikro, malih in srednjih podjetij smo z mesecem majem dosedanjo spletno stran PCMG nadgradili v Slovenski podjetniški portal. Kot pove že sam naziv so nove internetne strani narejene v obliki hitro dostopnega in fleksibilnega portala. Na njem lahko dobijo uporabniki vso podporo pri svojem razmišljanju in delovanju saj novi portal predstavlja jasno razviden splet: celovite ponudbe finančne, svetovalne in druge pomoči s področja podjetništva, raznovrstnih podpornih in poslovno-komecialnih informacij ter dnevno aktualnih podjetniških novic in dinamičnih vsebin. Osrednji del portala predstavlja sklop VSE NA ENEM MESTU ZA PODJETNIKE IN PODJETJA. Na tem mestu so ločeno za tri ciljne skupine -1. potencialne podjetnike, 2. podjetnike in podjetja, ki registrirajo in začenjajo svoj posel ter 3. delujoča podjetja in podjetnike - tudi ciljno strukturirani meniji z informacijami, navodili, dokumentacijo, obrazci in kontaktni seznami: za tehten razmislek o zagonu podjetniške dejavnosti, za hitro in nemoteno registracijo dejavnosti, za pridobitev različnih državnih in drugih vzpodbud, za informiranje o aktualnih domačih in tujih razpisih, za usposabljanje in razvoj... Na levem delu portala je pozicioniran sklop POMOČ IN PODPORA z meniji na katerih so primeri dobrih podjetniških praks, statistični servisni podatki, literatura s področja podjetništva, podatkovne baze in hitre povezave... Posebej so predstavljene tudi podporne stortive, ki jih podjetnikom ponujajo Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG), Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo (PMMG) in Euro Info Centri (EIC). Iz Upravne enote Osebni dokumenti, registrske tablice in vozniška dovoljenja po vstopu v EU Potni listi Potnih listov občanom zaradi vstopa RS v EU ne bo potrebno menjati in bodo veljali za celotno obdobje njihove veljavnosti. Sicer bo potni list po vstopu v EU nekoliko spremenjen in dopolnjen, vendar šele po spremembi Resolucije o enotnem formatu potnega lista. Takrat bodo morale potne liste ustrezno spremeniti vse države v EU, veljavnih potnih listov pa državljanom ne bo potrebno zamenjati. Druga novost, ki se obeta pri potnih listih, je vgradnja čipa z biometričnimi identifikacijskimi podatki, kar je zahteva ZDA, ki so postavile rok za začetek izdaje teh potnih listov za 26.10.2004. Po tem datumu bodo lahko slovenski državljani s starimi potnimi listi, izdanimi pred tem rokom, še vedno potovali v ZDA brez vizuma. Osebne izkaznice Po vstopu RS v EU osebnih izkaznic ni potrebno menjati. Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v vse države Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Islandijo, Norveško, Švico in Liechtenstein) in v njih prebivajo do 90 dni. Prav tako je mogoče na podlagi bilateralne pogodbe z osebno izkaznico še naprej potovati v Republiko Hrvaško. Registrske tablice Republika Slovenija je vsebino registrskih tablic uskladila z določili Uredbe Sveta Evrope. V modrem polju vsebujejo razpoznavni znak EU (dvanajst zvezdic) in znak države članice (črkovno oznako SLO) ter dosedanje registrske oznake (grb in največ 6 črk in številk). Ne glede na to, ostanejo sedanje registrske tablice v veljavi še naprej. Registrske tablice se bodo menjale postopoma. Zamenjava za evropske tablice se opravi izključno na zahtevo stranke. Po 1.5.2004 lahko stranka pridobi nove registrske tablice na dva načina: 1. izdaja novih registrskih tablic, ko želi stranka obdržati obstoječe registrske oznake: Zamenjajo se stare registrske tablice za nove z enakimi registrskimi oznakami. Te tablice je mogoče prevzeti predvidoma v roku 10 delovnih dni od oddaje vloge, ob hkratnem vračilu starih registrskih tablic. Zamenjava že obstoječe registrske tablice za novo EU stane za par 5.150,00 sit, komplet tablic (3 tablice) pa stane 7.300,00 sit). 2. izdaja novih registrskih tablic, ko stranka želi nove registrske oznake: Stranka dobi nove registrske tablice z novo registrsko oznako in novo prometno dovoljenje. Nove tablice dobi takoj po oddaji vloge in izročitvi starih registrskih tablic. Obvezna pa je menjava zelene karte. Zamenjava za nove UE registrske tablice stane za par 7.687,00 sit, za komplet (3 registrske tablice) pa 9.737,00 sit. Prometna dovoljenja_ Za vozila, ki se po 31.5. 2004 prvič registrirajo v Republiki Sloveniji, se izda prometno dovoljenje na novem obrazcu, usklajenim z evropskimi direktivami. Že izdana prometna dovoljenja ostanejo v veljavi in bodo izdana na novem obrazcu EU le v primeru sprememb podatkov o vozilu ali lastniku. Vozniška dovoljenja_ Po vstopu Slovenije v EU zamenjava že izdanih vozniških dovoljenj ni obvezna. V Sloveniji bomo obrazec tega dovoljenja uskladili z določbami Evropske direktive o vozniških dovoljenjih v roku 1 leta po polnopravnem članstvu Slovenije v EU. Tudi po tem roku že izdana dovoljenja ostanejo veljavna, zamenjava z novimi bo opravljena le na zahtevo stranke. Posebno obvestilo:_ žavljanov veljavnost vozniških dovoljenj, največ v mesecu juniju. Ker je po določbah Zakona o varnosti cestnega prometa vožnja motornih vozil z neveljavnim vozniškim dovoljenjem sankcionirana z denarno kaznijo v višini najmanj 90.000,00 sit in 3 do 5 kazenskimi točkami, predlagamo, da veljavnost vašega vozniškega dovoljenja preverite in ga pravočasno podaljšate. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica o RRA LUR Regionalna razvojna agencija - Ljubljanske urbane regije V letu 2004 poteče velikemu številu dr- Strukturni skladi priložnost za razvoj in povezovanje Ljubljanske urbane regije Ljubljana, 10. junij 2004 - Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je na današnji novinarski konferenci predstavila projekt povezovanja in sodelovanja med nosilci turističnega razvoja v okviru prijave na strukturni sklad. Agencija pa poleg povezovanja v konkretnem projektu Upravljanje turistične desti-nacije Ljubljanske urbane regije pripravlja tudi izobraževanja na temo priložnosti razvoja prek sofinanciranja kohezijskega in strukturnih skladov. Povezovanje in sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na širšem območju Ljubljane udejanja projekt Upravljanje turistične destinacije Ljubljanske urbane regije. Z njim se je v sodelovanju s partnerji RRA LUR kot nosilka projekta prijavila na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta je eden osrednjih finančnih instrumentov regionalne politike Evropske unije. Izhodišče za črpanje njegovih finančnih sredstev v Sloveniji predstavlja Enotni programski dokument. Le-ta v okviru prednostne naloge spodbujanja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti spodbuja tudi razvoj turističnih destinacij v skladu s strategijo slovenskega turizma do leta 2006. Temeljni namen projekta je povečati prepoznavnost celotne Ljubljanske urbane regije kot enotne turistične destinacije in povezati ponudnike turističnih storitev tako v njenem urbanem središču kot v zaledju. Svetovalka direktorice RRA LUR mag. Lorena Korošec je povedala: »Gre za enega prvih projektov uspešnega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja. Verjamem, da so razpisi v okviru strukturnih skladov priložnost za uresničevanje nalog, ki smo si jih zadali v sodelovanju s 25 partnerji.« Na Zavodu za turizem Ljubljana se po besedah Petre Garin, namestnice direktorice zavoda, zavedajo potencialov Ljubljane in njenega zaledja. Menijo, da sodelovanje občin lahko dolgoročno pripomore k temu, da Ljubljana postane prepoznavna de-stinacija v Sloveniji. Zato so se kot strokovna institucija odločili za sodelovanje pri pripravi projekta. Na novinarski konferenci je svojo vlogo in stališče predstavil tudi BTC d.d, ki po besedah Francija Malisa vidi priložnost predvsem v skupnih aktivnostih trženja. Zavedajo se, da lahko le sodelovanje med ponudniki turističnih storitev pripomore k večjemu številu turistov v ljubljanski regiji. Skupna ocenjena vrednost projekta je 28.310.000,00 tolarjev. Od tega predstavljajo 60 % vrednosti projekta sredstva zasebnega in 40 % sredstva javnega sektorja. Pričakovana vrednost sofinanciranja je 35 % celotne vrednosti projekta. Med občinami, ki podpirajo projekt, so: Mestna občina Ljubljana, Brezovica, Do-brepolje, Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vrhnika. Med podporniki so naslednja podjetja in organizacije: Aerodrom Ljubljana, Celica Šou-hostel, Monsadria d.o.o., Center za razvoj Litija, Zavod za turizem Ljubljana, Cankarjev dom, Družba M hotel , Daj - Dam gostin- sko podjetje d.d., Kolosej d.d., Arboretum Volčji potok, KD Group d.o.o. in Agroemo-na d.o.o. Kot partnerji soinvestitorji so se v projekt vključili: Riko Invest d.o.o., KD Holding d.d., Givo Real d.o.o., Terme Snovik Kamnik d.o.o., BTC d.d., Hosting d.o.o., Hotel Turist d.d., Oi-kos, svetovanje za razvoj, d.o.o., Much, izobraževanje d.o.o., Zavod Šouhostel, Gostinsko podjetje Ljubljana d.d. in Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o. Direktorica agencije Lilijana Resinovič pa je na novinarski konferenci predstavila niz šestih izobraževanj. Prvo bo potekalo jutri na Brdu pri Lukovici. Ta srečanja bodo prispevala k izvajanju Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. Cilji srečanj so izmenjava izkušenj in usposabljanje za prijavo skupnih projektov na kohezijskega in strukturne sklade. Predstavnikom občin, razvojnim partnerjem in sodelavcem RRA LUR bodo predstavili možnosti črpanja evropskih sredstev. Osrednji gost prvega srečanja bo Tom Garvey, ki bo udeležencem predstavil delovanje institucij Evropske unije, njihove vloge in strukturo. Upokojeni predstavnik Evropske komisije ima bogate izkušnje, saj je bil prvi direktor programa PHARE ter namestnik generalnega direktorja DG Okolje. Pri slednjem je sodeloval v obdobju, ko je Slovenija začela s procesom prilagajanja EU na področju okolja. Dodatne informacije: mag. Lorena Korošec, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, svetovalka direktorice, Linhartova 13, Ljubljana, telefon: 01/306- 19-05, telefaks: 01/306-19-03, e-po-šta: lorena.korosec@ljubljana.si. ^^ L JSKD RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica VABI v Letno gledališče na Muljavi na gledališko predstavo Tihotapec Premiera: 18. junij Ponovitve: 25. junij, 26. junij, 2. julij, 3. julij, vsakokrat ob 21. uri Vstopnina: odrasli 1.500 SIT (posamezno), 1.200 SIT (skupinsko) Študentje: 1.200 SIT OTROCI:1.000SIT VLJUDNO VABLJENI! ^^_^ TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA IN VAŠČANI PODGORE organizirajo in vas vabijo na 10. tradicionalno prireditev SREČANJE DRUŽIN, PRIJATELJEV IN VAŠČANOV V PODGORI ki bo v nedeljo, 11. julija 2004, v Podgori - »Pri Koritu«, s pričetkom ob 15. uri. Prireditev se bo pričela s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili: Moški pevski zbor »Rafko Fabiani« Oktet in plesna skupina iz Tunjic Vokalna skupina »Mavrica« Godba Dobrepolje Mladi harmonikarji Za ples in dobro razpoloženje bo skrbel ansambel »Fantje z vasi«, za okusno hrano, dobro kapljico in bogat srečelov pa vaščani in člani društva. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, za sproščanje njihove energije bo postavljen skakalni grad. Vabljeni! Gasilski veterani - strokovna ekskurzija in druženje Po daljšem mokrem obdobju smo se v soboto, 15.5.2004, zbudili v lep sončen dan. Budilka je že odzvonila in težko je bilo vstati iz tople postelje. Prišel je dan, ki so ga nestrpno čakali gasilski veterani naše gasilske zveze. Ob dogovorjeni uri so pričakali avtobus, s katerim smo se odpeljali v Belo krajino, natančneje v Metliko. Zbralo se jih je kar lepo število. Z vodstvom GZ Dobrepolje nas je bilo 25. Na avtobusu je vse navzoče pozdravil predsednik GZD g. Lenarčič. Nadaljeval je z opisom krajev in nam natresel toliko zanimivosti in novih stvari, da smo bili vsi enotni, da bi bil Jože lahko v prostem času tudi turistični vodič. Najprej smo se ustavili v Kmetijski Zadrugi Metlika. Rezerviran je bil ogled vinske kleti. Tu nas je pričakala prijazna skrbnica - vodička. Odpeljala nas je v klet ter pri tem vešče razlagala zanimivosti v pristnem belokranjskem narečju. Kapaciteta kleti je 4 milijone litrov vina. Letno ga pridelajo in prodajo okoli 2 milijona. So edina klet v Sloveniji, ki vino pridelajo in prodajo na domačem trgu. Veselo smo si ogledovali polne sode ter občudovali njihovo velikost. Ko smo postavili še zadnje vprašanje in ko smo otipali še zadnji sod, smo se odpravili naprej občudovati lepote Bele krajine. V Centru mesta Metlike stoji Sloven- ski gasilski muzej . Tam smo si ogledali stare brizgalne in ostalo gasilsko opremo kot so uniforme, čelade, cevi, priznanja, prapore ... Med slednjimi je v muzeju razstavljen tudi prapor PGD Videm iz leta 1901. Ponosno smo ga prijeli v roke in se nastavili fotografskemu objektivu. Z zanimanjem smo opazovali razvoj gasilske tehnike, ki se z leta v leto skokovito spreminja in izpopolnjuje. Nato smo si ogledali še staro mestno jedro, mestno hišo, prvo čitalnico in hranilnico na Belokranjskem ter Narodopisni muzej zgodovine. Na koncu pa smo zavili še v farno cerkev, ter tako sklenili prvi del ogleda. Potrebni smo bili okrepčila. Podprti z dobro hrano in metliško črnino smo se odpravili proti domu. Vstavili smo se še v romarskem središču Tri fare v Rosalnicah, kjer na enem mestu, ena zraven druge, stojijo tri gotske cerkvice. Valvazor v svojih spisih navaja, da naj bi te cerkve gradil red templarjev v 12. stoletju. Prva cerkev je posvečena Žalostni Materi božji (dograjena v 14. stol.), srednja Glej Človek (zgrajena v zač.16. stol.) in južna Lurške Matere božje (16 stol.) Sonce je že zahajalo, ko smo si ogledali še novo zgrajeno cerkev v Žužemberku. Cerkev je bila porušena in požgana med drugo svetovno vojno, leta 1993 pa so jo začeli ponovno graditi. Sama cerkev je lepo zgrajena, prav tako je urejena okolica, zato toplo priporočam obisk vsem, ki si tako lahko popestrijo nedeljsko bogoslužje. Polni lepih vtisov in druženja smo se vračali in si obljubili, da se drugo leto ponovno snidemo, če ne v tem številu pa še v večjem. Tajnik GZ Dobrepolje: Uroš Gačnik Iz Planinskega društva Dobrepolje Letošnji 11. Jurčičev pohod, 6. marca, je bil po številu udeležencev približno 8000, doslej najštevilčnejši. Iz nekdaj pomembnega mesta Višnja Gora se je mimo ostankov gradu Višnjegorskih kot po cesti mimo Peščenika hodilo po lepi zasneženi in sončni pokrajini Polževega, Vrha do Muljave. Tako prireditev, ponudba, kot razhod, so se odlično odvijali. Pohod, 20. marca Sv. Anton, Stari grad, Limberg, Vodice je bil kljub letošnji obilici snega praktično v kopnih razmerah, le v zavetni legi pod vasjo ob luži se je gazilo še prek pol metra snega. Padavine in intenzivno topljenje snega v začetku aprila je povzročilo, da je kraška ponikovalnica Radenščica na Luškem polju (317m) vztrajala dalj časa v svojem 2-kilometrskem mogočnem toku od izvira do več ponikovalnic pred izviri Krke. Vredno ogleda tudi lani suhe Zatočne jame na Radenskem polju (224m - v atlasu, zemljevidu), letos mogočno požirala dotoke Šice (izvir Rašce, opuščen mlin, žaga), Zelenke, Dobravke ... Zaradi velikih količin snega je bil redni občni zbor PDD 18. aprila na Kamen vrhu. Predsednik Marjan je podal poročilo o uspešnem delu v minulem letu in bodočem delu PDD, obnovi objekta .. . Zahvalil se je vsem, ki nesebično skrbe za uspešno delo PDD. V koledarju PZS je na isti dan običajno mnogo pohodov, vzponov društev PZS, zato so dileme, kaj izbrati. Prednost ima vsekakor bližina. Goričko, Prekmurje je nekako obojestransko predaleč za pogo- stejša srečanja. Zaradi prostora so tudi opisi zgolj telegrafski. 18. aprila smo šli po Steklasovi poti nad Šentrupertom (280m), ki leži v centru Mirenske doline. Imenuje se po prof. geol. Steklasi, ki je leta 1913 izdal obširno knjigo Zgodovina župnije Šent Rupert; ta pripada kolegiat-nemu kapitlju v Novem mestu, 20km pot se vijuga po vinorodni izredno razgibani pokrajini z lepimi razgledi. Na Veseli gori je velika baročna cerkev sv. Frančiška, pri gorski cerkvi sv. Barbare (532m) je lep razgled po Dolenjski, spustimo se do ribogojnice ob Bistrici (290m) in z vzponom v Nebesa (662m) dosežemo najvišjo koto. Na poti, ki jo zaključiš z žigom v gostilni Jaklič, se občuti odprtost domačinov. Letošnja Rašca, Vel. Osolnik, Kureš-ček, 27. aprila, je bil brez dežja in zelo v redu. Prvega maja so bili na Javorniku nad velikim Cerkniškim jezerom še povsem golo, ob bivši meji z mogočnimi italijanskimi podzemnimi kaverniškimi utrdbami nad Poljano in veliko kasarno pod 1268 m vrhom, še veliki zameti snega. Zanimiv, številen in z dobro udeležbo domačinov in ravnatelja Zgonca je bil pohod 15. maja ob nekdanjem vzhodnem obzidju (z utrdbamni) rimskega cesarstva, ki je od Nemčije do Jadrana potekal v naši bližini: sv. lenART, Mačkovec, Predgozd, Lužarji, Benete, Kadice, Krača-li in Marija Snežna na Gori. Označena je z »miljniki«. 15. maja smo imeli tudi skupščino PZS pri »90-letnem« PD Novo mesto. Problem je velika razdrobljenost, interesi po profesionalizaciji; predlagal sem večji vpliv močnih kompletnih PD, združitvi preštevilnih komisij, da pridobimo na operativnosti, zmanjšanju stroškov ... 29.maja je bil v organizaciji PD Grosuplje na Polževem že 34. tabor planincev MDO Ljubljane. Poleg PZS sta izrekla dobrodošlico tudi župana g. Lesjak in g. Lampret, ta najprej v vlogi Krjavlja. Za dan državnosti pa bo tu vodomet ob novem povezovalnem vodovodu. 30. maja smo iz Rašice mimo Podsmre-ke prispeli na Bloško planoto po nekdanji prvi poti skozi Grič v vas Zgornje Ka-lišče. tudi tu vidiš, da mora občina Velike Lašče veliko vlagati v silno številne cestne povezave med zaselki. Do sv. Primoža (817m) se le malo dviguješ, razgled je omogočen, spust v Bavdke gre preko sedaj zaraščenih travnikov. Velikolaški 12. pohod nad 600 pohod-nikov, 6. junija, je večini poznan. Na vsakem pohodu se mnogo dogaja, odločitev za pa je stvar posameznika. Alojz Nučič Moje finance Piše: David Jakopič, uni. dipl. econ. Osebne finance VARČEVANJE: Vsak posameznik se pri odločanju porabe svojih dohodkov sooča z vprašanjem časa porabe teh dohodkov. Zaslužen denar lahko potroši tekoče, lahko ga potroši kasneje ali pa ga celo potroši, predno ga zasluži. S tem denar postane blago, s katerim se trguje. Z njim se trguje na kratkoročnem trgu denarja ali na dolgoročnem trgu kapitala (in denarja). Praviloma velja, da daljša, ko je doba vezave denarja oz. daljša ko je doba odpovedi tekoče potrošnje na račun prihodnje, večja je cena tega denarja. Obratno velja, da daljše, ko je obdobje, ko bomo denar vračali, več bomo zanj plačali. Ceno denarja imenujemo obrestno mero oz. obresti. Kredit je tako nakup dobrine s precejšnjim pribitkom na njeno osnovno ceno. Prednost kredita je v tem, da dobrino dobimo sedaj in ne v prihodnosti. Seveda za to ponavadi plačamo ustrezno ceno. Varčevanje je na drugi strani odpoved tekoči potrošnji, z namenom višje prihodnje potrošnje. Prvi motiv varčevanja je, da bomo za denar, ki bi ga lahko potrošili danes, v prihodnosti dobili bistveno več. Drugi motiv varčevanja pa je zagotavljanje osnovne finančne varnosti v primeru izgube rednih dohodkov ali kake druge višje sile. Po tem sklepu je varčevanje za zadovoljitev prvega motiva dobrodošlo, za zagotavljanje osnovne finančne varnosti pa nujno. Vsak, ki ustvarja dohodke, bi moral razmišljati o zagotavljanju svoje osnovne finančne varnosti. Prevladujoči načini varčevanja: A. Kratkoročno varčevanje: ^ depoziti Varčevanje v banki v obliki ti. depozitov je v Sloveniji še vedno prevladujoča oblika tako dolgoročnega kot kratkoročnega varčevanja. Gre za odnos posojilojemalca in posojilodajalca, pri katerem smo kot fizična oseba posojilodajalec denarja banki, ki nam na ta znesek obljubi fiksno ceno - obresti in nam obenem denar veže. Daljša ko je vezava in nerazpo-laganje z denarjem, višje so obresti. Banka tako zbrani denar investira v gospodarstvo za višji donos. Obrestne mere na vezane vloge se gibljejo od 2-4% na SIT oziroma do 1,5% na EURO. Če vemo, da je predvidena inflacija v Sloveniji tam nekje do 5%, se z varčevanjem v obliki depozitov vrednost denarja v banki realno znižuje (oz. se v odvisnosti od inflacije, ki naj bi bila v prihodnosti pod 3% vrednost nekje konstantno samo ohranja). V primeru 4,5% inflacije in 4% donosa na vezano vlogo bomo v 20 letih ob vložku 1 mio sit izgubili 200.000 SIT. Depoziti so do vrednosti 5 mio SIT izredno varna naložba, saj za glavnico jamči država. Nad vrednostjo 5 mio sit pa ne več. Tam je tveganje izgube denarja vezano na poslovno sposobnost določene banke. V primeru, da banka propade, lahko izgubimo vsa sredstva nad 5 mio SIT. Varčevanje v obliki depozitov se priporoča za obdobje do enega leta. Za daljše obdobje je nesmiselno, ker so oportunitetni stroški takega varčevanja precej visoki. ^ vpogledne bančne vloge Tu gre za vloge na vpogled, na hranilni knjižici ali TR. Obrestna mera se tu giblje do 1%, tako, da je na dolgi rok izgubljanje vrednosti denarja precejšnje (do 3%) na leto. V 20 letih z zneskom 1 mio sit realno ob 4,5% inflaciji in 1% obrestni meri izgubimo okoli 1,2 mio SIT. S »pri-varčevanim«denarjem bomo torej čez dvajset let dobili pol manj dobrin. ^ varčevanje v devizah Izredno priljubljeno varčevanje v prejšnjem družbenem sistemu med Slovenci. Še sedaj se pri mnogih pojavlja ta način varčevanja. Ta način je nesmiselen, saj s tem izgubljamo največ. Denar leži na kupu in zanj ne dobimo niti najmanj obresti. Tečaj tolarja na euro je stabilen in je že skoraj fiksen, saj bomo v prihodnosti prevzeli euro tudi v Sloveniji. ^ denar v »nogavici" Podobno kot denar v obliki deviz, izgubljamo največ, pa še tveganje izgube ali kraje prihrankov je največje. Ta zadnja dva načina se močno odsvetuje. ^ zakladne menice Republike Slovenije Državna zakladnica izdaja ti. zakladne menice za zagotavljanje likvidnosti državnega proračuna. Rok dospetja zakladnih menic je kratek, ponavadi tri šest ali dvanajst mesecev. Zakladne menice se kupuje pri pooblaščenih vpisnikih recimo borznoposredniških hišah. Kupuje se jih običajno z diskontom, to pomeni recimo za 97% od nominalne vrednosti. Ob dospetju izplačevalec izplača nominalno vrednost, na katero se menica glasi. Če poenostavim s primerom: Kupimo menico za 97.000 SIT. Čez pol leta nam država vrne 100.000 SIT. B. Dolgoročno varčevanje: Za zagotavljanje finančne varnosti in za zagotavljanje bistvene povečanosti vrednosti glavnice v prihodnje je pomembno dolgoročno varčevanje. Na kratko bom naštel samo bistvene načine varčevanja, potem pa bom podrobno predstavil vsakega izmed njih. ^ varčevanje v delnicah Tu gre za dolgoročno investiranje na trgu kapitala. Z nakupom delnice postanemo delni lastnik podjetja, ki je delnice izdalo. Imamo pravico do odločanja v podjetju do vrednosti našega deleža. Upravičeni smo do deleža dobička, ki ga podjetje nameni dividendam. ^ varčevanje v obveznicah Z nakupom obveznice kreditiramo izdajatelja, postanemo njegov upnik. Dolžni nam po določenem času jamči izplačilo glavnice in v teku tudi pripadajoče obresti v obliki letnih ali polletnih kuponov. ^ varčevanje v vzajemnih skladih Tu gre za nakup deleža vzajemnega sklada, ki potem namesto nas razprši zbrana sredstva na veliko različnih vrednostnih papirjev, ponavadi delnic in obveznic. Se nadaljuje... Piše: Zdravko Marič, dr.med. ■ ■ I •■•W I »vv V zdravilišče na dvorišče Zdravilišče je kraj ali območje, kjer njegovi prebivalci, država ali podjetje izkoriščajo naravno zdravilno dobrino za turistično zdravstvene namene. Ponavadi je naravna dobrina dober zrak ali termalna voda. V Sloveniji poznamo veliko naravnih zdravilišč. Njihova ponudba je precej široka in je deležna dobrega obiska. Kaj pa cene? Relativno visoke za naš standard. Le malo je takih v Sloveniji, ki bi brez razmišljanja s finančnega vidika rezervirali kar čez noč tedenski ali desetdnevni paket za recimo štiričlansko družino, kaj šele veččlansko. Žal je marsikoga bivši kaotični režim (socializem na kvadrat) razvadil z možnostjo koriščenja zdraviliškega zdravljenja, kadarkoli je to predlagal kakšen specialist. Tisti, ki so se zavedali te možnosti, so to na veliko koristili, tisti, ki niso vedeli, so mirno živeli v svojem svetu in se niso sekirali za privilegije. Potem je nastopil čas osveščenosti. Ljudje smo med sabo začeli tekmovati v tem, kdo ima večje pravice. In ena izmed takih pravic, ki naj bi nas naredila čile in zdrave, je preživeti aktivno zdraviliško oskrbo na državne stroške. Ampak država je danes drugačna kot nekoč. Zaslutila je, da je lahko množično pošiljanje bolnikov na okrevanje kakor vreča brez dna, zato je začela zavezovati mošnjiček in zelo racionalno odrejati zdraviliško oskrbo. Slovenci pa ne bi bili Slovenci, če nam to ne bi bil direktni udarec čez našo čast. »Kaj?«radi porečemo v takih trenutkih, »jaz da si ne zaslužim zdravilišča? Podpeški Tonček in Tržiška Lenka sta bila stokrat bolj zdrava od mene, pa sta oba po štirinajst dni uživala eden v Laškem, drugi pa v Šmarjeških Toplicah! Takoj se bom pritožil in če bo treba, bom šel osebno nad njih, nad te, ki so mi storili tako krivico!« Te in podobne besede najprej stresemo med naše svojce in vse sorodnike, nato gremo takoj drugi dan k svojemu osebnemu zdravniku in ga vprašamo, če že ve, kakšna katastrofa se je dogodila. Ta brezskrbnež pa samo skomig- ne z rameni, namesto da bi takoj poklical šefa zdravstvene komisije, ki ga sigurno pozna, ali pa kar on napisal eno »stru-peno«pritožbo. Mogoče ne bi bilo ravno prav, da ga zato naderemo in se znesemo nad njim, zato raje sami pri sebi pomislimo: »Čakaj, čakaj, dohtarček,ti bom že pokazal; bom pa jaz prevzel stvari v svoje roke. Moja botra Cilka, ki je admi-nistratorka pri odvetniku, mi bo napisala tako pritožbo, da mi bodo dali namesto štirinajst dni tri tedne najboljše zdraviliške oskrbe.« Pa se spet začne vrteti začaran krog, podobno kot pri Radekovem bolniškem staležu. Tokrat je odgovor absolutno negativen, pritožba ponavadi ne zaleže. Najtežji udarec doživijo tisti, ki so še delovno aktivni in nujno potrebujejo intenzivno strokovno in tehnično dovršeno fizioterapijo recimo po določeni hudi poškodbi ali operaciji. Žal se zgodi, da se tudi njim zavrne zdraviliško zdravljenje, vendar sam osebno menim, da so lahko pri njih posledice hujše kot pri upokojencih, ki imajo sicer prav tako hude sklepne težave, vendar pri njih aktivna fizioterapija ni tako smiselna oziroma dolgoročno potrebna. Jasno pa je, da bi zdravilišče koristilo vsem, nenazadnje tudi vsem zdravim, vendar bodimo pošteni, pri tej stvari tistim, ki morajo izbirati, koga bodo poslali v zdravilišče, ni prav nič lahko. To je bil hiter pogled na problematiko s strani bolnikov. Vsak izmed nas, ki je kadarkoli zbolel, si je želel, da se za njegovo zdravje naredi največ, kar je možno. Vendar smo ljudje pač naravnani tako, da v prvi vrsti pričakujemo, kadar smo bolni, da za nas poskrbijo drugi: svojci, zdravstveno osebje in država. Izkušnje pa kažejo, da so taki, ki pričakujejo, da se jih pozdravi, ne da bi se tudi sami potrudili za svoje zdravje, najtežje ozdravljivi. Po pravici povedano, lahko na podlagi mojih delovnih izkušenj ugotovim, da se taki pacienti vračajo iz zdravilišča z bese- dami: -nič mi ni pomagalo-, ali pa -štirinajst dni je premalo-, ali pa -niso mi dali blatnih oblog in masaže celotnega telesa, ali pa - »zašuštrali« so me, ker sem moral delati preveč vaj in me sedaj vse boli- in tako dalje in tako dalje. Druga skrajnost so garači, ki nikoli ne bi šli nikamor, ampak na svetu vidijo vedno samo delo, tako v službi kakor tudi doma. Za oboje pa obstaja ena sama rešitev. V roke jih morajo prijeti svojci, zdravstveno osebje in država. Pa ne s pomilovanjem in nude-njem raznih komfortnih rešitev, ampak s stimulacijo in dobrim zgledom. Za njih ni rešitev štirinajstdnevno termalno zdravilišče, ampak vsesezonsko zdravilišče, prenešeno na lastno dvorišče. Začnimo pri pomoči s strani svojcev: v ta krog pomočnikov spadajo mladi in vsi načrti ali ideje so namenjeni njim, da spremenijo navade starejših. Torej, mladina (do štirideset let starosti), ponujam vam nekaj idej, kako svoje starejše družinske člane spraviti bodisi iz fotelja, kjer tako ali tako samo jamrajo, kako jih vse boli, bodisi iz traktorja, njive ali hleva, kjer je sicer delo potrebno za preživetje, pa vendar bi se našel čas tudi za kakšno bolj zdravo aktivnost. Kaj se da za to narediti na dvorišču? Recimo koš za košarko, miza za ping pong, goli za nogomet in tako dalje. Kaj se da narediti v hiši? Recimo, da se nabavi sobno kolo, del fitnes opreme, telovadna talna blazina za vaje ali masažo. Zakaj bi pa morala biti masaža rezervirana samo za fizioterapijo? Hrbet nam lahko zmasira tudi kdo od naših svojcev. Ni nas treba biti sram in ni narobe, če se poskušamo otresti predsodkov, ki nas ovirajo pri pridobitvi zdravja in dobrega počutja. Sprostimo medsebojne odnose s partnerjem in recimo: »Žena, boli me križ, bi mi zmasirala hrbet?« Odgovor, ki ga pričakujem, bi bil: »Seveda, saj si mi ti včeraj tako dobro zmasiral ramena in vrat!« Mimogrede, za masažo hrbta potrebujemo oblazinjeno, vendar nekoliko tršo ležalno podlago, olje in veliko dobre volje. Kako pa pomaga premalo ali preveč aktivnim ljudem zdravstvo? Zdravstveno osebje je lahko tudi v pomoč, vendar veliko manj kot svojci. Lahko pišemo napotnice, recepte, vendar to dvoje daje slabe in kratkoročne rezultate. Lahko pa dobro svetujemo, predavamo, pišemo članke, kar je dolgoročno boljše, vendar ne sme naleteti na gluha ušesa. Pri tem bi vam rad dal en koristen namig: ne berite reklam, plakatov ali obvestil, kjer piše, kako neko »čudežno zdravilo« pozdravi bolezen ali tegobo; raje trikrat preberite koristen življenjski nasvet, kako z zdravim načinom življenja ohraniti ali pridobiti zdravje in dobro počutje. Svojci so nam recimo lahko tako dobri svetovalci, kakor tudi dober zgled (če živijo zdravo), zdravstveno osebje pa smo lahko samo dobri svetovalci, ponavadi pa smo slab zgled. Kaj pa država? Mislim, da boljše, da ne odgovorim direktno. Zato komentar prepuščam vam. Narišite v spodnji okvir recimo sonček, če ste z deležem, ki ga nameni država za zdravje zadovoljni, srček, če ljubite naš državni aparat, črno piko, če niste zadovoljni ali karkoli drugega, kar bo izrazilo vaše mnenje. Urnik ambulante na Vidmu PONEDELJEK 7.00 - 14.00 TOREK 13.00 - 19.00 SREDA 7.00 - 8.30 in 11.00 - 14.00 (vmes STRUGE) ČETRTEK 12.00 - 18.00 PETEK 7.00 - 13.30 Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke: 78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 050-624-071 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA. URNIK ZOBNE ORDINACIJE VIDEM PONEDELJEK in TOREK: SREDA, ČETRTEK in PETEK: Telefon: 01/7807-866 GSM: 031/478-290 12.30 - 19.00 7.00 - 13.30 Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med. Smolika Smolika je akutna infekcijska bolezen konj, ki jo povzroča bakterija Streptococcus equi. Značilno za to bolezen je vnetje sluznice nosa in žrela (zgornjih dihal) ter pripadajočih bezgavk. Povzročitelj je odporen na zunanje dejavnike (mraz, vročina, vlaga ipd.), zato ostane v okuženem okolju prisoten dalj časa. Temperatura 70oC ga uniči v dveh urah. Gre za specifično bolezen konj, ki se ne prenaša na druge živalske vrste. Pogosto se bolezen omenja na velikih farmah konj ali pa velikih večdnevnih tekmovanjih konj. Najpogosteje so prizadete mlade živali stare od enega do pet let. Bolezen se pojavlja v kateremkoli letnem času (ni sezonsko pogojena). Večja možnost pojava bolezni je v hladnem in vlažnem obdobju. Obolevnost je visoka 30 do 40 %, lahko tudi 100 % in zajame vse živali v čredi. Smrtnost je brez zdravljenja okoli 10 %, pri zdravljenih živalih pa okoli 1-2 %. Smrtnost je največkrat v povezavi z napredovanjem bolezni, ko le ta prizadene vitalne organe konja. Pogosto je odstotek obolevnosti povezan s številom na novo vhlevljenih živali. Vir okužbe Vir okužbe predstavlja nosni izcedek obolele živali, s katerim se okuži voda, hrana, oprema in obleka itd. Najpogosteje se žival okuži z vdihavanjem okuženih prašnih delcev, možno je tudi preko okužene hrane in vode. S kašljanjem se bolezen širi kapljično. Povzročitelj se lahko širi tudi preko ran ali s pripustom. Povzročitelj lahko vztraja v žrelu klinično zdravih konj tudi več kot 8 mesecev in takrat je bolezen mirujoča. Vsako poslabšanje zdravstvenega stanja, stres ter slabe zoohigienske razmere lahko povzročijo izbruh bolezni. Klinična znamenja Po inkubacijski dobi (čas od okužbe do nastopa kliničnih znamenj), ki traja od 3 do 10 dni, nastopijo klinična znamenja kot so neješčnost, potrtost, povišana telesna temperatura (39,5 do 40,5oC), sluzast nosni izcedek, ki kmalu postane gost in gnojen, ter oteklina in bolečina v področju žrela. Zaradi slednjega lahko drži konj glavo iztegnjeno. Redkeje je prisotno tudi blago vnetje očesnih veznic in vlažen kašelj. Telesna temperatura v dveh do treh dneh pade in se lahko ponovno pojavi v času gnojenja bezgavk. Lahko se zgodi, da lastnik najprej opazi samo oteklino spodnje čeljustničnih bezgavk, na mestu katerih nastane kasneje absces (ognojek). Pogosto le ta poči brez posredovanja veterinarja, iz njega pa se cedi gosta rumena gnojna vsebina, ki je brez vonja. Pri napredovani bolezni so lahko prizadete tudi druge bezgavke v organizmu živali. Komplikacija poteka bolezni predstavlja prenos povzročitelja preko krvi v ostale bezgavke v bližini sklepov, prsne in trebušne votlini ter možganov. Iz omenjenih razlogov se lahko stanje živali poslabša zaradi akutne pljučnice, gnojnega vnetja možganskih open, sepse zaradi počenja ognojka v trebušni votlini idr. Slednje predstavlja izredno neugodno prognozo, saj lahko žival kljub zdravljenju v kratkem času pogine. Pri okužbi ob pripustu prihaja do manjših ognojkov na spolnem udu žrebca. Diagnoza in zdravljenje Diagnoza se običajno postavlja na podlagi kliničnih znamenj, lahko tudi s pomočjo bakteriološke preiskave gnoja iz ogno-jenih bezgavk. Zdravljenje se odvija s pomočjo antibiotične terapije, ki pa mora biti dovolj dolga da v celoti uniči povzročitelja. Na mesto oteklih bezgavk pokladamo tople obkladke ter omenjena mesta mažemo z adsorbetnimi mazili (npr. Resorbens). S tem povzročimo »omehčanje«ognojka in skrajšamo postopek zdravljenja. V kolikor so se ognojki že predrli sami ali z veteri-narjevo pomočjo nastalo rano spiramo z povidon jodidom. Živali moramo ob tem nuditi tudi dobro oskrbo z dobro krmo, dodatkom vitaminov in mineralov idr. Preventiva Najboljša preventiva je ustrezna skrb za živali v smislu dobrih zoohigienskih pogojev (redno odstranjevanje gnoja, dobro na-stiljanje, razkuževanje idr.), dobra in čista krma in voda, izogibamo se nakupom konj na slepo (iz nepreverjenih epizootioloških situacij) ter karantena novo nabavljenih živali. Karantena naj traja vsaj 4 tedne. V tem času mora biti novonabavljen konj fizično ločen od drugih konj (v drugem prostoru, po možnosti v drugem objektu). S konji v karanteni ravnamo enako kot v primeru pojava kužne bolezni. V tem obdobju se največkrat pokažejo znaki bolezni, v kolikor so pri kupljeni živali le te prisotne. Od dopisnikov Večna tema: otroci - starši Odnosi med otroci in starši so v različnih časovnih obdobjih različni. Oblike odnosov so se dokaj spremenile. Čedalje manj je spoštovanja otrok do staršev in obratno, staršev do otrok. Spoštovanje osebnosti otrok in odraslih se je spremenilo v zahteve po materialnih dobrinah, po čim brezskrbnejšem in lagodnem življenju obeh generacij - otrok in staršev. Vse »kul«, vse »in«- to niso samo besede najstnikov, mladostnikov. Vedno več staršev se tako izraža in hoče živeti kar se da moderno življenje, polno plitvine, brez obveznosti s čim manj ali pa nič dela in čimveč nepoštenega »biznisa« in mahinacij z velikimi vsotami. To naša generacija genialno obvlada in prenaša na mlajše rodove. Našim otrokom pa moramo dati še nekaj drugega: občutek varnosti, kjer se bodo počutili sprejete, občutek topline, da bodo vedeli, da jih imamo radi, občutek zaupanja. V današnjem času to tako radi pozabljamo. Čas pa teče hitro dalje, in ko se zavemo, je morda že prepozno. Pustiti ranjeno dušo in narediti človeka osiromašenega - kaj pa je hujšega na tem ljubem svetu? V neki reviji sem prebrala nekaj oblik odnosov med najstniki in starši. Včasih človek misli, da je sam najbolj pameten, da dela najbolj prav, da nikoli nič ne pozabi. Mnogi tudi pravijo, ko se pogovarjam z njimi, da pisati je že lahko, ampak dejstva so čisto druga. Da se zato tudi ne splača brati raznih nasvetov s strani psihologov in sociologov. Ja, kje naj pa najdemo moč za širjenje obzorja, če ne ravno pri strokovnjakih? Seveda, rezultati niso vedno uspešni, če vemo, Da je »sto ljudi, sto čudi«, da je vsak otrok, vsak najstnik, vsak odrasel- vzgojitelj, svet zase. Naj naštejem nekaj oblik odnosa med najstniki in starši: 1. Ne pozabi jih potrepljati po rami. Najstniška leta so leta dejavnosti in rasti. Pokaži zanimanje za tisto, kar jim pomeni dogodek. Porabi več časa za spodbujanje dobrega kot za kaznovanje slabega. 2. Daj jim čas, ko bodo lahko sami. To je pogosto krepčilo, zato jim daj čas, da bodo stvari premislili. Spoštuj njihovo željo po zasebnosti. 3. Pusti odprte vse oblike komuniciranja. Mogoče mladostniki ne razumejo niti samih sebe, si pa želijo starše, h katerim lahko gredo in z gotovostjo, da jih bodo razumeli in jim bodo razložili marsikaj. 4. Poslušaj. Mladi ljudje pričakujejo, da bo to znal. Če ne znaš, se tega kmalu nauči. 5. Stoj ob njih, ne nad njimi. Pokaži tiho zanimanje za to, kaj imajo mladi oblečeno in kam hodijo. Usposobi jih, da bodo mogli sami živeti po njihovo, ne po tvoje. Stoj jim ob strani. Mladostniki želijo spremljevalce, ne pa nergačev, ki bodo sitnarili za vsako malenkost. 6. Ne ponižuj njihovih zmožnosti in jim ne dajaj niti sebe niti koga drugega za vzor. Namreč, mladi imajo sami dovolj odprte oči in lahko vidijo vzornika sami v tebi, seveda, če si jim to zmožen pokazati s svojim delom in dejanji. Anica Štrubelj Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Približuje se 7. julij in z njim piknik s pričetkom ob petih popoldne v našem klubu. Tudi letos bomo povabili člane društva upokojencev iz Dragomerja, saj radi pridejo. Pripravili bomo srečelov, kot ga tudi oni za nas. 7. avgusta bo kopalni izlet v Izolo in Portorož z ogledom rimske ceste. Dne 5. junija smo imeli otvoritev srečanj upokojencev. Prvega srečanja se je udeležilo 20 članov, kar je lepo število za začetek. Srečanje naj bi bilo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer. Zaželjeno je, da se ga udeleži čim več članov. ZDRAV ČLOVEK IMA VELIKO ŽELJA, BOLAN SAMO ENO -ZDRAVJE Zato, dragi člani in članice za vas pripravljamo predstavitev v klubu upokojencev v Jakličevem domu. Program bodo predstavili zdravstveni strokovnjaki iz Ljubljane. Točen datum in uro vam sporočijo poverjeniki, ko zberemo število udeležencev. Prijavite se. Predstavitev prikazuje, kako s pomočjo najnovejših računalniških sistemov lahko v zelo kratkem času ugotovijo zdravstveno stanje celotnega telesa. Poudarjam, da se po predstavitvi vsak sam odloči za preiskave v Ljubljani. Tajnica Tončka Kastelic utihnila je pesem Našega prijatelja Milana Zevnika ni več. Spomini pa ostanejo. Vsako nedeljo po deseti maši smo se zbrali v gostilni Brdavs. Bilo nas je več kot deset, malokdaj je kdo manjkal. Milan je prihajal vedno nasmejan. Rad je govoril o kmetovanju, delu v gozdu in čebelarstvu. Bil je razgledan človek. Njegove roke so bile žuljave in močne. Naš glavni namen druženja pa je bil zapeti domačo narodno pesem. Še posebno ob rojstnih dnevih. Zdaj tudi že pokojnim Jožetom Čadom je bilo petje ubrano. Jože in Milan, oba tenorista, sta vedno sedela skupaj. Malo sta se naslonila drug na drugega in že je bila pesem tu. Milan, spominjam se Tvoje najljubše pesmi: »To sta bila angela, ki sta cerkev zidala«, ki nikoli ni manjkala med izbranimi pesmimi. Spominjam se tudi, ko si je nekoč natakarica Martina zaželela eno pesem in prosila: »Stric Smolarjev, boste zapeli mojo pesem?« In želja je bila uslišana. To so bili lepi časi. Potem je usoda začela krojiti po svoje. Za vedno se je od nas poslovil Jože Čad. Kmalu zatem je zbolel še Milan in vse pogosteje so prihajale vesti, da tudi njemu počasi ugaša zvezda življenja. Počasi, počasi je tudi pesem utihnila. Junij, 2004 Julij Kralj Iz šole Nastop na VIII. državni reviji PIKA POKA 2004 Učenci podružnične šole Ponikve, harmonikar Mitja Prhaj in violinistka Veronika Zajc smo se pod vodstvom mentoric udeležili VIII. Državne revije ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA POKA POD GORO, ki je bilo 7. maja v Rogaški Slatini. Organizatorja revije sta bila Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport ter I. OŠ Rogaška Slatina. Nastopilo je 40 skupin iz cele Slovenije oziroma približno 1000 nastopajočih. Predstavili smo del projekta Življenje ob Rašici. Splet plesov in pesmi je nosil naslov Mlinarjev sin. Občinstvo in strokovno žirijo, ki je ocenjevala nastop, smo navdušili z izvirnostjo. Dobili smo srebrno priznanje, ki smo ga bili vsi zelo veseli, saj je bil s tem poplačan ves naš trud. Podrobneje smo se predstavili v almanahu, ki je izšel prav za to revijo. PREDSTAVITEV PS PONIKVE V ALMANAHU, KI JE IZŠEL OB REVIJI Otroška folklorna skupina podružnične šole Ponikve deluje tretje leto. V skupino so vključeni vsi učenci šole. Vsi radi obiskujejo ure, ki so namenjene folklorni dejavnosti. Skupino druži veselje do plesa, petja in igre, kar je značilno za Dobrepoljsko dolino na Dolenjskem, ki slovi po bogati kulturni dediščini. Prvo družabno srečanje upokojencev Lani, ko smo se preselili v novozgrajeni Jakličev dom in dobili nam namenjene prostore, smo bili nadvse veseli. Od takrat imamo v tem prostoru »Škrjančki«pevske vaje in mlade po srcu telovadbo, t.im. aerobiko. Da ne bi pri tem ostalo, se nam je porodila ideja, da bi se člani DU enkrat mesečno dobivali na družabnem večeru. In res! Kocka je padla in smo se na občnem zboru dogovorili in potrdili, da se dobimo vsako prvo soboto v me- secu. To se je zgodilo 5. junija ob sedmih zvečer. Koliko nas je prišlo preštejte na »gasilski sliki«in prištejte še predsednika, g. Konrada Pika (žal, odšel je predčasno domov) in Julija Kralja, ki je poskrbel za ta posnetek. Naslednje srečanje bo 3. julija ob 19. uri. Hkrati pa obveščam, da bo ta večer enourna predstavitev ameriških proizvodov Aloe Vere. Pridite, pridružite se nam! Fani Kralj Otroci nastopajo na vseh proslavah in prireditvah v kraju. Udeležili so se medobčinske revije folklornih skupin. V letošnjem šolskem letu so raziskovali življenje ob potoku Rašica. Rašica je znana po mnogih mlinih in žagah, ki so mnogim generacijam dajale kruh. Na reviji se bomo predstavili s spletom MLINARJEV SIN. Mlinarjev sin težko nese vrečo koruze v mlin. Na pomoč pokliče otroke, naj mu pomagajo. Predstavijo se s petjem in plesom. (Ob bistrem potoku, Žakle šivat, Kačo zvijat, špic polka). Nastopajo bosi, oblečeni pa so v oblačila, kot so jih pri igri in delu nosili ljudje v času med obema vojnama. Mentorici Martina Prhaj in Mateja Hočevar V Rogaški Slatini V petek, 7. maja 2004, smo se učenci in učitelji PŠ Ponikve odpravili v Rogaško Slatino. Tam je že bila 8. revija ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika-po-ka pod goro, ki jo je organizirala 1. OŠ Rogaška Slatina. Vožnja do tja je trajala dobri dve uri, nam pa je hitro minila, saj smo na avtobusu zelo uživali. VB Rogaški Slatini smo najprej obiskali kopališče, kjer smo imeli tudi malico. Zatem smo kupili karte in se odpravili na kopanje v bazen. Voda je imela 30 stopinj. Po plavanju smo imeli generalko, potem pa nas je čakal nastop z našo predstavo Mlinarjev sin. Igra je govorila o dečku, ki ga je oče poslal v mlin. Ker je bila vreča zelo težka, je deček poklical na pomoč prijatelje. Med potjo do mlina so vsi skupaj peli in plesali. Naš nastop je bil zelo uspešen in zadovoljni smo se vrnili na avtobus. Ta nas je odpeljal v steklarno, kjer smo si kupili spominek ali dva. Obiskali smo tudi čo-koladnico, kjer smo si privoščili slastno čokolado. Po napornem dnevu smo se utrujeni in polni lepih vtisov vrnili domov. Sara Gačnik, 3. razred ločeno zbiranje odpadkov Kaj se dogaja v centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini S sprejetjem odloka o ravnanju z odpadki in z izgradnjo centra v Špaji dolini so si občine Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje postavile standard ravnanja s komunalnimi odpadki, z izgradnjo centra pa omogočile udejanjanje teh ravnanj v praksi. Tako smo v zadnjih dveh letih v Špaji dolini vzpostavili vse predvidene operativne funkcije, tako od sprejema, ločenega ravnanja in prebiranja odpadkov z ekoloških otokov, ločenega zbiranja in kompostiranja organskih odpadkov ter nenazadnje rednega zbiranja posebnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Ugotavljamo, da bomo ob najmanj enaki rasti investicijskih del kot do sedaj, že konec leta 2005 vzpostavili vse vrste predvidenih ravnanj in tako izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili že leta 1996, ko smo se pravilno odločili za izgradnjo lastnega centra za ravnanje z odpadki. V mesecu aprilu letošnjega leta smo v prebiralnici pričeli s prebiranjem ločeno zbranih odpadkov iz ekoloških otokov. Ker je kapaciteta prebiralnice za potrebe prebiranja ločenih odpadkov iz naših občin prevelika, zapolnjujemo proste kapacitete s strateškim partnerjem, ki ločeno zbrane nesortirane odpadke pripelje na prebiralno ploščad, jih tam prebere, stiska, začasno skladišči in jih v celoti tudi odpelje. V mesecu aprilu je bilo skupno prebranih 259 ton papirja in 17 ton embalaže. Javno komunalno podjetje je že pričelo s postavljanjem novih ekoloških otokov po celotnem teritoriju vseh treh občin. S postavitvijo le teh pa bomo pristopili k ločenemu zbiranju stekla, papirja in odpadne embalaže tudi na območjih, kjer tega zbiranja še ni bilo. Na kompostarni smo proizvedli prvi kompost. V oktobru preteklega leta smo pričeli s kompostiranjem organskih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih s smetarskim vozilom z vodotesno nadgradnjo pripeljemo na plato za kompostiranje. Tam jih zmeljemo, zmešamo z mleto lesno maso in oblikujemo v kompostne kupe, vanje vstavimo termometrske sonde in jih pokrijemo s specialno tkanino. Z vpihovanjem zraka v kompostne kupe vzdržujemo za kompostiranje zaželeno temperaturo od 50 - 65 °C. Ko temperatura prične padati, je kompost zrel in je pripravljen za sejanje. Trenutno bomo kompost uporabili kot pre-krivni sloj na deponiji pilotnega polja. Vzorce komposta pa smo dali tudi v analizo in v primeru, da bodo analize ugodne, ga bomo ponudili tudi občanom. Iz 224 t organskih odpadkov, smo pridelali 161 t komposta. Del kompostarne, utrjene asfaltirane ploščadi z urejeno odvodnjo v zbirni bazen za izcedne vode v velikosti 200 m2, pa smo v juliju 2003 oddali v najem podjetju Aico - Eko d.o.o, ki je na njej postavil avtoklav za toplotno obdelavo infektivnih odpadkov. To so odpadki, ki se jih v zdravstvu zbira v posebnih neprodušo zaprtih posodah in se jih s kombijem pripelje v Center, kjer se v av-toklavu skupaj z embalažo pri visoki temperaturi dezinficirajo. Po končani dezinfekciji se kot nenevarni komunalni odpadki lahko odložijo na komunalno deponijo, zato jih Javno komunalno podjetje Grosuplje odvaža v Ljubljano na deponijo Barje, saj še vedno velja dogovor, da na našo deponijo v Špaji dolini ne odlagamo tujih odpadkov. Poseben problem pri obratovanju centra predstavljajo vedno pogostejši vpadi in nasilna dejanja romskih skupin, ki poskušajo vpeljati »svoj red« na odlagalno deponijskem polju. Javno komunalno podjetje Grosuplje ima zaradi popravila nastalih poškodb na zaščitni ograji in tesnilni foliji na odlagalnem polju in za zagotovitev dodatnih varovalnih ukrepov dodatne visoke stroške. Irena Stražišar Javno komunalno podjetje Grosuplje naša prihodnost je čisto okolje ločeno I zbiranje odpadkov Javno komuralr» podjele giosuplja NOVI EKOLOŠKI OTOKI V OBČINI DOBREPOLJE Začelo se je leta 1993, ko so bili v naselju Grosuplje postavljeni prvi ekološki otoki za zbiranje papirja, stekla in kovin. Nadaljevalo leta 1995 in 1996, ko so bili ekološki otoki postavljeni še v naselju Ivanèna Gorica in Višnja Gora. V letošnjem letu bomo z ekološkimi otoki opremili vsa naselja v obèini Dobrepolje. V ta namen bomo uredili devetnajst ekoloških otokov in nanje postavili tri barvno razpoznavne zabojnike za loèeno zbiranje stekla, papirja in embalaže. V zabojnik z belim pokrovom bomo odlagali steklo, v zabojnik z rdeèim pokrovom papir in v zabojnik z rumenim pokrovom embalažo iz plastike in ploèevine ter tetrapak. Lokacije ekoloških otokov so razvidne iz karte ekoloških otokov in so doloèene na podlagi Pravilnika o naèinu odvoza in odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmoèju obèin Dobrepolje, Grosuplje in Ivanèna Gorica. ekol&ški^otoki ločeno ) zbiralce 'odpadkov irna prebiralnica /ceîïte^ za ravnanje iki ločeno zbiralce odpadkov javno komunalno podjele grosuplje ®V zabojnik za ločeno zbiranje stekla sodijo: • Očiščene steklenice • Steklene posode druga steklena embalaža V zabojnik za loèeno zbiranje stekla ne sodijo: * Okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo * Ogledala * Kristalno in ekransko steklo * Steklo svetil in žarilnih steklenih elementov ' Pleksi steklo * Karbonsko steklo * Laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo * Keramièni izdelki ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje V zabojnik za ločeno zbiranje papirja sodijo: * Časopisi * Revije * Zvezki * Knjige * Prospekti * Katalogi * Pisarniški papir * Ovojni papir * Papirnate vreèke * Kartonska embalaža * Lepenka V zabojnik za loèeno zbiranje papirja ne sodijo: * Okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo * Ogledala * Kristalno in ekransko steklo 'Steklo svetil in žarilnih steklenih elementov * Pleksi steklo * Karbonsko steklo * Laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo * Keramièni izdelki M ločeno zbiralce odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje @ V zabojnik za loèeno zbiranje embalaže sodijo: iz kartonske votle embalaže: • Tetrapak iz plastike: • Očiščene plastenke živil in èistil • Plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike iz kovine: • Pločevinke • Konzerve ' Posode in drugi drobni kovinski odpadki V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže ne sodijo: •Alu folija •Plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so - motorna in druga vrsta mineralnih olj - sredstva za zaščito rastlin - barve, laki - redčila in podobno Vse kar vas zanima v zvezi z ločevanjem odpadkov na ekoloških otokih pokličite g. Šest-a na tel. Št. 031 652 943. Novi ekološki otoki v občini Dobrepoije LEGENDA: (fi) ekološki otok naša prihodnost je čisto okolje ločeno ] zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosuplje Uspehi naših učencev na državnem in regijskih ter drugih pomembnejših tekmovanjih Predmetna stopnja ^ Najuspešnejši učenec, če vzamemo za merilo uspehe na tekmovanjih, je v letošnjem šolskem letu ANDRAŽ OBERSTAR iz Strug. Prislužil si je kar dve zlati in eno srebrno priznanje. Dobil je zlato Vegovo in zlato Stefanovo priznanje (skupaj z ANO PUGELJ) ter srebrno Preglovo priznanje. ^ Najuspešnejša učenka na centralni šoli Videm je ALENKA BABIČ z dvema zlatima priznanjema. Na državnem tekmovanju je dobila zlato priznanje iz znanja angleščine in zlato Cankarjevo priznanje. ^ Dobitniki srebrnih priznanj: TOMAŽ KLINC: srebrno Vegovo priznanje in srebrno priznanje iz znanja zgodovine, JANEZ JAKOPIČ in MIHA JAKIČ: srebrno Stefanovo priznanje, TONI KASTELIC: srebrno Vegovo priznanje, ROK KLINC: srebrno Vegovo priznanje, GREGOR PRIJATELJ: srebrno Vegovo priznanje, AMBROŽ VOLEK: srebrno Vegovo priznanje, NATALIJA FINK: srebrno Vegovo priznanje, MARJETKA KASTELIC: srebrno Cankarjevo priznanje, TANJA KOVAČIČ: srebrno Cankarjevo priznanje, ROK KLINC: srebrno Preglovo priznanje, ŠPELA KOŽELJ: srebrno Preglovo priznanje, LUCIJA VOLEK: srebrno Preglovo priznanje, ŽIGA PALČAR: zlato priznanje iz likovnega področja na mednarodnem bienalu Ex libris v Kamniku, ELIZABETA DEBELJAK: priznanje iz likovnega področja na mednarodni razstavi v Turčiji na temo Otroci sveta. Učenci zgodovinskega krožka so dobili skupinsko zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Razvoj rokometa v Dobrepolju". Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Pomočnik ravnatelja: Tone Steklasa ALENKA BABIČ iz 8.b razreda je dobila zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz znanja angleščine s posebno pohvalo za vse možne točke. S seje Sveta starsev 27. maja so se predstavniki staršev zbrali na 30. seji Sveta staršev, ki jo je ob odsotnosti predsednice Darje Klinc vodil njen namestnik Rajko Ljubič. Najprej so se starši seznanili s poročili o pedagoškem delu na šoli in v vrtcu Ringaraja. Vodja vrtca Marija Žnidaršič je v svojem poročilu poudarila, da je delo zaposlenih v vrtcu usmerjeno v dobro počutje otrok in zadovoljstvo njihovih staršev. Letošnje leto je njihova naloga gradnja razvojno primerne prakse, ki zagotavlja integracijo na vseh vzgojnih področjih, ki temelji na razvoju vsakega posameznika, na opazovanju otrok ter beleženju interesov, potreb in razvojne stopnje posameznika. Na tak način otroci sami izražajo svoja mnenja in začnejo kritično razmišljati ter graditi skupnost. Povezujejo se z različnimi vrtci v mrežo vrtcev in sodelujejo z Zavodom za šolstvo. Že vrsto let pripravljajo projekte in prireditve, s katerimi obujajo stare ljudske običaje in navajajo otroke na pravilen odnos do narodovih korenin. Izvedli so analizo kakovosti del v vrtcu, s katero so zajeli področje prehrane, počitka in počutja otrok in staršev. Z otroki uresničujejo cilje kurikula prek različnih tem in projektov.Kot dodatno dejavnost imajo ježki angleščino, računalništvo in pevski zbor. Otroci iz vrtca Videm in Kompolje so se udeležili tridnevnega tabora na Rakitni, medtem ko za zimovanje in letovanje ni bilo dovolj zanimanja s strani staršev. Na zimovanju so se otroci iz vrtca priključili devetletkarjem. Tudi vrtec v Kompoljah, ki je v sklopu vrtca Ringaraja, deluje uspešno in po pedagoških načelih. Tudi tam izvajajo različne redne in dodatne dejavnosti, prireditve in projekte, pri čemer se povezujejo s tamkajšnjo šolo. Letošnje šolsko leto bodo v obeh vrtcih končali z zaključno prireditvijo za starše. Vpis za naslednje šolsko leto je pokazal, da bodo vse skupine polne, predvidena pa je še ena skupina jasli v Kompoljah. Ravnatelj Ivan Grandovec je iz obsežnega pisnega poročila, s katerim so bili seznanjeni tudi starši, povzel nekaj poudarkov. V letošnjem šolskem letu so ob dobri pripravi in sproščenem vzdušju potekali nacionalni preizkusi znanja ob koncu prve triade devetletke, z rezultati so zelo zado- Iz šole Na fotografijah je nekaj članov Sveta staršev. voljni. Tudi sicer je potekalo pedagoško delo v prvi triadi brez težav, medtem ko je bilo težje v zadnji triadi, ki se na vseh šolah začela z letošnjim šolskim letom. Na matični in podružničnih šolah so bile realizirane vse planirane dejavnosti. Tudi letos so dobili učenci predmetne stopnje nekaj zlatih in srebrnih priznanj. Učenci PŠ Ponikve so prejeli na državnem tekmovanju v Rogaški Slatini srebrno priznanje za folklorni nastop. Ravnatelj je nato na kratko povzel plan dela za naslednje šolsko leto. Poleg že ustaljenih dejavnosti na razredni stopnji se bo projekt izdelovanja mask prenesel tudi na predmetno stopnjo. Največji projekt na PŠ Struge bo nabava računalnikov, kar bo še izboljšalo kvaliteto pouka. Od investicijskih del pa bo med počitnicami izvedena izgradnja dvigala na videmski šoli. Nedokončana dela bomo izvajali še v septembru in oktobru. Člani Sveta staršev so na seji izvolili tri predstavnike v Svet JVIZ OŠ Dobrepolje, in sicer Igorja Ahačevčiča, Štefko Francelj in Branko Gerzinič. Ena daljših točk dnevnega reda pa je bilo poročilo z razgovora o uvajanju devetletke s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in predstavniki staršev, ki je bilo v mesecu aprilu v Cerknici. Razgovora se je udeležil Rajko Ljubič, ki je na seji poročal o poteku in rezultatih razgovora. Dejal je, da so se kritične pripombe staršev nanašale predvsem na preobremenjenost otrok v devetletki v zadnji triadi, na nivojski pouk, na problem uvajanja verouka, ki se ne prizna kot izbirni predmet itd. Pripombe staršev so bile podkrepljene s strokovnim izvajanjem Angelce Žerov-nik. Kljub temu pa razgovor po besedah Rajka Ljubiča ni prinesel rezultatov. Minister Gaber je vse očitke predstavnikov staršev zavrnil in jih utemeljeval z različnimi primerjavami v drugih državah itd. Poročilu je sledila kritična razprava o izvajanju pouka v zadnji triadi devetletke, vendar pa so starši ugotovili, da so pri tem nemočni in da se njihove pripombe ne upoštevajo. Na seji Sveta staršev je bil sprejet Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah. Osnutek pravilnika s kriteriji za dodelitev sredstev za subvencioniranje šolske prehrane je pripravila šola na osnovi posvetovanj in priporočil Mi- nistrstva za šolstvo in šport. Eden od kriterijev določa, da je otrok upravičen do regresirane prehrane, če so najmanj trije otroci v družini nepreskrbljeni. Drugi kriteriji so dolgotrajna bolezen v družini, invalidnost, brezposelnost, socialni problemi itd. V zvezi s tem je bil izglasovan predlog, da bi iz preostanka sredstev (20%), namenjeni regresirani prehrani, nabavili sadje, kruh in napitke za učence, ki bodo morali v zadnji triadi devetlet-ki ostajati na šoli sedmo ali osmo uro. Poleg problemov, ki jih prinaša devetletka je starše zanimalo, kako bo z zobozdravstveno službo v prihodnjem šolskem letu, na kar pa ravnatelj ni vedel točnega odgovora. Povedal je, da bo jeseni zaradi bolniškega staleža odsotna ena od zobozdravnic, druga pa bo šla na drugo delovno mesto, zato občina išče rešitev v smeri, da bi dobili zobozdravnika, ki bi prevzel 0,60 koncesije, 0,40 pa naj bi delal kot zasebnik. Delo naj bi opravljal v šolski ambulanti, vendar obstajajo pomisleki o pogojih dela v šolski ambulanti. Starši so menili, da bi moralo biti za zobozdravstveno službo v občini dobro poskrbljeno, četudi na račun katere druge dejavnosti, zato so pooblastili ravnatelja šole, da pošlje pismo direktorju Zdravstvenega doma Grosuplje z zahtevo o razrešitvi problema. Seja je bila kot ponavadi dolga, verjetno pa zaradi podrobnejših poročil ravnatelja starši niso imeli veliko dodatnih vprašanj in pripomb. M. Steklasa OJA BLIŽJA! Borštnikov trq 2 MujdenUhi ÂenoîÂ, v Ljubljana • Posredovanje prostih del in izdaja napotnic • Brezplačna številka za naročanje napotnic • SMS obveščanje o prostih delih In nakazilih • intemetni kotiček • info točka Zavoda za mladinski turizem • Ugodno fotokopiranje • Nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska cesta 3 1290 Grosuplje Uradne ure: vsak delovnlk od 7.30 do 17.00 _ tel: 01 786 51 70, gsm: 031 68 88 33, fax: 01 786 10 19 email: grosuplje@studeiit8kl-servls.sl s^naročanje napotnic: 080 26 28 junij 2004 Intervju 17 POGOVOR Z MATEJEM KALANOM »Spodbuja me veselje do dela« Ko ga vidimo na njegovem delovnem mestu, je obkrožen s knjigami. Ko naletimo nanj na šolskem hodniku, ima v roki vedno kakšno knjigo. In če ga srečamo kjer koli na cesti, je obložen z vrečkami, polnimi knjig. Verjetno ste že uganili, da je to Matej Kalan, knjižničar na dobrepoljski šoli. Knjiga je njegova prijateljica, ki ga nikoli ne razočara. Brez nje ne more. Veselje do dela pa ga spodbuja in daje smisel njegovemu življenju. Koliko časa si že knjižničar? Ker sem se zaposlil bolj pozno, imam do zdaj okrog 15 let delovne dobe, na dobrepoljsko šolo pa sem prišel jeseni leta 1996, torej sem tukaj že 8 let. Kaj je bilo odločilno, da si se odločil za poklic knjižničarja? Veselje do dela z otroki in želja, da pri svojem delu skrbim za izobraževanje vse skupine, ki obiskuje osnovno šolo. Seveda pa tudi veselje do knjig in drugih medijev. Ali si zadovoljen v tem poklicu in kaj se ti zdi najlepše pri tvojem delu? Na splošno sem zadovoljen v tem poklicu. Najlepše pri mojem delu pa se mi zdi, da otroci in učitelji zadovoljni odhajajo iz knjižnice. Kaj ti pomenijo knjige? Da ne bom na dolgo in široko razlagal, bom na kratko povedal, da mi je knjiga najboljša prijateljica in odlično sredstvo za sprostitev po napornem delu. Kakšne vrste knjig najraje bereš? Že v otroških letih sem vzljubil ljubezen do branja. Najraje sem bral pustolovske, zgodovinske in tudi poučne knjige. Danes pa rad preberem tudi leposlovne knjige, v katerih nastopajo najstniki s svojimi problemi. Koliko knjig prebereš v povprečju na leto? O številu prebranih knjig dam težko kakšno številko, saj o tem nisem nikoli premišljeval. Poleg tega bi se tu znašle tudi slikanice z nekaj stran- mi in tudi normalno debele knjige. Zavedam se tudi, če bi povedal katero koli številko o prebranih knjigah, bi to ne bilo dovolj za šolskega knjižničarja, saj moje delo obsega tudi branje časopisov, revij ter mnoga druga dela, od priprav za Veselo šolo, priprav za pouk, obiskovanje. Delaš v šolski knjižnici. Ali si kdaj želel delati v splošni knjižnici? Glede na to, da rad delam z otroki, je logično, da sem rajši zaposlen v šolski knjižnici. To pomeni, da se dobro razumeš z učenci. Z mnogimi učenci je prijetno delati, žal pa se tudi najdejo učenci, ki ne najdejo nikakršnega zanimanja za delo v knjižnici. Kako je z bralnimi navadami naših učencev? Ali se ti zdi, da dovolj berejo? Ali imajo pravilen odnos do knjig? Na razredni stopnji učenci zelo radi berejo. Čim pa se povečajo dolžnosti učencev do šole na predmetni stopnji, pa to veselje upade. Potrebno je povedati, da so učenci precej zaposleni tudi z izvenšolskimi dejavnostmi. Odnos do knjig pa pri učencih šepa, saj moram največkrat sam lepiti liste, če knjiga razpade. To se kaže, žal, tudi pri učbeniškem skladu. Pogosto tvoje delo traja do poznih popoldanskih ur. Res je, da pogosto ostajam v knjižnici tudi popoldne. Najlažje je opraviti redno delo v knjižnici v miru, ko je knjižnica uradno zaprta. Kakšen je tvoj običajen delovni dan? Moj delovni dan obsega izposojo, dostikrat telefoniranje v ljubljanske knjižnice, občasno tudi v katero od knjigarn, če potrebujem njeno pomoč pri nabavi knjig, sestajanje z učitelji. Popoldne pa opravim delo v knjižnici, ki ga najlažje opravim, ko je knjižnica za javnost zaprta. Torej po končani službi v šolski knjižnici sledi še vsakodnevni obisk knjižnic v Ljubljani. Ja, tja hodim z namenom, da si izposodim knjige za učitelje in vidim novosti na knjižnem področju. Glede na to, da sem podaljšal delovni čas v šolski knjižnici, si sam kupim kakšen časopis in ga med vožnjo tudi preberem. Koliko časa preživim v knjižnici, pa je odvisno od želja naših učiteljev. In potem vsako jutro prihajaš iz Ljubljane, obložen s polnimi vrečkami knjig ... Prinašam jih učiteljem, ki me prosijo zanje. Lahko pa jih prinašam kot novosti, da učitelji vedo, kaj je novega na njihovem področju. Prinašam pa tudi vsak dan cel kup učnih priprav. Si tudi uspešen mentor Vesele šole in Malih sivih celic. Katere uspehe si že doživel skupaj z učenci in kaj bi še lahko povedal o tem? Veliko mi pomenijo uspehi v Veseli šoli, saj se vanjo vključijo res vsi učenci, ki so lahko uspešni. Največji uspeh sem doživel pred štirimi leti (leta 2000), ko sem imel kar 4 državne prvake, in to v 8. razredu z nepozabno generacijo, ki so jo sestavljali Marija Sevšek, Peter Jakopič, Jaka Ahačevčič in Tina Gačnik. Vsi štirje so dobili dodatnih pet točk, ki so jim pomagale pri vpisu v srednje šole. Sicer pa uspehe z državnimi prvaki dosegam že 5 let nepretrgoma, tudi letos, kosem bil prepričan, da imam bolj malo možnosti za uspeh. Za vse te uspehe lahko veselo-šolcem samo čestitam. Povsem drugače je pri tekmovanju za Male sive celice. Tu se lahko pohvalim s tremi zmagami enega tekmovalca v igri abeceda, kar gre zasluga Sandiju Matja-šiču in Kristini Prijatelj. Žal zadnja leta tekmujejo tekmovalci, ki imajo ogromno znanja. Pri meni se pa taki učenci ne upajo prijaviti, čeprav bi jim nastopanje na TV samo koristilo pri pridobitvi izkušenj, ki bi jim zelo koristile v njihovem življenju. Zelo škoda, da se uspešni vese-lošolci ne prijavijo k igri abeceda. Za ekipni del tekmovanja pa se učenci bodočih sedmih razredov radi prijavljajo, nato pa jim zmanjka motivacije, da bi hodili k rednim pripravam, ki jih tako tekmovanje zahteva. Regijsko predtekmo-vanje je namreč na sporedu že konec septembra. Upam, da se bo ta odnos z letošnjo generacijo četrtošolcev spremenil, saj jih že sedaj navdušujem za to oddajo, če bo le še ta oddaja na sporedu. Sam pa redno spremljam to oddajo po TV in si vprašanja tudi zapisujem. Zelo radi pa učenci rešujejo nagradno uganko, ki je zastavljena v vsaki oddaji Malih sivih celic. Imaš še kakšen hobi? Vem, da zelo veliko fotografiraš. Ali lahko kaj poveš o tem? Kolikšno zbirko fotografij že imaš in kaj ti pomeni? Fotografiranje je prav gotovo moj zelo ljub hobi, saj se s tem ohranjajo spomini iz mojega življenja. Fotografije imam spravljene v albumih. Žal jih nimam preštetih. Na potovanjih v tujino pa zelo rad uporabljam diafilme. Teh diapozitivov pa imam več tisoč, spravljene v ser-žerjih. Skrbim pa tudi za fotografiranje pomembnih dogodkov na šoli. Zbiram pa tudi turistične spominke s potovanj v tujino. Vem, da veliko potuješ. Kje si že bil in kakšne načrte imaš glede potovanj? Moje prvo večje potovanje je bilo po koncu osemletke, ko sem bil na enomesečnem taboru otrok iz vsega sveta. Ta tabor je bil v Romuniji. Italijo sem vso prepotoval z različnimi izleti turističnih agencij. Kljub vsemu pa so še ostali kraji, ki jih je vredno obiskati. Prepotoval sem tudi precejšen del Avstrije. Preko cele Švice sem potoval v organizaciji Filozofske fakultete. Tudi Uzbekistan sem spoznal s pomočjo fakultete. Žal se mi je na potovanju pokvaril fotoaparat. Za nagrado radijske nagradne uganke sem dobil potovanje v Katalonijo. Spoznal sem še socialistično Prago kot glavno mesto takrat še združene Češkoslovaške. Nepozabna pa sta bila oba izleta na Sicilijo, v Rusijo leta 1990 (Moskva in St.Petersburg), v Egipt in v Skandinavijo, ter lani čudovit izlet na Salzburško. Večkrat sem na potovanjih obiskal tudi Švico. Tako me tudi avgusta meseca čaka obisk Švice, in sicer vožnja z žičnico na vrhove Mali Matter-horn in Titlis. Kaj te v življenju najbolj razveseli in kaj te spravi v slabo voljo? Razveseli me volja do dela, v slabo voljo pa me spravi nepoznavanje bontona. Vedno si poln energije. Kaj te spodbuja in daje toliko volje do vsega? Spodbuja me veselje do dela. Matej, hvala za pogovor, z željo, da bi te veselje do dela spremljalo še naprej. Pripravila M. Steklasa Tudi letos nismo ostali brez naslova državne prvakinje v Veseli šoli Pil-a in Pil-a PLUS Sreda, 21. aprila 2004, je bil dan, ko so veselošolci tekmovali na državnem tekmovanju. Za 11. tekmovalno enoto, ki obsega OŠ Dobrepolje s podružnicami, Grosuplje in Škofljico, je bila kot gostiteljica določena OŠ Dobrepolje. S svojo pridnostjo in talentom je presenetila učenka 4. razreda Daša Vodičar in se uvrstila med tiste veselošolce, ki so postali državni prvaki v Veseli šoli. Ta rezultat je pohvalen tudi zato, ker je Daša v tem obdobju uspešno nastopala tudi za glasbeno šolo. Za nagrado je bila povabljena v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer si je ogledala zaključno prireditev Vesele šole. Matej Kalan A Zaključek leta v vrtcu Ringaraja Za prijetno presenečenje so 4. junija poskrbeli v vrtcu Ringaraja. Otrokom tokrat ni bilo treba nastopiti na odru, staršem pa trepetati, kako se bo ob nastopu odrezal njihov malček. Zato pa so se vsi skupaj sproščeno zabavali, se nasmejali in navijali ob zabavnih igrah v šolski telovadnici. Starši in otroci se pripravljajo na vožnjo s skirojem. In četudi je bil kdo le opazovalec, se ni dolgočasil. Vožnja s skiroji med ovirami, v kateri so se pomerili otroci in starši lahko sproži pravo tekmovalno vnemo med najmlajšimi tekmovalci. Tudi zmagati v nošenju otrok na rami in v vožnji otrok v samokolnici ni tako preprosto, kot, kot bi si kdo mislil. Hoja po želvah pa utegne biti še posebno težka naloga za starše. In ko kdo od njih zgubi ravnotežje in se znajde na tleh po dolgem in počez, si mladi gledalci navdušeno mane-jo roke. In kdo bi si mislil, celo tekmovalna štafeta med otroki in starši prinese gladko zmago najmlajšim, v hoji s hoduljami pa so spet spretnejši otroci. In kdo bi pripisal zmago otrokom celo v vlečenju vrvi? Skratka, veliki zmagovalci iger so bili, verjeli ali ne, otroci. Če bi kdo pomislil, da so starši malo zamižali in prepustili iniciativo otrokom, bi se ti nikakor ne strinjali. Kot se za zmagovalce spodobi, so dobili tudi nagrade. Vsi, tisti, ki so tekmovali in tisti, ki so navijali. Vsem je prijal topel čaj in za konec še sladoled. Zaslužili so si ga vsi, saj so bili na koncu že kar malo utrujeni. Za to je poskrbel tudi ansambel Zelena dolina, ki je po vsaki igri povabil otroke in starše na plesišče. In zagotovo se na malo katerem plesišču tare toliko plesalcev, kot se jih je tokrat v šolski telovadnici. Z vsakim plesom je bila na plesišču gruča otrok večja in pridružilo se jim je tudi vedno več staršev, ki so se, vsaj videti je bilo tako, zabavali enako dobro kot njihovi otroci. Za sproščen in vesel zaključek v vrtcu Ringaraja je bilo potrebno veliko priprav in usklajenega dela, zato so k uspeli prireditvi prispevali vsi zaposleni v vrtcu. M. Steklasa Ježki so se poslovili od vrtca 6. junij je bil za Ježke iz vrtca Ringaraja slovesen dan in prva pomembnejša prelomnica v življenju. Na zaključni prireditvi ob slovesu iz vrtca so v Podgori pri Koritu skupaj s starši ob petju, igri, plesu in še marsičem preživeli prijetno popoldne. Starši so naložili otroke v samokolnice in se pomerili v hitrosti vožnje. Otroci iz skupine Ježkov. Zadaj levo njihova vzgojiteljica Mihelca Grm, na desni vodja vrtca Ringara Marija Žnidaršič Drug za drugim, kot jih je napovedala in predstavila njihova vzgojiteljica Mihelca, so otroci v slovesnih oblačilih prihajali na prireditveni prostor. Prvi negotovi koraki in prestrašeni pogledi so kaj hitro izginili, ko se je ob spremljavi harmonike iz njihovih ust oglasila himna Modrijan. Še bolj so se sprostili in razživeli ob petju v letošnjem letu njihove najljubše pesmi Ko fantič mlad prisanka se. Na harmoniki jih je spremljal Roman Gačnik, ki je imel z njimi vsak teden 20 Iz vrtca junij 2004 pevske vaje. Ena od dodatnih aktivnosti med letom so bile tudi ure angleščine z učiteljico Heleno. Znanje, ki so si ga pridobili, so na prireditvi prikazali svojim staršem. Ko se je iz zvočnikov oglasila pesem Račke, je razgibala in pritegnila na plesišče tudi starše. Podelitvi pohval, diplom za bralnega palčka in zlatega sončka je sledilo prijetno presenečenje. Nekaj staršev je skrivnostno izginilo. A le za nekaj časa. Kmalu so se pojavili na prireditvenem prostoru, kjer so še malo prej nastopali otroci. Presenečeni otroci so postali radovedni gledalci, pred katerimi se je odvijala priljubljena igrica o Sneguljčici, v njej pa so bili igralci starši. Videti je bilo, da so se odlično počutili v svojih novih vlogah. Da so starši svojo nalogo nadvse dobro opravili, so bili dokaz otroci, ki so se neverjetno vživeli v igrico. Po tako prijetnem doživetju so si otroci prav zares prislužili nekaj za pod zob. Zato so se, preden so se odpravili s starši domov, pošteno okrepili s čevapčiči in se še za nekaj časa prepustili brezskrbni razigranosti. M. Steklasa Starši igrajo igrico Sneguljčica. DAN ODPRTIH VRAT Vrtec na Vidmu in v Kompoljah je v četrtek 27.05.2004 odprl svoja vrata za otroke, ki niso vključeni v vrtec ali bodo vrtec začeli obiskovati septembra 2004. Otroci iz skupine Metuljčki so zaigrali igrico »Palček Pohajalček.« V delavnicah pa so otroci izdelovali veternice, barvali lončke ter izdelovali sliko. Starši in otroci so zadovoljni zapustili vrtec. Darja Erčulj, vzgojiteljica Bralni palček v vrtcu Ringaraja V vrtcu že nekaj let s starši sodelujemo pri izvajanju »Bralnega palčka«. To je predbralna značka za predšolske otroke, ki ne znajo brati. Starši jim prebirajo pravljico dan za dnem in ko jo otrok osvoji, jo pove prijateljem v vrtcu. Tako so tudi letošnje leto pripovedovali zgodbice. Zanimivost v letošnjem letu je bila, da je otrok pripovedoval zgodbico vrstnikom, ko so le ti počivali. Da je bilo še bolj zanimivo, je otrok sedel na posebnem stolu (iz Stolarne). Tako so se vrstile pravljice in zgodbe. Ne glede na to, da je bilo obvezno povedati tri pravljice, so nekateri otroci povedali do deset pravljic. Vrstniki so jih z zanimajnem poslušali in osvajali vsebino ter tako osvojili predbralne spretnosti in sposobnosti. Interes je bil velik, zato smo se odločili za slavnostno podelitev priznanj v Krajevni knjižnici, s knjižničarko Tanjo. Z njo že tako sodelujemo celo leto, za svečani dan pa nam je pripravila svečke v našem kotičku in zgodbo »Iščemo medveda". Vsi skupaj smo v domišljiji hodili čez luže, po blatu, po gozdu in z raznimi doživetji iskali medveda, ki ga žal nismo našli. Na kocu je Tanja slavnostno podelila priznanja in otrokom čestitala. Knjižnico smo zapustili s sladkimi bomboni in v prijetnem vzdušju. Marija Žnidaršič, vodja vrtca Projekt: kako naj se učim V šoli smo se z učiteljico Jelko velikokrat pogovarjali o tem, kako se učimo in kako naj se učimo. Ugotovili smo, da se v glavnem učimo samo na pamet. Tako učenje pa nima bodočnosti. Učiteljica je poprosila psihologinjo Martino Trontelj, da bi se skupaj lotili projekta KAKO NAJ SE UČIM. Projekt je trajal 10 šolskih ur. Najprej smo spoznali, kako deluje naš spomin.Vsi pojmi so bili za nas novi, a zelo zanimivi. Naučili smo se, da najmanj časa traja kratkoročni ali senzorič-ni spomin, v katerem so nove informacije zadržijo samo nekaj sekund. Stvari, v katerih razmišljamo ali se jih učimo, pridejo v delovni spomin, ki traja nekaj minut. Tisto, kar pogosto ponavljamo, pa se shranijo v dolgoročni spomin, ki traja neomejeno. V nadaljevanju smo spoznali krivuljo učenja in krivuljo pozabljanja. Pri učenju je zelo pomembno ogrevanje. Traja kratek čas in pomeni, da se uredimo misli in naredimo načrt, kako se bomo učili. Ko smo ogreti, se učimo približno 25 minut, takrat dosežemo največji učinek učenja. Ko postanemo utrujeni, si vzamemo odmor, ki naj traja od 5-10minut. Če je odmor predolg, se moramo ponovno ogrevati. Naučeno snov moramo večkrat ponoviti, sicer jo hitro pozabimo. Pri učenju si lahko pomagamo z miselnim vzorcem, ki je sestavljen iz ključnih besed. Ko se besede, ki nam povedo, kaj je v besedilu pomembno. Miselni vzorec oblikujemo s pomočjo različnih barv, velikosti in oblik črk, vanj lahko tudi kaj narišemo. Miselni vzorec nam služi kot pripomoček za ponavljanja. Pogovarjali smo se tudi o učenju matematike in angleščine. Oba sta pomembna predmeta, zato naj bi se ju učili vsak dan. Pri obeh predmetih se snov nadgrajuje, zato je sprotno učenje še bolj pomembno. Pri matematiki smo spoznali postopek učenja besedilnih nalog, pri angleščini pa smo se naučili, kako se lahko naučimo s pomočjo kart oz. učnih kartončkov. Psihologinja Martina nas je skozi projekt vodila zanimivo in nevsiljivo. Ure so nam hitro minile, na koncu pa smo prav z njeno pomočjo spoznali, da je učenje lahko zabavno, predvsem pa koristno. Zaključek projekta smo predstavili staršem na skupnem roditeljskem sestanku. Po predstavitvi smo imeli še skupni razgovor, iz katerega se je dalo razbrati, da so bili starši s predstavitvijo zelo zadovoljni, saj so tudi sami izvedeli nekaj novega. Renata, Anja, Lara in Timi Korajža velja Najboljši in najbolj navdušeni mladi pevci iz matične in podružničnih šol so imeli 12. maja priložnost predstaviti svoje pevske sposobnosti. Nastopili so na prireditvi Korajža velja, ki jo vsaki dve leti organizira Studio H iz Trbovelj, z namenom odkrivati nove mlade glasbene talente. Lastnik Studia H Bogo Hvala je na začetku pripravil majhno presenečenje. Poslušalcem v dvorani je pokazal tri violine iz različnih zgodovinskih obdobij, najstarejša je bila stara kar 450 let. Violine pa se niso razlikovale le po obliki, ampak smo ob igranju lahko slišali, da tudi različno zvenijo. Medtem pa so se mladi pevci že pripravljali na svoj nastop, ki je bil za marsikoga od njih prvi pomembnejši nastop v življenju. Prijavljenih je bilo kar 19 posameznikov in skupin različnih staro- sti. V oceni skupne zmagovalke so si bili enotni učitelji in učenci. Zmagala je Lucija Erčulj iz 7.a razreda s pesmijo Celine Dion My heart will go on. Zmagovalka razredne stopnje po glasovanju učiteljev je bila skupina iz 3. razreda (Manca Pu-gelj, Tina Klinc, Ana Hekič in Natalija Se-rec) s pesmijo Power dancers Hey, baby. Po glasovanju učencev pa je bila zmagovalka razredne stopnje skupina iz 3. in 4. razreda (Lara Draženovič, Anja Prijatelj in Manca Porga). Štirje najboljši po strokovni presoji organizatorja pa so se nekaj dni za tem udeležili festivala Korajža velja v Novem mestu. Tja so se uvrstili Lucija Erčulj, duet Janez Jakopič, Bekim Krupić, Jana Šuštar in skupina iz 3. in 4. razreda. M. Steklasa Poročilo Policijske postaje Grosuplje Policijska postaja Grosuplje je v mesecu maju 2004 na območju občine Dobrepolje obravnavala 8 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Do omenjenih kršitev prihaja predvsem v večernem času ter ob koncu tedna. Obveščeni smo bili o 14 kaznivih dejanjih, ki so bila storjena na območju občine Dobrepolje. Največ je bilo tatvin, vlomov in poškodovanj tujih stvari Prav tako najpogosteje prihaja do kaznivih dejanj v nočnem času in v času ob koncu tedna. Vlomi so izvršeni predvsem v vikende, delovne stroje, avtomobile in trgovine na območju občine Dobrepolje. Opravili smo tudi oglede 16 prometnih nesreč, v katerih je nastala materialna škoda, prav tako pa je bilo več oseb lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so predvsem neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Čuš-perk-Zdenska vas-Videm. Vsi občani, ki bi kaj vedeli o kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali Iz društva Sožitje drugem varnostno zanimivem dogodku ali če opazijo storitve kaznivega dejanja na delu ali begu, naj o tem obvestijo PP Grosuplje oziroma pokličejo na telefon št. 113. S sodelovanjem med lokalno skupnostjo - občani in policijo bomo skupaj dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Policijska postaja Grosuplje bo vsakodnevno s policijskimi patruljami izvajala nadzor nad cestnim prometom na območju občine Dobrepolje, predvsem na krajih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, največjo pozornost pa bomo dali na hitrost, pri tem pa ostalih kršitev ne bomo torelirali. Policijska postaja Grosuplje _Društvo Sožitje_ Vikend seminar na Vojskem nad Idrijo Od 21. do 23. maja 2004 smo se po dolgem času varovanci kluba »Čukec«in »Panda«iz društva Sožitje Grosuplje odpravili na dolgo pričakovani seminar na Vojsko nad Idrijo. Prelepa vasica, v kateri smo v majskih dneh še vedno opazovali sledove snega in prebujajočo se pomlad, nas je popolnoma očarala. zeleni hribčki in doline so nas kar sami vabili na sprehode v naravo. Sprememba okolja je blagodejno vplivala na naše varovance, saj le ti redko dobijo takšno priložnost, ki je za njih življenjskega pomena. spremljevalcem, veliko pozitivne energije. Na tokratnem seminarju smo doživeli mnogo čudovitih trenutkov, saj smo imeli pester program. Ogledali smo si podzemni svet Antonijevega rova v Idriji, kjer so idrijski rudarji kopali živo srebro. Oblečeni v prave rudarje s čeladami na glavi smo brez problemov in z navdušenjem stopali po ozkih in nizkih rovih rudnika in z zanimanjem poslušali zgodbe o življenju in garaškem delu rudarjev. iskali in srečali smo tudi Perkmandeljca - rudniškega škrata, o katerem smo slišali veliko zanimivih zgodbic. Ogled je bil za otroke nekaj izredno zanimivega, saj si niso znali predstavljati, kako je biti 200 m pod zemljo. V prijetnem domu Vojsko smo bili deležni gostoljubja, osebje nas je razvajalo, otroci pa so neznansko uživali v petju, plesu, druženju s prijatelji, športnih aktivnostih, kot so lokostrelstvo, plezanje, namizni tenis, igre z žogo ... Vsak večer smo se uredili in imeli ples. Polni energije so otroci rajali in se zabavali v pozne ure. vsak večer smo se tudi pogovarjalči. Otroci so samostojno pripovedovali in delili med seboj svoja doživetja in občutke. Hkrati smo samostojno skrbeli za osebno higieno, pripravo hrane in čiščenje jedilnih ter spalnih prostorov. Vedno znova se s seminarjev vračamo polni zadovoljstva, ki se ga z besedami ne da opisati. Hkrati čutimo grenak priokus, saj si vsi želimo nove vrnitve. Vendar tokrat smo odločeni, da se na Vojsko nad Idrijo še vrnemo. To nam lahko omogočite tudi vi v obliki sponzorstva in s tem osebam z motnjami v duševnem razvoju omogočite vsestranski razvoj in širjenje duha. Za vsak prispevek se vam otroci že vnaprej zahvaljujejo. Katarina Drobnič KAKO NAM LAHKO POMAGATE? Takšni dvodnevni seminarji so za osebe z motnjami v duševnem razvoju vir novih spoznanj in izkušenj, sklepanja prijateljstev in veselega druženja. Najbolj pomembno pa je to, da otroci vsaj za en dan ali dva odidejo od doma in svojih utrujenih staršev. Tovrstni seminarji so za naše otroke edini izhod iz domačega okolja in edina priložnost za spoznavanje sveta in narave, s katero imajo v vsakdanjem življenju premalo stika. Navdušenje in veselje ob bivanju in doživljanju novih čudes, ki jih odkrivajo ob različnih dejavnostih, daje tudi nam, Da sprejemate drugačnost da odstopite ali zapustite bivalne prostore za ureditev bivalne skupnosti Da ponudite svoj čas in znanje za prostovoljno delo v društvu Da nakažete denarni prispevek za izvajanje posameznih programov na žiro račun društva NLB 02022-0087906695TRR Da nam pomagate pri organizaciji in izvedbi različnih oblik druženja otrok, mladostnikov in odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. KJE NAS NAJDETE? Društvo SOŽITJE Grosuplje deluje v prostorih stare OŠ Brinje na Adamičevi 29 v Grosupljem. Telefon:01 7862794 ali 01 7862795. E-pošta: društvo.sozitje@volja.net junij 2004 Pisma bralcev 23 Kako smo prišli do komunalnega prispevka V petek, 11.6.2004, je stopil v veljavo Program opremljanja zemljišč za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Pred-struge (v nadaljevanju - Program). Nič posebnega, si bo rekel naključni bralec. Še eden od programov. Program na program. Toda to ni čisto običajen program. Je program z veliko finančno težo, tam okoli 800 MIO sit za celotno območje. Pa tudi sprejet je bil na dvomljiv in neobičajen način. Dokaj čudno dogajanje pred in ob sprejemanju Programa na seji občinskega sveta 25.5.t.l. je nujno potrebno v izogib morebitnim prirejenim interpretacijam, katere so se in se bodo še pojavile v javnosti in zaradi objektivnosti vseh udeležencev, seznaniti z nekaterimi dejstvi. Kar nekaj čas je bilo v zraku, da za sprejem Programa ni mogoče pričakovati konsenza vseh članov in članic občinskega sveta. Prišlo je celo tako daleč, da je popustila koalicijska ljubezen med SLS in SDS in si niso bili enotni. Dan pred sejo, na kateri naj bi se odločalo o Programu, sem od predsednika OO SDS dobil zagotovilo, da so se dogovorili, da njihova dva člana OS ne bosta podprla Programa. Da je to tudi stališče njihovega lokalnega odbora. Predstavljeni argumenti predsednika OO SDS proti sprejetju Programa so bili podobni, kot pri ostalih članih občinskega sveta, kateri Programa v predlagani vsebini nismo podpirali. Očitno je bilo, da je podpora predlaganemu Programu dana le s strani županove stranke, oziroma SLS. In zakaj so (smo) nekateri imeli pomisleke glede predlaganega Programa? V Programu opremljanja namreč piše, da naj bi se za komunalno ureditev m2 zemljišča v zazidalnem območju zaračunavalo nekaj več kot 9.000 sit. Zelo preprosta izračun. Za 1000 m2 zazidljive parcele je pred izdajo gradbenega dovoljenja potrebno na račun občine položiti 9 MIO sit komunalnega prispevka. To je pa visok znesek. In to nikakor ni končni znesek. Cena se bo po predvidevanjih še dvignila za nekaj sto tisočakov. Kalkulacija glasov za in proti je pred glasovanjem pokazala, da če so napovedi nekaterih članov OS iskrene, predlagani sklep o potrditvi Programa ne bo sprejet. To bi pomenilo, da bi bilo potrebno izdelati drug, bolj življenjski in bolj premišljen Program opremljanja zemljišč. In glasovanje je res pokazalo, da Sklep o sprejemu Programa ni bil sprejet. Po napovedih so bili proti člani liste NSi in LDS , oba člana SDS in en član liste SLS pa so se vzdržali in se niso opredelili. Za so glasovali le štirje člani iz liste SLS. Pri županu je zavladala panika, saj mu je bila izkazana neposlušnost treh, običajno njemu zvestih, članov občinskega sveta. Sledil je deset minutni odmor. Po odmoru se je ponovno razvila razprava. Razprava o sklepu, kateri ni bil sprejet. Ponovno je sledil deset minutni odmor in ponovno razprava o zavrženem Programu. Potem pa je stvari v svoje roke vzel predsedujoči seje in podžupan, Stane Jakič. Odločil se je, da se o pred pol ure zavrnjenem Programu ponovno glasuje. Zakaj se je tako odločil, ve le on sam, saj takšne odločitve ni komentiral. Ali je podžupan podlegel županovemu pritisku, ali pa je to cena koalicijske združitve med SLS in SDS? Morebitnih odkritih županovih groženj podžupanu ni bilo slišati. Tudi groženj župana o podžupa- novemu odpoklicu ali njegovi odstavitvi ni bilo zaznati. No, vsaj na glas o temu ni bilo spregovorjeno. Ponovno glasovanje o istem programu pod isto točko dnevnega reda je po poslovniku sicer mogoče, toda le v primerih, če je ugotovljeno, da je prišlo do napake ali pomote pri glasovanju. Toda ker je bilo prvo glasovanje pravilno, je podžupan zaradi neznanih interesov, mimo poslovniških določil začel postopek za ponovno glasovanje. Nekaj pa je vseeno moralo biti, da se je podžupan Stane Jakič odločil za predlog o ponovnem glasovanju in da je spremenil dogovorjeno odločitev da Programa ne podprejo, kar je bilo usklajeno (po izjavi predsednika OO SDS) tudi znotraj občinskega odbora SDS. Ob prvem glasovanju se je podžupan, Stane Jakič glasovanja vzdržal in se je »še« držal dogovora, da SDS ne bo podprla Sklepa o Programu opremljanja, proti pa tudi ni želel biti, saj bi se morebiti zameril županu. Ker se glasovalna aritmetika po prvem glasovanju ni izšla, je podžupan Stane Jakič spremenil prvotno mnenje in v drugo je Sklep o Programu opremljanja podprl. Da smo prišli do Programa in cene komunalnega opremljanja, je torej zasluga podžupana Staneta Jakiča. O podžupanu in članu občinskega sveta, ki v dobre pol ure dvakrat spremeni svoje mnenje ter se o isti zadevi z enako vsebino vsakič odloči različno, si naj vsak bralec ustvari svoje mnenje. In kaj pomeni sprejeti Program komunalnega opremljanja? Za bodoče potencialne graditelje in investitorje veliko. Sedaj bodo lahko začeli z gradnjo. Seveda ob predpogoju, da pridobijo vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. Pred pridobitvijo slednjega, bodo morali poravnati svoj dolg do občine v znesku nekaj več kot 9000 sit/m2 zemljišča. Okvirni izračun pokaže, da potencialnega graditelja stanovanjske hiše v Predstrugah (beri - Garden City) ki začne iz nič, oz. da še nima zemljišča, čaka velik finančni zalogaj. Tisoč (1000) m2 zemljišča s plačanimi vsemi prispevki in plačanim komunalnim prispevkom po okvirnem izračunu znese od 16-17 mio sit. Nič kaj spodbudno. Glede na visoko ceno je za pričakovati, da ne bo velikega »navala« v stanovanjsko območje Pred-struge. V prihodnje se bodo vse bolj izkoriščala zemljišča po posameznih vaseh. Tam ni tako visokega komunalnega prispevka in zemljišča so cenejša. In ker naj bi se beg graditeljev usmeril na parcele ob posameznih vaseh, občina že pripravlja nove ukrepe. Povišala naj bi dajatve za gradnje v vaseh, kjer je sedaj še možno graditi po prostorsko ureditvenih pogojih, z bistveno manjšim komunalnim prispevkom. Gradnja v Predstrugah ima tudi prednost, ne glede na visoko ceno komunalnega urejanja. Zaradi bližine kamnoloma in predvidenega njegovega povečanja v smeri stanovanjskega območja, bo pesek in nasipni material kot osnovna surovina gradnje, še bližje graditeljem. Neposredna bližina kamnoloma od soseske v izgradnji, zaradi česar bo zmanjšana cena prevozov materiala je bil tudi eden od argumentov, da kamnolom ostane na obstoječi lokaciji. Za to varianto so se predvsem zavzemali v OO SDS in jo s podporo SLS tudi uzakonili in vnesli v predlog prostorskega plana. Druga ugodnost pa je, da bodo bodoči vaščani Predstrug imeli zmanjšan znesek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj v določbi Odloka, kateri predpisuje tovrstne dajatve, piše, da hrup in onesnaženost zraka zmanjšujeta seštevek točk in posledično tudi znesek na položnici. Slavc Palčar Pisma bralcev Komentar na že zapisano V lokalnem časopisu, kateri je izšel zadnje dni meseca maja, se je urednici zapisalo, da so »največ vprašanj in pobud postavili Jože Samec, Slavc Palčar Stane Jakič, Franci Žnidaršič in Janez Pavlin«. In v nadaljevanju so bila zapisana vprašanja. Predvsem vprašanja. Odgovorov na večino vprašanj še vedno ni, čeprav je od seje minilo že dva meseca. Župan namreč zelo nerad odgovarja na vprašanja. Je že tako, da če bi župan odgovoril na nekatera vprašanja, bi moral uporabiti veliko mero iznajdljivosti in kalkulacije. Če bi na vprašanje odgovoril tako, kot je v resnici, bi se izkazalo, da določenih zadev ne obvlada in mu zadeve uhajajo iz rok, če pa z odgovorom želi prikazati pravilnost neke odločitve mu posledično sledi, da bi ga kdo ujel na laži. Tudi to se je že dogajalo, čeprav je v bližnji preteklosti tudi zagotavljal, »da laže pa že ne«. V pisanju urednice me je zmotilo, ko je med »izpraševalce« vnesla podžupana občine Staneta Jakiča. Kolikor se spomnim, podžupan Stane Jakič na tej seji ni zastavil nobenega od objavljenih vprašanja županu ali občinski upravi. Od skupno podanih 22 pobud in vprašanj, je Franci Žnidaršič zastavil eno, Janez Pavlin dva vprašanja, ostalo pa je bilo vprašano s strani Jožeta Samca in spodaj podpisanega. Sicer sem pa že nekako vajen, da se v povzetkih in zapisnikih o delovanju sej občinskega sveta občasno zadeve nekoliko priredi in vedno ne odražajo dogajanja na seji. Naključni bralec zastavljenih vprašanj brez priloženih odgovorov tudi ne more razumeti in ne vedeti, čemu je bilo podano vprašanje in na kaj se je nanašalo. Ravno zaradi tega in zaradi objektivne obveščenosti je potrebno občanom obrazložiti, zakaj je bilo zastavljeno vprašanje in v nekaterih primerih tudi odgovor. »Izpostavljeno je bilo, da občinske gozdove sekajo določeni občani za določen namen«. Sledi odgovor, ki se glasi: »Pokojnik je posek dovolil, in to za določen namen«. Vprašanje je bilo z moje strani zastavljeno (pa ne v takšni vsebini, kot je bilo zapisano) županu, saj so me nekateri občani opozorili na večji posek gozda, kateri naj bi bil sedaj občinski. Predhodni lastnik gozda je bil naš občan, kateri je nekaj let preživel v zavodu, njegovo oskrbo pa je do njegove smrti plačevala občina. In ni naključje, da je zapustnik tega gozda iz vasi, iz katere je tudi naš župan. In pravico sečnje v občinskem gozdu ter razpolagati z lesom imajo le županovi sovaščani. Zelo po domače in tudi sporno poslovanje občine. Ne dvomim, da bodo izplen koristno uporabili, toda zastavlja se vprašanje, ali je postopek razpolaganja z občinskim premoženjem pravilen. Upam si trditi, da je odredbodajalec poseka občinskega gozda prekoračil kar nekaj določb zakonov in statuta. Sporno naj bi tudi bilo, da se občinsko premoženje prodaja pod roko s plačevanjem »na roko« in da se občinska materialna sredstva prenašajo mimo občinskega proračuna. Toda mnenje o pravilnosti bo podal nadzorni odbor občine, kateri »naj bi«kontroliral pravilno poslovanje občine. Med vprašanji je bilo napisano tudi: »Svetniki naj bi dobili informacijo, da je imel kino izgubo, zanimalo pa jih je, iz katerih sredstev se bo izguba pokrivala«. Kot je v podobnih primerih, ko županu zastaviš vprašanje, slednji na njega ne odgovori. In ker ni odgovora, niti demantija, je torej resnica, da Kino Dobrepo-lje posluje z izgubo in slednja se pokriva iz družbene, tudi občinske blagajne. Glede na obisk in število prodanih vstopnic je M.Si MovaSĚownUa Občinski odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke se zahvaljuje za podporo na volitvah v Evropski parlament. mogoče predvidevati, da bo Kino Dobrepolje tudi v prihodnje ustvarjal izgubo. Po nekaterih informacijah naj bi posamezno predstavo v povprečju videli manj kot štirje gledalci. Kalkulacija je na dlani. Izguba in nič drugega, saj z vstopnino ni mogoče pokrivati niti minimalnih materialnih stroškov obratovanja. Pa so nekateri še pred leti zagotavljali, da je tovrstno dejavnost potrebno zagotoviti v občini. Na račun takšnih razmišljanj je bilo iz občinske blagajne za potrebe kina vloženih kar veliko sredstev. Če me spomin ne vara, so projektorji in ostala oprema, potrebna za kvalitetno predvajanje filmov, stali več kot 11 MIO sit. In kdaj naj bi bil povrnjena ta sredstva? Verjetno nikoli, česar tudi ni za pričakovati. V kolikor bo Kino Dobrepolje tudi v prihodnje ustvarjal izgubo, bom pričel misliti podobno kot eden izmed občanov, ko mi je ob pogovoru o tej temi pred kratkim dejal: »Delovanje kina je izključno zadeva nekaterih posameznikov. To je njihov konjiček in hobi v prostem času. Pa še zaslužijo menda nekaj. Saj danes nobeden več ne dela zastonj«. In v kolikor vsaj malo drži razmišljanje neimenovanega občana, naj dodam le to, da je to kar drag hobi. Slavc Palčar Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča uporabnike komunalnih storitev, da so telefonske številke našega podjetja spremenjene. Nove telefonske številke JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPLJE so: UPRAVA 7888910 7888 911 - fax. uprava 7888 913 RAČUNOVODSKA SLUŽBA - vodja računovodstva 7888 920 - obračun komunalnih storitev 7888 921 7888 922 RAZVOJNO-TEHNIČNA SLUŽBA - sektor vode, soglasja 7888 930 - sektor odpadki 7888 931 - sektor varstvo okolja 7888 932 - geodetska služba 7888 933 - priprava dela 7888 936 - skladišče-nabava materiala 7888 938 - fax. skladišče 7888 939 SLUŽBA KOMUNALNE OPERATIVE - naročila dovoza vode in odvoza odpadkov 7888 940 - vodovod - kanalizacija 7888 941 - ravnanje z odpadki, javna snaga 7888 942 - CERO Špaja dolina - deponija 7888 943 - gradbena operativa, zimska služba 7888 944 - kotlovnica Grosuplje 7888 945 - ČN Grosuplje 7888 946 - ČN Ivančna Gorica 7878319 - pogrebne storitve 040 295 900 junij 2004 Kino 25 KINOPROGRAM ZA lULU 2004 KlUO »008aíP0LIÍ«UI0íM 34 DOLBY-DIGITAL ZVOK NEDELJA, 4. JULIJ, ob 15. in 20.30 ameriška uspešnica - glasbena komedija ŠOLA ROKA Divji kitarist Dewey Finn obožuje rokenrol in zaničuje vsakršne druge norme. Ko je na odru, se prepušča 20-minutnim solističnim vložkom in z vso svojo obilnostjo še prevečkrat skoči z odra med publiko. Pristanek se seveda pogosto ne izteče po pričakovanjih. Dewey je trdno prepričan, da bo njegova skupina zmagala na bitki bendov. Žal ga prijatelji prej nažene-jo iz skupine. Ravno, ko nima denarja niti za najemnino, zazvoni telefon, na drugi strani žice pa ravnateljica ene od prestižnih šol išče nadomestnega učitelja Neda, ki je Deweyev sostanovalec ... NEDELJA, 11. JULIJ, ob 15. in 20.30 ameriška romantična komedija IN PRIŠLA JE POLLY Reubenovo življenje in kariera se vrtita okoli varnosti. Najboljši zavarovalniški cenilec tveganja tudi v zasebnem življenju nikoli ne tvega in zato je njegovo življenje dobro načrtovano in srečno. No, vsaj misli tako. Polly Prince pa živi od trenutka do trenutka in uživa v vseh nepričakovanih dogodkih, ki jih življenje prinese na njeno pot. Za vsakim vogalom vidi novo priložnost, novo službo, novo stanovanje v novem mestu, če se tukaj, kjer se po naključju trenutno nahaja, ne bi obneslo. Za njo ni meja. Nič je ne veže. Vse je izziv, ki ga je treba sprejeti. Če je pri volji, seveda. Ko se Reuben in Polly po naključju znajdeta na isti zabavi, se Reuben, ki mu je nedavno žena nabila rogove, odloči, da je Polly morda rešilna bilka, ki mu bo pomagala spet vrniti življenje v prave tire. NEDELJA, 18. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriški futuristični spektakel DAN POJUTRIŠNJEM Kaj če smo na pragu ledene dobe? To vprašanje preganja strokovnjaka za klimatske spremembe Jacka Halla (Dennis Quaid). Hallove raziskave kažejo, da lahko segrevanje Zemlje sproži nenadno in katastrofalno spremembo podnebja na planetu. Ledene stene, v katere je zavrtal na Antarktiki, kažejo, da se je to že zgodilo pred deset tisoč leti. In zdaj svari vlado, da se to lahko ponovno zgodi, če ne bodo hitro ukrepali. A njegovo opozorilo pride prepozno. Vse se začne, ko je Hall priča, kako se kos ledu, velik kot Rhode Island, odlomi z antarktične ledene plošče. Potem se po svetu zvrsti serija vse bolj burnih vremenskih pojavov: toča v velikosti grenivke potolče Tokio, Havaje biča najhujši orkan v pisani zgodovini, v New Delhiju zapade sneg in po Los Angelesu pustošijo tornadi. Jackov kolega s Škotske, profesor Rap-son (Ian Holm), v telefonskem pogovoru potrdi Jackove najhujše strahove. Stopnjujoči se in nenavadni vremenski pojavi napovedujejo velikanske globalne spremembe .... PETEK, 23. JULIJ, ob 18. uri in ob 21. uri in NEDELJA, 25. JULIJ, ob 15. uri in ob 20.30 ameriška uspešnica - zgodovinska drama KRISTUSOV PASIJON KRATKA OZNAKA: Film Kristusov pa-sijon (The Passion of Christ), ki govori o zadnjih dvanajstih urah zemeljskega življenja Jezusa iz Nazareta, je dvignil veliko prahu med filmskimi kritiki, verskimi voditelji in nenazadnje tudi med slovenskim občinstvom, le-to je nanj čakalo že od začetka pomladi. Kmalu po prvih informacijah o nastajanju filma so njegovega režiserja in koscenari-sta Mela Gibsona začeli obtoževati, da ustvarja kontroverzen, preveč nasilen in protijudovski film, danes pa je kljub vsem govoricam nekaj povsem jasno; Kristusov pasijon je postal super uspešnica, ki v kinodvorane po vsem svetu še zmeraj vleče tako verne kristjane kot vse druge radovedneže. Film se začne z gorečimi molitvami Jezusa, upodobil ga je do zdaj bolj ali manj neznani James Caviezel (Tanka rdeča črta, Angelske oči), ki se po zadnji večerji s svojimi učenci zateče na Oljsko goro. Po Judeževi izdaji Jezusa aretirajo in farizejski duhovniki ga obsodijo bogoskrunstva. Privedejo ga pred Poncija Pilata, rimskega guvernerja v Palestini, ta pa razsodbo zaradi političnih konfliktov raje prepusti kralju Herodu, ki prav tako ne želi sprejeti odločitve. Zato si Pilat »umije roke« in Jezusa prepusti ljudski množici, ki raje osvobodi morilca Barabbo kot Jezusa. Rimski vojaki Jezusa krvavo prebičajo, vendar to razjarjeni množici še ni dovolj, naložijo mu težek lesen križ, ki ga mora sam nesti skozi jeruzalemske ulice na goro Golgoto, kjer ga z žeblji pribijejo nanj in zasmehujejo vse do njegove smrti. DOLŽINA: 127 MINUT. VSTOPNICE BODO V PREDPRODAJI! Sport Nogomet - občinsko prvenstvo 7. KROG Sobota, 12. junij 2004, Struge PAR IZID ZDENSKA VAS - OKREPČEVALNICA ZORA 2 15 ŠD ZAGORICA - ŠD STRUGE 0 7 SNEŽAK - ŠD PONIKVE 3 3 ŠD KOMPOLJE - ŠD DOBREPOLJE 0 3 CESTA - prosta ekipa LESTVICA (1. del): število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani prejeti goli goli gol razlika 1 OKREPČEVALNICA ZORA 6 6 0 0 18 43 9 34 2 ŠD DOBREPOLJE 7 6 0 1 18 30 15 15 3 ŠD PONIKVE 6 4 1 1 13 42 12 30 4 SNEŽAK 6 4 1 1 13 28 12 16 5 ŠD STRUGE 6 2 1 3 7 21 19 2 6 CESTA 6 1 1 4 4 9 21 -12 7 ŠD ZAGORICA 6 1 1 4 4 8 32 -24 8 ZDENSKA VAS 7 1 0 6 3 12 61 -49 9 ŠD KOMPOLJE 6 0 1 5 1 9 21 -12 NAJBOLJŠI STRELCI: 1. Prhaj Jure ŠD Ponikve,13 golov 2. Križmančič David Snežak, 10 golov 3. Vidic Rok ŠD Dobrepolje, 9 golov 4. Strah Marko Okrepčevalnica Zora, 8 golov 5. Novak Jože ŠD Dobrepolje, 7 golov Obvestilo - nogometni turnir na travi ŠD Dobrepolje organizira nogometni turnir na travi, ki bo v nedeljo, 4. julija v Bruhanji vasi. Turnirja se bodo lahko udeležile le »čiste« vaške ekipe Občine Dobrepolje. To pomeni - vsi igralci določene vasi morajo živeti v isti vasi in biti prijavljeni v občini. Prijave na turnir sprejema ŠD Dobrepolje do četrtka, 1.julija, ko bo opravljen tudi žreb. Vse informacije je možno dobiti na tel. 041 669 227 (Kuplenk Alojz). Pripravil: Kuplenk Alojz Rokometni turnir generacij v Ponikvah V nedeljo, 30. maja, je ŠD Ponikve organiziralo 1. rokometni turnir generacij. Turnirja se je udeležilo 45 nekdanjih igralcev DVZ Ponikve, ki so se med seboj pomerili v štirih starostnih kategorijah. Prikazali so atraktivno igro, najbolj pa so navdušili vratarji z izvrstnimi obrambami. Tekmovanje je potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju. Med posameznimi tekmami pa so nastopili oskrbovanci in invalidi doma Prizma ter invalidi iz Ponikev v družabnih igrah, ki sta jih odlično vodila Matej in Klavdija iz doma Prizma in se jima lepo zahvaljujemo. Za pomoč pri organizaciji tega turnirja se prisrčno zahvaljujemo tudi Zvezi paraplegikov Slovenije. Turnir si je ogledalo okrog 150 gledalcev, ki so bili navdušeni nad nastopi in sodelovanjem invalidov na tem turnirju. Po končanem turnirju pa so se vsi zavrteli in zabavali ob zvokih ansambla Mali Parižani. ŠD Ponikve se vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi tega turnirja, iskreno zahvaljujemo. Pokrovitelji turnirja: - občina Dobrepolje - Pekarna Blatnik - Agroind Vipava 1894 - Radio Zeleni val - Trgovina Kašča - Bistro Adam - Foto Travnik Grosuplje Tekst in slike: Janez Pavlin junij 2004 Oglasi; zahvala 27 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, ateta in brata MILANA ZEVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje in sočustvovali z nami, in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala vsem sosedom in vaščanom, znancem, zdravniku dr. Mariču, sestri Ljubi, patronažni sestri Klav-diji Kastelic. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, hvala za darovane maše in darove cerkvi. Hvala gospodu kaplanu za obiske na domu in vsem, ki ste ga obiskali v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvala pevcem za čudovito in nepozabno zapete pesmi. Hvala gospodu Gačniku za ganljivo odigrano žalostinko. Hvala vaščanom za pokop in molitev na domu. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena, hčerka z družino, sin z družino, vnuki, brat, sestre in drugo sorodstvo d.o.o. LEDINA CENTER, lokal 19, Kotnikova 5, Ljubljana tel.: 01 / 439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65 Tečaj cestno prometnih predpisov za vse kategorije bo 19.7.2004, ob 17. uri, v osnovni šoli Velike Lašče. Prevoz z Vidma je organiziran po predhodnem dogovoru! Praktični in teoretični deli izpita za »H«kategorijo bodo potekali pred izpitno komisijo v Kočevju. L Informacije: 041/33 65 65 (Vinko) 031/366 667 (Anita) Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Dotrajano ali popolnoma poškodovano vozilo bi radi odjavili iz prometa, toda prej je treba poskrbeti za njegovo razgradnjo. Veste, kako? Izberite najbližje prevzemno mesto: Avtotransporti Kastelec, Adamičeva 57 Grosuplje; prevozi osebnih vozil, carinsko skladišče, dekonzervacija in prvi servis za nova, še neregistrirana vozila; telefon: 01 788 80 84; Parkirno - servisni center Stara pošta AC Triglav auto Dunajska 122 Ljubljana; prodaja in servis vozil Fiat, Alfa Romeo in Lancia ter motornih koles Aprilia; telefon: 01 588 34 00 Avto center Vovk, Obrtniška 4 Trebnje; prodaja in servis vozil Renault; telefon: 07 348 17 32. Delovni čas od osme do šestnajste ure. Podjetje Avtotransporti Kastelec Grosuplje bo poskrbelo za okolju prijazno razgradnjo. Prispevajmo k čistejšemu okolju! Kulturno društvo GODBA DOBREPOLJE in GASILSKO DRUŠTVO KOMPOLJE vas vabita na DAN GODBE v soboto, 26. junija, 2004 ob 17. uri v Kompolje v svečani povorki in promenadnih nastopih sodelujejo: narodne noše, mažoretke in godbe iz: KOSTANJEVICE NA KRKI RIBNICE STIČNE GROSUPLJA KOČEVJA NOVEGA MESTA DOBREPOLJA in TREBANJSKE MAŽORETE Po nastopih bo veselo druženje z godbeniki in velika veselica, ki jo pripravljajo kompoljski gasilci. Za ples in zabavo bodo poskrbele članice ansambla »MLADE FRAJLE' Pokrovitelja prireditve OBČINA DOBREPOLJE & SKD RS OI IVANČNA GORICA Vabljeni Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si) Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.