TRETJE SREČANJE SODELAVCEV GEOGRAFSKEGA ZAVODA PRIRODO- SLOVNO MATEMATIČNE FAKULTETE V ZAGREBU IN PEDAGOŠKO ZNAN- STVENE ENOTE FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI Ko smo v Geografskem obzorniku 1979 štev. 1 - 2 pisali o prvem omenje- nem srečanju, je verjetno malokdo ver je l , da se bo ta oblika sodelovanja dveh sosednjih univerzitetnih geografskih središč tako dolgo obdržala pri življenju, utrdila in celo razšir i la . 10. aprila 1981 smo se sestali v Novem mestu, iz Zagreba redni profesorj i d r . Friganovič, d r . Ridjanovic, d r . Še- gota in dr . Rocpč, docenti dr . Pepeonik, dr . Petrica Novosel, d r . S ič , d r . Vresk, asistenti d r . Bognar, Peinovic, Šterc in s tr . sod. Počakal; iz Ljubljane pa redna profesorja dr . Gams, d r . Vr i šer , i z r . prof . d r . Pa k, docent dr . Lovrenčak ter asistent Černe in mag. Plut. Ze sama udeležba kaže na visoko stopnjo sodelovanja in na potrebe po njem, kar je vseskozi spremljalo naš sestanek. Triletno bolj organizirano sodelovanje obsega i z - menjavo predavateljev v okviru rednega študija in v okviru Geografskega društva, strokovno vodstvo na terenskih vajah, vsklajeno nastopanje na s e - stankih organov Zveze geografskih društev SFRJ in drugo. Predvsem pa to pomeni dragocene kontakte med strokovnjaki s posameznih področij geogra- f i je . Pred nami so tudi nekatere skupne naloge, ki jih bomo morali kmalu pričeti uresničevati v korist jugoslovanske geografi je in naše družbe. Ne na koncu v to s^li usmerjeno izobraževanje, ki zahteva enotnejši in vsebinsko ter metodično bolj poglobljen pristop k uresničevanju nal og geografije v učno vzgojnem procesu. Sestanek v Novem mestu, ki je bil v prostorih Zavoda za družbeno planira- nje , za kar gre naša zahvala, je pomenil bistven vsebinski premik. Po uvod- nem predavanju mag. Marjana Ravbarja z Zavoda za družbeno planiranje o regionalnih problemih regi je in še posebej Novega mesta, se je razvila živahna diskusija, v kateri so sodelujoči aplicirali svoja bogata teoretična in praktična znanja na novomeško območje . Prav tako zanimiva pa je bi la 63 razprava o problematiki regionalne geografije Jugoslavije, o čemer je uvodne misli podal prof . Rogič. Ob splošnem ugotavljanju o določeni stopnji krize v regionalni geografiji na sploh in seveda tudi pri n a s , so se obliko- vali zaključki o potrebi po razvijanju regionalne geograf i je , po razvijanju novih aspektov regionalne geografije Jugoslavije in njenih posameznih de - lov ter še posebej o potrebi po moderni regionalni geografij i Jugoslavije, ki bi se je naj lotili geografi iz vseh republik in pokraj in. To akcijo bi kot zvezni projekt predlagal i tudi na kongresu geografov Jugoslavije, ki bo v jeseni tega leta v Črni gor i . Govorili smo tudi o prizadevanjih za pričetek dela za Atlas SFR Jugoslavije, ki je ena od treh držav v Evropi brez svojega at lasa. Tudi na tem področju j e treba v Zvezi geografskih društev Jugoslavije organizirat i delo kot med- republiški projekt in ga v določenem časovnem obdobju uresničiti na s tro - kovni in tehnični ravni drugih tovrstnih atlasov. Nadaljnje sodelovanje naj bi se razvijalo in šir i lo na dosedanjih osnovah, priključil pa naj bi se tudi Geografski inštitut PMF v Sarajevu. Sestanku je prisostvoval tudi izr . pro f . d r . Miloš Miškovič iz Sarajeva, ki je predlagal naslednje srečanje v Bosni. Mirko Pak 64