Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v decembru 1921. POPOTNIK PEDAGOŠKI IN ZNANSTVEN LIST. Letnik XL1I. Štev. 12. I i o ■ ) "Vsebina: Razprave: 1. Regina Gobec: Socialnost spoznaje.................193 2. Josip Kobal: Zavodi za slepce...................197 Iz šolskega dela: 1. Eliza Kukovec: Sistematične vaje za logično spisovanje . .......204 Kolnik: Kako računimo.....................209 Razgled: A. Slovstvo. Josip Brinar: Slovenska slovnica za osnovne šole. I., II. del. (Dr. Josip Tominšek.) — Josip Brinar: Čitanka za meščanske šole. II. del. (—t.) — Lesica-Lokoršek-Dr. Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanica. (Mil. R. Majstorovtč.) — Jožef Reisner: Fizika za višje razrede srednjih šol. (Dr. S. Dolar.) \. ... . 209 B. Časopisni vpogled ........................216 C. To in ono. František Drfina. — Posebni šolski zakon za meščanske šole. (P. Flere.) Lažnjivi pregovori. (F. V.) — Drobne pedagoške novice. — Dr. Fr. Derganc: Filozofski slovar. (Dalje.) ....................219 Last in založba Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. — Poverjeništvo Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Uredništvo je prejelo od zadnjega zaključka naslednje liste in knjige: 1. Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. Ljubljana. Leto XXII., št. 8.—10. 2. Slovenski učitelj. Glasilo jugoslov. krščanskega učiteljstva. Ljubljana. Leto XXII., št. 9. 3. Čas. Znanstvena revija ,Leonove družbe", Ljubljana. Letnik XVI., zv. I. 4. Naši zapiski. Mesečnik za politiko in gospodarstvo, kulturno in socialno življenje. Ljubljana. XIII. letn., št. 8. 5. Učitelj. Pedagoški in znanstveni list. Organ UJU.— Beograd. II. letnik, št. 1. 6. Priroda. Popularni časopis. Zagreb. God. XI. Broj 9. 7. 3aBHHaj, aenjii ;ihct. CKonjbe. Toa- III. Bp. 1, 2. 8. Komensky. V Zabreze. Ročnik XLVIII. Čislo 25.-26. Ročnik XLIX. Čislo 1. 9. Škola meštanska. V Praze. Ročnik XXIII. Čislo 16, 17, 18 — 19, 20—21. 10. Schaffende Arbeit und Kunst in der Schule. Prag. 9. Jahrg., Heft 10,11. 11. Lehrerfortbildung. Prag. 6. Jahrg., Heft 10, 11. 12. Engelbert Gangl: Druga čitanka. Slovenske čitanke za osnovne šole. II. del. ?. šol. leto. — Natisnila in založila „Učit. tiskarna", Ljubljana 1921. 13. Dr. Fr. Ilešič: Vežbenica hrvatskosrbskega jezika za srednje in njim slične šole. — Založila »Tiskovna zadruga" v Ljubljani 1921. 14. ^Ip. M. Ti. IlonoBHh: ila caM 3Hao paHHje! Pa3roBop o Tpe3BeHOCTH. — H3A. Mhh. Hap. 3a,paB;ba. BeorpaA. 1921. Redakcija te številke se .ie zaključila 15. novembra 1921. izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in r Ur UIHIIV stane na leto 60 K, pol leta 30 K, četrt leta :: 15 K. Posamezni zvezki stanejo 8 K. :: Naročnino in reklamacije na naslov: Pavel Flerfc, okr. šolski nadzornik v Ptuju. Za uredništvo odgovoren: Anton Sterlekar. s i REGINA GOBEC: SOCIJALNOST SPOZNAJE Čudno jc to, da so psihologi-misleci tako pozno, še le v zadnjih desetletjih odkrili bitnost socialnega faktorja in spoznali njegov pomen. Morda leži to v tem, ker se pač človek že narodi v društvo in začne socialni faktor takoj delovati. Tako ga ne opažamo. Pretežna večina,spoznaj naše temeljne apercepcije je produkt delovanja socialnega faktorja. Za najprvotnejše spoznaje se tega niti ne zavedamo, temveč smo trdno prepričani, da je možnost apercepcije dana že prvotno v naši zavesti. Da povem sicer primitiven, a vendar tipičen primer: Kolikokrat se nam pripeti prvi čas v šoli novincev, da nam povejo ali pokažejo, česar nismo pričakovali, pa jih vprašamo: „Kdo ti je pokazal?", da nam odgovorijo: „Nihče, sam znam!" Spominjam se učenca, ki se je hotel kregati z menoj, ker sem ga hotela prepričati, da od vseg^ začetka vendar tega ni znal sam. In če primitivnega človeka ali otroka vprašate, kaj je miza, vam bo lakonično odgovoril: „Miza je miza!"1 Pojem mize smo od vsega začetka polagano prejemali od drugih, da se nam zdi kot nekaj prvotnega, fundamentalnega. Tudi Kant in še bolj zastopniki kritičnega idealizma stare in nove šole ne vidijo v temeljni apercepciji biološkega in genetiškega razvoja človeške spoznaje pod vplivom socialnega faktorja, temveč jo smatrajo in definirajo kot možnost duše liki spomin. Kant jo nazivlje transcendentalno apercepcijo (ne v metafizičnem zmislu). Ako pa motrimo proces spoznajnega razvoja iz biogenetskega Stališča, pridemo do zaključkov, ki nas uverijo o tem, kolik vpliv ima socialni fcktor na razvoj spoznaje. V naslednjem se hočem opirati na predavanja Dunajskega filozofa Jerusalema, ki je eden najvrednejših izsledovalcev socializma. Njegova raziskovanja na tem polju še niso do konca, a obetajo biti pomembna ne le v psihologiji in filozofiji, temveč tudi za napredek v kulturi. Podati hočem v naslednjem kratek informativni članek, ki sem ga sestavila iz malenkosti, katere sem zbrala iz različnih predavanj, v katerih se je profesor Jprusalem dotaknil tega predmeta. Mislim namreč, da je tudi za nas učitelje dobro in potrebno, ako se pobliže seznanimo s socialnim problemom. Svoj začetek ima spoznaja neoporečeno v čutnih zaznavah. „Nihil .est in inteleetu, quod nen fuerit in sensu." Pojem zaznave shvatam na tem mestu kot zavedni občutek, a vem, da ga nekateri psihologi tolmačijo kot c e 1 o k u p 11 o s t občutkov. Te zaznave ne izginejo brez sledu iz naše duše. Nove zaznave in predstave, sorodne bodisi po sličnosti ali nasprotstvu, se osnavljajo na njih, se združujejo s prvotnimi v organično celoto. Vsi elementi, kar smo si jili do danes prilivatili in prisvojili v naši zavesti, tvorijo fundamentalno apercepcijc za pridobivanje novih spoznaj. Tako je ta tvorba nezavršeno delo, ki se nahaja v vedni evoluciji. Vsi oni objekti, ki dražijo naša čutila in nam dado poticaj k razmišljanju, tvorijo silna sred otočja (Kraftzen-trum) in njih učinki ali delovanje sil na naš organizem nazivljcmo v navadnem življenju kot s v o j s t v a ali lastnosti dotičnega predmeta (KraitauBerungen). Pračlovek prve dni svojega bilka ni analiziral pojavov, da bi razlo -čeval v svoji sodbi logični s u b j e k t in p r e d i k a t, temveč vsak pojav bodisi drugemu soroden po-predmetu ali delovanju, mu je bil nov dogodek in čustva, koja mu je vzbujal, je izražal s posameznimi, glasovi ali kratkimi zlogi ter jih spremljal s primernimi gestami. Na isti način jih je tudi pripovedoval svojim sodrugom. Kmalu pa je spoznal, da lahko isM predmet deluje na različnenačine, obratno pa zamorejo raz-lic n i p r e d m e t i na isti način delovati. Tako so se v društvu socialnim potom zbog skupnega doživljanja razvijale in dozorevale tipične predstave o predmetih, o njih svojstvih (gladko, raskavo), stanjih (stoji, leži) in odnošajih (dolg, kratek). Tipične predstave so iz nujnosti prejemale vedno točnejšo obliko po vsebini in obsegu, postale so samostojni miselni objekti ali logični poj 111 o v i. In še le s pomočjo teh zarnorerno dogodke v življenju pregledati, sodbo o njih izražati v kratkih točnih mislih in izkušnje ekonomično urediti. ■ ...,. Ako se je hotel posa/neznik s svojimi sodrugi sporazumeti in v njih vzbuditi za/čljene predstave, je bilo treba ustvarjati neko sredstvo in to sredstvo je bil govor, ki se je razvijal vzporedno s tipičnimi predstavami. To sem omenila samo mimogrede, pa mislim, da bo marsikateri tovariš tukaj postal in sam natančneje razmišljal o prirodnem nastanku govora. Jezik je torej istotako socialni produkt in nam nepogrešljiv pripomoček pri posredovanju spoznaj, pri podavanju znanosti. Ako naša spoznaja v cbliki fundamentalne aperccpcije v današnjih časih tako hitro v širokih masah napreduje, je glavno sredstvo k temu govor in seveda sistematično podavanje. Tako že v ljudski šoli priučimo otroku gotove miselne forme in funkcije, da pospešimo razvoj spoznaje 'n širimo duševno obzorje, da zamoremo čimprej človeka uporabiti v praktične namene, v produkcijo, ki služi društvu v prid. Pri tem niti ne mislimo na to, kako majhna je zasluga posameznika na napredku in koliko dela so že opravile prednamne generacije, ki so nam izkušnje testamentirale. Ko je miselni razvoj ljudstva bil še v početkih, je človek iz čustvene potrebe na bajni način tolmačil prirodne prikazni. To tolmačenje je šlo cd ust do ust ter je postalo po medsebojnem vplivanju skupna last društva. Tako so nastale religije, verovanje v bogove iti bese ter v posmrtno življenje. Verski obredi in običaji, bajke in pravljice so ?c razvili potom socialnega zgoščenja ter tako prejele več ali manj enotno obliko in se po tradiciji ohranili skozi stoletja ali dO današnjega dne. Veda in znanost sta končni rezultat socialne spoznaje, sta nje rezervni sklad, iz katerega črpamo od časa do časa, kadar so nam dani ugodni pogoji za realizacijo njih zakonov. Njih napredek nikdar ni odvisen samo od poedinca, temveč od skupnrga medsebojnega deia znanstvenikov. Dejstvo, ki ga izsledi posameznik, dobi trajno veri-! fikacijo še le po ponovili preiskustvi in potrdilu tovarišev. Ta odvisnost sodbe posameznika od društva je najboljša pot k objektivni resnici v znanstvu in — morali. V začetkih ljudskega življa, ko spoznaja še ni imela pomena latentne znanosti, ima svoj izvor v nagonu samoohrambe. Človek je skušal spoznati najprej to, kar mu je zamoglo škodovati ali koristiti in sredstva, potom katerih si je pridobival korist teh predmetov ali obvaroval jijjh škode. To je ona biološka činjenica, ki jo je med prvimi uporabljal pri' svojih psiholoških raziskavanjih lierbert Spencer in ki mu jo prinesla toliko uspeha. Pozneje, ko je mislil človek; da je po svojih močeh nekako mero udobnosti dosegel, ga je vseeno motil svet. Mikali so ga pojavi, ki so se porajali pred njim. Vzbudil se je v njem nagon čiste spoznaje, ki je šel preko meje samoohrambe ter postal sam sebi cilj in smoter, kratko, človek je postal znanstvenik, teoretik, ki brez špekulacije konstatira dejstva v prirodnih dogodkih, jih opisuje in določi-je njih zakonitost. Gorje učenjaku, ki bi že med iztraživanjem računal na svoj patent! S tem ne bi le izgubil ime na svojega zvanja, temveč bi zgrešil Podati hočem v naslednjem kratek informativni članek, ki sem ga sestavila iz malenkosti, katere sem zbrala iz različnih predavanj, raznih-delih. Izvedeli smo, da so slepi delavci zelo pridni, vztrajni, uporabni. Večina teh zasluži dnevno več nego njih normalni tovariši. Ponosni so, da zamorejo kljub manjkajočemu vidu sarr.o-stojne preživljati sebe in svojo družino. Kako je urejena delovna šola, smo se prepričali pri znamenitem pedagogu in zastopniku delovnega pouka rektorju Seinigu na njegovi šoli \ i harlottenburgu. Bili smo v njegovem razredu navzoči pri pouku te< videli praktično izvajati ono, kar je opisal v svojih znamenitih delih. Po končanem pouku je sledilo njegovo teoretično predavanje o ravnokar obravnavani učni snovi. V Oskar - Heleninem zavetišču sem videl nad 300 različno pohabljenih otrok, ki se zdravijo in vzgojujejo z velikim naporom, a zelo uspešno. V izraelitskem zavodu za slepe smo občudovali globoko zamišljene in v srce segajoče pesmi, ki jih je spesnila slepa deklica ter obiskovalcem sama vzorno prednašala. Mestni zavod za slepce v Berlinu nam je pričal, kaj zmore slepčeva pridnost in vztrajnost. Nad 100 odraslih in izučenih slepcev obojega spoia je zaposlenih v delavnicah. Mestna uprava ima v zavodu »velikansko zalogo raznovrstnih tipičnih izdelkov, kar je vse proizvod slepcev. Okrog milijon mark je cenjena vsa zaloga. Iz Berlina sem odpotoval v Hanover, kjer sem si ogledal provincialni zavod za slepce. Zavod obstoji iz več poslopij, ki so zidana med seboj v lepi simetriji. Poslopja so dovršili pred vojno, večino pa obljudili šele po vojni. V posameznih poslopjih so: predšola, šola, bivališče za mlajše dečke, enako za mlajše deklice, bivališče za starejše dečke, enako za starejše deklice, gospodinjsko poslopje, poslopje za delavnico, upravno poslopje, zavetišče za odrasle slepce, moške in ženske vsako posebej, poslopje za sianovanje učiteljstva, poslopje za perilnico in kurilnico In končno poslopje za vrtnarja, vratarja, krojača in čevljarja. Pred šolo je veliko igrišče. Povsod vlada vzoren red in snaga. Skoro vsa poslopja ob dajajo vrtovi, na levi so polja in travniki, v ozadju pa gozd, kar je vse last zavcdova. Zavod šteje 240 gojencev, ima bogato knjižnico, lastno tiskarno in knjigoveznico za slepce. Ostane mi v nepozabnem spominu. Obiskal sem nadalje zavod za slepce v Soestu na Westfalskem. V živem spominu mi je ostalo tamošnje igrišče, ki služi zabavi in pouku, ker so na njem lepa prirodna učila. Zavod slepcev v Halle ob Sali ima posamezna poslopja obširna in moderno zidna V njih je 230 slepcev. Ui edba in pouk se ujemata večinoma z ostalimi zavodi. — V Lipskem je centralna knjižnica za slepce, ki je največja na Nemškem ter obsega knjige in deia vseh panog znanosti in umetnosti ter zabavne knjige. V letu 1920. je bilo izposojenih slepcem nad 14.000 zvezkov. S knjižnico je združena tudi tiskarna z najmodernejšim strojem za slepi tisk. — Z deželnim zavodom za slepce v Chemnitz na Saškem je združen tudi zavod za slabonadarjene. Vseh gojencev je skupaj nad 1000, med temi 250 slepcev. Bivša kraljeva saška vlada je kupila zemljišča v obsegu 68 ha. Na njem se dviga v prostoru 20 ha 40 večinoma dvonadstropnih poslopij ki služijc vzgoji in pouku, zabavi in stanovanju gojencem, učiteljstvu, uradništvu in služabništvu. V bližini so gospodarska poslopja, kjer se pečajo z vzorno živinorejo. V hlevu sem videl okrog 40 glav živine, med to nad 20 krav, ki dajejo stanovalcem zadostno množino mleka. Vse naprave so stale 4 in pol milijona mirovnih mark. 1 emeljna načela, ki so po njih urejeni učni zavodi za slepce, se povsod skoro docela krijejo. Obravnavala so se taista izčrpno na 14. kongresih za učitelje slepcev. Mnogo člankov o tem je izšlo v časopisu ..Blindenfreund", ki izhaja že od leta 1881. Dozual sem, da preveva učni načrt na vseh zavodih za slepe Ideja delovne šole. Ce kje, je pri pouku slepcev neobhodno potrebno, da vodi in napeljuje učitelj gojence do samostojnega duševnega in telesnega dela, ker je glavni smoter vzgoje in pouka kolikor mogoče največja samostojnost slepčeva v poznejšem praktičnem življenju. Da je ta samostojnost dosegljiva, sem videl na stoterih vzgledih. Kaže nam to tudi zgodovina slepstva. Predaleč bi prišel, ko bi hotel navajati vse take vzglede sploh. Temu primerno je urejen pouk, ki je v Nemčiji po zakonu iz leta 1911 obligaten za vsakega slepega otroka. Večinoma povsod je razdeljen na tri dobe: predšolska in šolska doba ter nadaljevalni tečaj. Predšolo obiskujejo slepi otroci od 6—8 leta. Poleg drugega se vadijo zelo mnogo v Froblovih delih. Uvajajo se pa že v začetni pouk tako, da odgovarja predšola v 1. letu učnemu načrtu otroškega vrtca, v 2. letu pa 1. razredu. Šolo obiskujejo otroci od 8.—14. leta. Poučujejo se v istih predmetih, kakor vidci, seveda po slepski metodi. Intenzivnejše se poučuje nazorni nauk zaradi težavne pridobitve jasnih predstav, ki jih spopolnjuje pouk v oblikovanju, sortiranju, pletenju, šivanju. Petje in telovadba se gojita sistematično. Kajti petje blaži slepcu srce, telovadba pa krepi duha in telo po izreku „Mens sana in corpore sano". Poleg tega dosežemo s telovadbo pri slepcu naravno in pravilno držanje telesa in lepo hojo, moč in vztrajnost telesno. Instrumentalno glasbo goje v Avstriji v veliko večjem obsegu nego v Nemčiji, kjer polagajo večjo važnost na produktivno delo. Povsod je uveden rokotvorni pouk kot podlaga za poznejše praktično delo v delavnici. Gojenci spoznavajo pri tem različna orodja ter njih rabo, razločevanje in porabnost sirovin ter drugih predmetov. Izdelki slepcev so naravnost občudovanja vredni. Ker je pouk individualen, more biti uspešen le tedaj, kadar je v razredu malo otrok. Našel sem po posameznih razredih najmanj 3 in največ 13 otrok. Po končani osnovni šoli morajo obiskovati slepi gojenci še nadaljevalni tečaj in sicer moški 3 leta, ženske pa 2 leti. Naloga tega tečaja je pospeševati izobrazbo slepcev, da bodo sposobni sodelovati kot umni in dobri državljani. Poučujejo se ti-le predmeti: verouk, literatura, ustavoznanstvo, gospodarstvo, (gcfepodinjstvo), obrtno spisje in knjigovodstvo, obrtno računstvo, petje in telovadba, v delavnici pa tipične obrti za slepce. Po preteku tega časa prejmejo gojenci izpričevalo, ki nadomestuje učno izpričevalo obrtnih mojstrov. Nato delajo gojenci še nadalje v zavodu kot pomočniki ali pa odidejo v kako zavetišče, kjer delajo skupno. Mnogi začno obrtovati samostojno. ' Omenim naj tu, da je večinoma z vsakim zavodom združen dom, odraslih moških ozir. ženskih slepcev, kjer imajo stanovanje in hrano ter delajo, v skupni delavnici pod vodstvom zavedovim, ki jim preskrbuje siiovine in razpečava izdelke, za katere prejmejo polno plačilo. Ker delajo samostojno proti gotovemu plačilu, morajo plačati hrano sami. Večina gojencev se vzgojuje in poučuje na pokrajinske oziroma državne stroške. Le malo je plačujočih. Tudi obleko dobivajo brezplačno. Na vseh zavodih, kjer sem se mudil, sem opazil, da vlada med učiteljstvom in gojenci prav prisrčno razmerje. Učitcljstvo posveča z ljubeznijo vse svoje moči vzgoji in pouku svojih gojencev, kar jim ti vračajo večinoma s hvaležnostjo. Ne čudim se, da se kasneje tako radi spominjajo svojih vzgojiteljev in predstojnikov. Vse učiteljstvo se vzgojuje iz ljudskošolskega posvetnega učiteljstva. ki je položilo specialni izpit iz slepstva. Istotako so ravnatelji bivši ljudskošolski učitelji s predpisano specijalno izkušnjo in prakt. delovanjem na zavodih za slepce. Le na enem obiskanem zavodu je bil predstojnik duhovnik, ki pa ima predpisana izpita za osnovne šole in še specijalni izpit. Opazil tudi nisem šolskih sester. Po manjših zavodih vodi administrativne posle učiteljstvo samo pod ravnateljevim vodstvom. Le na velikih zavodih sem opazil upravne uradnike ozir. uradnice. Strežniško službo opravljajo uslužbenci moškega in ženskega spola. Usmiljenke sem videl samo na enem zavodu. Omenjam, da je šolski sluga tudi čevljar, vratar krojač, vrtnar pa mizar. Kamor sem prišel, sem našel zračna, velika, lepa, naravnost krasna poslopja, ki služijo vzgoji in pouku slepcev. To nam kaže visoko kulturo ter globok socialni čut do slepcev, kar sem omenil že uvodoma. Zavodi so po glavnih in večjih mestih, na periferiji ali neposredni bližini, obdani z vrtovi in parki, polji in gozdovi. Vzgojitelji slepcev kakor tudi drugi važni činitelji so smatrali to za najpraktičnejše in naj-priklaanejše. Upoštevali so nešteto razlogov, ki vsi govore za to. Hočem našteti nekatere: 1. Kjer je medicinska fakulteta, ima ta za svojo očesno kliniko v svrho študija najraznovrstnejših očesnih bolezni na zavodu za slepce dovolj medijev. 2. Vseučilišča smatrajo zavode za slepce za kulturno torišče in važno preizkuševališče na polju pedagogike, psiho- in fiziologije. 3. Učiteljišča imajo priliko vzbuditi učiteljskemu naraščaju zanimanje za slepstvo s predavanji in hospitacijami na zavodu. 4. V glavnem mestu so vedno na razpolago očesni zdravniki-spe-cijalisti. Sveta dolžnost vsakega vzgojitelja je, z njegovo pomočjo skrbeti za to, da se ohrani pri slepcu vsak še tako majhen vidni živec. 5. Gojencem, ki imajo zniisel in veselje do glasbe, je v mestu lahko oreskrbeti sposobnih glasbenih učiteljev. Kajti glasba blaži duha in vzbuja estetsko čuvstvovanje. 6. Zelo nadarjeni gojenci se zamorejo izobraževati v glasbenih strokah temeljito le v mestu, kjer so potrebne glasbene šole. Slepi učitelji glasbe niso redki. 7. V mestih imajo gojenci priliko obiskovati razne koncerte ter poslušati glasbeno umetnost, ki jih vzpodbuja do intenzivnejšega gojenja glasbe. Mnogo je znanih iz zgodovine slepcev — glasbenih umetnikov. 8. V mestih prirejajo slepci sami koncerte in glasbene produkcije. 9. Občinstvo ima v mestih več zmisla za skrbstveno vzgojo. Zato ustanove in volila niso redkost. 10. Z zavodom za slepce je zvezana delavnica. Zavod ima v poslopju prodajni lokal. Izdelki se navadno sproti prodajajo mestnim interesentom. 11. Tudi razna popravila so v mestu pogosta, ker je pač raba in poraba večja. 12. Le v mestu zamore centralna knjižnica • poslovati brezhibno. Istotako prehrana. 13. Bivanje v velikih kulturnih središčih bogato razširi obzorje slepčevo, ker mu nudi vsega v obilici. Iz istega vzroka ustanavljajo druge kulturne naprave tudi v glavnih mestih. Dovolj sem naštel! Pripomnim, da sem videl na svojem študijskem potovanju le eden zavod na deželi in sicer v Purkersdorfu, ki pa je skoro v neposredni bližini Dunaja. Po vseh zavodih se pečajo' odrasli slepci večinoma s pletarstvom in ščetarstvom. K pletarstvu štejemo izdelovanje raznih potnih košev, košar, košaric in pletenic za domačo rabo, pletenje finejšega blaga, stolov, predpražnic, vse iz raznega materiala. K ščetarstvu pa spada izdelovanje raznovrstnih ščetk, omel in čopičev iz ščetin, žime, trave, fibrisa, sirkovine i. t. d. Dekleta poleg tega kvačkajo, pleto in šivajo na roke in stroj. Gojenci, ki nekoliko vidijo, se urijo v vrtnarstvu, čevljarstvu in kartonaži, dekleta pa v gospodinjstvu. Slepci se uporabljajo tudi prav s pridom in uspehom pri raznih tovarniških delih. Treba je le srca in nekoliko dobre volje do slepcev. mm\ IZ ŠOLSKEGA DELA: EL1ZA KUKOVEC: Sistematične vaje za logično spisovanje. (•troci pišejo najprej v jeziku, ki so ga na tej nizki stopnji šolanja i>ele edino vešči t. j. v neopiljeni domači govorici, ne zavedajoč se, • da obstojajo pravila za logiko in estetiko izraževanja. Besednega zaklada jim šc nedostaja. Cesto rabijo splošne izraze, ki so sicer širnega pojmovnega obsega toda tesne pojmovne vsebine kakor n. pr. pridevnika \elik in majhen. Pišejo n. pr. Stolp je velik. Konj je velik. Reka je velika Prevo je veliko. Mesto je veliko. Sledba misli zanika vsakršen red. Opažati je nevšečno enakoglasje glede stavkovih uvodnic. N. pr. „Za Božič so mati spekli purana. Za Božič smo pili vino. Za Božič smo tudi jedli restani krompir. Za Božič sem jaz bil v cerkvi." Pa tudi glede vsebine zrcalijo taki spisi v mnogih slučajih nedostatke fantazije in etičnih pojmov ter odsevajo zgolj vegetativne težnje kakor jed, spanje, pašo in topo brezdelje na paši, kar v obče ne povzdigne zanimivosti literarnega pioizvoda. Poprava, ki sledi v posebnih učnih urah kljub temeljitosti in poglabljanju v posamezne vrste napak, ni zmožna, da te nedostatke odpravi. To bodi naloga predvajam. Učno načelo „Pouk posnemaj naravni razvoj!" velja tudi za spisovni pouk. Učenčeve predstave je treba naj-prvo dobiti, dobljene pa razjasniti, razvrstiti, urediti. Potem naj se učencu predoči, kako se gradivo predstav zlaga v zgradbo pravilnega spisa. Kakor pri vsakem drugem pouku mora tudi pri spisovnem pouku metoda napredovati po znanih 3 stopnjah: kaj? kako? zakaj? Pouk naj nudi učencu po možnosti mnogo spisnih vzorcev, naj jih razkraja v njihove logične prvine, potem naj razkazuje, kako so te prvine zložene v skladno celoto ter naj razjasni, zakaj morajo misli biti tako zložene in ne drugače. Reproduktivno prosti spis učenčev tvori uporabo in vajo priučenega. Predvaja za prosto spisjeje v širšem pomenu ves pouk. Učenec posluša vzorno, logično in slovniško pravilno govorico učiteljevo ter jo v svojih odgovorih posnema. Sluhu se vtisnejo fonetske in ritmične značilnosti učnega jezika. Učenec si pridobi takozvani jezikovni čut in govorno spretnost. Predvaje v ožjem pomenu ali vaje za logično pisanje, pa se vršijo na podlagi vzornih spisov iz čitanke. Kakor ves pouk tako mora zlasti pouk v čitanju pospeševati nego jezikovnega čuta. V ta namen naj se pri obravnavi vsakega spisa iz čitanke po dokončani vaji mehanskega (kurzoraega) čitanja uvede vaja evfoničnega čitanja in poslušanja. Nai-vzornejši čitatelj dotičnega razreda ozir. učnega oddelka prečita na glas ves spis, ostali učenci poslušajo ter slišano iz spomina ponovijo Ta vaja se vrši začetkoma po stavkih, poslej po odstavkih in konečno v obsegu celega spisa hkratu. Startarno ali razmišljujoče čitanje je torišče vseh ostalih ustnih predvaj. Te predvaje so" 1. Navajanje sinonimov, ki obogati besedni zaklad. — 2. Etimologične in onomatične vaje, ki razjasnijo konkretni, abstraktni in slovniški smisel besed in rekel. — 3. Ilustracija položaja, krajevnega, časovnega in drugih okolščin ne ie z besedo, marveč tudi v smislu rokotvornega pouka z risbo oziroma sliko, ki so jo učenci, oziroma učitelj izdelali. Ta vaja probuja fantazijo. — 4. Naziranje opisanega dogodka raz etično stališče, kar pospešuje nravno vzgoja — 5. Razmotrivanje slovniških posebnosti, s čimer se opili učenčeva govorica. — 6. Logična analiza dotičnega spisa. Učencem se razjasni logično razmerje vzroka in učinka, ozir. posledice. Take vaje vplivajo odgojevalno na razum. — 7. Proučava medsebojne zveze stavkov. Razjasni* se mladim stilistom logično razmerje enakosti, protiv-nostf, omejenosti in sklepalnosti, kar istotako služi negi razuma. — 8. Proučava kronologične in logične sledbe misli, s čim se pri naslednjih prostih spisih v naprej zabrani zmedenost. — 9. Jezikovne pretvorbe s pomočjo sinonimov pa tudi v smislu slovniške sklanjatve in spregatve. — 10 Posnetki obravnavanega spisa. — 11. Primerjava dotičnega spisa s že obravnavanimi spisi podobne vsebine. Vzporedno z ustnimi vajami negujemo pismene predvaje, ki obsto jajo v tem, da nekatere ustnih vaj. zlasti pretvorbe, posnetke in primerjave napišemo na tablo, učenci pa te napise prepišejo. S tem se utrdi sigurnost v lepopisju in pravopisju. Prepisovanje je treba stopnjema razširiti v zapisovanje na pamet. Prva stopnja obstoja v dopolnjevanju stavkov z eno besedo Nekateri, metodiki napišejo v io svrho vprašanja na tablo, kar pa rodi slabe uspehe. Površni otroci kratkomalo prepišejo ta vprašanja, misleč, da so zadostili učiteljevi zahtevi. Uspešneje je, ako napišemo pripovedo valne stavke namesto vprašalnih, in besedo, ki naj se dopolni, zaznamujemo s pomCljajcm (—). Snov se naslanja na čitalni pouk, cesto pa je tudi zajeta iz slovniškega pouka in iz besedotvornih vaj. Druga stopnja zapisovanja na pamet je dopolnjevanje celih stavkov. Na tablo napišemo le uvodnice memoriranih stavkov ter ločila, narišemo takorekcč osnutek spisa. Na tretji stopnji te vaje zapisujejo učenci brez vsake spominske opore memorirane stavke. Snov za drugo in tretjo stopnjo zapisovanja na pamet so vzorci za opravilno spisje, v 2. in 3. š. letu so to kratka pisemca. Četrta in končna stopnja zapisovanja na pamet je zapisovanje na podlagi pomnilnih besed. Podano snov iz nazornega ozir. realnega pouka napišemo s pomnilnimi besedami na tablo. Učenci razširijo iz spomina to gradivo v popolne stavke in celotne spise. Vse 2. šolsko leto in celo že 1. š. leto je peleg prepisovanja treba vaditi p i s a n j e p o n a r e k u. V 1. š. letu je ta vaja omejena na pisanje posameznih pismenk, potem zlogov in besed, konečno kratkih stavkov. V ostalih šolskih letih narekujemo učenccm opise predmetov iz okoliša otrok ter dogodljaje iz otroškega življenja. S tem dopolnimo nazorni uk in ustrežemo zahtevam učnega načrta, ki določa, naj se v okviru nazornih slik in šolskih izprehodov pogovorijo najvažnejši dogodljaji domačega življenja kakor gospodarstvena opravila, prazniki, veselice, slavlja i. dr. Pri opisovanju posnemaj učitelj način pisateljev naturalistov ter z dosledno natančnostjo predoči kronologični nasledek dajanj ali značilnosti. Tako poglabljanje v navidezne malenkosti mnogo uspešneje učinkuje na fantazijo nego lapidarni, učenjaški slog. Tako pripravljeni so učenci 2. š. leta v tretjem četrtletju zmožni, da se pismeno izražajo že logično. • Učne slike. A. Ustne vaje. Voznik iti Pavliha. 1. Navajanje sinonimov. Voznik — kdor vozi.— Pavliha — šaljiv človek. — Pjeko polja — črez polje, ipo polju. — Neusmiljeno podil kon:e — ni jim privoščil,' da bi si oddahnili, v eni sapi so morali dirjati. — Za dne — dokler je še svetlo. - -Polasrma — počasi. — Brez uma — nor. — Vrne se — gre nazaj. — Ni se mogel z mesta geniti -■ Ne voznik, marveč vož ni mogel z mesta. Voznik pa ni maral voza pustiti na cesti. Niti toliko ni pustil voza, da bi šel v bližnjo vas ter si ondi izposodil kolo. Pavliha mu jc storil uslugo, da je pozval ljudi na pomoč. — Velel — rekel. 2 Poglabljanje v položaj. Zakaj je voznik vprašal Pavlilio? Vozniku je 1>i'»n polje neznano, tuje, poprej še nikoli ni bil v tem kraju. — Zakaj je ipodil konje? -Mislil je, da je še daleč do mesta. — Kedaj, ob katerem-času jc srečal voznik Pavliho? Menda ob 16. uri popoldne. — Zakaj je Pavliha reke!, da mora 'polagoma voziti? Videi je, da jc kolo slabo .in se bo kmalu strlo. — Zakaj se je Pavliha smehljal? Dobro se mu je zdelo, da so se uresničile njegove besede. 3. Logična analiza. Voznik ni vprašal: »Ali laliko za dne pridem do mesta.« Vpnišfti bi moral: »Ali je še daleč v mesto?« Pavliha bi mu tedaj odgovoril: »Ni! jiKnda 1 uro hoda.« Voznik bi lahko iz odgovora sklepal: »Solnce je še visoko na nebn. Ne bi me tema zasačila na samoti. Smem polagoma voziti. Ni treba -konjev poditi.«' Pavliha ni prav odgovoril. Zamolčal je, kar jp opazil na vozu. Za to se je vozniku zdel pogoj, ki ga je Pavliha povedal, bedast. Voznik je bedasto vprašal. Pavliha mu je bedasto odgovoril. Pomni: Kakor vprašaš, tako se ti odgovori. (Prijazno, grobo, pametno, bedasto). 4. E t i č n i pouk. Kakšne duševne lastnosti je imel ta voznik? Bil je n e m a r e n, s strtim kolesom se ie spustil na pot. Skrben voznik voz doma pregleda, je 11 vse na. njem dosti močno. Tudi pregleda, so li konji podkovani. Bil je n e u s m i 1 j e n. N, privoščil konjem oddihliaja. Tepel jih je. B:1 je bedast. Bedasto je vprašal. Ni umcl Pavlihovcga svarila. Njegov razum je bil omejen. — Kakšne lastnosti je imel Pavliha? Bil je moder . . . hudomušen . . . šaljiv . . . itd. Pomnite: nemarnost, .neusmiljenost, bedastoča, prebrisanost, hudomušnost, šalji-vost so slabe .lastnosti. Ne sinemo posnemati ne Pavliha, ne voznika. Kaj nas uči .povest? Naglica ni nikjer prida. Itd. 5. Medsebojna zveza misli. V stavku »Na večer se Pavliha vrne pj istem potu nazaj ter najde voznika v veliki težavi.« nahajamo d,ve dejanji: se vrne, najde. Obe izvršil Pavliha. Tu sta nastala 2 stavka; veže ju besedica tet (in) Pomnite: Bcsedica ter je vezni k. V tem spisu imamo še drugi primer z vez-nikom ter. čitajte ta primer! Ta človek je brez uma, reče voznik sam sebi ter še bolj požene konje.) Katera dejanja nahajamo v tem primeru? (reče sam sebi, požne konje). S katero besedico smemo zameniti veznik t e r. (in). Uvodnico zaradi smemo zameniti z besedico (vslcd) Hitra vožnja je bila' vzrok. Kolo se je slrlo. To jč bil učinek vzroka. Voznik n! mogel z mesta. To je bila posledica. — 6. Sledba misli. V stavku »Zaradi hitre vožnje po kameniti cesti se mu ',c bilo stilo kolo, da se ni mogel z mesta geniti« smemo sledbo misli spremeniti. Rečemo: Voznik se ni mogel z mesta geniti, ker se mu je bilo kolo strlo v sled hitre vožnje po kameniti cesti. Tu smo uporabili veznike ker, v sled. 8. Slovniške posebnosti, a) Načinov deležnik: Pavliha je govcril smehljaje. (Pri povzdigovanju molimo kleče. Pometamo sobo stoje. Pišemo sede. Spimo leže. Živino vračamo lete. Kruh jemo včasih grede.) b) Pogojni naklon. Voznik ne bi bil stri. kolesa, da je počasi vozil. (Hiša ne. bi bila pogorela, da se ni Žarko igral z. vžisali:ami. Blažck bi sc bil peljal k babici, da ni bil go'ogIav.) 9. E t i m o 1 o g i č n a vaja. a) Pavliha najde voznika v veliki težavi: Ako konji ne morejo speljati voza, to je težava. Ako pride v hišo mnogo beračev, to ie nadlega. Ako mora človek vedno kašljati, to ie nadloga. Ako zalotijo človeia pri tatvini, to je sramota. Ako hiša pogori,.to je nezgod« Ako najdeš denar, to ie sreča. Ako vidiš srno v gozdu, to je naključje, b) Zaradi hitre vožnje se mu je slrlo kolo.Kadar vlečejo voz voli, to je pofasna vožnja. Kadar je blato, to Je neprijetna hoja. Kadar je mokro leto, tedaj je dobra košnja. Kadar nesemo v breg, je težka n o š n j a. Kadar kopljejo vinograd po Veliki noči, tedaj je pozna kop. De„ Potem olupijo 5ibe In denejo na peč sušit. To so skale za klobase. Drugi dan le furež (koline). 2c Je prašič razdelan na kose. Mesarji nes6 čreva na potok in operejo. Prinesejo domov in denejo v skledo. Po vrini narežejo čebula. Čebul kvasi čreva. Ona dobijo od čebula prijeten vonj m okus. Vsi domači režemo meso na drobne kosce. Oče meso solijo im poprajo. Pridenejo tudi česnovega soka. Potem stlačijo meso v brizgi j o. Brizgnejo meso v črevo. Pri brizganju napenjajo svojo moč. Potem je črevo natlačeno (napaieno) z mesom. Oče zaskalijo in odrežejo. Prva klobasa je gotova. K KOLNIK: Kako računimo. Da poživimo pouk in pospešimo samostojnost in sodelavnost učencev, smo upeljali' »razne kupčije." Učenci (VI. razred) kupujejo pri trgovcu, mesarju, pri kmetih in tudi na semnju. Prvi učenec pove, kaj bo kupil (n. pr. 6 kg bele moke, 2 kg sladkorja, % kg kave). Obenem pa mora povedati, koliko ima denarja. Drugi, tretji, četrti učenec pove, koliko stane blago. (V našem slučaju: 1 kg moke, 1 kg sladkorja, 1 kg kave). Peti, šesti, sedmi učenec izračuna, koliko stane zahtevana količina blaga. Osmi učenec sešteje posamezne zneske. Deveti učenec določi ostanek ali primanjkljaj denarja. Pri večjih vsotah in takojšnji plači dovolimo 2% skonto. Pri morebitnem dolgu (ki ga pa dovolimo le v skrajni sili) pa zaračunimo takoj in če tudi le za par dni 4% obresti. V nekem slučaju je sodeloval tudi rnešetar, ki pa je zahteval 10% provizije. Zelo zanimive in živahne postanejo kupčije manufakturnega blaga. Pri teh vajah spoznavajo učenci razne tkanine domačega in tujega izdelka, njih cene, trpežnost, uporabnost, odkod dobimo to blago, voznina, carina itd. Deklice določijo, koliko je treba blaga za posamezna oblačila. Zanimanje traja do konca računa. Dobri računarji nadaljujejo kupčije tudi v odmoru. RAZGLED. Bilo treba prenesti na drug krog. — Tu pride na pomoč redni, umerjeni sestavni slovniški pouk, s stalnimi vzorci in s trdnimi pravili. Neoporečno pa je zopet, da se s samimi pravii' tudi ie nihče ni naučil kakega jezika. Učitelj združuj torej oboje, poučuj jezik v smeri vadnice i n v smeri slovnice; kako si naj snov izbira in jo razporeja, to je njegova naloga, ki nJ baš lahka. — Rokovod v tem oziru mu hoče biti v osnovnih šolah za slovenščino Brinarjeva »Slovenska slovnica«, koje prva dela sta izšla v 2. izdaji, kakor je zgoraj navedeno. Načelno moramo tedaj Brinarjevo književno delo toplo pozdraviti, tem boJj, ker vsak veščak ve, kako težko je* zbrati in urediti snov, ki bi služila omenjenima svrhama. Sicer se razume, da se misleč A. SLOVSTVO. Josip Brinar, Slovenska slovnica za osnovne šole. V treh stopnjah. V Ljubljani, 1921. Kr. zaloga šolskih knjig. 1. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za n i ž j stopnjo. (Drugo predelano tedanje). Cena 1 din. 50 par. 2. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za srednjo stopnjo. (Drugo predelano izdanje.) Cena 3.50 din. S samimi takozvanimi »jezikovnimi vadnicami« se je sila težko, če ne nemogoče, naučiti kakega jezika do potrebne zavestnosti o njega pravilnosti, to je do trdnosti znanja. Trenotni uspehi samo vad-niškega pouka so lahko prav frapantni, a morejo biti prav tako varljivi, ker so umerjeni le za ozek vežbalni krog; pr .ti pa jim opasnost da odpovedo, brž ko bi jih učitelj ne bo smel držati hlapčevsko knjige, ampak bo zasnoval svoj pouk po svoje in po zahtevali svojega razreda in svo. jih učencev; takisto ni dvoma, da bi bila zasnova knjige v celoti ta v posameznostih možna drugače. Toliko pa ugotavljam, da se je delo v glavnem posrečilo in sc Je v praksi, kolikor je meni znano, obneslo. Ker želim v novih razmerah knjigam trajnosti in bi rad, da bi ta slovenski uč-ben'k b!l po možnosti popolen, navajam v naslednjem nekaj točk, v katerih bi se knjiga v bodoče izpravila in izpopolnila, ne da bi hotel s tem zmanjšati splošno pohvalo, ki jo delo zasluži. Zaradi enostavnosti razvrščam opazke zaporedoma po straneh, oziroma vajah. 1. K' i ž j a stopnja. — V berilu »Jesen« je jezikovno nepravilen dovršil glagol »Ptice... od lete v južne kraje«; v takem opisu mora stati ali nedovršen glagol ali pretekli čas. — 3. in 4. naloga: mehanično štetje stavkov kakega berila je brez vrednosti in izvedljivo le pri berilih, ki bi bila prav nalašč v to svrho sestavljena. Takisto more služiti štetje besed (5. In 6. naloga) le vaji v štetju kot takem. — Pravilo o zlogu (str. 6) se glasi: »Kadar izgovarjamo besedo, odpremo usta enkrat, dvakrat... večkrat.. TI deli besed so zlogi.« — Ako čitamo tam navedeni zgled: »Solnce zahaja za gon«, smo imeli usta — ves čas odprta, torci bi bil ves stavek le eden zlog! Pojem zloga se mora torej drugače razviti. — Str. 7. Črk se učenci ne bodo učili šele potem, ko so že čitali berila ter šteli odstavke. — »Slovenski jezik ima 25 črk«. Tako se ne sme reči: saj jezik sploh nima črk. — Str. 10. Med lastnimi imeni se morajo vse-kako še navesti dežele in otoki. — Med samci v živalstvu naj se ne navaja »konj«; tudi »jelen« in »zajec« nista izrazita samca. — 24. naloga: ni tako lahko najti 10 imen samcev v živalstvu kakor 10 imen moških oseb ali 10 stvarnih imen; tu je treba zahteve stopnjevati. Podobno velja o samicah: »mačka« in »ovca« nista izraziti samici. — 32. na- loga: besedi starejšina in vojvoda bi se morali obravnavati posebe. — 37. naloga, Stavek »Stanovanje moramo zračiti« je za pretvorbo v dvojino premalo Izrazit. — 45. naloga. »Drva« ni le saano-množilnska beseda. — Str. 14. bolje Je »kurje oči« (nego »kurja očesa«!). — Str. 15. Nerodno in nejasno je pravilo: »Ako pridevnik pojasnjuje kak samostalnik, sta pridevnik in samostalnik istegi spola«. Pravilo bi se naj uravnalo po sorodnem na str. 16: »Pridevnik se ujema v številu s samostalnikom, h kateremu spada«. — Str. 16. Ponazoritev stopnjevanja (visok, višji, najvišji) v tisku je neresnična in nekam otročja, vsekako pa nc potrebna, — Str. 18. Dobro razvita je raba osebnih zaimkov; čisto napačna pa je zahteva njih vstavitve v 65. nalogi, kjer bi se stavki glasili: »Petelin poje: on naznanja jutro. Kura kokodajsa: ona je znesla jajce. Psa lajata: ona vidita berača« itd. Edino prvi stavek (Petelin...) je za silo vzdržljiv; vsi ostali, tudi tisti, ki tu niso navedeni, so napačni. Glasiti bi se morali: Kura kokodajsa; znesla je jajce. Psa lajata: berača vidita« itd. — 73. naloga. Zbrani so deloma pretežki (sestavljeni) glagoli; namesto »zableščati« jasneje »se (za)bliščati«. — Str. 22. Pisati kot nedoločni glagol bi se naj navedel v celem stavku. — Str. 23. »V šoli«. V ma-lodane vseh stavkih so osebni zaimki odveč in napačni. Drugi odstavek bi se n. pr. naj glasil tako: »Učitelj nas je že dostikrat učil. Pazljivo smo ga poslušali. Iz-praševal nas je. Glasno smo odgovarjali. Učitelj je stal pri tabli, mi smo sedeli v klopeh.« — Str. 27. »S pomočjo končnic —cc, —ič, —ck (za moški spol)... tvorimo manjšalne samostalnike«; glasiti bi se moralo: »Od samostalnikov moškega spola tvorimo s končnicami...« — Str. 28. »Naučim sc« se veže z rodilnikom, torej: »čigave pesmi smo se naučili«, ne pa »čigavo pesem«. — Str. 30. V sestavku »Ne muči živali« se naj v stavku »Hudoben človek je gotovo,« besede razporedijo tako: »Gotovo je hudoben človek«, še boljši pa bi bil stavek tako: »Zares hudoben člo- vek je...« — Str. 30. »Naznanjalni stavek«, l)olje: »prlpovedovalni«. — Str. 31. »Ku-žek, prinesi ml iz vode palico«, ne pa: »... palico iz vode.« — Str. 31/32. Je sicer logično, da se začne s po-vedkom, praktično pa ni. Pomožnih glagolov je tukaj navedenih več, na str. 25 pa le eden; to mora priti v skladnost. Pri osebku se izhaja od glagciov, ki sami vsebujejo osebek in ga je treba šele besedno vstaviti; s tem se stvar etežkoči in prime na napačnem koncu. — Str. 33. Ni res, da »Določilo glagolskega osebka imenujemo osebkovo besedo«; kajti ta beseda ni nlkako »določilo«. — Str. 35. Slovenski (nemški manj!) otroci sicer točno in lahko razločujejo »zveneče« in »n?-me«, mehke in trde soglasnike; nobenemu ne bo padlo na um, da bi zamenjal »ljubim« in ■.lupim«, »pije« in »bije«, »gad« in »kad« itd.; vendar so take vaje zanimive in koristne. — Str. 36. Tu se besede zapisujejo tako, kakor jih ljudstvo izgovarja. Take vaje so kočljive in poleg tega neizvedljive; vsak veščak ve, da se z našim črkopisom besede po izreki narečij sploh ne dajo zapisati. Taki posli naj bodo prepuščeni strokovnjakom jezikoslovcem; naši malčki pa se naj učijo knjižnega jezika in njegove nedialektne izreke; dovolj opravka imajo s tem! — Mimogrede naj še pripomnim, da pri izreki končnega 1 (nesel — »nesu«), v kateri gredo naša narečja silno narazen, Gorenjcu prav nič ne pomaga podaljšanje besede, ker on pravi tudi »nesva«, ne pa »nesla«. — Str. 38. Da se prva beseda v stavku piše z veliko začetnico, za to pač ni treba še le zdaj, na koncu knjige, posebne vaje; sicer za to sploh ni treba vaje. Isto velja o piki na koncu stavka. V tipografskem oziru moramo odločno grajati neverjetno potrato papirja; čisto piazne so ne samo cele strani, ampak kar cel list. Cel list zavzema tu Ji pravilnik »Kr. šolske zaloge«; če že narod'a mora biti natisnjena v celoti v vsaki knjigi (kar se naj čim prej odpravi'), naj se umesti in neočitno natisne tako, da ne moti In ne podražuje knjige. V 2. zvezku (srednja stopnja) je ta naredba natisnjena vsaj kar na 2. straui naslovnega lista. Predvaje za spis je so dobre. 2. Srednja stopnja. Str. 1. Ni enako lahko napisati 10 lastnosti ali 10 imen narodov, kakor n. pr. 10 oseb, živali i. dr. — Str. 2. »Pastir pase pišče« — ali se ne bodo otroci smejali takemu pastirju? — »Barva klobuka je rjava«; pravilno: »Klo-bukova barva«. — »S klobukom pozdravljamo«: To se zgodi redkokdaj, n. pr. potniku, ki se odpelje z vlakom! (Tu se mora poiskati drugačen stavek.) — Str. 3. »Nazadnjaški človek« — ta izraz je za to stopnjo previsok. — Str. 4. Ako je kmet kupil vola, ovna, zajca, goloba..., ne bom vprašal: »Koga« je kupil! — Pravilo o samostalnikih z mehkim deblom se nahaja šele v 20. nalogi, faktični primeri za to pa, ki jih učenci ne morejo zadeti, že v nalogi 16 (hlapcem, stricem), v 17. (nožem) in 18. (mesecem). Pri pravilu se mora pose-be naglasiti, da velja le za moško (in srednjo) sklanjo, ne pa za žensko. — Naloga 23. Bolje je učiti, kdaj se rabi s (in ne z), ker je s pristen in pravilo enostavnejše. — »Mati« :n »hči« (str. 9) bi se naj sklanjali v vseh sklonih. — Str. 11. Pri srednji sklanji se morajo glede končaja »e« loč-ti navadno (o-) debla od s-, t-, n-debel. — Naloga 54. Ce pišeš »živalca«, »lučea«, onda dobiš množnski rodilnik »živalcc«, »lučec«, a ne: »živalic«, »lučic«! — Naloga 67. Pridevnik se ujema s svojim samostalnikom ne le v »sklonu«, ampak tudi v spolu in številu. — Naloga 75 (str. 17). Ne drži pravilo, da pridevniki in deležniki (o deležnikih se doslej še ni bilo govorilo) na -č ali -en stopnjujejo z »bolj«; kajti ivesten, resen imata n. pr. resnejši, vestnejši; za pridevnike, ki pomenijo barve, je izbran napačen zgled »bled«; saj »bled« ne pomeni barve, ampak le njeno kakovost, zato je čisto pravilno »ble-dejšl«. — 80. naloga. (»Oče in otroci*). Nepravilna sta zaimka v stavkih: »In on. je dal sinu... opravilo« (pravilno: »In dal }e sinu opravilo«); »in oni so veselo delali« (pravilno: »in veselo so delali«), — Str. 20. Pravilo »Povratnoosebni zaimek vežemo včasih z glagoli, ki jih imenujemo povratne glagole«, ni logično, ker postanejo glagoli šele po pristopu povratnega zaimka povratni. (Ne glede na to rpipomi-njam, kakor sem to že davno poudarjal pri raznih prilikah, da' v naših slovnicah kot »povratni« navedeni glagoli: bati se, spominjati se, usmiliti se, ozirati se' i. dr. po bistvu niso povratni!). — 86. naloga. »O Vseh svetih se spominjamo naših (ne! pravilno:, svojih!) rajnikov.« — 87. naloga...: »pišemo (pravilno: rabimo, stavimo) povratno - svojilni zaimek«. — Str. 22. V ipismih se tudi nagovor ni zaimek T i, Tvoj piše z veliko začetnico. — »Vrnitev v domačijo«. V stavku: »Na oni strani...« se naj natisne o n i razprto. — Str. 25.Z26. V slovensko slovnico spada slovenski način štetja, srbskohrvatskega se učimo pri srbskohrvatskem pouku; če ne, bomo otroke po nepotrebnem zbegali. — Str. 26. Tudi pred samostalniki more stati »eden«, ne samo »en«, n. pr.: »Eden delavec je premalo, dveh je treba.«— Str. 28. Vsebinsko slab je stavek: »Kdor preveč misli, ne stori veliko«; kajti nikoli se preveč ne misli! ne sme pa se preveč »pomišljati«. — Dovršnost in nedovršnost glagolov se najprej po oči tuje s sestavo nedovršnika: »plavati — priplavati«: zgled je premalo značilen, osobito v stavku »Luna priplava«. Izhajati bi se moralo od nesestavljenih glagolov z isto ali različno osnovo (streliti — streljati, skočiti — skakati, počiti — pokati, .vreči — metati itd.); med najboljše spada stavek: Človek obrača, Bog obrne (105. naloga). — 107. naloga. Ni res, da post a me vsak nedovršnik po sestavi s predpono dovršen; n. pr. nakupovati, ' prekapati, zabeleževati i. dr. — Str. 29. «... in lahkega srca se poslovi« (pravilni. besedni red: »in se lahkega srca poslovi«, ali »in se poslovi lahkega srca«. — Str. 31. »Glagole pišemo (ne! ampak rabimo) navadno brez osebnega zaim- ka«. — Krajša oblika 3. osebe mn. se omenja na str. 31, nje znanje pa. se zahteva na str. 32, ne da bi bilo povedano, odkod nal učencem dohaja znanje. — Str. 33. Tu se uči, naj se pri pripovedovanju ne ;menjava s pripovednima časoma. Prav pa je baš nasprotno! Spis »Slive« je zato izgrešen, ker se tam rabi vseskozi enolični pretekli čas. Prav tako napačen je spis »Krošnja!«, kjer stoji vseskozi sedanji čas v domneva-nem pomenu prihodnjika. Cisti piri1-hodnji pomen imajo sami na sebi le maloštevilni glagoli (n. pr. pojdem), obično pa dovršniki le v logično stavkovni zvezi, osobito s prihodmjiškim glavnim stavkom. — 125. naloga. »Ko suha hruška se razcvete, takrat nazaj pridem« (spored besed bodi ta: »Ko se suha hruška razcvete, takrat pridem nazaj.« — 129. naloga. Tu so zgledi, kam naj ,se postavi glagol, ni pa pravila. — Str. 39. Ni novo'dila, kam naj se postavi vejica, ako stoji ogovorjena beseda v sredi stavka. — 143. naloga. Govori se o nedoločnih glagolih, navajajo pa se sami nedoločniki. r-Str. 40. če se obravnavajo deležniki metodično po težkoči, bi moral biti na prvem mesti opisovalni. Govori se le o tvorbi deležnika na -č; vsi drugi se prepuščajo nezavestnemu znanju otrok. — Naloga 151. Prav dobri so zgledi za trpmo dobo. — Str. 44. Pravilno se glasi: »Pojdi cvetic (ne pa:- cvetice!) nabirat«. — Str. 53. Ločila pri medmetu niso dovolj jasno določena, zlasti ni povedano, kako se je ravnati, ako je medmet v sredi stavka. Kadar »o« označuje le zvalnik, tedaj ne vejjajo zašij pravila o medmetu; drugače pa je, če služi kot . pravi medmet. — 170. naloga. (Besedotvorje). Zahteva se od učencev tvoritev dokaj različnih izpeljav, bi morejo motiti jezikovni čut. N. pr.: s pripono -ar bodo učenci pač brezhibno tvorili samostalnike moškega spola od besed: drva, zlato, zid, knjiga, vol, pisati, tesati itd.; tudi še od: ovca, klobuk; a nerazumno jim bo vrt — vrtnar. Podobno pri priponi -(j)ak, kjer stoji »grajščina« z očitno nalogo, da se iz nje tvori. »grajščak«, kar le seveda nemogoče. Isto ie pri priponi -ec, kjer bi se naj od »Dolenjsko«, »pisati«, »plesati« itd. tvorili dotični moški samostalniki (vsekako »Dolenjec«, »pisec« in »plesalec«), iz katerih pa dobimo le: »Do-leniščec«, »pisec« ali »pisalec«, po poslednjem vzorcu: »plesec« in »plesalec«. Pri nalogi je torej treba zglede izbirati, primerno učenčevim zmožnostim. — 176. naloga. Iz našega besednega zaklada naj izgine nesrečna beseda »m i r o d v o r«, napačna skovanka po nemškem »Friedhof«, kakor bi beseda pomenjala »dvor miru«, dočim v resnici ni nič drugega nego »ograjen« (eingefriedet) prostor. — Str. 62. Ni neoporečno pravilo: Pri velelniku stoji osebkova beseda v zvalniku«. Z v a 1 n i k i v o b o e niso n ,i č d r u g le g a- n e go poved ki, stoječi izven st av k o-v e g a s k 1 a d a. To je koj jasno iz zgledov na str. 63, n. pr.: »Kje sii bil, potepuh? Veličastna si, priroda«. Da zvalnik tudi pri velelniku ni kar tako osebkova beseda, je posebno jasno razvidno iz slučajev, kadar je zvalnik druga oseba, kakor je glagolo-va; n. pr. »Ti, pojdiva domov!« Kako naj bi bil »ti« osebkova beseda k »pojdiva«? Najbolje je, da se z otroki ne spuščamo v razlago zvalniškega problema. — Str. 75. stoji zapisano: »V odmorih naj glasno ne razgrajajo« (kakor bi mogli tiho razgrajata!). — Str. 77. Ozir na »lehko« ali »težko« izgovarjam) ne pomaga nič, ker je vse odvisno od spretnosti in volje..V naših slovnicah, žal, doslej nimamo primernih pravil o razzlogo vanju; treba jih bo nanovo ustanoviti v kar najpriprostejši obliki. — Str. 67. Netočno je pravilo: »V nikalnih stavkih stoji predmet v rodilniku namesto v to-žilniku«. Saj more stati tudi v trdilnem stavku predmet v rodilniku; nadalje imamo v vseh stavkih predmete v dajalni-!ku itd. Velike začetnice. Str. 78. Gorenjec, Notranj ec. nista imeni narodov! Kako se naj piše Ljubljančan, Kranjec (kot deželan in meščan), Celjan? — Mala pozen je na tem mestu otročji poziv: »Pazite, s kako začetnico pišemo prvo besedo v stavku!« — Str. 78/79. »Pridev- nike, narejene iz osebnih (poosebljenih) lastnih imen pišemo z veliko začetnico« ne bomo razumeli, zakaj naj pičemo: »Zvonov«; kajti »Zvon« ni ne prava oseba niti poosebljenka. Ako nadalje vse ostale pridevnike naj pišemo z malo začetnico, potem moramo pisati ljubljansko polje kakor ljubljansko zelje. — Str. 79. Pri lastnih imenih, ki sestojijo iz dveh in več besed (izraz »zložen« ni dober, ker bi izmed vseh tam navedenih spadal tja le Slovenj-gradec!), se je g. pisatelj ravnal — in za zdaj drugače ni mogel — po bivših Levče-vih pravilih, namreč z ozirom na to, je li druga beseda sama zase lastno ali pa občno ime. Že pred leti sem dokazal, da je to pravilo nevdržljivo, ker vede do silnih nejasnosti in nasprotij; same zase so n. pr. besede otok, loka, nedelja pravtako občna imena kakor n. pr. grad, potok, draga, gora, in vendar se piše Veliki Otok, Škofja Loka, Velika Nedelja, pa: Gornji grad, Volčji potok, Orna draga, Kranjska gora (dasi to niso: gradi, potoki, drage, gore, ampak naselbine, trgi in vasi). Dokler torej nimamo drugačnega boljšega pravila, [je doslednost nemogoča. — Knjiga tudi ni dosledna svojemu pravilu, da se pišejo z veliko začetnico »Bog in imena cerkvenih praznikov«, zlasti ker ni rečeno, ali se pišejo z veliko vsi deli ali le prvi. Pisana je: »Velika noč«, pa (str. 88) »cvetna nedelja«; »sv. Trije kralji« pa: -mala Maša«, »Rešnje Telo (oboje • z veliko), Srce Marijino (ni ne Bog ne praznik!); na str. 89: Novo leto.(ali naj ne pišemo zato tudi Pust, Pepelnična sreda?). Zdi se mi, da bi ta odstavek bilo bolje uvrstiti rned »označbe spoštovanja«. (Str. 79, 5), S p is je je dobro zasnovano. Odklanjati moramo le naloge: »Pri nas smo klali« kot protisrčno in (str. 89) »Napišite to pismo na pamet« — kot goli formalizem. V staiVku: »Kako se mi v novem razredu dopade« naj se nemčizem »se d o p a d e« (gefallen) nadomesti s slovensko besedo. — Str. 90/91. S ponatisom dopisnice in naslova na pismo mfenda ni treba tratiti papirja; V šolo se prinese pravi izvirnik. Dobro je, da je v knjigi ohranjen lep Iz- raz »dopisnica«, namesto uradne tujke »dopisna karta«. Te besede naj služijo mislečim učiteljem v preudarjanje pri vestni rabi te dobre učne knjige. Dr. Jos. Tominšek. čitanka za mešč. šole, n. del, sestavil Josip Brinar, založila kr. zaloga šolskih knjig, I.jubljana 1921, str. 238, cena broš. K 30.50, vez. K 33. — S to knjigo se je Izpolnila zopet ena izmed — žal — številnih vrzeli v zbirki učnih knjig za meščanske šole. S tega vidika jo Jc treba iskreno pozdravljati. Razdelitev čtiva je ostala kot v I. delu; s tem je knjiga ohranila značaj slovstvene čitanke. V stvarnem oziru je pripomniti, da se nahajajo nekateri sestavki že v čitankah za ljudske šole, n. pr.: Peter Klepec, Turki na Slevici, Pod vaško lipo (ta vsaj deloma). Po mojem mnenju le knjiga zaraditega za učenca nekoliko manj zanimava. Odlomek iz »Veronike Desenl-ške«, ki naj reprezentira dramatsko pesništvo," je brezdvomno premajhen. Povrh Še nosi napis »Peto dejanje«, .pa ne obsega niti treh strani. Sploh: ali ni bilo najti kaj boljšega, v istini dramats^ega? Kaj pa Tugomer? Morda pa ne spada v zgodovinski okvir te druge čitanke? — Tudi mi ni jasno, zakaj je g. Br. poslovenil (morda ne sami) poanto v Erjavčevi »Pravdi o rakovih nogah«, spisano prvotno gotovo v znani pokvarjeni nemščini. Iz lastne izkušnje vem, da je tudi med učenci, ki niso bili nemščine- bog ve kako zmožni, vselej izzvala prisrčen smeh. Sedanja oblika ne bo tako učinkovala. Pravopis sicer ni več tako pester in raznolik kakor v I. delu, toda enoten še ni. Tiskovnih pomot je nebroj, več nepopravljenih kot popravljenih, ki hudo motijo. Papir je boljši leo v I. delu, samo tisk je mestoma prav nejasen. Želeti je samo, da izide kmalu — vsaj do začetka šolskega leta 1922./23. tudi III. del, obenem z Zgodovino in Zemljepisom. Človek se Cesto vprašuje kaj je krivo, da je produkcija prepotrebnih šolskih knjig tako počasna. Razen na tiskarnah leži po mojem mnenju krivda v aprobacijskem postopanju, ki mo- ra biti silno dolgotrajno. O tem bo menda tieba izpregovoriti kako besedo posebej. —t. Prva srbska ali hrvatska čitanka, v Ljubljani 1921. Priredili Iv. Lžsica, P. Lo-koršek in dT. R. Mole. 8° st. 117 c. 6 d. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Prvi del. Ova se čitanka stvarno deli na dva dela: na bukvarski i čitanački. S obzirom na izvesne razlike u dijalektu i pravopisu to je dobro učinjeno. Ali se mi zbog skrom-mog obima ovog prikaza moramo ogra-ničiti na neke naipomene, koje če korisno poslužiti gg. sastavljačima, kad se bude iz-davalo drugo izdanje. Sami sastavljači moraju biti načisto sa kakvim jezikom srpsko-hrvatsklm moraiu upoznati slovenačku decu. Mi smo mišljenja: samo sa književnim. Provincijalizma u ovom slučaju moraju otpasti, a natočito turcizmi. Bukvarski deo je pomešao dosta nezgodjio t. zv. književni beogradski i za-grebački stil. Iz te mešavine Izašlo je ne-što novo, a tome novom sastavljači daju ime: srpsko-hrvatski jezik. Ovo je posao duže diskusije. Samo se mora naročito ■podvuči to, da su sastavljači morali uzeti čist, kristalni Jcnjiževni jezik. Oni u tam. pravcu nisu mogli biti dosledni, a to je neplodna potreba, inače se posao ne če po-voljno završiti. Pored ovoga su neke misli i izreke doslovno navodenje po narodnem govoru i to u pokrajinama, a neke su pre-vodene — da se tako izrazimo, na pravi književni govor. Rukopisna slova čiriličom. č, d, s (velika) ne odgovaraju stvarno« pisanju u nas. Ona su izveštačena. Pro-vincijalizmi se u II. izd. moraju potpuno izbaciti, naročito oni manje poznati, ili gde postoje poznatiji. Čitanački deo je, meni izgleda, raden s manjim poznavanjem srp.-hrv. dečje književnosti. Nekolike srpske i hrvatske čitanke nisu dovcljne, kao literatura za ova-kav posao. Tu je potrebno i dublje poznavanje i veča upotreba i narodne literature. Pored ovoga je za žaljenje što gg. sastavljači nisu imali na umu estetičko merilo, nego samo merilo moralisanjai Psihološki je svakajako dokazano, da prazno morali-sanje ne znači i vaspitavanje za više čiljc-vc. Sastavi su bez potpisa, te bi značilo, da su to sastavi samih sastavljača. Ali kojl je čij? opet se ne vidi. Mana mnogih sastavljača čitanki — u tam pogledu J ovde se uvukla. Želeti' je, da se ovo više ne ponavlja, iinače četno biti prlmorani da ovu čitanka smatramo kao plagijat ovog trla. Mi se možemo samo da čudimo što porcd tolikih umetničkih sastava ulaze često ve-oma slabi. Jedna napomena. »Boj na Kosovu« je netačno prikazao samu bitku ko-sovsku. Nova istoriska isp.iivanja govore suprotno. Novi pisci istorije za osnovne škole u Srbiji ne unose više tu narodna Ie-gendu. Ona ni ovde ništa ne kazuje. Deca su veseo narod i dosledno tome u čltanku je trebalo unositi što više veselih sastava. Ali pored svih ovih mana, čitanka ne SProvodi potpuno dosledno misao jedin-stva izmedu dcce Srbo-Hrvata i dece Slo-venaca, a to je najvažnije. To je suština svih sadašnjih čitanaka sastavljenih za d> cu srpsko-hrvatsko-slovenačku. Mi želimo, da II. izd. ove čitanke bu-de ne zadovoljavajuč, več odlično. Mil. R. Majstorovič. Vlaška — Mladenovac (Srbija). Fizika za višJe razrede srednjih šoL Spisal Jožef Reisner, profesor v Ljubljani. Druga, izpreinenjena izdaja. Cena vezani knjigi 36 dinarjev. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1921. Pred osmimi leti,je izšla Relsnerjeva Fizika v prvi izdaji. Bili smo je veseli, ker jo obilo pomogla, da si je na naših tleh priborila materinščina pot v višje razrede srednjih šol. A danes stopa že v drugi izdaji, v lepši in popolnejši obliki svobodno pred naše srednješolsko dijaštvo in omikano občinstvo. Le primerjajmo prvo z druge izdajo in moramo čutiti — rast naše kulture, znanstvene in vzgojne! Ni to zgolj znanstvena, sistematska učna knjiga za fiziko 1 Pisatelj Je umel spretno zbirati iz obilice snovi, metodično razporediti in skrbno razčleniti. Učitelju bo ob tej knjigi prihranjen mnogi trud za raz- mišljanje, s čim naj začne, kako naj nadaljuje in uporablja snov, da si Jo mladina čim bolj že v šoli prilasti. Ni baš lahka naloga za učitelja, prirodoslovno snov podati v taki obliki in razporedbi, da jo mladina ponese domov kot svojo stalno lastnino ter jo doma le obnavlja in utrjuje iz lastnega nagiba v lastnem interesu! Z vso pravico smerno zatrditi, da je knjiga uspela tudi v metodičnem smislu. 2e kar v Uvodu Je izpustil, kakor se to že v raznih učnih knjigah najde, vse naštevanje raznih splošnih lastnosti teles, ter se omeji lc na označbo trojne skupnosti, kar je metodično popolnoma pravilno. Zato si je pa pisatelj utrl s primernimi opazkami o opazovanju in poizkusih pot do prlrode, predmeta prirodoznanstva. Opredeli fiziko ter jo razdeli v znane dele mehanike, nauka o toploti, magnetike, elektrike, akustike in optike, vmes med toploto in magnetiko pa vrine nauk o astronomiji. H konnu pa prida zgodovinski obris fizike dt. današnjih dni, izborne računske naloge, pregled običajnih merskih enot, stvarno kazalo in izreko tujih lastnih imen. Največjo izprerr.cmbo proti prvi izdaji kale mehanika, katera je skoro doccla na novo predelana, pregledno in z mnogimi napisi opremljena. Gilanje najprej opišo foro-nomično potem pa dinamično razloži Nato sledi uporaba v metih, v gibanju po strmini itd. Stroji kot uporaba nauke o silah je strnil v eno skupno celoto, kar je bilo v prvi izdaji raztrgano. Hidrome-hantka je dobila lep prirastek o površinski energiji in koloidih, za poznejše bijologe in mediclnce priljubljeno snov. In tako se je nadalje v vsakem delu fizike snov obličila prikladno z napredovanjem fizikalne znanosti. Posebno so izginile razne tiskovne napake iz prve izdaje, ki gotovo šolski knjigi niso bile v čast. Pisatelj pa se je tudi okoristil z vnemo vseh ob priliki kritl-kovanja njegove prve izdaje nasvetovanih pripomb. Morda je šel v tem oziru celo predaleč, ko n. pr. poda tehnično natančen popis priprege ali relais-ja. 422 lepih slik s spektralno karto jako dobro ponazoruje tekst Knjiga je seve namenjena v prvi vrsti v srednješolski mladini kot mučna knjiga, a tudi učiteljem teh šo.1 kot učna knjiga. Prepričani smo, da oba dela zadovolji. A tudi ljudskošolski učitelj, ki naj mladini poda iz prirodoslovija, kar je za njo »nal-razumliivcjše ter znanja najvrednejše« bo segel po njej, dasi ne bo slepo sledil paragrafu za paragrafom. Saj tega niti srednješolskemu učitelju ni priporočati, da bi ves pouk kakor na moleku odmotaval. S primernim izborom tvarine bo ljudskošolski učitelj pre dvsem upošteval kvalitativno (kakovostno) stran prirodnih pojavov. Zato jo smemo v tem oziru priporočati tudi ljudskošolskim učiteljem, zlasti še učiteljem na meščanskih šolah, ker učitelj mora več znati, kakor sme v šoli — rabiti. Mimogrede omenim, da je del o astronomiji izšel v posebnem natisu. Simon Dolar. B. ČASOPISNI VPOGLED. I. Znanstveni in pedagoški članki. L' a 1 im e n t a t i o n a 1' e c o 1 e , (Prehrana v šoli) (L'Ed.). Dva profesorja medicinske fakultete razpravljata v zelo temeljitem članku o prehrani učencev in učenk iti povdarjata -njeno veliko važnost za telesni deloma tudi duševni razvoj otrok. »Najvažnejše je,« končava članek, »pustiti otrokom jesti, dokler jim tekne in utešiti znano »šolansko lakoto«, pri tem pa ne pozabiti na zakone fiziologije; če bi bili otroci bolje poučeni, bi bili gotovo tudi bolj vzdržljivi.« Heinrich Jacoby: Gr u n d 1 a -gen e i n e r ailgemeinen M u s i k -e r z i e h u n g. (N. Erz. 5, 6, 7/1921.). Uspehi sedanjega postopanja pri glasbenem pouku so tako malenkostni, da že ta pojav sam siLi k sklepu, da sedanje učno postopanje ni pravilno. Ni pa umestno, dodati k mnogim obstoječim metodam glasbenega pouka še druge, temveč gre za to, da postavimo glasbeni vzgoji čisto nov smoter, ji damo novo vsebino! Glasbena vzgoja naj da človeški ustvarjalni sili novo orodje v roke. — Razločevati moramo med glasbe- nim in pevskim poukom ter vzgojo glasbenega čuta. Dočim strmita prva panogi za tem, da zbudita v gojencu dispozicijo za dobro reprodukcijo, je naloga prave glasbene vzgoje, da zbudi v gojencu glasbeni čut, razumevanje glasbe in končno dispozicijo za samostojno . glasbeno udejstvovanje. V naših šolah se goji skoro izključno samo prvo dvoje. Usodni pogre-šek se napravi že pri detetu: mati mu ne pusti, da poje »po svoje«, temveč mu tako] vsili umetne melodije, torej — sili ga k reprodukciji tujih tonov. To zatiranje spontanega izražanja provzroča pri otroku »muzikaine ovire« (Hemmungen), ki postanejo lahko usodne za njega glasbeni napredek sploh. Ne samo dopuščati, temveč gojiti je treba spontano glasbeno izražanje. Isti nesmisel je, pričeti glasbeni pouk z učenjem not in igranjem po notah. Tu deluje predvsem vid, spomin in mišičevje, najmanj pa uho. Tako se ne more razvijati glasbeni čut. Stremljenja gredo večinoma za izpopolnjevanjem formalnega tehničnega. Napačno! i Navajati moramo gojenca, da zna prisluškovati temu, kar nastaja v njem, da zna glasbeno izražati čustva i n misli. — Pisec zahteva temeljito reformo glasbenega pouka po principu samo-delavnosti, kakor je že prodrl v drugih panogah. Ustvarjati moramo glasbene situacije: nehamo n. pr. z melodijo tik pred koncem, bo otrok dodal konec sam; v njem obstoja v podzavesti smisel za ritem, melodijo in harmonijo; spozna tudi menjanje tonik; istotako ima smisel za naponski, oz. odponski učinek različnih akordov. Fenomen oktave n. pr. mu spravimo v zavest najlažje, če mu zasviramo nad ali pod njegovim glasovnim obsegom; nevede zapoje oktavo. Z notami treba seznaniti gojetiče šele, ko smo jim razvili zmožnost, da zbujajo zvočne predstave. H glasbilom smemo poseči šele, ko je glasbeni čut dovolj razvit. Gosli pridejo v poštev pred glasovlr-jem, ker je melodični izraz navadnejši in lažji od akordičnega. Henny Schumacher: F r a uen-bildung - M c n s c h e n b i 1 d u n g. (N. Erz. 10./1911.) Rousseau — sicer za svoito dobo revolucijonar — smatra za ideal žene, da se v vsem podvrže možu, tudi v mišljenju. Vendar je svet po Rousseau-u znatno napredoval: klic po enakovrednosti slojev se je raztegnil tudi na enakovrednost obeh spolov. Naloga vzgojiteljev je, zbuditi v deklicah zavest, da je njihov spol moškemu enakovreden. Kakor dečki, imajo pravico tudi deklice, da se gradi vzgoja na njihovo dispozicijo, tako glede mišljenja kakor tudi čustvovanja. Ženska trpi pod karakteristično napako, da stavi osebo nad stvarnost. Treba je torej tudi pri deklici delovnega pouka, kjer ima priliko, da ustvarja, da si vežba duha. Ženska visi preveč na tradiciji; ne presoja samostojno, kritično. Kot otrok je bila tudi ona revolucionarna, v iskanju neustrašna, toda šola in dom sta ji zatrla vzlet. Večve-kovna odvisnost od moža ji je vtisnila nagnjenje k neodkritosrčnosti. Najhuje pa je, da se ženska tega ne zaveda: straho-petnost imenuje žensko popustljivost, suženjstvo prosto podrejenost, nesmiselnost in nestvarnost žensko pohlevnost. Stari se ne dado več odrešiti, pomagati pa moramo mladini. Osa Miiller - Oes treich: E r-ziehung zur Hausfrauen. (N. Erz. 10./1921.) — Novi nemški šolski zakon sicer priznava upravičenost potrebe, da se pripravijo dekleta za svoj bodoči gospodinjski in materinski poklic, način izvedbe pa je skrajno pomanjkljiv. Določenih mu je le nekaj ur v šoloobvezni dobi. Ta pouk treba na vsak način pomakniti v zrelejšo dobo, da najde večje razumevanje ter da se mu lahko posveti z večjo intenzivnostjo. Predlaga, da se raztegne šoloobvezna doba na IS. leto; zadnji dve leti bi bili posvečeni samo gornjemu namenu; pouk bi bil seveda praktičen in teoretičen. Mnogi se zavzemajo za uvedbo »obveznega službenega leta« (Pflichtdiemstjalir), kjer bi moralo vsako dekle odslužiti eno leto pri *uji družini., Obetajo si s to izvedbo korist za dekleta, a tudi odpomoč v. pomanjkanju poslotv. Toda ta uredba bi zdaleč ne zadostila potrebam bodočih gospodinj in mater. t V članku L ' a r t a 1' Ecole (umetnost v šoli), (L' Ed.) nadaljuje Gaston Que-nioux svoje misli in postavlja kot smoter: »Vzbuditi v otroku ljubezen do narave in do umetnosti, narediti šolo prijetnejšo, pomagati pri oblikovanju okusa in pri razvoju moralne in socialne vzgoje mladine.« Najvažnejši pripomočki pri tem so po njegovem naziranju: »VnarJje in notranje olepšanje šolskih prostorov, uvajanje otroka v lepoto linij, barv, oblek, gibanj in glasov.« Mathematische Unterrichts-erfahrungen an der Begabten-schule des Kollnischen Gymna-SiuraSv (Jacques Rabau.) Da odgovori mnogim nasprotnikom šole za nadarjene, se je odločil Rabau priobčevati od časa do časa male izvlečke šolskih slik iz svoje prakse. Poučuje v razredu za nadarjene m tudi v normalnih razredih in zato tem lepše slika razliko, ki vlada med imenovanimi normalnimi in takozvantari nadarjt-nostnimi razredi. Pri nadarjenih obdela v istem času še enkrat toliko snovi in učenci mu povečini vsi izvrstno slede. Ko je uvi-del, kako hitro doseže z njimi lahko učul cilj si je začel vedno pogumneje dovoljevati eksperimentiranje z njimi. Pustil jim je, da so izvajali čisto saimi težke geometrične stavke in reševati brez navodil težke naloge v fiziki in algebri. Sledili so mu vsi razen enega in reševali vse naloge brezhibno. Poizkušal je doseči podobne rezultate tudi v razredu normalnih, a pri njih ni dosegel ničesar. Manjkalo jim je intuitiivete, to ie nazornosti in asociacije, da bi bili tako produktivno delavni kakor nadarjenci. Evo par zgledov: Narisal je pravokoten trikotnik na tablo in učenci s« mu formulirali stavek o višini in z lahkoto tuSl verificirali znani katetni stavek. Stavil jinn je vprašanja, katerih odgovori stoje v oklepajih: 1. Koliko pravokotnih trikotnikov je na naši podobi? (Tri.) 2. Kal spoznamo pri vseh teh treh trikotnikih? (Da so si vsi enaki.) 3. Kateri od teh trikotnikov nima za nas interesa? (A, B, ,C.) ,4-Zakaj? (Višina v njem ni stranica.) 5. Kaj vemo o stranicah obeh delnih trikotnikov? (So pronorcijonirane.) 6. Koliko proporc.) moremo torej napraviti? (Tri.) 7. Katero lastnost mora imeti proporcija, ki jo hočemo nastaviti? (Mora imeti C D za pro-porcijonalo.) 8. Katero od treh proporci) moramo torej zdaj nastaviti? (A D : C D — C D : D B; da je nepripravno A C : C D — B C: B D seveda spoznajo takoj.) 9. Kateri stavek nam izraža ta propordja? (Formuliranje višinskega stavka.) Pri normalnih je moral na dolgo in široko razlagati, sami mu niso mogli izvajati ničesar. 6 to metodo lastnega proizvajanja so učenci dobili ljubezen do matematike in so se kosali med seboj v hitrejšem reševanju in izvajanju. Vsak teden ima Rabau oveden en prirodoslovni diskuzijski popo'-dan. Udeležujejo se ga učenci normalnih ta nadarienostuih razredov. — Pri priložnosti stavi vprašanje o komplicirani zve^i električnega toka. Učenci iz normalnih razredov so se že učili o elektriki, a oni iz razreda nadarjenih še niso predelali snovi. Razložil jim je na kratko, zakaj se gre in dal glavne podatke. Lotilo se je naloge 5 učcncev, 3 nadarjenih in 2 regu-Jerna. Ta dva sta po preteku četrt ure pustila nalogo v nemar, ker je nista mogla rešiti. Trije nadarjeni pa so vsi rešili na-logo, eden od njih celo v 5 minutah, a drugi si je sestavil celo svojo posebno pripravo za vezanje in menjavo toka. — Obravnavali so pojm logaritma kot eksponent in kot posebno priporočljivo vp> rabo baze 10. Nato je napravil Rabau eksperiment, kakor sam pravi vratolomen, naj mu rešijo jednačbo: 19 — 65. Po nekaj minutah splošnega molka se že oglasi eden učencev ta napiše na tablo: 19x = 65 (10y) x = 65 loxy = 65 10 xy = lOz xy = z „ z x == — _ log 65 x "7 log 19 > Takih primerov se da našteti seveda :ce!o vrsto. ITI. Iz zgodovine vzgoje In šolstva. Thčodore Flournioy, -854 do 1920 (L' Ed.), profesor psihologije na univerzi v Ženevi. Članek je posvečen spominu celikega psihologa, ki je združeval v sebi dve redki čednosti: znanstveni duh ta življenje. Njegova najvažnejša dela: Mčtaphysique et psychologle — Legeniereligieux— Esprlts et Mčdiums — i. dr. IV. Iz šolske organizacije. (Nekaj iz Nemčije.) V članku Choses d' Allemagne (L* Fd.) piše poročevalec, da so najvažnejša vprašanja na šolskem polju sodobne Nemčije: 1. Enotna šola. 2. Odnošaji med cerkvijo in šolo ter verski pouk. 3. Ženska vzgoja in dostop omoženih žensk k izvrševanju vzgojnega poklica. 4. Ljudska vseučilišča. 5. Dostop vseh k višjim službam, temu odgovarjajoč ustanovitev šol za bclj nadarjene. 6. Reforma učiteljske izobrazbe. Obravnavaje poedine točke navaja program bodočega nemškega pedagogija, ki bo imel značaj visoke šole. Študijska doba bi trajala 2 leti (4 semestre). Predavali bi se sledeči najvažnejši predmeti: Miadlnoslovje obenem s pedagoško patologijo. Teorija ta praksa. Teorija vzgoje. Teorija pouka. Šolska higijena. Šolska uprava. Zgodovina pedagogike. Pedagoško čtivo. Hospitacije — vaje v kaki šoli Itd. Poročevalec priporoča Francozom, da si pogledajo v času, ko se tudi pri njih proučava vprašanje reforme učiteljišča (L' čcole normale), slična prizadevanja v tujini, če že ne v Nemčiji, pa vsaj v Švici kjer obstoja1 v Ženevi taka pedagoška vi- soka šola (L' Institut J. J. Rousseau). Ecole des Sciences de 1' Education). Članek končava s vprašanjem: Ali ne govorč onstian Rene o »pedagoški internacijonuli«, ki bi bila edina zmožna združiti narode ai dati pravo osnovo Zvezi narodgv? C. TO IN ONO. František Drtina. znani češki vzgojc-slovni znanstvenik, je obhajal pred kratkim šestdesetlctnico svojega rojstva. Drti-na je bil ro en 3. oktobra 1851. leta v Hu-žošini v samoti povltanskih lesov. Po svojih študijah klasični filolog je po večih manjših znanstvenih spisih stopil v javnost prvič z večiim spisom 1. 1890 pod naslovom »Tridčni Jevfi duševnich v fecke lil oso f i 1«. To delo je odmrlo Drtinu vrata na vseučilišče ter mu dalo ime v znanstvenem svetu. Dve leti nato je že bil z Masarykom sourednik pri prof. Kaizlovem znanstvenem mesečivku »Athe-nea«. v še tesnejšem skupnem delu z Ma-sarykom pa ga najdemo naslednje leto pri novoustanovljeni reviji »Naše dob a«. Masaryk in Host!nsky sta napotila Drtina, da se je jel specialno baviti s pedagogiko in 1. 18^8. je ieduioči tehniki življenia polne oblike. Takšna poklicna šola ponuja prvi korak k moralizaciii gospodarstva. — Hcrring: Novega duha se ne da uvesti v šelo z nnredbami, temveč z učitepstvom. ki je uživalo poglobl;ono izobrazbo. Reforma za izobrazbo učitelistva poklicne šole st,ll kakšni-koli gospodarski panogi (kmetijstvo, rokodelstvo. trgovina, promet). Isti pouk bi se nadaljeval na univerzi (seveda za to formiranem oddelku) ter se ob enem navajalo k presojanju dotične panoge z etičnega in gospodarskega stališča. Istotam se navajaj bodoči učitelj k samostojnemu raziskovanji? na polju pedagosrike. Vzporedno z umstve-nim inora biti poskrbljeno tudi za harmonični razvoj telesa. (N. Frziehung 1921/10). Zborovanje pacifističnega učltelistva v oktobru v Berlin-Laukwitz-. Posnetek referatov: Za pospeševanje pacifizma je poklicana pred vsem žena — mati. Za to se bo odločila tem laže. ker je vojna pribila materinstvo na križ. Življenja, ki jih ustvarja žena. jemlje vojna. — V boj za pacifizem je poklicana tudi mladina. Mladina nai ne politizira. toda pacifizem ni politika, temveč etika. Mladina nai ne začenja bojev, toda pocifi-zein ne propagira boja proti nikomur, temveč zahteva premaganje nizkih instinktov (sila. zavist, sovraštvo) v samem sebi. — Med učnimi predmeti je v smislu pacifizma najbolj potrebna reforme zgodovina. Opustiti se mora direktno potvarjanje dejstev, zamolčanje neprijetnega, dv-ijna morala, herojski kult. Gojiti je treba kritično mišljenje (historično in politično) in razumevanje družabnega življenja. To razumevanje podpira tudi orirodopisje s svojimi biološkimi razpravami. — Ne zadostuje, pacifizem samo učiti, treba ga je tudi Ž2 v šoli udeistviti (šolska občina, .izleti). (N. Er-ziehungen 1921*10.) FILOZOFSKI SLOVAR. (Sestavlja dr. Fr. D e r g a n c.) (Dalje.) 18. Pojem (gr. logos. idea; lat. concep-tus, notio, universale; nem. Begriff) je tista dušna tvorba višje vrste, ki io izdela duh drugotno na osnovi sprejetih zaznav In predstav in sicer s pomočjo posebne sposobnosti mišlienja. miselnosti (razuma). Kpkor oblikuje duh s pomočlo fantazije nazorne slike zaznav in predstav, tako ustvarja poime s oomočio razuma. V mt-šlienju v dejavnosti (činovnosti) razuma se ka?e bistvepa in temeljna s^sobnost duha, r.eka aktivna, deiavna. gibalna moč. s katero duh že nezavedno sodeluje v fantaziji. s katero duh zavedno opazuje, primerja. razvršča, razkraia in spaja prcdsta.ve. Kadar udeistvuie duh to svojo glavno gibalno moč, pravimo, da misli. Človeška spoznavna sposobnost je v trojnem oziru omejena: I. število čutil ni popolno, člaveška zavest r.i opremljena s čutili za vse predmete, njih sestavine in odnose, za vse dogodke v prirodl; 2. tudi ob»eg danih čuti! ie omeien in kaže navzdol in navzgor naznavno meio. tako da ne vemo. kako se udejstviiiejo dimenzije in intenzitete v uitrn- zaznavnem svetu: 3. vsako čutilo je tudi genetičuo omejeno in se stopnjoma razvija iz nekake meglene, em-brionalne. na splošno zaznavajoče faze do vedno večje razvidnosti, bistrovidnostl (perspicuitas) kot svojstva spoznavajoče-ga subjekta. Tako stoji človek nekako v sredi, na enem kraju imamo nizko razvite živali s čutili, sposobnimi le za splošna razlikovanja (tema — svetloba, niraz — topima, mir — gibanje, tihota — zvenenje. bol — siast itd.), na drugem koncu si lahko mislimo bitia s popolnim številom čutil popolnega obesga. Misleči duh opazuje v dvojnem svetu, v zunanjem svetu realnih predmetov s pomočjo čutil, v notranjem svetu spomina in idealnih predmetov (predstav) s pomočjo notranjega vida (intuicije). Z vsako zaznavo se istočasno obnove v spominu vse podobne predstave in gine-jo proti konkretni zaznavi, kakor bi io hotele izpodriniti, kar se v iluziji tudi zgodi. Vidi se, kakor bi gledal duh pojedine zaznave z vidika splošne skupine. V obojnem svetu opazuje človek istočasno v dveh smereh, predmete in lastno delovanje, kakor bi se vse godilo pred zrcalom, n. pr. pišoči človek opazuje pisanje in svojo roko. kako piše. Lahko si predstavljamo v globino in drobnogledno zrcalo, tako da bi človek mislil in istočasno opazoval deljvanie ganglijskih celic v lastnih možganih. Opazujoči duh je torej tvoren tvoren (dejaven) subjekt in day objekt obenem. Zunanje in notranje (introspekcija) opazovane ostavlja za vsak predmet In odnos mej predmeti, za vsak dogodek in delanje (čin) tra'no sled (vtisek) na filmu spomina nineme). Vse te predmetne, od-nosne. dogodne in tvorne sledi imenujemo s skupnim imenom engraine (Semon): istočasno v zavesti nastopajoči predmeti In dejania tvorlio sovisen. enoten kompleks (asociom), kateri se celotno obnovi ako se ponovi le del prvotnega usocioma. EnaKe engrame ostavlla v spominu tudi vsako re-produktivno in miselno dejanje, celo blodne san'e moremo iz spomina pripovedovat!. tako da dobimo naposled v neksin medsebojnem zrcaljenju engram engrama, ongrarn engramovega engrama itd. Posebno važna sta singularen (posamičen) !n pluralen (vsoten^ ergram. singularen nam predočuie posamične predmete, pluralni skirpine (vsote) predmetov. Fngrame delimo pa iačini razvidnosti na dve skupini, v nazorne in nenamerne. Mogoče je različna razvidnost (jasnost) ie Izraz neke navade, izraz neke posebne prilagoditve duha na predmete, ker se obrača pozornost pred vsem na prevladujoče engrame. torei tiste, ki so v naičeščem po-navlianiu osta vili najglobljo, najjasnejšo sled. K nazornim engraniotn prištevamo občutke, zaznave, predstave, čustva in nagone. mej nenaznrne (mani razvidne) spadajo odnosni, dogodni in dciavni engrami, ki se javljaio v zavesti osobito z bitnim in od;iosnim občutkom. Bitni občutek samo na splošno opozarja. da je nekaj tukaj, oo od-nosneni občutku vemo. da je splošni nekaj-stvjivi engram v zvezi z drugimi engrami razvidneiše vrsle, da nanje meri in se nanje nanaša. V notranjem svetu spomina nastopa duh po principu dejavne s v o b o -d e. delujoče v usmerjenosti in regulaciji zavesti, v analitično- sintetični dejavnosti (abstrakciji) in gradaciji razvidnosti. Duh svojo zavest poljubno usmerja ter določuje nje obseg ip občutljivost, da z neko specifično izbirnostjo zaznava iz dane množine le gotove prvine v gotovi jačini. kakor bi v vsakem slučaiu delovala druga, svojevrstna. na gotov smoter smerjena zavest. Duh poljubno razkraja, spaja in prestawja sestavine predstav, jih veča, manjša ali množi, pozornost more posamezne dele iztrgati. odmisi;ti iz celote in jih osamostalitl v obliki lastnega engrama. novo nastale, sub ektivne enerame zooet združiti v shematično predstavo s .poljubno razvidnostjo, skozi celo vrsto razvoja od nekaj- občutka do predmetne nazornosti. V vsem delovanju, zlasti pri reprodukciji. očitujc duh poseben ekonomičen nagon, končni učinek hoče doseči po naikrajši poti. z največjo brzino in najmanjšim naporom. izvršiti hoče gntnva dejania enkrat za zmirom in si prihraniti pouavljanje. ra- biti hoče del (simbol) za celoto, nizko fazo razvoja za celo vrsto itd. Strogo imamo razlikovati idealni en-gram (pomen) od besednega izraza, vsaka beseda je simbol (izraz) za poseben, lasten engram in tvori le del enotnega aso-cioma, obsegaločega predstavno osnovo pojmov z vsemi odnosnimi, dogodnimi in dejavnimi enerami. Beseda zaznava, predstava pomeni vedno le sintrularen engram. z besedo pojem označujemo splošen engram, obsegajoč skuiinn (vsoto) predmetov. Beseda po!em izraža torei troje: 1. ali pluralen (vsoten) engram: 2. shematično predstavo (abstrakcijo) s poljubno razvidnostjo: 3. ekonomično rablien del ali simbol, besedo ali posamezno fazo za cel kompleks aso-ci-oma. Posebna znanost Izrazoslovja raziskuje. kako izraža človek vsebino svojega soomina. svoic enirrame s romočio govora in besedi, kako ta ekonomični način izražanja obratno vpliva na okraišani. ekonomični (logični), nenazorni način mi?ljenja, osobito tudi orozarja na ekvivokacijo in tantologijo kot na vsakdanji vir nesporazuma. Iz navedenega sledi, da so pojmi (ideje) vseskozi empirične in drugotne tvorbe človeškega razuma na osnovi istotako empirično soreietih zaznav in predstav, a ni-kake višje, v nekem »nebeškem kraju« bivajoče prvine, od koder bi povzročale vznik prirodnih predmetov, od koda bi jih človeški duh prinašal prirojene s seboj na svet v spečem, pozabnem stanju, iz kojega bi jih izkustvo samo prebujalo. Na drugi strani pa pojmi tudi niso same prazne besede (flatus vocis). kakor jih jt v srednjeveški pravdi »univcrzaHj« nazival nomina-lizein, ampak istiniti idealni, na človeško zavest omejeni predmeti, svojevrstni en-grami. Psihologija dokazuje, da so pojmi človeške tvorbe, izražajoče doseženo stopnjo soglasja ali skladnosti mej duhom in istim (VVerklichkeit) realnega sveta. Zadnji smoter in predmet spoznavanja ie isti-na. a resnica le mera dosežene skladnosti mej duhom in istino, zato pa so tudi jJojmi le izrazi za doseženo stopnio resnice. Tako razpada Istina na dva dcld. na manjši del znanega sveta — znanosti, na večji del neznanega sveta — metafizike. Tel važni psihološki spoznavi pridaja kulturna zgodovina še dve drugi en^ko pomenljivi spoznavi: 1. skladnost (resnica) predstave s predmetom ni popolna, dovršena, za vse čase gotova in dogmatično fiksirana formula naša resnica ie omejena, le delna količina", a sposobna kakor neka živa stvar neomejene rasti in razvoja do popolnosti; 2. pojmi kot Človeške tvorbe niso nikoli izdelki slučajne, pojedine osebe, še tako ženijainega filozofa (noetični individuali-zem, subjektivizem). ampak -aistajajo samo v sotrudnem. organizovanem spoznavanju vseh ižvcžbanih mislecev (sinergi-zem. neotični pluralizem, objektivizem). Ob ugotovitvi človeške samotvornosti v nastoju pojmov in resnice ne smemo prezreti nevarnosti neke zmotne in kratkovidne konsekvence. vodeče v spoznavni skeoticizem in etični nihilizem. Resnica je samo genetično. dejavno človeška tvorba. a po svo'em bistvu (vsebini) izvira naravnost iz objektivne prirode same. V sooznavaniu se duh samo priliknie. približuje prirodi in predmetom, a dušno priii-kovanje vGdiio in določajo objektivni mik! iz znnaniega sveta: veritas est adaeauatio intellectus et rei (v tehniki in umetnosti tudi nasprotno) in. deloma pravilno pristavlja A. Ušeničnik: toda res est mensu-rans. sed intellectiis noster est mensuratus — ne ravnao se predmeti po umu. ampak um se mora ravnati po predmetih (Uvod v filozofijo. 1921). Samo v tehniki in umetnosti nastaja predmet in se ravna po prvotni predstavi, ideji razuma. Znanstveni, estetični, etični, socialni zakoni so le dušni snimki zunanjih, objektivno delujočih zokonov. Torei njih obveznost ni subjektivna, "renuščena samovolji in razpoloženiu pojedinca, njih avtoritativna veljava korenini v najvišji sankciji objektivne prirode v sankciji najvišje v prirodi snujoče sile. Res. tudi prirodni zakoni se izpreminjaio. a njih izprememba se vrši tako počasi, da je ne opazi včasih niti dolga vrsta človeških generacij, da prihaja torej praktično komaj v poštev. Spoznavna kritika preiskuje in primerja različne filozofske metode z oziram na njih zanesljivost in plodovitost v tvorbi pojmov. Sholastični dogmatizem trdi, da ima človek sposobnost neomejenega spoznanja. da je resnica dovršena naloga, da pozna človek že popolno resnico in ima dovršene pojme, najdene po racionalističnf metodi in zapisane v sv. pismu in Aristotelu. S trditvijo najdene popolne resnice zapira sholastika pot vsakemu napredku in tlači človeštvo na pasivno stališče suž-ne, brezobzirne pokornosti. Nasprotno proglaša skepticizem, da človeški razum sploh ni sposoben resničnega spoznanja. Mej obema ekstremoma ■ posreduje kritici-zem (Kant), da ima človek omejeno, delno sposobnost sd0.znanja. da pozna le delno resnico, najdeno po racio.nalistični metodi in obsegaiočo saimo svet izkustva, ločen od metafizičnega sveta po absolutnem, nepremičnem in neprestopnem zidu z obupnim napisom: Ienoramus, ignorabimus (Du Bois «= Revmond). Zadnjo in definitivno filozoisko metodo prinaša noturizem s pojmom neomejeno rastoče omeiene spoznavnosti: človek ima sposobnost omejenega spoznanja, resnica je samo dana naloga, človek pozna le delno resnico in ima le delno dovršene pojme, samotvorno najdene po empirični, sotrud-ni metodi. Omejena, nekako embrionalna sposobnost spoznanja se razvija in raste, enako se neomejeno razvija in raste dana delna resnica s pojmi vred do vedno večje popolnosti. Iz sveta izkustva vodi svoboden prehod v metafiziko, ločeno samo po provizornih, premakljivih mejnikih z bo-drečim napisom: Ignoro. sed novero! Obseg izkustvenega sveta se širi in raste na račun metafizike. Noturizem ie filozofija nanredka in dviga človeštvo na aktivno stališče brezobzirne in svobodne samotvornosti. Resnica je samotvoren, sotruden Dri-delek človeštva, a spoznavno delo se ne sme vršiti več slučajno, ampak sistematično s splošno in praktično organizacijo. Noturizem omogočuje stoprav njetafiziko in je vtemeljuie z znanstvenimi argumenti, priznavajoč nie pojme, ako ne nasprotujejo delno spoznani znanstveni resnici in etičnemu napredku kulturnega solidarizma. (Dalje prih.) H Hranilnica in posojilni JilelisHa Hita" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružnik zadruge postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K se vplača naenkrat in se obrestuje po 5°/0. Vstopnine se plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4 °/0. Obrestovanje se pričenja s 1. in 16. vsakega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 6 K v znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se principijelno ne odgovarja. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in soboto od '/217. do '/218. ure. Cenjenemu učlteljstvu in slavnim okrajnim Šolskim svato« poročamo v oblina naročila vse predpisana Šolska tiskovina po najnovejših vzorcih, najnovejše mladinska spisa lastna ta druga zaloge, poStne In druge tiskovine za Šolsko uporab« na ljudskih, obrtnih in meSčansklh Šolah, učne načrte, razna napisa na lepenki itd. • Zahtevajte cenik, ki se poSIJe brezplačno In poStnine prosto. • Vsako leto Izide ,Ročni zapisnik* z osebnim Statusom in imenikom vseh Sol po slov. deielah. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI registrov, zadruga s FranflSkanska ulica 6.