a"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURjlj |FLAG AND TO THE REPUBLIC FORrj|j j]WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-g | VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE g FOR ALL."
VOLUME VI. — LETO VI.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva,
CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY JULY 23d, l923i
M THE ONLY SLOVENIAN DAILY g BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO j THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 g SLOVENIANS IN U .S.. CANADA
AND SOUTH AMERICA.
in
S,T. (NO.) 171.
Single Copy 3e.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Clevelandt O., under the Act of Congress of March 3rd 1879.
Posamezna atevilka 3c.
SEDEM UBITIH V NEMŠKIH DRA
LJUDSKE MNOŽICE VDIRAJO V HOTELE, TRGOVINE IN SKLADIŠČA TER ROPAJO ŽIVEŽ. — POLICIJA STRELJALA NANJE. — NEMŠKA A-PELIRA NA ANGLIJO, DA POSPEŠI REŠITEV RUHRSKEGA PROBLEMA.
Aretacija v zvezi z u-morom gen. Ville.
PRIJELO SE JE ŽE ŠEST OSUMLJENCEV. OBREGON JE MNENJA, DA JE UMOR POSLEDICA OSEBNEGA SOVRAŠTVA.
Whitfieldova borba 31 blaznežev ušlo iz
Berlin, 22. julija. — V mestu Gleiwitz, v nemški šleziji, je prišlo včeraj do velikih draginjskih izgredov. Živež po prodajalnah so ropali možje, toda celo več žensk in otrok. Vmes je posegla policija ter odredila zaprtje vseh prodajalen. Podobna poročila prihajajo tudi iz raznih bavarskih mest. V Breslau so se draginjski nemiri sinoči še vedno nadaljevali. Aretiralo se je kakih 1200 oseb., Šest je bilo ubitih in okrog 100 ranjenih. Škoda je baje velikanska.
Berlin, 21. julija. — Kot se poroča semkaj, je v mestu Breslau prišlo do živežnih nemirov, v katerih je bilo ubitih sedem oseb, veliko jih pa je bilo ranjenih.
Ljudske množice so napadale iin plenile po hotelih, trgovinah in skladiščih vse popoldne in ves večer. Pri tem je bilo dosti lokalov tudi razdejanih.'
Policija, ki je skušala preprečiti ropanje, je večkrat ustrelila v divjajočo ljudsko množico.
Priprave za civilno vojno.
Ta izbruh smatrajo številni kot napoved državljanske vojne, ki ima priti v Nemčiji v jeseni. Komunisti, so-cijalisti in nacijonalisti se oborožujejo z intenzivnostjo, ki
napoveduje resne čase.
Socijalni demokrati, ki so po številu najjačja stranka v Nemčiji, so poslali navodila vsem okrožnim voditeljem in vsem delavskim organizacijam, ki so v zvezi s stranko, da nemudoma sirom dežele prično z organizova-
Mijeon -.obrambnih čet	.. . .
Socijalistični voditelji pravijo, da imajo definitive
informacije, glasom katerih imajo nacijonalisti to jesen zopet namen vprizoriti nov puč, katerega namen je, prevrniti republikansko vlado ter uvesti nacionalistično diktaturo, kakršna obstoja sedaj v Italiji. Organizova-•nje teh socialističnih obrambnih čet se vrši z vednostjo m dovoljenjem pruskega notranjega ministra Sveringa.
Nemčija apelira na Anglijo.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je -Nemčija obvestila via do Ani »Mje, da je stanje vzpričo resnih notranjih razmer in o-kupacije Ruhra postalo tako napeto, da je prihod katastrofe ■v že doslednem času neizogiben, ako se ruhrske zmešnjave v najkrajšem času ne razreši.
Kot ise poroča, je nemška vlada poslaniku Hamerju v Londonu naročila, da jasno razloži stanje Nemčije in da pove, da Nemčija napenja vse sile za utrditev Pasivne rezisltenice v prepričanju, da se bo Angliji na ta način preje posrečilo pripraviti Francijo k treznosti. Poslaniku se je obenem naročilo, da pove, da bi v Nemčiji prav sigurno zavladala splošna anarhija, kakor hitro bi bila prisiljena odnehati s pasivno rezistenco v Ruhru.
Smisel apela Nemčije na Ang-!ijo je sledeč:
"Rešite nas, dokler je čas, kajti kmalu bo prepozno."
Angliji se je tudi razložilo, da dokler se ruhrski položaj ne resi. toliko časa bodo vsa prizadevanja nemške vlade, da se zaustavi \padanje nemške marke, po Polnoma brezuspešni, ter da pa-danje denarne vrednosti skupaj % višanjem cen, brezposelnostjo lfi radikalno ter nacionalistično agitacijo ust vara sltanje, katerega ne bo več dolgo mogoče kontrolirati
:ia skladišča in francoske oblasti pravijo, da je Nemec oči vidno prišel z namenom, da odnese nekaj svinca.
London, 21. julija. — Diplomatski korespondent lista "Daily Telegraph" objavlja danes raz pravo o zadnji angleški noti z o-zirom na odškodninsko vprašanje. Po njegovem mnenju je temelj angeške note zahteva, da se zmožnosit Nemčije definitivno dcloči potom preiskave, ki naj bi jo izvedla mednarodna komisija ekspertov.
-O--
Potresni sunki v Calif orniji.
POVZROČILI SO PRECEJ ŠKODE IN DVA MOŠKA STA DOBILA RESNE POŠKODBE.
Nemec ustreljen.
'Duesseldorf, 21. julija.— Si-floči je neka francoska straža u-strelila nekega Nemca, ki na po-z*v straže ni hotel dati nikakega Ugovora. Do streljanja je pri-
San Bernardino, Cal., 22. ju-lia. — Nocoj ob 1 1 :28 se je tu občutilo najresnejši potres v zgodovini mesta. Dva moška, ki sta že spala, sta dobila resne poškodbe ko se je strop nad njima sesul. Stene v Hall of Records so poškodovane električne luči v mestu so pogasile in tudi telefonske vezi so iz reda. Za pet minut po potresnih sunkih je visel nad cestami oblak dimu ,ki so ga povzročile padajoče opek^ j V okrajni bolnišnici je padel o-imet z vseh stropov in škoda se ceni na $3,000. Skoro vse šipe v poslopju so popokale. Uslužbencem se je komaj posrečilo preprečiti paniko med bolniki.
Potresne sunke, dasiravno ne tako resne, se je občutilo tudi v
uu »urajoiij« jc w>- tako resne, se je občutilo tiu
s'0 v bližini francoskega vojaške Los Angele.™ in San Diegu.
El Paso, Tex., 2 1. jul. — Glasom informacij iz Jaureza se je odposlalo v Mexico City v zvezi z umoro mgenerala Ville tri osumljence, katere se je prijelo po u-moru, in pa tri druge, katere se je vzelo iz Chiuahua jetnišnice. (Iz tega poiočila je jasno razvidno, da prvotno poročilo, da je Vil-lo umoril njegov tajnik Trillo, n; bilo resnično. Trillo je bil ubit od napadalcev zajedno z Villo. Op. ured.)
Mexico City, 21. julija. — predsednik Obregon je dal razumeti da smatra umor Ville za posledico osebnega sovraštva. Izjava, katero je danes podal časnikarskim poročevalcem, se glasi:
"Sramotno je, da se še vedno uporabljata meč in izdajstvo. Villa je imel veliko sovražnikov. Mr žno je, da se je eden maščeval m izdajalski način. Prejel nisem še nikakih poročil ,ki bi dovoljevala izraz mnenja, kaj da je povzročilo umor.
"Gotovo je seveda, da je imel Villa pravico uživati one garancije varnosti, katere mu je vlad? podala."
Poročilo, ki ga je poslal daner oovelinik vojaške po'sadke v Parrel, pa se deloma glasi:
"Morilci, sedem do devet po ;	: V,	, .
številu, so tri dni čakali v nek'
prazni hiši na vogalu Benito Jau-
rez in Balbino Barredo cest, 17
katere so pričeli streljati.
"Mrtvi so Villa, Trillo, Danie! Tamayo, Villov pobočnik; Rosar-io Rosales, šofer in pa neki neznani civilist, ki je bil po nesreč' navzoč. Oba druga Villova spremljevalca sta bila ranjena. V avtomobil je bilo ustreljenih 40 strelov, medtem ko je Villo zadelo vsega skupaj devet krogelj Villa je umrl, ne da bi imel priliko samo enkrat ustreliti." Pet "vdov" hoče Villovo posestvo.
El Paso, Tex., 22. julija. — Glasom semkaj došlih poročil, je pet "vdov" vložilo zahteve 7." delež v Villovem posestvu. To dokazuje, da Villa ni živel ravno meniško življenie. Obenem so poroča, se je 17 Mexico City podala posebna komisja, da uvede preiskavo v niegovo smrt, med tem ko prijatelji prisegajo mašče vanje za smrt nekdanjega mehi-kanskega revolucionarnega poglavarja.
-O-
— Glede takoimenovanega
Daw-Aiken davka, ki znaša $1000 letno in katerega so morali pred dohodom prohibicije plačevati vsi salonarjii je prišlo do spora med oblastmi. Okrajni blagajnik je skušal iztirjati ta davek od vsakega lastnika hiše, v kateri se je našlo kakega kršitelja prohibicije. To je očividno krivično, ker lastnik ne more kontrolirati vseh svojih stanovalcev. Vsled tega je okrajni pravdnik Stanton vložil zahtevo, da se o-krajnemu blagajniku potom in-junkcije prepove kolektanje Daw Aiken davka. To se je tudi zgodilo, toda definitivno se bo zadevo rešilo še pri končni obravnavi. Ta akcija prizadeva kakih 1,400 clevelandskih posestnikov, katerim se je naložilo ta davek in skupni davek bi torej znašal $1,-
400,000.
za življenje se prične danes.
umobolnice.
USODA OBTOŽENCA SE BO ODLOČILA ZE V TEKU NEKAJ DNI.—WHITFIELD NE MARA GOVORITI O OBRAV
NA VI.
BLAZNI KRIMINALCI SO NA-PADLI STRAŽNIKE ILLI-NOISKE UMOBOLNICE Z NOŽEM.
Chestef", 111. 22. julija.
No-
Kot izjavljajo deputiji, ki ne- coi je ušlo iz tukajšnje bolnišnice prestano straži jo pred celico, V za kriminalne blazneže 31 jetni-kateri se nahaja John L. Whit- kov, toda štiri izmed njih so bili field, ki je obtožen umora poli- kmalu zajeti, medtem ko se os-cista Dennis Griffina, je bil ob- tali nahajajo še na prostem. E-toženec včeraj in sinoči jako den izmed jetnikov je bil v bo-spreminjajočega'.temperamenta, ju s stražniki ubit, dva strežnika Včasi se je razijovarjal, potem v umobolnici pa sta bila v boju je postal nemiren, čez nekaj časa resno ranjena, pa zopet ni bilo spraviti besede Ubiti blaznež je Jackson, ki je 17 njega. Nikdar pa se ni maral bil v Chicagi spoznan krivim u-razgovarjati o obravnavi, ki se mora, potem pa je bil poslan v ima pričeti danes pred common umobolnico ker se ga je spozna-oleas sodnikom Frank C. Philip- lo blaznim. Do zadnjega časa se som.	ie nahajal v državni jetnišniciNv
Včeraj je bil obtoženec ves dan folietu. jako zaposljen z risanjem ma- Ranjena stražnika se nahajata pe, na podlagi katere pravi, da v tako opasnem stanju, da ima-',0 dokazal, da hi bilo zanj na ta glasom izjav zdravnikov jako ia.n umora fizično nemogoče ma]0 prilike za okrevanje, prepotovati ozemlje, o katerem Blazni kriminalci so ušli iz že-se trdi, da i?a je prevozil ter do- je7ne ječe, ki meji na dvorišče in -peti popoldne v banko, kjer se fc; ;e poznana kot "buli penn". ie istega dne glasil in izmenjal v istem prostoru se je pri izbru-
hu nahaialo okrog 75 blaznikov Predlog za preložitev obravnave. Priveaeni so bili tja pod nadzor-Prva stvar, katero bo moral stvom stražnikov, da dobijo ne-sodnrk Phillips danes rešiti, bo koliko zraka, predno se jih je i-predlog odvetnikov za obtožen-. melo odvesti preko noči v notra. ?a, da se obravnavo odloži za • ej;ce Iva tedna. Odvetniki za obtožen- n)eTedai je w Haznikov> ki so ca pravijo, da p ta predlog po- ,e tajno oborožil5 z noži> naskoč;_ treben, ker ne	ne- ,Q pa2nike. Trenotek nato je več
imenu,	blaj,n}kpv pograbilo
stole in kloni ter začelo razbijat'
HUGHES ABSOLUTNO PROTI PRIZNANJU SOVJETSKE RlISUL
GOMPERS JE OBJAVIL KORESPONDENCO Z DRŽAVNIM TAJNIKOM, IZ KATERE JE RAZVIDNO, DA ADMINISTRACIJA STOJI ŠE VEDNO NA STAREM STALIŠČU NAVZLIC AGITACIJI PROGRESIVNIH SENATORJEV.
ke osebe, ;Peter kHe-bare fin
Sriffni ustreljen.
A, . .	„	.,7 njimi po železnih drogovih.
Ako bo sodnik predlog zavrnil. ^ .	, .,. , , . . v
, .	,	.v , Drogovi, ki so bili kake tri ce-
tedaj se bo nemudoma pričelo z izbiranjem porote, Pričelo se bo poslednje poglavje v zgodbi, ki ?e je pričela s smrtjo policista Griffina in pa?onom za njegovim morilcem, ki je segal daleč preko vseh delov Zedinjenih držav-
Obtoženec še vedno vztraja pri trditvi, da je bil policist Griffin ^ 'e tudi šdri od onihl ki so bili ustreljen po nesreči potem, ko /e na je sunil s svojim revolverjem v njegova rebra.
-O—-
trtine palca debele, so se kmalu oodale, in napravljena je bila od-nrtina, še nredno so zamogli pri hiteti pp7niki iz ostalih delov do-?lonia. Ušlo je na prosto 31 mož ki so se razpršili na vse strani. Prhod nadalinih stranžnikov ie r>r°nrečil beg ostalim in prijelo
13-letna deklica je morilka.
Prebivalci Chesterja in bližnjih mest so silno prestrašeni in organiziralo se ie že več Dosameznih skupin državljanov, da se kriminalne blaznike čim nagleje pri-
-O-
IE PRIZNALA, DA JE UTOPI- Vplikp llpvihtp ill tO-LA SVOJEGA 4-LETNEGA ^ eilK6 neVinie 111 lU
T0VARISA-	ca v New Yorku.
Ghelisea, Mass., 21. julija. Vče-	-
raj je stala pred tukajšnjo sod- STRELA JE UBILA DVA DEČ-
nijo 13-letna Elizabeta McDonald, ki je obtožena umora. Obtožena je, da je namenoma in premišljeno povzročila smrt šti-ri-letnega James McDonalda z u-topitvijo.
KA, KO JE NEVIHTA PRINESLA NEKOLIKO ODDIHA OD VROČINE.
New York, 22. julija. — Naliv, spremljan z viharjem in točo
Dekle je priznalo, da je sunilo	ki >e Prišel od New Jersey sem- Je
malega McDonaldovega dečka,	danes Ropoldne nekoliko olajšal
ki je bil eden izmed njenih tova-	neznosno vročino, ki je trajala v
rišev pri igranju, v neko luknjo	New Yorku že več dni. Za posle-
preperelega pomola v pristani-	žicami vročine je danes umrl en
šču in da je bežala nato stran,	moški, medtem ko je lekom nevi-pustivši ga z iglavo v vodi in no- strela ubila dva dečka, gami štrlečimi V zrak. , Najvišja temperatura dneva je
Policija je mnenja, da je dek-	bila 84 stopinj, popoldne ob 4.	_____
le žrtva morilne manije, kajti ka-	uri pa je padla na 67. stopinjo.
kor se ve, je že več otrok v	Ob sedmi uri zvečer pa je živo New York, 22. julija. 23-letni
zadnjem letu sunila v vodo, toda	srebro že zopet priplezalo do 73. James McGeeny je danes v obu-
Washington, 22. julija. — Državni tajnik Hughes je pisal Samuelu Gompersu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ki je znan radi svojega naspretstva napram sovjetski Rusiji, pismo, v katerem pobija vse argumente, ki jih je navedel "radikalni" republikanski senator Brook-hart iz Iowe, ki se je pred kratkim mudil v Rusiji in je imel pred par dnevi z ozirom na svoj obisk s Hughesom dolg razgovor, v katerem je priporočal, da ameriška vlada prizna sovjetsko vlado.
Korespondenco med Hughesom in Gompersom z ozirom na rusko vprašanje je objavila Ameriška delavska federacija. Kot razvidno, je Gompers 9. julija pisal Hughe-su pismo, v katerem ga je prosil, da potrdi njegovo stališče, namreč, da ameriška vlada ne more priznati sovjetske vlade, ker "temelji na principu tiranije."
V odgovoru Hughes ponavlja vse svoje prejšnje izjave z ozirom na priznanje Pateije in dokazuje, da bo državni department pod njegovim vodstvom še tudi v bodoče ostal gluh za vso agitacijo radikalnih elementov v nrilog priznanja sovjetske Rusije.
Hughes sicer v svojem pismu nikjer ne omenja senatorja Brookharta, toda navzlic temu zavrača skoro vse izjave, ki jih je podal senator izza svojega povratka v A-
meriko glede Rusije.
Hughes navaja kot temelj za svoje stališče trditev,
da se sovjetska vlada v jedru od leta 1917 pa do danes še ni prav nič spremenila in kot dokaz navaja izjave, ki jih je podal sovjetski vojni minister Trocki na zadnjem kongresu komunistične mladine preteklega oktobra._
V dokaz, da Hughes odgovar-
ja izjavam Brookharta služijo sledeči izvlečki.
Senator Brookhatr je izjavil, da v Rusiji ni nikake cenzure za korespondente, ki se držijo resnice, ter da se cenzuri podvrženi le oni časnikarji v Rusiji, ki hočejo širiti propagando in povzročati upor.
Hughes pa pravi v svojem pismu:
"Cenzura je obsežna in jako stroga."
Senator Brookhatr je glede razmerja med sovjetsko vlado in delavstvom dejal:
Herrinski poboji.
PREDSEDNIK ILLINOISKIH RUDARJEV JE ODGOVORIL NA OBDOLŽITVE PODJETNIŠKE ZVEZE.
Springfield, 111., 21. julija — Frank Farrington, predsednik il-linoiskih unijskih rudarjev, je danes predložil vladni premogovni komisiji poročilo, v katerem odgovarja na obtožbe podjetniške zveze z ozirom na krivdo znanih herrinskih pobojev. To je prva formalna izjava Farringtona o o-
"Sovjetska vlada je delavska nem incidentu.
vlada in devetindevetdeset odstotkov in devetindevetdeset sto-tink odstotka delavstva je zanjo. V Rusiji dobite jako malo ske-bov. Tam so vsi za eno veliko u-nijo. Oni nimajo polovico toliko neprilik s skebi kot jih ima Gompers pri nas".
Tajnik Hughes pa odogvarja:
"Kot se razume, je delavstvo še vedno izročeni milosti vlade. Medtem ko članstvo v vladnih u-nijah ni več obvezno, pa se delavstvu ne dovoljuje organizovati
Farrington v tej izjavi zavrača trditve podjetnikov, da so bili unijsiki rudarji krivi, da je prišlo do izgredov, temveč odločno povdarja da krivda leži le na sistemu, ki omogoča uporabljanje privatnih puškarjev od strani premogovnih družb. Farrington v svojem poročilu, da so privatni puškarji premogovne družbe pred pobojem faktično zasedli herrinski okraj in kot dokaz navaja pismo, katero je pisal eden
izmed puškarjev, Sherlam Hol-v take unije kot bi sami hoteli." ma" svoi' ženi-
To pismo se glasi:
"Nahajam se tu že od 9. juni-
-O-
NEVES.TA PREPREČILA SAMOMOR.
ni nobeden izmed njih utonil -O--
stopinje. Najhujša vročina je ob- pu, ker ni mogel najti dela, vzel jela mesto v soboto.	j svojo zaročenko seboj na kratek
Od strele ubita sta bila 12-let- sprehod v Central park. Tam jo ni Alfonz Taylor, ki je bil usluž- je nenadoma objel in poljubil, ben pri Montclair Golf klubu in j nato pa vzel iz žepa steklenico s 1 3-letni William Towers iz 1 strupom ter spil polovico iste-N .J. ki je bil ubit v1 Iga, naito mu je pa steklenico iz-Župan iz \ trgala iz rok zaročenka. Njen
BREZPOSELNOST POVZROČILA TRAGEDIJO.
Columbia, Tenn., 22 jul. — 36-letna Mrs. Dugfger in dva otroka pa sta mrtva, Ophir Dagger pa se Newton, bori s smrtjo- Dugger je najprej kampi svojih starišev umoril z britvijo svojo družino, F.ast Orange bi bil kmalu ubit od! krik je privabil ljudi in policijo, nato pa je izvršil samomor. Kot drevesa, katerega je vihar podrl ki je odredila prevoz obupanca v vzrok se navaja skrbi, povzroče- nn tla ravno pred njegovim do- j bolnico, kjer so zdravniki iz.ja-ne radi brezposelnosti.	j mom	[ vili, da bo okreval.
ia. Brez dvoma boš presenečena, da sem s to bando munšajnerjev. Ha, ha! Toda munšajn sestoja iz Winchester pušk ter strojnih pušk. Mi samo čakamo, kdaj bodo pričeli na bando igrati. Mi imamo pa dve strojni puški na zakopih, dve na kuhinjski in spalni kari in šest pa na vrhu gričev. Izstreli se iz njih samo 600 strelov na minuto. Imamo 100 stražnikov s puškami, ki nesejo 3 milje daleč. Toda, dokler ostanejo 3 milje oddaljeni, so varni.
Toda Bog jim pomazi če bi stopili na kompanijsko zemljo."
STRAN. 2,
'ENAKOPRAVNOST
JULY 23d, 1923.

U

ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 ns. $2.00
Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $5.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00
Europe and Canada .......................... i vcsr «7.aU, o mo. fi.»
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c.___
Lastuje in izdaja ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE
skih koristi. In kakor sedaj posedajoči intere'si "tolmačijo" ustavo Zedinjenih držav na način, da ugaja njim, tako bodo lahko delali tudi ljudski sodniki. Sedanji okupan-ti sodnijskih mest so jim zato dali pač dovolj vzgledov.
Zato se Mr. Daugherty jako moti, ako misli, da je zakon glede stavk "za vedno" ugotovljen, pa Četudi bi '.njegovi prijatelji pri najvišjem sodišču potrdili avtokratsko injunkcijo čikaškega zveznega sodnika, kadar bi prišla da dne instance.
i delavske kofcsti delati.
ŠKRAT.
Za vsebino oclasov ni odgovorno ne uredništvo, bo upravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJER (MONDAY JULY 23d, 1923-
Randolph 5811
tj 104
STAVKE IN MR. DAUGHERTY.
Ameriški farmerji so na milost in nemilost prepuščeni raznim sleparjem in špekulantom. Ti jim diktirajo žitne cene ter obenem cene vsem rečem, katere mora farmer sam kupovati.
Zakon glede stavk, ki bi prizadevale meddržavno trgovino in promet, je sedaj za vedno ugotovljen, je iz-vi! širokoustno glavni justični tajnik Zedinjenih držav, Mr. Harry Daugherty, ko je zvezni sodnik Wilkerson v Chicago izpremenil začasno injunkcijo proti železniškim mehanikom v trajno.
Pdzabiti se pri tem seveda ne sme pomembnega dejstva, da so skoro vse železniške družbe pod pritiskom nujnosti priznale pravičnost delavskih zahtev že pred desetimi meseci.
Zahteva justičnega tajnika Daughertyja za injunkcijo je bila veliko presenečenje za velik del dežele, i;n presenečeni*,so bili celo nekateri njegovi lastni politični prijatelji. Cisto jasno je, da je to akcijc diktirala Daygherty-ju edino mržnja do delavstva v splošnem in do železničarjem v tem slučaju še posebej, akoravno mora vsakdo priznati, da so bile zahteve, katerih povod je bila stavka, u-temeljene s čisto priprosto pravičnostjo.
Ampak Mr. Daugherty pravi, da je vprašanje takih stavk kot je bila ena železniških mehanikov za vedno rešeno in ugotovljeno.
Gospod justični tajnik se seveda jako moti. Možno je, da je zakon ugotovljen toliko časa, dokler bodo sedanje sile kontrolirale nastavljanje zveznih sodnikov v Ameriki.
Zgodoviina zveznih sodnikov, ne izvzemši niti najvišje sodišče, podaje precej dobro sliko od generacije do generacije oni element v naši družbi, ki ima največ moči.
Prav sedaj se naša zvezna sodišča povečini napolnjena s sodniki, ki so se zlasti odlikovali kot odvetniki za železniške interese.
Povsem naravno in logično je, da so dolga leta službovanja za železniške kompanije te sodnike napolnile s čutom, da so železniški interesi vedno v pranem, brez ozira na pravičnost zahtev, naperjenih proti njim.
Toda kdo more reči, koliko časa bo vzelo, predno pride do spremem'be? Ako 'bodo delavci svojo moč znali inteligentno rabiti — kot so na primer te dni pokazali združeni farmerji in delavci v Minnesoti, kjer so porazili stari gardi obeh strank — tedaj nekega dne pridejo do prav take kontrolo, kakršno posedajo danes železniški interesi.	•
In ta čas pride lahko že prav kmalu. Takrat se bodo morali advokatje železniških interesov umakniti s sodnijskih sedežev in zavzeli jih bodo pravi zastopniki Ijud-
Kot posledica so progresivni farmerji na zapadu prišli na dan z zahtevo, da mora vlada ustanoviti posebno korpomcijo, ki bo kupovala po pravični ceni od njih žito ter isto sama prodajala naprej konzumento'm. Na ta način bi bila na koristi farmer in .tudi konzumenti-
V Zedinjenih državah imamo Gummins-Eschov železniški zakon, ki garantira železniškim kompanistom 5-procentne profile. Kot znano, se pri železnicah dobi dosti "'vodenega stocka". Tudi od te£a morajo dobiti kom-panisti profit, pa če gospodarijo še tako- potratno ali zanikerno.
Clevelandčan George Kahler je smrtno obstrelil svojo ljubico, ker je bil ljubosumen nanjo- — Usoda človeška je kruta. — Jako nelogično je sicer, toda resnično, da človek ono, kar najbolj ljubi, sam umori. Eden s krutostjo, druigi z dobroto. — Nekalteri s poljubi, drugi s streli.
Poletje je čas, ko narava pokaže vse svoje skrite lepote, je modroval estet.
— Ja, to je pa že resnica, saj se hodijo vsa dekleta paleti kopat, je odvrnil moderni fant.
Farmer si je naroe:i bani o zgodaj pomladi. Dobil jo je pa sole pozno v jeseni.
"Ta je pa lepa,'; se je jezil farmer, "banjo mi pošljejo sedaj, ko ie kopalna sezona že končana."
Kar izgleda kot najbolj zagoneten nemški problem, je vprašanje, kje dobijo Nemci denar za tinto in papir za tiskanje njih denarja-
Pri zadnjem zasedanju kongresa se je tudi jako dosti gavo- "Kje pa si dobil .tisto bunko ?" rilo o parobrodni subvencijski j Sem vprašal svojega poročenega predlogi. Zagovarjal jo je sam prijatelja.
Harding in vsa njdgova garda. Namen iste je bil, doseči za a-meriške parobrodne kompaniste iste vrste "podporo", kot so je že deležni železniški. In le malo je manjkalo, da ni bila predloga sprejeta. Harding pa je na svoji zadnji govorniški turi že obljubil, da bo vlada pri decernber-skem zasedanju kongresa zopet poskusila kongres priviti k sprejemu te predloge.
'O, zadela me je neka posebno težka misel moje gospe so-prctge," je priznal vdano prijatelj.
Morala iz teh slučajev je jasna kot beli dan: Ce delavec ali farmer zahteva pravice, je bolj-ševik, kadar pa se ljudski denar meče v nikdar site kompanijsko bisage, je to v interesu "dežele".
Ce bi ameriški delavci nekaj takih povedali v brk krmežljave-mu Gompersu in konzervativnemu Lewisu kot jih je slednjemu povedal Daniel Livingstone, pred sednik kanadskih rudarjev, bi kmalu prenehala snažiti čevlje kapitalistom ter pričela zares za
"Ali imate kaj pripomniti ?" je vprašal sodnik kaznjenca potem, ko ga je obsodil na dvajset let zapora.
"O nič posebnega, gospod sodnik," se je glasil odgovor. "Le to moram reči, da ate jako radodarni s časom dragih ljudi."
--O-
Razne stvari.
lec svinčnikov. Ta ženska, ki je stara 28 let, je morala pretrpeti nekatere male operacije, nato pa je ozdravela mnogo hitreje, ne-igo so pričakovali zdravniki-
Galantni in pokorni francoski možje.
Neka angleška Igospa opisuje, brez svojega podpisa, v angleškem ženskem glasilu svoje vtise iz poseta Pariza. Glavno, kar jo je docela zanimalo, je to, da so Francozi kot zakonski možje zelo galantni, pokorni in uslužni svojim ženam. Z njimi hodijo na trg ter nosijo domov zavoje in škatle, cesto elegantno oblečeni in v cilindrih. Anjgleškim zakonskim možem pa niti v sanjah ne pride na misel, da bi se ponižali in pomagali svojim ženam pri nabavi domačih potrebščin. Omenjena gospa vabi svoje družice na boj proti možem, da bi jih ukrotile tako kakor so Pari-žanke storile s svojimi.
Iz stare domovine,
tem temelju bi se moralo tudi u-rediti vprašanje o državi Hrvatov in Slovencev, ki danes svojevoljno odklanjajo koristi, ki jim je to ujedinjenje prineslo ob zaključku mirovne pogodbe. Ako bi se torej stvari razvijale v tej smeri, bi Srbija kot država, ki je zmagala v vojni, imela polno pra vico, da bi proti premaJganim Hrvatom in Slovencem ukrenila vse potrebno za uveljavljenje svojih pravic, ki ji daje zmaga, in za uveljavljenje odgovornosti, ki ga nalaga Hrvatom in Slovencem vojni poraz. Ako bi mi bili napram Hrvatom in Slovencem manj dobri bratje, kakor smo, bi imeli v resnici vspričo sedanje-
Stamboljski bi ne sprejel oblasti iz rok tuje vojske.
Minister zunanjih del dr. Nin-čič je v svojem govoru v narodni skupščini med drugim v polemiki z opozicijonalnimi govorniki, ki so zahtevali, da bi morala na--ša država držati Stambolijskega na krmilu, izjavil: "Videl sem Stambolijskega na delu, videl sem ga v Genovi, videl sem ga v Lausanni. Stambolijski je bil pravi Bolgar od glave do pete.
Noja je prekosila.
Znano je, da noj požre vse, karkoli le more spraviti v svoj želodec. Ali anjgleški listi poročajo, da je neka škotska žena pre kosila noja. V deželni bolnici v Ayru so tej ženi potegnili iz želodca 17 ključev, eden dolg 4 palce, razen tega tudi denar, eno kolajno, en gumb, url zaponke, en železni ročaj in en obrezova-
Tragična smrt. .
Brzojavna sekcija v Ljubljani je zgubila 12. junija izredno vest nega in marljivega delavca. Radi slabel ga vremena je bilo včerai več interurjbarislkih telefonskih prog slabih. Brzojavni nadzira-telj, g. Alojzij Zalar, je dobil nalog, da preišče proge na Dovozni cesti. Kdo bi mislil, da ga bo pri zvestnem izvrševanju dohitela tragična smrt. Strela je udarila nekje v telefonsko-brzojavne žice in ubila Zalarja, ki zapušča mlado vdovo in nepreskrbljenega otroka. — To je kratek opis žalostne zigodbe telegrafskega u-službenca. Naj bi bil obenem o-pomin strankam k večji potrpežljivosti in manjši nestrpnosti. Služba "telegralistov"' je težka j in jako nevarna. Tudi ob največ-| jih neuriih morajo obhoditi po več kilometrov proge in plezati po potekih drogih, pri čemer so
neprestano v smrtni nevarnosti. > ■ •■> • f.
Kaj čaka Slovence in Hrvate.
Kaj čaka Slovence in Hrvate, a-ko bi se uresničila zahteva kle-rikalcevi in radičevcev, da se Hrvatska in Slovenija odcepita cd j državne za j ednine in tvorita posebni neodvisni državi, nazorno opisuje ''Samouprava", glasilo narordnoradikalne stranke v u-vodniku z dne 21. junija. "Samouprava" izvaja: "V svetovni vojni so bili Hrvati i Slovenci na j (strani premaganih držav. Ako bi j ne stopili v državno zajednico s J Srbijo in Crnogoro, bi morali de- j liti usodo premaiganih držav. Na j
Bolgar, ki se je brigal samo za
ga postopanja Radičevih Hrva- bolgarske interese. Kar se tiče
sporazuma z nami, je želel ta sporazum ne iz kakega posebnega prijateljstva nasproti nam, ali zato, ker je želel nam ugajati, marveč zato, ker je bil prepričan, da zahtevajo interesi bolgarske, da živi njegova domovina z nami v miru, saj je videl, kam so njegovo domovino zapeljali njegovi predhodniki, ki so hoteli vojno in krvoprelitje z našim narodom. Nobena bolgarska vlada, ki pravilno pojmuje interese svoje države, ne more drugače postopati. Niso poznali tega bolgarskega državnika oni, ki trde, da bi Stambolijski sprejel oblast iz naših rok, iz rok naše vojske, ako bi se zavzela za fijo. Gospodje zatrjujejo, da bi mogli že prvi dan prevrata vzdržati Stambolijskega na krmilu ali zrušiti sedanji režim in dovesti na krmilo zopet Stambolijskega. Kako bi mogli to izvesti ? Ne z lepimi in sladkimi besedami, marveč samo z oboroženo intervencijo, ki bi Stambolijskega spravila zopet na vlado. Stambolijski bi nikdar ne sprejel vladnega krmila iz rok kašne tuje države, še manj pa iz rok kake tuje vojske! On bi tega ne storil, marveč bi nas vprašal, kaj imate Vi iskati v moji Bolgarski, saj je bil, kakor sem že naglašal, v prvi vrsti pravi Bolgar od gla" ve do pet. Nikdar ni Stambolijski v javnem ali privatnem J'a?'' govoru z mano zahteval oborožene pomoči za svojo politiko, on Je želel samo mir in dobre odnoša-je z našo državo."
tov in Koroščevih Slovencev dovolj tehtnih vzrokov želeti, da bi se razmere razvijale v tem prav-cu in da bi odgovornost za na-daljne posledice pri tem preobratu prepustili Radičevim in Koro-šcevim pristašem. Toda mi kot neapolj-ski del našega naroda (izraz je to pok. dr- Kreka) moramo trezno misliti in gledati v bodočnost radi splošnih interesov našega troimenega naroda. Zato moramo isk/eno obžalovali sedanje brezumno, blazno in brezvestno postopanje hrvatskih in slovenskih naših bratov in storiti vse, kar je v naših močeh, da bi to postopanje ne prineslo o-nih slabih sadov, ki bi jih sicer moralo donesti hrvatskemu in slovenskemu narodu, ako bi ta dva vztrajala v'sedanjih Radičevih in Koroščevih zmotah." —Z drugimi besedami povedano: A-ko bi Slovenci in Hrvati tvorili državo zase, ne da bi bili združeni s Srbijo, bi jih zadela ista u-j soda, kakor Avstrijo in Madžar-1 '»ko, prevzeti bi morali vsa bremena, ki jih je naložila mirovna pogodba premagancem, predvsem pa bi morali plačati reparacije Srbiji.
--O--
—Klub. Društev S,. N- Doma je na svoji redni seji zadnjo soboto sklenil, da priredi letjCts še en semenj Semenj se bo vršil tekom treh dni, in sicer 1., 2. in 3. septembra. Na omenjenem semnju, se bo v slučaju da se pro da zadostno število srečk do tega časa. izžrebalo dve lepi peči, tvrdke "Champion", ki so ostale še od tega semnja. Klubovi delavci ne mislijo počivati, dokler ne bo plačan zadnji cent za S. N. Dom v Clevelandu.
Upoštevajte trgovce
Kfki oglašajo^ "Enakopravnosti' •
v
Mi!'rinisjE:3un![jii:i/c3;:iiliiniiic^'iitiii:n;iE3uiK;iM<iic:=irini-i?Mirsimiiniiiicsmmtttjmrsuiiffnl,IIC3V g
j Frank J. Laiische slovenski odvetnik
Uraduje po <lnevl v svoji odvetniški pisarni
1 O 3 9 GUARDIAN BLD G.
Svočer ofl 8:30 do 8. ure pa na domu. g Cent. TJO. 0121 RT. CUA.XR AVE. Main t O .......................................................................................................................................

■
B
KARL MAY:
WINNETOU
RDEČI GENTLEMAN
;iiraiiiiimiiiii)imiuiHiinwwBMCv<^
Kratko prhanje me opozori na bližahje neke tuje
osebe. Obrnem se; v temi zapazim nerazločne poteze nekega človeka; toda že po par bližnjih korakih spoznam Harryja.
"Oprostithe, čc vas motim", se oglasi precej negotovo. "Mislil sem na vašega Svvallova, kateremu se moram zahvaliti za življenje; rad bi ga poznal."
"Tukaj je. Ker vas ne maram motiti s svojo prisotnostjo, odidem. Good night!"
Obrnem se, da bi odšel; že po nekaj korakih zašli-Sim za seboj polglasno: "Sir!"
Obstanem. Negotovih korakov pride Harry do mene. Trepetajoč glas kaže zadrego, katere ne more skriti.
"Jaz sem vas razžalil."
, "Razžalil?" odvrnem mirno in hladno. "Vi se motite, Sir. Vam sploh ne morem ničesar zameriti, ampak k večjem pregledati."
Celo minuto mine, predno odgovori kaj na to, mogoče nepričakovan odgovor.
"Potem oprostite mojo pomoto."
"Rad; saj sem jih vajen."
"Vašega oprostila ne bodem gotovo rabil nikdar Več."	I
"A kljub temu smete računati vedno nanj."
Ze hočem oditi, ko pristopi in dene roko na ramo.
"Pustiva osebnosti. Vi ste z največjo nevarnostjo za lastno življenje rešili dvakrat na jeden večer mojega očeta smrti; jaz se vam moram zahvaliti, pa če govorite še tako hudo in neprijazno. Šele prej sem zvedel, kaj ste vse storili."
"Kar sem storil jaz, bi bil storil vsak westman; koliko vrednejših dejanj se zamolči. Kar stori človek za druzega enkrat, so diugi že desetkrat storili zanj; ne velja omenjati. Vi ne smete iz stališča, kterega zavzemate kol sin napram svojemu očetu."
"Najprvo sem bil jaz nepravičen napram vam, zdaj ste pa sami napram sebi. Ali mi nameravate postati nasprotnik?"
"Ne."
"Ali vas smem potem prositi nekaj?"
"Le povejte!"
"Jezite se nad menoj, Sir; bodite jezni, kolikor hočete, toda ne govorite od pregledanja napram meni. Ali mi ustrežete?"	.
"Da".
"Hvala! Vrniva se k ognju, da se posloviva od drugih z lahko noč. Jaz vam pokažem spalnico; danes moramo iti kmalu k počitku, ker moramo zjutraj zgodaj vstati?"
- "Zakaj?"
"Na Bee Forku sem nastavil pasti; jutri pogledamo, če se je kaj vjelo."
Par minut pozneje že stojiva pred nekimi vratmi iz kože. On jih odpahne; vstopiva v teman prostor. Toda kmalu prižge svečo, napravljeno iz jelenovega sala.
"Tukaj je vaš bed-room, Sir. Ljudje, kteri se boje, da bi dobil pod prostim nebom revmatizem, zlezejo
navadno v te luknje."
"Ali mislite, da je ta slabi tovariš meni nepoznan?"
"Želel bi vsaj tako; toda dolina je vlažna, ker branijo stene dohod vetrovom. Previdnost pa je vedno dobra kot pravijo. Dobro spite!"
Da mi roko in odide prijazno mahajoč z glavo.
Ko sem sam, si ogledam malo to past. Luknja ni naravna, ampak umetno usekana v živo skalo. Po kameni-tih tleh so položene ustrojene kože; tudi stene so pokrite s kožami. Na zadnji strani luknje stoji postelj, zložena iz samih gladkih čršnjevih debel. Za blazino so lepo rr pete kože, za odejo pa prave havajske tkanine.
Vidim več pokončnih stebrov, na kterih vise različne potrebščine. Po teh spoznam, da mi je prepustil Harry svoj lasten prostor.
Le velika utrujenost me prisili v to, da ostanem, v ozkem, zaprtem prostoru. Kdor preživi nekaj nočij pod krasnim, odprtim prerijskim nebom, se le težko privadi na tiste ječe, kterim pravijo olikani ljudje 'stanovanje.'
Enakomernost zraka provzroči, da zaspim trdneje nego sicer;; še ležim ko zasliaim pred vhodom glas:
"Pooh! Sir, jaz mislim, da še niste gotovi z merjenjem postelje. Le stegnite se še malo, a ne po postelji, ampak nad posteljo. Meni se zdi, da bode to dobro!"
Poskočim in vidim pri vhodu neko osebico, ktera mi prekriža nadaljno račune s posteljo. Sam Hawkens je. Včeraj sem videl, da je imel samo puško; danes je. pa popolnoma opravljen, kar dokazuje, da hoče iti z nami.
"Takoj sem gotov ljubi Sam."
"Upam vsaj; mladi Sir stoji menda že pri hole (luknja, vrata)"
"Ali greste z nami?"
"Vsaj mislim, čc se ne motim. Mali Sir ne bo<le vlačil pastij in druzega; Old Shatterhandu pa tudi zaupam."
Stopim k vratom in vidim pri vhodu Harryja, kle ri čaka name. Sam vrže nekaj zvezanih pastij preko ra-me in korači proti Harryju, ne ozrvši se, ali grem za "J"11 ali ne.
"Ali pustimo konje ^ukaj?" vprašam.
"Ne vrjamem, da bi znal vaš konj nastavljati Pa sti in potegniti iz dna reke vjetega bobra. Mi se m°ra mo razkoračiti, če hočemo kaj dobiti. Pridite torej! 0 vrne Sam po svoji stari navadi.
"Moram najprvo poiskati konja, starina!"
11 '1
"Ni potrebno! Mislim, da vam ga je priprav'1
mali Sir, če se ne motim".
bi
Povedal mi je stem nekaj razveseljivega, ne d® sam slutil. Harry je skrbel torej že na vse jutro za Sw<1'
Iowa, na vsak način je moral tudi misliti na njeg°vCD^
"r Z
gospodarja. Vsekakor je moral govoriti njegov °c njim ter mu je dopovedal V3e natančno. Baš se ho<-cn čuditi, da ga še ne vidim, ko pride z Winnetouvorn " jednirn lovcem preko potoka.
Winnetou pozdravil Harryja na indijanski nacm-
v. file.
"Sin Rubane je močan kot vojnik od obrežja Njegovo oko bode videlo mnogo bobrov; njegove rok ne bodo mogle nositi kož vseh."
Ko zapazi, da se oziram za Swallowom P° doli"1' pravi mi:
"Moj dobri bral naj se pomiri; njegov brat bod bkrbel za konja, kterega ljubi tudi Apach.
Gremo skozi naraven prodor in sicer baš v nasPr°^ no smer, kot smo prišli"včeraj. Polagoma korakamo vodi( dokler ne pridemo tj o, kjer se izliva v Mankazil°.

JULY 23(1, 1023.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN S
Prosper Merimee — Poslovenil Vladimir Levstik.
• KARMEN.
Ciganski	roman.
—Kako to., sem vprašal neko-	samo ropal! Izvršil je namreč
liko začuden.	tudi več umorov, enega najstraj-
—	Saj veste, tista lepa ura-o-	šsga cd drugega, petovaea, ki ste jo spjrožili v	— Kako mu je ime? knjižnici, da je bila, kadar smo	— Dežela ga pozna po imenu vam rekli, da je čas iti na kor.	jese Navarro, a razen tega še Vidite, našla se je, dobite jo na-	drugo, baško ime, ki iga ne špranj-	■fiva z jezika ne vi ne jaz. Veste
—	Se pravi, sem sga prekinil	kaj, mož je takorekoč znameni-
nekam v zadreigi, založil sem jo	ta oseba, in vi, ki radi spoznava- ^
bil....	te posebnosti naše dežele, ne bi !'.lego\e (u •
,..........j... , ■ , — Ali bi hoteli, ie dodal boje-
—	Lopov je pod ključem, m	smeu zamuditi prilike, da vidite,
ker je bilo znano, da ne bi pomi-	kako se poslavljajo na Span-šljal ustreliti krščanskega Člove-	skem lopovi od tega sveta. V kaka, če bi le upal najti pri njem	pelici je in oče Martinez vas po-neseto, smo se strašno bali, da	vede k njemu, vas ne bi bil ubil. Stopiti hočem z	Moj dominikanec je toliko na- govoril; a kolikor pomnim, me vami k sodniku, da vam vrne	ganjal, da naj si ogledam pripra-, "i razžalil nihče v tej deželi, vašo lepo urico. In potem se mi	ve 'sa tista ljubesmva opešenje', ; Prijel me je za roko ter mi jo ne drznite reči doma, da pravica	da se nisem mogel ubraniti. Na- stisnil z resnobnim obrazom- Po r,a Španskem ni kos svoji nalo-	potil sem se k jetniku in vzel se- kratkem molčanju je povzel: gi!
CIRIL KUNSTEL
6616 St. Clair Ave.
VAM SČIST1M, POPRAVIM IN ZLIKAM OBLEKE POPOLNO ZADOVOLJSTVO.
testno nasmehnil; takoj nato pa $e je premislil in me naprosil, naj dam služiti mašo za pokoj
če, ali bi hoteli naročiti še drugo mašo za esebo, ki vas je razža-lila?
— To se ve, moj dr algi, sem od
t— Priznati moram, sem mu de Ja',. cla bi rajši izgubil uro, nego Pričeval pred sodnijo in spravljal siromaka na vešala, zlasti ker.. ker. .
boj sveženj smotk, nadejaje se, — Ali vais smem prositi se da mi radi njih oprosti vsiljivost, tretje usluge?. . Kadar se boste Privedli so me k donu Joseju vračali v domovino, utegnete iti baš v trenutku, ko je obedoval, preko Navarre ali vsaj preko Vit Dokaj hladno mi je pekimal z j torij e, ki ni daleč vstran, glavo ter me vljudno zahvalil za — Da> sem mu rekel, g°tovo Oh! nič se ne bojte; pripo- dar, ki sem mu ga izročil. Pre- pojdem preko Vittorije; ni pa ni-i-očen je dobro, in več nego en- štel je smotke in jifi odbral, osta-; t* izključeno, da napravim ovijat ga ne morejo boesiti. A na- le pa mi je vrnil, rekoč, da jih nek in se oglasim v Pampeiuni.
Vam na ljubo bi si pač rad naložil to zamudo.
— Dobro! ako poj dete v Pam-penuno, boste videli marsikaj zanimivega. . To vam je lepo me-
Pak je, da pravim ''obesiti". Vaš itak ne bo ute|gnil popušiti. razbojnik je plemič; zato bo po- Vprašal sem ija, ali ne bi mo-JUtrišnjem brez milosti z a d a v- gel z denarjem ali vplivom svo-Uen . En rop več ali manj . ne jih prijateljev doseči kakega o-toore izpremeniti njegove usode, lajšanja njegove usode. Izprva kakor vidite. Dal Bcjg, da bi bil j je skomignil z rameni ter se ža-
■$mmmm
1.
1 1
NAJBOLJŠI SLAD' IN HMELJ se dobi pri
pograbila sva vsak svojo "maki-lo", in sreča je bila spet naklonjena meni; zato sem pa moral tudi zlginiti iz dežele-. Spotoma sem srečal dragonee in stopil v Almanški polk, h konjenici. Ljud je iz naših gora se naglo nauče vojniške obrti. Kmalu sem postal desetnik in obetali so mi že, da me povišajo v narednika, ko so me poslal v mojo nesrečo na stražo v seviljsko tobakarno. Ali ste bili v Sevilji, ste si igotovo o-gledali veliko poslopje, ki stoji zunaj trdnjavskega obzidja, tam za Gvadalkvivirom. Se zdaj mi je, kakor bi videl vrata in stražnico zraven njih. Spanci, kadar so v službi, kvartajo ali spe; jaz svoboden Navarez, sem vedno na šel kak opravek. Delal sem si verižico od medene žice, da bi mi držala iiglo. Tedaj se pa oglasijo tovariši "Ura bije, dekleta se vrnejo na delo." Znano vam utegne biti, gospod, da je zaposljenih v tovarni svojih štiri - do petsto
sta----Dam vam tole svetinjo žensk. One zvijaj,<? smotke v ve
(pokazal mi je srebrno svetinji- j j^j dvorani, kamor moški ne co, ki jo nosil okrog vratu); za- smej0 brez nadzornikovega do-vije jo v papir. .. . obmolknil je voljenja, zato ker se slečejo, ka-za hip, da je premajgal (ganjenost dar je vroče, posebno mlajše.
ščal sem tedaj nos v svojo verižico; kar slišim meščane, kako se menijo: Viš jo, cigančico! Vzdignil sem oči in sem jo zagledal. Bil je petek, nepozaben v mojem življenju. Videl sem Karmen, ki jo poznate,-saj sem vas našel pred nekaj meseci ž njo.
Nosila je čisto kratko rdeče krilce, ki je odkrivalo svilene bele nogavice, vse polne lukenj, ter srčkane šolničke od rdečega ma-ročana, privezane s trakovi ognjene barve. Razgrinjala je man-tiljo vsaksebi, da bi se videla ramena in pa velik šopek kaši je, ki ji je tičal za srajco. Tudi v ustih je imela kasijev cvet; in tako je stopala, zibaje se v bokih kakor žrebica iz kordove kobilarne. V mojem kraju bi se bili ljudje križali pred žensko v takšni obleki, v Sevilji pa ji je vrgel vsak kak poklon o njeni postavi; in ona je zavijaje oči, s pestjo ilfrrta v bok odgovarjala vsakomur, sladko in nesramna kakor prava ciganka, kar je itak bila Izprva mi ni ugajala in sem spet lortll dela ; ona pa se je ustavila pred menoj po stari navadi žensk in mačk, ki ne pridejo, ako jih kli-češ, in pridejo, ako jih ne, ter me je sama nagovorila:
Kume, je dejala po anda-
\
.. .in jo izročite ali pošljite po Is j kom ženici, ki vam povem njen
M
e«-
Kar rabite pri izdelavi domače pijače dobite v naši trgovini. Priporočam, kadar potrebujete te izdelke, da se zglasite pri nas. Zadovoljni boste z našo postrežbo in tudi cenami.
Kadar se delavke vračajo od kosila, jih igleda obilo mladih ljudi fl j naslov. — Recite ji, da sem u- jn jjm jih pravijo vsake sorte, mrl, tc.da ne, kako.
Make Yo«r Trip More-Enjoyable by a Refreshing Night on Lake Erie
( Your ratf ticket ie good on til® boats) Thousands of east and north hound travelers say they wouldn't liave missed that cool, comfortable night on one of ou: line steamers. A i;ood bed in a clean stateroom, a long sound sleep and an appetizms breakfast in the morningl Steamers "SEEANDEEE" — "CITY OF ERIE"—"CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st to November 15th
Leave Cleveland - 9:00 P.M. \ BiTlerts 1 Leave Buffalo - 9:00 P.M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M. J Standard l::nc\ Arrive Clove, and -7:o0AM.
Connection-! for Niacara Falls. Eastern and Canadian points. Ask your ticket agent crtourist agency for tH^cets via C & B Line. New Tourist Automobile Rate—»13.00.
Send for free sectional puzzle chart of the Great Ship "Sceandbce" and 32-page booklet.
The Cleveland and Buffalo Transit Co. Cleveland, Ohio
Obljubil sem mu, da napravim njegovo naročilo. Drugi da-n sem ga posetil spet in ostal pri njem nekaj ur. Iž njegovih lastnih ust
sem slišal žalostne prigode, ki
?
slede.
III.
Rojen je dejal, sem v Elizon-du, v Baztanski dolini. Ime mi je don Jo.se Lizarrabengoa. Vi gospod, ki poznate Španijo, morate vedete že po tej besedi, da sem Bask in star'kristjan- Za "dona" se štejem, ker imam pravico T.o tt|ga naslova, in če bi bila v Eli-zondu, bi vam pokazal svoj rodovnik na pergamentu. Hoteli so, da bi se posvetil cerkvi, in so j j me dali v šolo, ki mi je pa malo zalegla. Prerad sem bil žogo in to me je pogubilo. Kadar se mi Navarci žogamo, pozabimo vse. Nekoč, ko sem dobil, se je na-Jeknil name neki fant iz Alave;
Malo jih je med temi gospodičnami, ki bi se branile svilene mantilje, in kogar veseli te vrste ribji lov, se mu je treba le sklanjati in pobirati. Dcčim so drugi zijali, sem ostal jaz na svoji klopi zraven vrat. Tistikrat sem bil še mlad; mislil sem venomer na domači kraj in nisem 'mogel verjeti, da bi bila na svetu zala
verižico, da obesim nanjo kliuč •>d blagajne.
— To bo za mojo iglo, sem rekel jaz.
—Za tvojo iiglo! je vzkliknila smehoma. Oh, gospod dela gotovo čipke, da potrebuje igle!
Vsi navzoči so udarili v smeh; čutil sem, kako me obliva rdečica, toda nisem vedel česa odgovoriti-
* —'Daj, ljubček, je povzela ona, napravi mi sedem vatlov črnih čipk za mantiljo, igla<J lojega srca!
To rekši je vzela kasijev cvet, ki ,?a je držala v ustih, in mi ga zalučila s palcem baš v sredo med oči. Verjemite, gospod, zadel me je kakor kroglja. . Obstal sem nepremično nalik štoru, ne vedoč, kam bi se skril. Ko je sto-
NAZNANILO!
Tem potom naznanjam cenjenim gospodinjam, da
sem se namenil dati ia nedoločen čas vsaki, ki postane naša stalna odjemalka grocerije
S SREBRNIH ŽLIC
vsaki pa, ki pripelje novo odjemalko pa 3 SREBRNE ŽLICE in za vsako nadaljno 3 več.
Torej na noge gospodinje. Take prilike se ne dobi vsak čas in povsod. Cene so kolikor mogoče nizke, mogoče nižje kot drugod, blago sveže, postrežba dobra.
O tem se boste same prepričale. Pri nas dobite tudi vedno svež kruh po 1 Oc veliko štruco in vsakovrstno pečivo_ kekse, po nižji ceni kot drugod.
Poleg pa dobite še kupone za katere damo potem srebrno namizno opravo ali kaj sličnega.
Se toplo priporočam za obilen obisk
FRANK LESKOVIC
6303 Glass Ave.	Cleveland, 0.
Dve ali tri ure po tem sem še bo vest — se odreže, da se na vedno mislil nanjo, ko je stopil metle ne spozna> ker ni dekžna v stražnico vratar, ves zasopel in
prepaden. Povedal nam je, da leži v veliki smotkarni umorjena
časti, da bi bila ciganka ali vnukinja satanova ; pač pa se uteg-
žen.-ka in da naj pošljemo stra- ne gospodična Karmen kmalu se-žo tja. Narednik mi je ukazal, znaniti s svojim oslom, kadar jo
naj vzamem dvoje mož in se od-	povede gospod mestni sodnik na
luški šegi, daj, podari mi svojo^)ravim te0"- Premislite, gospod,	izprehod; z dvema lakajema za-
ko stopim v dvorano, zagledam	,.,..., . . . . ,
... v , . .	daj, ki ji bosta odganjala muhe. najprvo tristo žensk v sami srai-
ci ali vsaj ne dosti drugače, ki	€aka->'" de Karmen, "za to ti
v.pijo vsevprek in tulijo in ma-	napravim na licih koritoi za rau-
hajo z rokami ter delajo takšen	he, šahovo desko ti naslikam na-
hrup, da v njem še Boga ne bi	nje." In švrk! jedva je izrekla
dišali grmeti. In tam nekje leži	besedo> že ,vzame nQŽj g kateHm
dekleta brez višnjevih kril in kit i pila v'tovarno, sem zagledal cvet, spuščenih po hrbtu (narodna no-! ki je padel na tla, tik meni med
ša baških kmetic). Sicer pa sem se bal Andalužank, ker še nisem bil vajen njihove manire: to se vam norčuje neprestano, pametne besede ne slišite od njih. Ti-
ena vsa krvava, z navzkriž raz- je obrezovala smotlka,m konc6) rezanim obrazom, ter moli vse ter začne rfsati obrazu An_ stirj od sebe. Nasproti ranjenke, drejeve križe.
stopala; ne vem, kaj mi je prišlo na um, toda pobral sem ;,ga, ne da bi opazili tovariši, in sem ga ! spravil v telovnik kakor dragulj. To je bila prva budalost.
iiiiiiatiiiiiiiii((iiiiM|IN/a
JOHN L MIHELICH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. PODRUŽNICA: 6303 St CLAIR AVENUE.
Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON UD. Tel. Princeton 1938-R
s katero so se ukvarjale boljše izmed tolpe, pa vidim Karmen, ki jo drži pet ali šest babur. Ranjen ka je vpila: "Izpovednika! Izpo-vednika! Po meni je!" Karmen ni črhnila besedice; stiskala je zobe in navijala oči kakor kameleon. "Kaj pa je." sem vprašal-Le triujcma sem izvedel, kaj se je zgodilo, zakaj vse delavke so hkrati govorile vame. Ranjenka se je bila menda pohvalila, da i-ma v žepu dovolj denarja in si lehko kupi osla na trianskem tr-'gu. "Glej, glej," pravi Karmen, ki je imela hud jezik, "potemtakem nisi zadovoljna z metlo?" Ana, užaljena po tem očitku — morda baš zato, ker je imela sla-
(Dalje prihodnjič.)
			
dsMidM	—'IM—TlLL-riilLr:	iii	ijUliliH!
CEKI
Tujezemske denarne nakaznice in kabelske pošiljat ve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti.
AMERICAN EXPRESS COMPANY
2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22
Dr. L«. E. Siegelstein
naznanja, da je preselil svoje urade v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE.
nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj.
Ob torkih, četrtkih in sobotah z velar od 7. do 8.
PnCSPECT 592
Gosto, skoro nepristopno vejevje je na bregu; divja se ovija po gostih deblih, objema vejo za vejo in nekako vez med vsem. V to goščo ni mogoče pri-drugače, kakor če si človek dela pot z nožem.
Mali Sam korači vedno pred nami; s pastmi in orod-obložena, mala, sključena postava spominja živo 113 piskrovezce v stari domovini. V bližini ne zapazimo h°kcnega sovražnega bitja; vendar pa se njegova veli-čevlja ogibljeta kaj spretno vsp.kega šuma. Tudi gle-^ da ne stopi kam, kjer bi se poznal sled. Njegove ^ale oči se gibljejo neprestano zdaj na desno, zdaj na 'evo po živahnem rastlinstvu, ktero je kljub pozni jese-tako bujno, kot zamore biti le v rodovitih dolinah ^'ssissippija.
Zdaj privzdigne nekaj dračja in spleza sklonjen p°d njim.
"Pojdite, Sir,"me pozove Harry, kteri gre prvi njim. "Tukaj se deli bobrova sled."
Res se vije za zeleno goščo ozka, vidna črta; mi 8<s Plazimo vsporedno z reko še precej daleč, dokler ne "liiinio pol godrnjajoč, pol žvižgajoč glas. Sam obstane tal-oj. Glas prihaja iz vode. Sam se takoj obrne in na-pokaže roko na ustih. "Tukaj smo," šepeče Haxry; "straja nekaj sluti." Obstanemo nekaj časa; ko se ničesar ne gane," pla« Zlnno se zopet dalje in pridemo kmalu do ovinka reke; > tam se nam nudi prilika videti precejšnc število bobrov. V vodo je sezidan dolg je/ kteri je tako širok, da ^i se dalo za silo iti po njem. Cetveronožne živalice hite ^Umorno, da ga povečajo in še bolj utrdijo. Na oni stra-zapazim zopet veliko število bobrov, kteri spodglo-"^ajo mlado drevje tako, da mora pnsti v vodo. Dru-Prenašajo še padla debla; v reki plavajoč jih uravna-
vajo, da jih pririnejo do tam, kjer jih rabijo. Zopet drugi nosijo od brega mastno ilovico, s ktero potem zidajo; pritrjajo s ploščnatimi repi, da se bolje prime.
Z zanimanjem opazujem neutrudno delovanje teh ljubkih živalic. Zlasti pa mi ugaja krasna, velika žival, ktera stoji ponosno na jezu in mora biti za stražo. Naenkrat se obrne ta malo na stran, nastavi pozorno uše-sca in zacvili kot prej. Trenutek potem je že pod vodo.
Takoj slede ostali bobri; zelo me je zabavalo videti, kako se jim zlekne telo pri skoku v vodo. Pri tem udarijo s ploščatim repom po površini vode, da poči in brizgne na vse strani.
Seveda nimam dosti časa, da bi jih opazoval za zabavo; ta nenaden ^eg je mogel provzročiti samo kak sovražnik, kteri se jim ni bližal dovolj previdno; največ-človek.
Komaj je zadnji bober v vodi, že ležimo med gostim grmičevjem in čakamo z orožjem v roki nepovabljenega gosta. Kmalu vidim, kako se maje bičevje v vrhovih; malo zatem seprikažeta dva lndijancaj ktera se bližata previdno obrežju. J eden ima več pastij preko rame, drugi ima veliko bobrovih kožic; oba sta dobro o-borožena in nad vse previdna. Vsako gibanje kaže. da se zavedata, da sta v sovražnem ozemlju.
"Zounds!" sikne Sam med zobmi. "Lopova sta. pobrala sad našega truda. Žela sta, ne da bi bila sejala ,če se ne motim. Čakaj ta, lopova, moja Liddy vama dopove, čegave so pasti in kožice!"
Izvleče polahno puško in se pripravi, da bi streljal. Jaz sem popolnoma prepričan, da se mora pobiti oba Indijanca brez vsakega šuma; zato zgrabim Sama za roko. Na prvi pogled vidim, da sta Poncas. Barvan obraz mi dokazuje, da nista na lovu, ampak na bojnem zas-
ledovanju. Zato gotovo nista sama tukaj; vsak strel privabi pomočnike in maščevalce.
"Ne streljajte, Sam! Zgrabite za nož. Izkopali so bojno sekiro in jih je gotovo več tukaj."
Mali možiček odvrne:
"To tudi sam vidim; meni se tudi zdi bolje, da jih natihoma izpihamo. Toda moj nož je preskrhan^ da bi šel skozi dva vojnika,"
"Al Jaz se spravim nad jednega, vi pa nad druzega; come on!"
"Hm! Štiri najbolje pasti imajo; vsaka velja triin-pol dolarja. Veselilo bi me, če bi dala poleg ukradenih tudi svoji lastni koži!"
"Daljej Sam, predno je prepozno!"
Oba Indijanca-sta obrnjena od nas in gledata v tla; gotovo iščeta sledove. Denem puško na stran, nož pa med zobe ter se plazim polahno dalje. Kar zašepeče prav pri mojem ušesu:
"Ostanite, Sir! Jaz opravim mesto vas!" Besede so Harryja.
"Hvala, jaz tudi opravim!"
Po teh besedah pridem na konec grmovja; hitro se zravnam. V trenutku sunem z levico ludijenca pod brado, z desnico pa mu zapodim nož med rebra, da se takoj zgiudi. Seveda sem bil primoran umoriti ga; pripada rodu Poncas, in je zelo nevarno za nas, če bi zasledili našo 'trdnjavo'. Hitro se obrnem z nožem na stran, da tudi druzega potolčem. Tudi ta je že na tleh; Sam kleči na njem, ovije si okrog levice njegove dolge lase, z desnico zasuče parkrat nož, pa ima skalp.
Tako, dečkor zdaj lahko nastaviš v večnih loviščih toliko pastij, kolikor se ti poljubi. Naših pa ne bodeš rabil več." ,
Krvav skalp obriše ob travo in pristavi:
"Jedno kožo imamo; drugo si vzame Old Shatter-hand."
"Ne", odvrnem. "Saj veste, kako mislim glede skalpov. Zelo čudno se mi zdi, da ste se vi sprijaznili s to navado!"
"To ima svoje vzroke, Sir. Doživel sem veliko hudega, odkar sva se videla nazadnje; biti sem se moral z rdečniki tako da jim nič več ne prizanašem. Oni tudi niso postopali usmiljeno z menoj, kot vidite!"
Potegne žalosten klobuček raz glavo z lasuljo vred. Tega prizora sem navajen; saj je večkrat kazal svojo , golo, krvavordečo kožo.
"Kaj pravite vi k temu, Sir, če se ne motim? Nosil sem svoje naravne lase od mladih let z vso pravico; noben odvetnik mi jo ni mogel odrekati. A prišlo je poldrugi tucat Pawneejev in vzeli so mi jo brez vprašanja. Potem sem šel v Tekamo, kjer sem si kupil drugo. Lasulja se ji pravi, da se loči od naravne; veljala me je tri zavoje bobrovih kož. Toda to nič ne stri. Nova je včasih bolj priročna kot stara, zlasti poleti; če se potim, jo kar snamem. A kljub temu je moral že marsikteri Indijanec dati svoje življenje na ta račun. Jeden skalp mi je ljubši kot najlepši debelorepec (bober)".
Med pripovedovanjem si je nataknil zopet klobuk in lasuljo. Toda zdaj ni časa za take spomine in dolge govore; izza vsakega drevesa utegne prifrčati kaka pši-ca ali počiti kaka puška. Pred vsem je potrebno, da taboršiče opozori na bližino Indijancev. Zato pozovem
Hawkensa:
»
(Dalje prihodnjič.)
STKAN. 4.
"ENAKOPRAVNOST*
JULY 23d, 1923.
1 I 9
IS	Za zdravje in žejo
jjjjjj poskusite naše produkte iz katerih se naredi don?a
B	dobrega.
Zbirka sodov, čaš, steklenic, lončene posode, zamaš-M kov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d.
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVENUE.
106 ST. CLAIR MARKET HOUSE — 8704 Buckeye Rd. (J in pri Antor. Dolgan	15617 WATERLOO RD.
pa jih mora potrditiše i T>volicna klerikalnarej delai°'kakor ie razvidno iz Zalokarja z nožem v desno oko- iia-pod katero je delal rudar Ste'
cije, ki
zavezniška reparacijska komisija,
Bsta podpisala minister pravde dr. Laza Markovič in nemški zastop-Plav tft nika dr. Kunze in Keller. Minis-
politika.
I
I %
I
Glavna
ter Maikovič je dal novinarjem ^
organa sta "Slovenec"
pisave njih glavnih glasil, pravca to dvorezno politiko. V glasilu, ki pride v zunanji svet, napeljuje-I jo vodo na Radičev mlin, v dru-klerikalne st-|gem glasilu, ki je namenjeno bolj
"Do-
ožjemu krogu klerikalnih somiš-
to bi morala dobiti naša država
države, ako ne sreča pamet Ra
v, .,	.. v. tiko, isto taktiko. Toda temu ni j- j tjst ki podpirajo njego-
ra račun nemških reparacij večjo . ,,e.
-	tako. Slovenec se z vso vne- VQ politiko, to je dr. Korošca in
€levelandske novice
množino živine; ker pa Nemčija nima na razpolaeo lastne živine in jo mora kupovati večinoma v i-nozemstvu in ker mi bolj potre-buiemo drusre predmete. ;e sedaj
mo ogreva za politiko dr. Koroš-	jr Ku]ovca. Napikantnejše na
ca, ki je stopil v zve::o z Radi-	3tvar; pa je to, da je dr. Kulovec
čem, ter kuje Stjepana Radiča v	sam urednik "Domoljuba". Mož deveta nebesa kot pravega odre-
katero je slednji pri tem izgubil.'fan Vitek. Plast seje tekom dela Vezjak je bil oproščen hudodel-lutrgala ter rudarja ubila. Zaradi stva težke telesne poškodbe in 'pregreška zoper varnost življe-je bil obsojen le na šest tednov jnja je bilo obtoženih od celjske-zapora radi nasilja v pijanosti. 'ga drž. pravdništva pet nadzoro-Rudniška nesreča pred	jvalnih organov, od katerih sta
sodiščem.	; bila od celjskega okrožnega sodi-
Dne 8. maja 1922, se je zgodi- šča obsojna rudarski paznik Fri-la v rudniku v Šoštanju nesreča |dau na teden dni in rudarski stro-na ta način, da se je opustilo od- j jevodja Martin Zemljak na sti-straniti naprej visečo plast lapor- rinajst dni poostrenega zapora.
■Bi
lika Hrvatov in
videl, da ima njegov obiskovalec ^ienjeno- cja nadomesti Nemčija ........ V"., "7. .
m -te v rejstru. Zgrabil je brž žlVino z drugimi. dajatvami. V to Drugo gla8,1° klenkal
torej v svojem lastnem glasilu QcrM^Q V "ENAKOPRAVNOSTI!"
—Strašna nezgoda v Gordon Park zabavališču. Na mestu je bil sinoči ubit 18 letni Herald Goldman, iz 5909 Griswald Ave., ko .je nadel iz roller coaster kali. Kot pripovedujejo uslužbenci zabavališča, je sedel mladenič v prvem sedežu. Tedaj sicer ni bilo nevarnosti, da se mu kaj pripeti, toda ko je kara prišla na vrh in ker fant v svoji razposajenosti ni videl grozne nevarnosti, se še ni vsedel in ko je kara z \ so silo zdrčala navzdol je padel iz nje. Prišel je pod kolesje ter je bil grozno razmesarjen. Ena roka mu j 3 bila popolnoma odrezana od trupa ter je padla na tla Vse občinstvo je bilo od dogodka jako prestrašeno. Predsednik družbe, ki obratuje zabavalisče, je izjavil, da se obiskovalce ne-prtstano svari, naj ne vstajajo, in da bi se nesreča nik.ikor ne pri petila, da ni Goldman vstal. —Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrla v Lakeside bolnici v starosti 33 let Frančiška M i-rel, stanujoča na 1331 E- 49 St. Tu zapušča soproga, tri sine in eno hčer ter več sorodnikov. Po-kojnica je doma iz vasi Nerin pri St. Mihelu, fara Košana na .Notranjskem, Tam /.apušča o-četa in brata. Bila je članica dr. Maccabees, ki ji priredi pogreb v torek ob pol devetih zjutraj. Naj počiva v miru! — V soboto zvečer je umrl v Warrensville. rojak Frank Omahen, star 48 let. Nahajal se je že več mesecev v bolnici. Včlanjen ni bil nikoder. Bil je poznan kot .Jugrov France, doma iz Vir j a pri Zatični na Dolenjskem Pogreb se vrši v torek ob 1:30 pop- iz pogrebnega zaveda Jos. Zele na Calvary pokopališče. Bodi mu lahka tuja zemlja!
—Ako umrje katera izmed sester, katere je obstrelil John Kah-lei, 2072 E. 55 St- bo naperjena proti njemu obtožba umora. Mrs. Kahler, žena John Kahlerjeve-I >,a brata in njena sestra Miss Gorham, katero je imel Kahlei poročiti, sta bili žrtvi nekega pre pira med zaročencema. Dasirav-no nevarno obstreljeni, sta še o-he pri življenju.
—Farmerji zahtevajo več za mleko. Koncem meseca bodo farmarji, oi;.;anizirani v Ohio Farmer's Cooperative Milk Association, najbrže zahtevali, da se jim plačuje en cent več za kvart mleka. Razpečevalni odbor se bo •sestal 30- ali 31. julija ter co o zahtevi razmotrival. Zvišanje cene bo veljalo konzumente okoli $1,000.000 na leto. Sedaj dobivajo farmerji po $2.85 za sto fun
::a revolver ter ustrelil v tla. Moški se je prestrašil in pobegnil.
svrho ie že odobrila naši državi kredit " znesku 5 milijonov zla-
_Velikanski profiti. Ko fie je t;h mark. in sicer t*ko, d^ 7a 1
za časa vojne cena pšenici dvig- mibion kupimo nemške sr>li. V to .i'a, so peki nemuooma podraži- svrho ie vštela tudi odšVpdn-na li kruh. Danes pa je cena pšenici -a pade*- ma>ke, ki znaša sedaj o-
cadla na najnižjo stopnjo, toda kro? 50 tisoč dinarjev. Dru<ro
"Domoljub" pa pobija isto politiko in proglaša Radiča za najne-srečnejšega politika, ki bo upro-pastil državo, ako ga pravočas no" ne sreča pamet". V zadnji številki namreč piše dobesedno: "Radič je zopet napravil veliko
Slovencev. napada polltjko, ki jo sam dela ne stranke „ Beogradu in Zagrebu.
-O-
; Iz stare domovine.
napako. Ko bi prišel v narodno
Posledica malenkostnega, spora.
kruh se predaja še vedno po isti vprašanje se tiče lokomotiv.	vv. , . ... D v.v . ...
t	r ..	skupščino, bi bil Pasic prisiljen go-
ceni kakor poprej. Peki pra.ajo jih je bilo nnročemh 400. Od teh
Dne 26. novembra je v gostil-voriti o avtonomiji, ker bi ne i- ni Ivana Fona pri Sv. Miklavžu
ZA OČARLJIVE OCl
Se navadite rabiti dnevno MURINE. To osvežujoča zimivalna voda napravi oči, čiste, bliščece in krasne! EnjoyaUt,
\Harmleu
mm
Sold by all
fOR /OUR EVES dngs""
iti tirane Co., 9 Bast Ohio St.. Clirat«
Write for Free Book t "Hov to {Make the £j-Besuiifiil"
namreč, da imajo V zak|3i še mo- morajo dobiti še 30. Ker ie meI velesrbske večine Tako pri.Mariboru popivalo več fantov.
k J, zmleto iz pšenice, ko je bila cen* lokomotivam v zadnjem času draga., Toda kadar gre cena poskočila .mo-amo dodati
.virku, pa vam dvignejo ccno ta m- ceni še 17
in senai
ko.j druji dan, čeravno so še dob-ro založeni z moko, katero so po- oriobH
;r.i plačali. Ne čakajo namreč,	členila, d
i A bi isto porabili in nato dvigni-	te vsofe or\a^,na ieea
je naoovedal program, kako bo	med njimi tudi Franc Vezjak in |
y ^ še dalje izmozgaval Slovence in	Franc Zalokar. Fantje so nekoli- |
milijonov z ati f-|rvate Slovenski poslanci bodo.	co dobre f-ski p"et ;e t"1 dodf-
jk-Btngy?*
komisija kar ;e
i ;er.e kruhu. V petek je bila N(,mčija plačala 1921 leta. 30 moka $1.25 ceneje pri sodu, kot rj,fnt>ov orlnade na daiatve ;,est mesecev nazaj aii kruh se ,074 )eta ^n od<=fotkov odmde prodaja še vedno po 12c en funt dajatve 1974. ]„ta. od^ot-in pol težka šstruca- Tako imajo kov pa na ]925 ,eto Tako bi se
zman;ša]j naši prejemki v dveh
kake
vb
volje zapustili gostilno j in prepevali po cesti. Vezjak in ]
preie, vodili proti
^ ^ najostreiši boi. dokler Pašiča in Zalokar pa sta se kmalu nato j j oest ov o	ne sre2a namet. In to se sprla, ker mu slec-nj- ni hotel da- j
MALI OGLASI
po narejenih proračuni pol cen-.■i dodatnega dobička, kot so ga imeli preje. V Clevelandu se po-abi povprečno vsak dan 600.000 Mruc. Eno tretjino iga speče j o gospodinje doma, ostali dve tretjini pa ga s peče j o peki. 400.000 štruc, pri vsaki pol centa pre-l Jikeiga do'bl.cka znese '$2.000 jnevno in to znese na leto jako •edno vsoto $730.000.
naslednjih letih za 10.200.000 mark. Na to je naša komisija pri-='ala ssmo r>od pofroif-rn da n->-r> Nemriia za letošnje leto odobri 4 milijone zlatih mrk več. kako-bi morali nrejeti. Tako ima naši država takoi na razpolago 9 milijonov zlatih mark. ki iih lahko vsak čas izkoristi. Nadalje je bil likvidiran tudi sporazum glede —Parite, da dobite toliko gaso- zaostalih dajatev tako, da je nem ! na. kolikor plačate. Okrajni av- ?Wi poslanik izjavil .da bo takoj (itor Zangerle je podal V soboto ukrenjeno vse potrebno in da bo orečilo O tehtnicah in merah, V nemška industrija dobila nalogo, katerem pravi, da je izmed vsa- c)a brez odlašanja izpolni zahte-kih osem pump za Igasolin goto- ve vrhovne reparacijske komisi-\ 3 ena, kjer dobijo avtomobilisti jc v Drid najj državi. Likvidba-pičlo mero. Maksimalna kazen no je tncjj vprašanje glede odško-za pičlo vago ali mero po novi dn;nc za one industrijske stroje, postavi, ki .je stopila v veljavo ki so jsjemci v vojnem času od zadnji teden, je $500 in šest me- nesli iz Srbi]-e in ^rne gOTe. Nem. secev zapora. V mijogih slučajih .;ja bo ^jgg,,^ odškodnino, v zne-so avtomdbii(Isti c^ol.jufani na sku |_200,000 zlatih mark pod ta način, da tožilec ne stoči vse- pogojemi da nam vrne v oblik; ga |;asolina iz cevi. Vztrajajte kredita za reparacije depozit v torej vedno pri tem, da vam sto ^^ 800 t)00 zlatih mark. Ja
, i vsega V tank.	depozit je bil v berlinski banki
—Naš rojak Simčič bo odprl s sv°i čas zaplenjen in sedaj bi zna-prvim avgustom trgovino s so- ša'a odškodnina za prizadeto in-čivjem, zelenjavo in importira- dustrijo 2 milijona mark. Tako : rim blagom na 5902 Storer Ave. torej razpolaga naša država s Vogal W. 59 St. Ker bo tO prva kreditom v znesku 1 1 milijonov slovenska trgovina na West riatih mark, ki ga lahko takoj u--'ide, ;a tamkajšnjim rojakom norabi za svoje garancije v Nemči-p'dporocamo, da mu gredo na ji.
Z druge strani pa je minister —Iz avtomobila v smrt. V pe- cbljubil nemški komisiji, da se lok zvečer je bila povožena do bo izvajal zakon o postopanju s rr.rti M: • i Nellie Mohn, sestra premoženjem tujih državljanov, Rev. Albert Mohn-a, župnika ki določa, da so od sekvestra iz-metodistevske cerkve V South vzeta mala posestva ki so potreb-Euclidu. Miss Mohn, ki je stara na kot edino sredstvo za vzdrže-37 let, je bila povožena od Gates vanje.
bo zgodilo, ker bo sicer država ti roke v slovo. V medsebojnem propadla." — Naši klerikalci to- spopadu je Vezjak končno sunil 1
DR. SMEDLEY, specialist
JAZ- IMAM +0 LET SKUŠENJ V MEDECIN1.
Ne nbupajtt torej, pojdite k prave-mu špi'cija!istu in ne h kakemu neiz-vežbanema. Uesuičen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kjt in kaj vas boli, temver vam bo sam povedal, kaj vam je y° itmeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli po-magati, ker niso imeli dovolj skušenj ir ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali.
Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-dtnejo vašo resnično bolezen in če vas vzam;m jaz pod mojo oskrbo, »e vam bo povrnilo zaravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali nu. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetov an ju zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške aH ženske.	Mi govorimo slovensko
DR. SMEDLEY, špecijalist
l! H A DNE UlfF.: od dop. do 4. [<op. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOK\ 4 lotim F.uri.ni AVE. vog. E. 105. St 2. NADSTROPJE CI.EVE).AND. OHIO.
ISCE SE
izurjenega mesarskega pomočnika Stalno delo in plača po do-
ISCE SE
moškega, ki se razume na obratovanje mlinov, ki tarejo koks
govoru. — Vprašajte na 4058 St. I in grafit-
Clair Ave.
E. 79 St.
(172)
SLADSCICA'RNA
na St. Clairju in na vogalu se J prodo, ker gre lastnik v druge [ vrste podjetje. V dobri slovenski j okolici. — Za naslov se zglasite i v uradu Enakopravnosti.
(172)
-Zglasite se na 2639 (175)
NAPRODAJ
Hiša za 2 družini, 10 sob, kopal-
KEGLJIŠČE in sladščičarna v Col linwoodu na E. 152nd St. *e proda. Dobi se po nizki <=cnl vsled odhoda iz mesta. ZglaSI' te se na 5 11 E. 1 5 2nd St.
ODDA SE — opremljena soba za enega ali dva fanta na East 76th St.
171
_________________,	_	CEMENTNI BLOKI
niča, podstreha, 2 kleti in elek- jako dobrega izdelka, trpežni ^ trična razsvetljava. Cena $5.500. Takoj $2.000. Renta je $53.00.— Zglasite se na 1059 E- 69 St.
(1711
po zmerni ceni «so nsiproda.1- \ mam jih večje število v zalo?1' Oglasite se takoj na 1009 E. 6lst
1
D
O
II
WOOD 453 W
II
O
Mill.s interurban kare, ko je stopila na stop 9. May field rd, iz ne kega omnibusa, s katerim se je pripeljala- Poklican je bil nemu-dema brat. ki jo je v svojem
-O-
POZDRAV IN ZAHVALA.
Mohn izza omnibusa ravno pred irai'O.
--O-
Odškodninska konvencija z Nemčijo.
tov mleka ali 24 in pol centa za | avtomobilu odpeljal v St. Luke's gal on, ako pa se dovoli zvišanje,bolnico, kjer je kmalu umrla, bodo dobivali $3.20 za sto fun- j Motorman kare je bil oproščen tov. Odjemalce bo stalo pa mleko' v*e krivde, ker je stopila Mias , o I5c kvart, dovažano na dom in 13c za gotov denir —Delovanje roparjev. Ko je odprl Joseph Klauze, gmeerist na 1103 Auburn Ave. v soboto zjutraj svojo trgovnio, sta ga obiskala dva roparja, ki sta ga z revol-! verji v rokah olajšala za ,$200. ki, jih je imel seboj Po izvršenem! "opravku" s!ta zbežala do voga-j V ponedeljek 1 I. junija, se je la, kjer ju je čakal tretji moški vriila v Beogradu zadnja seja na-z avtombilom ter ju odpeljal. —(še in nemške reparacijske komisi-Nekemu roparju pa, ki je obis-lje, ki so se je udeležili od naše kal lekarno na E. 30 St- in Sco- j strani Džurič, Avramovu,-vili Ave. se je njegov poskus p :- rovič in Zivotič, od nemške pa nesreči!. Prišel je v lekarno in dr, Kunze in poslanik pi. Keller, zaprosil prodajalca, naj mu zme- Na tej seji so bile končno prednja $20. Prodajalec je Šel v ozad- pisane tri konvencije glede vojne je trfeovme, da odpre varnostno {odškodnine ki jo mora dobiti na-blagajno. Ko pa se je obrnil, je Ša država od Nemčije. Konven-lii it. i*.t *,
New York, 6. julija 1923. — Pred odhodom v demivino s par-nikom Pres. Wilson, se podpisani zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zu njihovo prijaznost in voščila ob času mojeiaa odhoda iz Clevelan-da; Franc Pulc, Rozi Kristančič, Peter Kren, Frank Kren, Leopolda Kren, Jožef Kristančič, Mary Kren, West 65, Mary Kren od Cirila žena, zdaj Anton Kristačič ni bil, ker on počiva v. mirni zemlji, — Dalje se zahvaljujem tudi tvrdki John L. Mihelich Co., 6303 St Clair Ave., kateri so mi1 vse potrebno preskrbeli in uredili tako, da nisem imel nikjer nobenih sitnosti. Zato priporočeni to tvrdko vsem rojakom v Cle-velandc in okolici, ki so namenjeni v stari kraj. Pozdravljam vse skupaj. Na »videnje!
(Podpis) Anton Kristančič.
I
0
01
Slovenski Dom,
COLLINWOOD.
Direktorske seje se vrše vsak drugi in četrti torek v mesecu.
Redne mesečne seje delničarjev vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 .uri dopoldne.
Priporoča svoje knv sne in prostorne dvo rane društvom za s;- t-za veselice, igre in . </ ne druge prireditve, vinjenemu občinstvu jii> priporočamo ob ; ' ieriitovanj botri'. razne druge zabave kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi jako izvrstno urejeno kegljišče, katere priporočamo rojakom v obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delovali v lep vzajemnosti za procvit in napredek naše collinvvoodske naselbine.
BX4 I
POHIŠTVO ZA »TIRI SOBE
v dobrem stanju, se proda po niz ki ceni. — Zglasite se na 1097 E. 68 St., zgoraj, po 7 uri zvečer.
(171)
OPREMLJENA SOBA
z elektriko, kopalnico, in prostim uhodom se odda za enega ali dva fanta. — Vprašajte na 1054 E. 72 St
(172)
HISA ZA DVE DRUŽINI.
Proda lastnik, Nemec, na 7606 Cornelia Ave blizu E. 74 St.
(176)
PRODA SE HISA
8 sob za dve družini, velik dvojen porč spredaj in zadaj na U-nion Heights za $8-200, $3.000 takoj; nahaja se na vdgaiu, lot | 45 x 150; dober prostor za trgovino.
Hiša 5 sob, igas, elektrika, lot 38 x 100, se proda za $3-.^0, $1.200 gotovine. — Zglasite se na 3787 E. 93 St. ali telefonirajte Broadway 3443-W.
(171)
JOSEPH KUNClČ Mehke pijače, sladoled, dS** tobak in dvorana za seje, veSe' lice in druge zabave. 15612 WATERLOO R0- . , Prijazno dvorišče za balincaWtl
mmmmmmmmmwBB^
A. F. SVETEK Co-
PRVI SLOVENSKI POGRE^1 ZAVOD V COLLIVVOOPU-Se priporočam cenjenemu obi-' stvu v slučaju nesreče ali s,.Iltjg da me pokličete ker bom gledal, bom vsakomur dobro postrege'-Ambulanca in avtomobili z« slučaje. Podpirajte domače podjetie-
15220-26 Saranac Road-
O. S. Wood 44	Eddy 40--
(omoE^aocaoiso
ZA ZABAVO IN POUK
— Mt&jte —
V močviriii veJeinesta''
a
Hainan življenja priseljen«^ v Ameriki
CENA 50*.
Naročite pri Ameriftko-Jugoslovanska Tiskovna Družba «418 ST. CLAIR AV15.

ODDA SE
stanovanje 5 sob in kopalnica; nahaja se na E. 71 St; odda se tudi igaraža. — Za več pojasnil t se zglasite na 1228 Addison rd.
(172)
DOBRE KUPCIj£
t Hiša za^! družini, 5 sob, kopalnica, dvojna garaža; velik lot. Blizu parka- Hiša v najboljšem stanju. Cena $10.500; gotovine samo $3.000.
Hiša za 2 družini, vsaka 5 sob, kopalnica, plin/ elektrika. Zelo vredno; varno $7.500; gotovine $2.500.
Domovanje 7 sob, garaža, kopalnica; ta dom je na E. 72 St. blizu St. Clairja. V resnici vreden; cena $6-700 — takoj $3.200. Zglasite se pri
GEO. K A UPA 6G03 St. Cair Ave. blizu E. 66 St.
(171)
ANTON OPEKA
1099 E. 64th St.
Kadar se selite in-kadar P0' trebujete dober truck vožnjo blaga, oglasite pri meni.
Posebno se priporočam ®e' daj za vožnjo na pik*11 ali izlete izven mesta.
CENE KOLIKOR MOG0' CE NIZKE.
Don't Fuss With Mustard Plaster«
Musterole, made of pure oil °f tard and other helpful ingredients.^ do aU the work of the old-fasm mustard plaster — without the " reiief Musterole usually gives proTOPV hSl from bronchitis, sere throat, c" colds, croup, neuralgia, headacn , gestion, rheumatism, sprains, 9o< ^ cles, bruises, and all aches ana vr^, It may prevent pneumonia. A" gists-35c and 65c jars and tut* hospital size $3.
Bet ttr than a milliard pM?

m