URADNE OBJAVE
Leto XXII	Murska Sobota, 19. februarja 1987	Št.: 5
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
52.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
53.	Statut samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
54.	Sklep skupščine občine M. Sobota o soglasju k SaS in statutu Sam. komunalne interesne skupnosti M. Sobota.
55.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Teša-novci naselje Suhi Vrh
56.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Teša-novci naselje Vučja Gomila
57.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Teša-novci naselje Tešanovci
58.	Sklep o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselji Mlajtinci in Lukačevci
59.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci
60.	Sklep o višini povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini G. Radgona za leto 1987
61.	Sklep o povišanju stanarin v občini Gornja Radgona
62.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški v občini Murska Sobota
63.	Ugotovitveni sklep Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Murska Sobota
64.	Popravek odloka o določitvi matičnih območij v občini Lendava
65.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine Lendava
V
66.	Sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbeno-eko-nomski razvoj občine Lendava
.52
Na podlagi 13. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) sklenemo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev
in
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti, ki opravljajo komunalne dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih kot izvajalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev in delavci podjetja za komunalne, gradbene, obrtne in vrtnarske dejavnosti »SOBOTA« TOZD KOMUNALA Murska Sobota kot izvajalci komunalnih storitev iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih, skupaj in enakopravno ustanavljamo Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), da bomo v njej zagotovili opravljanje teh dejavnosti v svobodni menjavi dela.
Kot njeni člani določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti zaradi stalnega usklajevanja dela izvajalcev s potrebami uporabnikov po dobrinah teh komunalnih dejavnosti.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom urejamo naslednja vprašanja: — namen in cilje komunalne skupnosti, — status komunalne skupnosti, — predmet svobodne menjave dela,
—	družbenoekonomske odnose v komunalni skupnosti,
—	naloge komunalne skupnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	nadzor nad delom komunalne skupnosti,
—	javnost dela komunalne skupnosti,
—	postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih,
—	opravljanje skupnih del za komunalno skupnost,
—	samoupravne splošne akte, .
—	reševanje sporov,
—	prehodne in končne določbe.
II. NAMEN IN CILJI KOMUNALNE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da je naša pravica in dolžnost zagotavljati opravljanje komunalnih dejavnosti iz 3. člena
zakona o komunalnih dejavnostih in 2. člena odloka o komunalnih dejavnostih v občini Murska Sobota, v medsebojnih odnosih svobodne menjave dela.
4.	člen
Na podlagi vzajemnosti in solidarnosti uporabniki in izvajalci sprejemamo obveznost, da bomo v medsebojni menjavi dela na osnovi samoupravno ugotovljenih posebnih in skupnih potreb in interesov, dohodkovnih možnosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zagotavljali opravljanje komunalnih dejavnosti iz 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih in 2. člena odloka o komunalnih dejavnostih.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejali s samoupravnimi sporazumi v skladu z naravo in posebnostmi komunalnih dejavnosti in v skladu z ekonomskimi zakonitostmi, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti iz dohodka v komunalnih dejavnostih iz 3. člena zakona in 2. člena odloka o komunalnih dejavnostih.
III.	STATUS KOMUNALNE SKUPNOSTI .	6. člen
Ime skupnosti je: Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Murska Sobota.
Sedež skupnosti je: Trg zmage 4 Murska Sobota. , Komunalna skupnost je vpisana v sodni register.
7.	člen
Dejavnost skupnosti je: urejanje družbeno-ekonomskih odnosov s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela, združevanje sredstev za razvoj komunalne infrastrukture ter usklajevanje dela in razvoja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, zlasti pa opravljanje naslednjih nalog:
—	sprejemanje planskih aktov s katerimi določajo in na podlagi njih izvajajo politiko na področju komunalnih dejavnosti,
—	usmerjanje in usklajevanje razvoja komunalnega gospodarstva oz. komunalnih dejavnosti v skladu z letnim in srednjeročnim planom občine in drugimi programi,
—	sprejemanje programov razvoja in načrtne graditve komunalnih objektov in naprav,
—	sprejemanje meril za oblikovanje cen in oblikovanje cen za posamezne komunalne storitve oz. proizvode,
—	odločanje o investicijah v komunalne objekte in naprave,
—	oblikovanje povračil za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe,
—	ugotavljanje, usklajevanje in določanje možnosti zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah in proizvodih,
—	sprejemanje programov razvoja in krepitev obrambnih priprav za primere naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in vojne,
—	določanje pogojev za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko ali drugo omrežje komunalnih objektov in naprav,
—	določanje pogojev in način opravljanja posameznih storitev, kakor tudi pravice in obveznosti komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev,
—	določanje kriterijev in meril za prednostno zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije),
—	združevanje sredstev za opravljanje in razvoj komunalnih dejavnosti in skrb za namensko rabo sredstev,
—	določanje osnov in meril za pridobivanje dohodka komunalne organizacije,
—	spremljanje in analiziranje razvoja komunalnih dejavnosti na območju občine ter seznanjanje družbenopolitičnih skupnosti s problematiko na tem področju,
—	skrbi za razvijanje in utrjevanje samouprave na področju komunalnega gospodarstva,
—	skrbi za raziskovalno dejavnost na področju komunalnih dejavnosti,
—	opravljanje drugih nalog, ki izhajajo iz zakonov, družbenih dogovorov ter drugih samoupravnih splošnih aktov.
8.	člen
Komunalna skupnost je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in. odgovornosti v pravnem prometu in nastopa samostojno in brez omejitev.
Komunalna skupnost upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi odgovarja za obveznosti v pravnem prometu z drugimi.
9.	člen
Komunalno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine komunalne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa z. vsemi pooblastili podpredsednik.
Kot zastopnik je upravičen v imenu komunalne skupnosti v okviru njene pravne sposobnosti, sklepati pogodbe z omejitvijo, da sklepa kreditne pogodbe po sklepu skupščine in opravljati druga pravna dejanja ter jo zastopati pred sodišči in drugimi organi.
10.	člen
Predsednik skupščine komunalne skupnosti sme, v mejah svojih pooblastil in s soglasjem skupščine, pooblastiti za zastopanje pred organi in organizacijami, za sklenitev pogodb in sporazumov ter opravljanje drugih pravnih dejanj, drugo osebo.
IV. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
11.	člen
Uporabniki'in izvajalci smo sporazumni, da je osnovni predmet svobodne menjave storitev komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma kot neposredni rezultat vloženega dela izvajalcev. Kadar narava dela komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma omogoča obračunavanje opravljenega dela po opravljeni storitvi dejavnosti se le — ta obračunava uporabnikom, ko je izvršena, v primerih, ko to ni mogoče se le-te obračunavajo po programu storitev in njegove dinamike.
12.	člen
Izvajalci komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma bomo kot blagovni proizvajalci in kot samostojni ustvarjalci vrednosti ohranili odnose blagovne menjave, vendar bomo svoje potrebe in interese usklajevali s potrebami in interesi uporabnikov.
V ta namen bomo uporabniki in izvajalci v odnose iz 1. odstavka tega člena sporazuma vnašali načelo in značilnosti svobodne menjave dela.
S skupnim planiranjem bomo premagovali stihijsko delovanje trga, ob vzajemnosti in solidarnosti sporazumno določali cene, skupaj nosili morebitna tveganja ter skupaj zagotavljali razširjeno reprodukcijo dejavnosti.
13.	člen
Uporabniki komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznost, da bomo z ustvarjenim dohodkom stalno zagotavljali sredstva za izpolnjevanje prevzetih obveznosti po tem sporazumu. Ustvarjeni dohodek bomo s tem namenom razporejali in v dogovorjenem obsegu ter na dogovorjen način stalno poravnavali svoje obveznosti.
Izvajalci komunalnih storitev iz 1. člena tega sporazuma sprejemamo obveznosti, da bomo zmogljivosti svoje temeljne organizacije razporedili in prilagodili potrebam uporabnikov storitev tako, da bodo storitve ustrezale dogovorjeni kakovosti in količini.
*
14.	člen
Udeleženci v svobodni menjavi dela pri zagotavljanju opravljanja komunalne dejavnosti iz 7. člena tega sporazuma ugotavljamo, da je v postopku samoupravnega sporazumevanja naša pravica in dolžnost:
—	ugotavljati potrebe in interese uporabnikov ter tehnične in kadrovske zmogljivosti izvajalcev,
—	upoštevati dohodkovne možnosti uporabnikov in določiti medsebojne obveznosti,
—	upoštevati vpliv ekonomskih zakonitosti blagovne proizvodnje in delovanja trga,
—	z združevanjem sredstev na podlagi vzajemnosti in solidarno
sti z uporabniki zagotoviti enostavno reprodukcijo v komunalni dejavnosti, ki mora biti zagotovljena v korist uporabnikov,
—	vrednotiti rezultate dela izvajalcev dejavnosti in kakovosti izvršnega dela, gospodarjenja z minulim delom ter glede prispevka k zadovoljevanju osebnih potreb in interesov uporabnikov pri ustvarjanju nove vrednosti v dejavnosti, ki jo opravljajo, k večanju produktivnosti dela in k razvoju družbe kot celote.
Udeleženci tega sporazuma sprejemamo medsebojne obveznosti, da si bomo v medsebojnih odnosih menjave izmenjali vse potrebne podatke.
15.	člen
Uresničevanje svobodne menjave dela bo temeljilo na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti ter ustvarjanju in razporejanju dohodka v skladu z obveznostmi, ki smo jih s samoupravnim sporazumevanjem prevzeli uporabniki in izvajalci.
16.	člen
Uporabniki in izvajalci smo si enotni, da svojo pravico in dolžnost planiranja v komunalni skupnosti uresničujemo tako, da
—	sprejemamo in sklenemo samoupravni sporazum o temeljih plana, v skladu z vsakokratnimi posebnimi in skupnimi potrebami in interesi,
—	sodelujemo pri usklajevanju dogovorov o temeljih plana občine,
—	sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za zagotavljanje opravljanja komunalne dejavnosti in izvajamo ukrepe za njihova uresničevanja in
—	izvršujemo naloge, ki smo jih prevzeli s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za zagotavljanje opravljanja komunalnih dejavnosti in drugimi sporazumi, določamo skupne interese in cilje ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovdmosti.
Vsakokratne letne plane bomo spremljali na podlagi samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka tega člena.
Plane komunalne skupnosti bomo sprejemali sočasno z občino, v medsebojni odvisnosti in povezanosti.
V. DRUŽBENO-EKONOMSKI ODNOSI
17.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljamo, da nam zakon o odnosih svobodne menjave dela praviloma zagotavlja enak družbeno-eko-nomski položaj, ko delamo z družbenimi sredstvi. Ta položaj si bomo zagotovili s tem, da bomo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničevali oziroma uveljavili tako, da bomo samostojno določili lastno organizacijo, samostojno in odgovorno planirali ter pridobivali in razporejali dohodek v skladu z naravo dela, ki ga opravljamo.
18.	člen
Uporabniki in izvajalci sprejemamo medsebojno obveznost, da se bomo v dejavnostih katerih opravljanje moramo skupaj, nemoteno in stalno zagotavljati, dogovarjali in sporazumevali.
V	ta namen bomo:
—	sprejemali samoupravne odločitve o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v skladu s kadrovskimi in tehničnimi možnostmi izvajalcev ter potrebami in dohodkovnimi možnostmi uporabnikov,
—	določili standarde in normative za opravljanje dejavnosti,
—	določili osnove in merila za ugotavljanje cen za opravljanje storitev,
—	določili osnove in merila za ugotavljanje oblike in višine povračila za izvršene storitve po programu dejavnosti,
—	določili obseg in vrednost programov za opravljanje dejavnosti ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev,
—	sprejemali plane za razširitev dejavnosti in določali sredstva za njihovo izvršitev,
—	sprejemali druge odločitve glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti in pri tem upoštevali določila zakona o komunalnih dejavnostih.
19.	člen
Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo v odnosih svobodne menjave dela vrednotili rezultate dela in prispevek izvajalcev k ustvarjanju nove vrednosti dejavnosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti, samoupravno dogovorjeno ceno storitve oziroma povračilom za izvajanje dejavnosti po programu.«
20.	člen
Pri sporazumevanju o ceni za opravljeno storitev oziroma o povračilu za opravljanje dejavnosti po programu bomo uporabniki in izvajalci upoštevali naslednje elemente:
—	materialne stroške na osnovi tehničnih normativov porabe,
—	amortizacijo komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev,
—	anuitete prevzetih kreditov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter za druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka,
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo in sredstev rezerve,
—	dogovorjeni del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti.
21.	člen
Uporabniki in izvajalci smo sporazumni, da bomo sredstva za obveznosti, ki izvirajo iz svobodne menjave dela zagotavljali:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev za izgradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	s ceno posameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev,
—	s povračili iz prispevka iz dohodka organizacij združenega dela in njihovih delovnih skupnosti in iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi, ki opravljajo poklic umetniške ali druge kulturne narave,
—	z delom povračil investitorjev za pridobivanje stavbnega zemljišča v skladu s posebnim zakonom,
—	iz drugih virov.
Vire, osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg sredstev za izpolnjevanje obveznosti po 1. odstavku tega člena bomo uporabniki in izvajalci določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti.
V	I. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE KOMUNALNE SKUPNOSTI
22.	člen
Komunalno skupnost upravlja delegatska skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
23.	člen
Zbor uporabnikov ima 48 delegatskih mest, zbor izvajalcev ima TO delegatskih mest.
V	zbor uporabnikov delegirajo svoje delegate po ključu, ki je sestavni del tega sporazuma:
—	delavski sveti ali drugi ustrezni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 23 delegatov,
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost preko združenja obrtnikov 1 delegata,
—	sveti krajevnih skupnosti 24 delegatov.
V zbor izvajalcev delegira svoje delegate delavski svet TOZD KOMUNALA Murska Sobota 9 delegatov in 1 delegata upravljalec javne razsvetljave.
24.	člen
Zadeve oziroma naloge iz pristojnosti obeh zborov skupščine komunalne skupnosti določi statut komunalne skupnosti.
Statut sprejmeta zbora skupščine komunalne skupnosti.
25.	člen
Podrobnejša določila o delu obeh zborov skupščine komunalne skupnosti vsebuje statut in. poslovnik o delu skupščine.
26.	člen
Skupščina komunalne skupnosti ima kot metodo za usklajevanje svojega dela predsedstvo.
27.	člen
Za izvrševanje svojih nalog oblikuje skupščina naslednje organe:
—	odbor za planiranje, finančne zadeve in družbenoekonomski razvoj,
—	odbor za samoupravne, splošne in administrativne zadeve.
Sestavo izvršilnih organov, način izvolitve ter naloge določi statut skupnosti.
28.	člen
Skupščina komunalne skupnosti lahko ustanovi po potrebi odbore in komisije z namenom, da proučijo in pripravijo rešitve nalog iz pristojnosti komunalne skupnosti.
29.	člen
Mandatna doba- skupščine in njenih kolektivnih izvršilnih organov traja štiri (4) leta.
30.	člen
Predsednika skupščine komunalne skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika skupščine še za eno mandatno obdobje.
31.	člen
Komunalna skupnost občine Murska Sobota skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo na področju komunalnega gospodarstva ustanovi Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med komunalno skupnostjo v zvezi z opredeljevanjem in urejanjem skupnih zadev uredi komunalna skupnost s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti, Slovenije.
VIL NALOGE KOMUNALNE SKUPNOSTI NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
32.	člen
Skupščina komunalne skupnosti sprejme enotno izhodišče za izvajanje politike na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana in drugimi planskimi akti zagotavlja sredstva za izvajanje programa in načrta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Operativne naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravlja odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
33.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za neposredno izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v komunalni skupnosti, zlasti pa:
—	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in reševalnih akcij ob naravnih ali drugih nesrečah ali v vojni ter drugih izrednih razmerah,
—	oblikuje program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor sodeluje s pristojnimi organi skupščine občine in krajevnih skupnosti v občini, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvrševanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Podrobnejša določila o delu odbora določa statut komunalne skupnosti.
VIII. NADZOR NAD DELOM KOMUNALNE SKUPNOSTI 34. člen
Nadzor nad delom komunalne skupnosti, izvajanje tega samoupravnega sporazuma in statuta komunalne skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti opravljajo:
—	uporabniki in izvajalci kot ustanovitelji skupnosti neposredno,
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Zakonitost dela komunalne skupnosti nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
35.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvrševanje zakonov, tega samoupravnega sporazuma in statuta komunalne skupnosti ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	nadzira izvrševanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov h katerim je komunalna skupnost pristopila,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine komunalne skupnosti in njenih organov ter ugotavlja skladnost sprejetih odločb in aktov komunalne skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi uporabnikov in izvajalcev, ustanoviteljev komunalne skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost porabe sredstev združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta komunalne skupnosti,
—	- izvršuje druge pravice in odgovornosti ter obveznosti na podlagi zakonov in statuta komunalne skupnosti.
36.	člen
Podrobnejše pristojnosti glede izvrševanja pravic, obveznosti in odgovornosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut komunalne skupnosti.
IX.	JAVNOST DELA KOMUNALNE SKUPNOSTI  ,	37. člen
Skupščina in njeni organi redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo uporabnike in izvajalce komunalnih storitev o delu komunalne skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti ter drugih planskih aktov in sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov, o delu delovne skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna in pomožna dela za komunalno skupnost kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih iz pristojnosti komunalne skupnosti.
Delo komunalne skupnosti je javno in dostopno vsem uporabnikom in izvajalcem komunalnih storitev. Vsak uporabnik in izvajalec ima pravico udeleževati se sej skupščine in njenih organov ter v njih tvorno sodelovati.
X.	POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH
38.	člen
Delegati v obeh zborih skupščine komunalne skupnosti razpravljajo in odločajo o medsebojnih pravicah in obveznostih ter usklaju
jejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora na ločenih sejah so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Ce ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki ga določa statut komunalne skupnosti.
39.	člen
Če med zboroma skupščine komunalne skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve v zadevi, ki je bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb in interesov, ki jih morajo zagotavljati uporabniki in izvajalci v skupščini komunalne skupnosti, mora predsedstvo komunalne skupnosti o tem obvestiti Občinsko skupščino, da začasno uredi to vprašanje.
XI, OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA KOMUNALNO SKUPNOST
40.	člen
Za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in temu podobnih del v smislu 400. člena zakona o združenem delu oblikuje komunalna skupnost sama ali v dogovoru z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi materialne dejavnosti skupno strokovno službo — delovno skupnost.
41.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti med komunalno skupnostjo in strokovno službo — delovno skupnostjo — iz prejšnjega člena tega sporazuma ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in strokovno službo — delovno skupnostjo.
XII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI KOMUNALNE SKUPNOSTI
42.	člen
Komunalna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti, — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana, — letne, srednjeročne in dolgoročne plane komunalne skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in strokovno službo — delovno skupnostjo,
— poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte.
XIII. REŠEVANJE SPOROV
43.	člen
Spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v komunalni skupnosti oziroma med skupnostmi posameznih občin, rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga komunalna skupnost ustanovi skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje.
Podrobnejša določila o delovanju posebnega sodišča združenega dela določi samoupravni sporazum o njegovi ustanovitvi.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko k sporazumu pristopi večina ustanoviteljic.
Sporazum sprejemajo uporabniki in izvajalci na način kot je določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
45.	člen
K temu sporazumu daje soglasje občinska skupščina. Po izdaji soglasja se objavi in začne veljati v 8. dneh po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
46.	člen
Postopek za dopolnitev in spremembe tega samoupravnega sporazuma lahko sproži vsak udeleženec tega sporazuma preko svojega delegata v skupščini skupnosti.
O predlogu se mora skupščina izjaviti na prvi prihodnji seji skupščine.
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravijo v postopku, ki velja za njegov sprejem.
47.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo na novo organizirane samoupravne organizacije in skupnosti.
Pristopijo tako, da pošljejo posebno izjavo o svojem pristopu k sporazumu. Komunalna skupnost vodi evidenco udeležencev tega sporazuma.
48.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 20/77).
53
Na podlagi drugega odstavka 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota sta zbora komunalne skupnosti na seji, dne 19. 12. 1986 sprejela
STATUT SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE MURSKA SOBOTA
L UVODNE IN STATUSNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota, je samoupravna interesna skupnost v kateri delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev in delavci podjetja »SOBOTA« TOZD KOMUNALA, kot izvajalci komunalnih storitev zagotavljajo opravljanje komunalnih dejavnosti iz 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
2.	člen
S tem statutom se opredeljujejo: naloge komunalne skupnosti, samoupravna organiziranost komunalne skupnosti, zadeve o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine komunalne skupnosti, zadeve o katerih odločata samostojno zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev, usklajevalni postopek med zboroma, pristojnosti skupnih izvršilnih organov komunalne skupnosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor in odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, delegiranje v skupščino komunalne skupnosti, zastopanje v pravnem prometu, naloge in pooblastila pri opravljanju strokovnega dela za komunalno skupnost, način in obveščanje javnosti o delu komunalne skupnosti, reševanje sporov in odgovornost komunalne skupnosti.
3.	člen
Dejavnost skupnosti je: urejanje družbeno ekonomskih odnosov s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela, združevanje sredstev za razvoj komunalne infrastrukture ter usklajevanje dela in razvoja komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena:
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovaja-, nje vode gospodinjstvom, industriji in drugim porabnikom,
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naseljih,
—	odvajanje padavinskih voda v naseljih,
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev,
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo,
5.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naseljih,
6.	javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih,
7.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem, oddajanje prostorov za grobove v najem,
8.	Vzdrževanje, varstvo, gradnja in rekonstrukcija ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
9.	urejanje in vzdrževanje javne tržnice v mestu Murska Sobota,
10.	urejanje in vzdrževanje letnega kopališča v mestu Murska Sobota,
11.	urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij,
12.	plakatiranje, izobešanje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje temu namenjenih objektov.
4.	člen
Ime komunalne skupnosti je Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Murska Sobota.
Sedež komunalne skupnosti je: Murska Sobota, Trg zmage 4.
5.	člen
Komunalna skupnost uporablja štampiljko okrogle oblike z besedilom:. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Murska Sobota.
6.	člen
Komunalna skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva podružnica Murska Sobota odprt žiro račun in druge račune.
7.	člen
Komunalna skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Murska Sobota Enota v Murski Soboti.
8.	člen
Komunalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
Komunalna skupnost nastopa v pravnem prometu samostojno in brez omejitev.
Za obveznosti v pravnem prometu z drugimi odgovarja z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
9.	člen
Komunalno skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine komunalne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa z vsemi pooblastili podpredsednik.
Kot zastopnik je upravičen v imenu komunalne skupnosti, v okviru njene pravne sposobnosti, sklepati pogodbe z omejitvijo, da sklepa kreditne pogodbe po sklepu skupščine in opravljati druga pravna dejanja ter jo zastopati pred sodišči in drugimi organi.
Predsednik skupščine komunalne skupnosti sme v mejah svojih pooblastil in s soglasjem skupščine, pooblastiti za zastopanje pred organi in organizacijami, za sklenitev pogodb in sporazumov ter opravljanje drugih pravnih dejanj drugo osebo.
H. NALOGE KOMUNALNE SKUPNOSTI
10.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunalne skupnosti opravljajo delavci, delovni ljudje in občani v komunalni skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	sprejemajo planske akte s katerimi določajo in na podlagi njih izvajajo politiko na področju komunalnih dejavnosti,
’	— usmerjajo in usklajujejo razvoj komunalnega gospodarstva
oziroma komunalnih dejavnosti v skladu z letnim in srednjeročnim planom občine in drugimi programi,
—	spremljajo in analizirajo razvoj komunalnih dejavnosti na območju občine ter seznanjajo skupščino družbenopolitičnih skupnosti s problematiko na tem področju,
—	sprejemajo programe razvoja in načrtne graditve komunalnih objektov in naprav,
—	sprejemajo merila za oblikovanje cen in oblikujejo cene za posamezne komunalne storitve,
—	odločajo o investicijah v komunalne objekte in naprave,
—	oblikujejo povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe,
—	ugotavljajo, usklajujejo in določajo možnosti zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah in proizvodih
—	združujejo sredstva za opravljanje in razvoj komunalnih dejavnosti,
—	skrbijo za namensko rabo sredstev,
—	opravljajo obrambne naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki izvirajo iz obrambnega načrta komunalne skupnosti,
—	skrbijo za razvijanje in utrjevanje samouprave na področju komunalnega gospodarstva,
—	skrbijo za raziskovalno dejavnost na področju komunalnih dejavnosti,
—	opravljajo druge naloge na podlagi pozitivnih veljavnih predpisov, družbenih dogovorov ter drugih samoupravnih splošnih aktov.
III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
L Skupščina komunalne skupnost
11.	člen
Komunalno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino komunalne skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
12.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini komunalne skupnosti traja štiri leta.
13.	člen
Zbor uporabnikov šteje 48 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 10 delegatskih mest.
14.	člen
Delegiranje delegatov v zbor uporabnikov oz. zbor izvajalcev poteka po določilih 23. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
15.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica vseh delegatov posameznega zbora.
16.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno z ločenim glasovanjem,
—	samostojno v posameznem zboru.
17.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednikov in članov stalnih in občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva v občini,
—	o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja komunalnega gospodarstva,
—	o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti,
—	o soglasju komunalne skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti, po programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe,
—	o sprejemanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in komunalno skupnostjo,
—	o nalogah komunalne skupnosti na področju sološne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj komunalne dejavnosti,
—	o investicijah v komunalne objekte in naprave,
—	o uresničevanju planov in programov komunalne dejavnosti,
—	o pogojih in merilih za prednostno zadovoljevanje potreb po proizvodih in storitvah zaradi nastopa izrednih razmer (redukcije),
—	o samoupravnem združevanju komunalne skupnosti z drugimi organizacijami in asociacijami,
—	o združitvi komunalne skupnosti v Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za odpravo sporov,
—	o sprejemanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je komunalna skupnost,
—	o zaključnem računu komunalne skupnosti,
—	in o drugih zadevah za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih.
18.	člen
Delegati skupščine enakopravno z ločenim glasovanjem odločajo z večino glasov prisotnih delegatov posameznega zbora o naslednjih zadevah:
—	o pogojih, obsegu in kvaliteti ter načinu opravljanja komunalne dejavnosti,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja ter letnih planih in programih skupnosti,
—	o pogojih za pridobitev pravice uporabnika za uporabo komunalnih objektov in naprav,
—	o cenah komunalnih storitev,
—	o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka komunalne organizacije,
—	o imenovanju članov poravnalnega sveta,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih nesreč.
19.	člen
Zbor uporabnikov z večino glasov prisotnih delegatov v zboru samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o delegiranju delegatov uporabnikov v zbor uporabnikov Zveze komunalnih skupnosti Slovenije,
—	o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja komunalnih organizacij,
—	o določitvi meril in kriterijev za združevanje sredstev uporabnikov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki,
—	o drugih zadevah določenih s samoupravnimi splošnimi akti komunalne skupnosti.
20.	člen
Zbor izvajalcev z večino glasov prisotnih delegatov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o delegiranju delegatov v zbor izvajalcev skupščine Zveze komunalnih skupnosti Slovenije,
—	o drugih zadevah določenih s samoupravnimi splošnimi akti komunalne skupnosti.
21.	člen
Delegati skupščine komunalne skupnosti razpravljajo in odločajo na sejah skupščine. Sejo skupščine vodi predsednik skupščine, pomagata pa mu predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev.
Ce odločitev, ki jo sprejmeta oba zbora enakopravno z ločenim glasovanjem, ni bila v obeh zborih sprejeta v enakem beseidlu, se opravi usklajevalni postopek.
22.	člen
Usklajevalni postopek opravi komisija, ki ima šest članov. Vsak zbora imenuje po tri člane.
Komisija z usklajevanjem stališč pripravi predlog za ponovno odločanje. Komisija posreduje predlog v roku, ki ga določita zbora.
Usklajevalni postopek se lahko ponovi.
23.	člen
V primeru, da kljub večkratnim poskusom uskladitev ni uspela st predlog umakne z dnevnega reda, ponovno usklajeni predlog s strani komisije pa se predloži v odločitev na prvi naslednji seji skupščine skupnosti.
24.	člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina ne sprejme usklajenega predloga, odločitev pa je nujna, lahko skupščina komunalne skupnosti da pobudo občinski skupščini, da začasno uredi to vprašanje.
25.	člen
Glasovanje v skupščini komunalne skupnosti in njenih zborih je javno, delegati pa lahko sklenejo, da se glasuje tajno. Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, tajno glasovanje pa z glasovnicami.
26.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je navzoča na seji več kot polovica vseh delegatov vsakega zbora. O seji skupščine komunalne skupnosti ali posameznega zbora se piše zapisnik. Zapisnik podpiše zapisnikar, sopodpišeta pa ga predsednik skupščine komunalne skupnosti oziroma predsednik pristojnega zbora skupščine komunalne skupnosti.
27.	člen
Podrobnejša določila o sestavi zapisnika in hrambi zapisnika vsebuje poslovnik o delu skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
2.	Predsednik skupščine in predsednik zbora
28.	člen
Skupščina komunalne skupnosti izvoli predsednika in podpredsednika za dobo dveh let.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika skupščine komunalne skupnosti še za eno mandatno dobo.
29.	člen
Predsednik skupščine komunalne skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost z omejitvijo, da sklepa kreditne pogodbe po sklepu skupščine,
—	sklicuje in vodi seje skupščine komunalne skupnosti in predlaga dnevni red,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj,
—	skrbi za delo skupščine komunalne skupnosti in njenega predsedstva,
—	sklepa in podpisuje pogodbe, samoupravne sporazume in dogovore, ki jih je sprejela skupščina skupnosti,
—	podpisuje samoupravne splošne akte in druge akte skupščine komunalne skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje in izvršuje sklepe skupščine komunalne skupnosti,
—	je podpisnik za materialno in finančno poslovanje komunalne skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo drugi samoupravni splošni akti komunalne skupnosti in ki mu jih naloži skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini komunalne skupnosti. V odsotnosti predsednika ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik.
30.	člen
Predsednika in podpredsednika posameznega zbora izvoli zbor za dobo dveh let.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika zbora še za eno mandatno dobo.
31.	člen
Predsednik zbora uporabnikov oz. predsednik zbora izvajalcev skupščine komunalne skupnosti opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov,
—	sodelujeta pri pripravi dnevnega reda zborov skupščine,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj,
—	skrbita za izvrševanje sklepov,
—	opravljata druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in po pooblastilu zborov.
V	primeru odsotnosti ju nadomeščata podpredsednika zborov.
3. Predsedstvo skupščine komunalne skupnosti
32.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela ter.usklajenega dela v skupščini in izvajanja odločitev, skupščina oblikuje predsedstvo. Člani predsedstva skupščine so po svojem položaju predsednik
skupščine, ki to predsedstvo vodi, podpredsednik skupščine komunalne skupnosti, predsednika zborov in predsednika skupnih organov skupščine.
33.	člen
Predsedstvo skupščine deluje tako, da na koordinacijskih sestankih usklajujejo delo organov skupščine in pred vsako sejo skupščine uskladi posamezne zadeve in tako pripomore k boljšemu in hitrejšemu delu.
4.	Stalni in začasni organi skupščine komunalne skupnosti
34.	člen
Za izvrševanje svojih nalog oblikuje skupščina stalne skupne organe in sicer:
—	odbor za planiranje, finančne zadeve in družbenoekonomski razvoj,
—	odbor za samoupravne, splošne in administrativne zadeve.
35.	člen
—	Odbor za planiranje, finančne zadeve in družbenoekonomski razvoj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	obravnava in pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	obravnava in pripravlja predloge dolgoročnega, srednjeročnega in letnega plana,
—	proučuje in ugotavlja pogoje in način opravljanja posameznih komunalnih dejavnosti,
—	spremlja in analizira razvoj komunalnih dejavnosti,
—	daje smernice in pripravlja predloge programov razvoja in graditve komunalnih objektov in naprav,
—	pripravlja predloge delovnega in finančnega načrta, poročila o delu in zaključnega računa komunalne skupnosti,
—	spremlja dotok in zbiranje sredstev za financiranje dejavnosti komunalne skupnosti in skrbi za reden dotok sredstev,
—	izvršuje in zagotavlja izvajanje nalog sprejetih z letnim planom,
—	sklepa pogodbe in sporazume za dela in naloge, ki izhajajo iz sprejetega letnega plana,
—	predlaga prednostno zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah,
—	izvršuje sklepe skupščine komunalne skupnosti na svojem delovnem področju,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja druge naloge po sklepu skupščine oz. posameznega zbora.
36.	člen
Odbor za samoupravne, splošne in administrativne zadeve ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	proučuje in pripravlja predloge za krepitev in razvoj samoupravnih odnosov na področju komunalnega gospodarstva,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov,
—	pripravlja predloge stališč in sklepov za sprejem in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov katerih udeleženec je komunalna skupnost,
—	pripravlja predloge za obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine,
—	pripravlja predloge za volitve in imenovanja,
—	skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga je sklenila komunalna skupnost z delovno skupnostjo,
—	obravnava in pripravlja predloge soglasja k določbam aktov delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti za komunalno skupnost,
—	obravnava ter daje pobude in predloge za spremembe in dopolnitve samoupravnih in drugih aktov,
—	skrbi za usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi komunalnih skupnosti,
—	izvršuje sklepe skupščine na svojem delovnem področju,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja druge naloge v okviru svoje pristojnosti po sklepu skupščine komunalne skupnosti.
37.	člen
Odbora iz 35. in 36. člena štejeta po 7 članov. Od skupnega števila članov izvolijo delegati zbora uporabnikov za vsak odbor 6 članov, delegati zbora izvajalcev po 1 člana.
38.	člen
Odbora delata in odločata na sejah. Odbor veljavno določa, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov odbora. Sklepe sprejema z večino glasov.
39.	člen
Mandatna doba predsednikov in članov odborov traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana istega odbora.
40.	člen
Podrobnejša določila o delu skupščine, zborov skupščine in nje
nih organov določa poslovnik o delu skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
41.	člen
Skupščina lahko za proučevanje določenih vprašanj in izpolnjevanje nalog in sklepov imenuje stalna ali občasna delovna telesa ali komisije.
42.	člen
S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa ali komisije skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti določi sestavo in naloge delovnega telesa ali komisije, kakor tudi čas delovanja komisije. IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTRO-
LE
43.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Murska Sobota oblikuje odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Odbor šteje 5 članov, od tega so 4 člani iz vrst uporabnikov in 1 iz vrste izvajalcev in jih delegirajo ustanovitelji.
Člani odbora izvolijo predsednika.
Mandat članov odbora je štiri leta.
44.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Glede dela se smiselno uporabljajo določila tega statuta in poslovnika.
45.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvrševanje zakonov, tega statuta, samoupravnega sporazuma o temeljih planov komunalne skupnosti in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti,
—	nadzira izvrševanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, h katerim je pristopila komunalna skupnost,
—	nadzira izvrševanje sklepov skupščine ter njenih organov in ugotavlja skladnost sprejetih odločb in aktov komunalne skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljev komunalne skupnosti,
—	nadzira smotrnost porabe sredstev,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta komunalne skupnosti,
—	nadzira uveljavljanje načela o javnosti dela komunalne skupnosti in
—	izvršuje druge pravice in odgovornosti na podlagi zakona in drugih samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti.
46.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo komunalne skupnosti in lahko zahteva od delavcev delovne skupnosti podatke, ki so potrebni za njegovo delo.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje komunalne skupnosti. O tej zahtevi mora seznaniti skupščino komunalne skupnosti.
47.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost poročati o svojem delu skupščini komunalne skupnosti in njenim organom.
V. NALOGE NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
48.	člen
Za izvajanje nalog in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je oblikovan odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	sprejema načrt delovanja v izrednih razmerah,
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti pristojnih občinskih organov,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana, planu skupnosti in drugim samoupravnim splošnim aktom,
—	skrbi, da bo ob izvajanju dejavnosti komunalnega gospodarstva zagotovljeno upoštevanje varnostnih vidikov in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	izdela načrt priprav in delovanja v primeru naravnih in drugih nesreč,
—	sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti, krajevnimi skupnostmi in drugimi organi in organizacijami v občini pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav in varnosti komunalnih objektov in naprav,
—	sprejema programe usposabljanja delavcev v delovni skupnosti in zagotavlja njihovo uresničevanje ter seznanja delavce z njihovi
mi dolžnostmi v razmerah vojne nevarnosti in vojne glede na predvidene razmere,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izpolnjevanja nalog in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju komunalnega gospodarstva glede na predvidene razmere.
49.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in tri člane.
Predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki je istočasno vodja obrambnih priprav, je predsednik skupščine komunalne skupnosti. Član odbora je po položaju tudi vodja delovne skupnosti, dva člana izvolijo uporabniki izmed delegatov zbora uporabnikov, izvajalci pa enega člana izmed delegatov zbora izvajalcev.
50.	člen
Če bi nastopile izjemne okoliščine (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost ali vojna) prilagodi komunalna skupnost svojo organizacijo in delo načrtu za delo v takih razmerah.
.51	. člen
Komunalna skupnost v sporazumu o temeljih plana in v letnih finančnih načrtih določi obseg sredstev potrebnih za izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
VI. PLANIRANJE IN ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
52.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti sprejema skupščina skupnosti planske akte in programe dela.
S planskimi akti komunalne skupnosti se določijo medsebojne pravice in obveznosti pri zagotavljanju sredstev in način kriterija delitve sredstev za posamezne namene ter obseg in kakovost komunalnih storitev, zadovoljevanja potreb in razvoja komunalne dejavnosti.
53.	člen
Planski akti se praviloma sprejemajo v- dvofaznem postopku.
Po sklepu skupščine skupnosti se planski akt da v javno razpravo.
54.	člen
Komunalna skupnost financira svoje naloge na podlagi samoupravno združenih sredstev, ki jih ustanovitelji komunalne skupnosti združujejo v komunalni skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov in na podlagi letnih finančnih načrtov.
55.	člen
Komunalna skupnost z letnim planom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog komunalne skupnosti v okviru letnega programa. Komunalna skupnost po načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost.
VIL USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
56.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju komunalnega gospodarstva, ki jih komunalna skupnost skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije so zlasti naslednje:
—	proučevanje družbenoekonomskih odnosov in uresničevanje družbenoekonomske politike na področju komunalnega gospodarstva,
—	usklajevanje dela in razvoja ter poslovanja komunalnih dejavnosti in meril za pridobivanje dohodka v svobodni menjavi dela,
—	planiranje dela in razvoja na podlagi skupnih osnov o temeljih plana,
—	združevanje sredstev za skupne akcije in vlaganja v razvoj komunalnih dejavnosti,
—	urejanje vprašanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in
—	samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
VIII. JAVNOST DELA KOMUNALNE SKUPNOSTI .	57. člen
Delo komunalne skupnosti je javno.
58.	člen
Skupščina in skupni organi komunalne skupnosti zagotavljajo pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljev komunalne skupnosti o celotnem delovanju komunalne skupnosti ter drugih vprašanjih zlasti:
—	preko delegatov v skupščini komunalne skupnosti, .	— s pismenimi gradivi za seje skupščine in skupnih organov ko-
munalne skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu- komunalne skupnosti,
—	z objavo samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti v Uradnih objavah,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina komunalne skupnosti.
IX. POSLOVNA TAJNOST
59.	člen
Skupščina skupnosti ali posamezni odbor lahko razglasi posamezne podatke in listine za poslovno tajnost oz. zaupne podatke. Istočasno določi delavca, ki je dolžan te podatke varovati.
Za zaupne podatke se štejejo tudi podatki, ki jih skupnosti pristojni organ sporoči kot zaupne.
60.	člen
Zaupni podatki se varujejo v prostorih delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za Samoupravno komunalno interesno skupnost, v posebej za te namene določenem prostoru
X. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH IN PODOBNIH DEL
61.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje komunalna skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi delovno skupnost.
Določena opravila si komunalna skupnost lahko zagotovi tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali ustanovo.
62.	člen
Delovna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge za komunalno skupnost:
—	pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov,
—	pripravlja delovne osnutke samoupravnih splošnih aktov,
—	pripravlja delovne osnutke planskih aktov,
	— pripravlja delovne osnutke finančnih načrtov, zaključnega računa,
—	izvaja strokovni nadzor pri zagotavljanju skupnih komunalnih storitev po planu komunalne skupnosti,
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila,
—	opravlja vsa druga administrativna, strokovna, finančna in tehnična opravila za komunalno skupnost.
63.	člen
Razmerja med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Ta sporazum vsebuje zlasti:
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in komunalne skupnosti,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje dela komunalne skupnosti,
—	osnove in merila za izločanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti,
—	način organiziranja delovne skupnosti.
64.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine komunalne skupnosti.
65.	člen
Skupščina komunalne skupnosti imenuje vodjo delovne skupnosti na osnovi danega soglasja s strani delovne skupnosti k predlogu za imenovanje vodje delovne skupnosti.
XI. AKTI KOMUNALNE SKUPNOSTI
66.	člen
Komunalna skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti, — statut, — samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti,
—	letne, srednjeročne in dplgoročne plane komunalne skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo, ki izvaja skupna dela in naloge za komunalno skupnost,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte.
67.	člen
Samoupravne splošne akte komunalne skupnosti sprejema skupščina skupnosti, razen samoupravnih sporazumov, ki jih sklepajo ustanovitelji.
Delovna gradiva za obravnavo v skupščini in osnutke aktov pripravlja odbor za samoupravne, splošne in administrativne zadeve.
V dvofaznem postopku se sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti in samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti, katera sprejmejo ustanovitelji skupnosti ter statut in srednjeročni ter dolgoročni plan.
Skupščina skupnosti s sklepom da posamezne akte v javno razpravo in določi rok za javno razpravo, ki ne more biti krajši od 15 dni.
68.	člen
Ob sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov skupščina skupnosti, s sklepom v skladu z določili tega statuta, določi faze postopka sprejemanja.
69.	člen
Samoupravni sporazum, ki ga sprejemajo ustanovitelji je sklenjen, ko ga sprejme toliko ustanoviteljev kot je to določeno v sporazumu in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
70.	člen
K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi komunalne skupnosti in statutu da soglasje občinska skupščina.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti, statut in samoupravni sporazum o temeljih plana se objavijo v Uradnih objavah pomurskih občin in pričnejo veljati osmi dan po objavi.
71.	člen
Javnost ostalih samoupravnih splošnih aktov zagotovi skupščina skupnosti preko delegatov oz. z durgo obliko, ki jo določi.
72.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov ter pobude za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, dane s strani delegatov skupščine skupnosti, ustanoviteljic ali družbenopolitičnih organizacij in skupnosti.
73.	člen
Samoupravne splošne akte je mogoče spremeniti in dopolniti po postopku, ki je določen za njihov sprejem.
XII. REŠEVANJE SPOROV
74.	člen
Uporabniki in izvajalci bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja.
75.	člen
Za reševanje spornih vprašanj imenujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na seji posameznega zbora arbitražo. V arbitražo za reševanje sporov imenujeta oba zbora po dva člana izmed delegatov posameznega zbora.
Predsednika imenujejo člani arbitraže.
76.	člen
Arbitraža odloči o sporu z večino glasov. Uporabnik oziroma izvajalec, ki se z odločitvijo arbitraže ne strinja, lahko predlaga postopek pred posebnim sodiščem združenega dela.
XIII. KONČNE DOLOČBE
77.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti in da soglasje občinska skupščina.
78.	člen
Za razlago tega statuta je pristojna skupščina komunalne skupnosti.
79.	člen
Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota sprejet na seji skupščine, dne 19. 5. 1980.
80.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Predsednik skupščine
54
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) ter 4. odstavka 13. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. decembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Skupščina občine Murska Sobota daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota in k statutu samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota.
2.	Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 02—15/86—2
M. Sobota, dne 4. decembra 1986
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec.
55
56
Skupščina Krajevna skupnost Tešanovci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena statuta KS Tešanovci na svoji seji dne 1. 2. 1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje SUHI VRH za sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja, vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (popravilo mostu, navozi gramoza na vaške poti), vzdrževanje in eventualno dograditev doma, sofinansiranje izgradnje živinske tehtnice, sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva, izgradnjo ulične razsvetljave? v naselju, sofinansiranje izgradnje vodovoda, gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča, potrebe LO, DS in CZ
1.	člen
Za del območja KS Tešanovci, naselje SUHI VRH se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 1. 2. 1987 uvede samoprispevek za:
— sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
— vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (popravilo mostu, navozi gramoza na vaške poti)
— vzdrževanje in eventualno dograditev doma
— sofinansiranje izgradnje živinske tehtnice
— sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
— izgradnjo ulične razsvetljave v naselju
— sofinansiranje izgradnje vodovoda
— gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
— potrebe LO, DS in CZ
2.-člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1.3. 1987 do 28. 2. 1992.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 2,950.000.— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče
v naselju SUHI VRH.
Samoprispevek plačujejo:
a)	v denarju:
—	2,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	3 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
— 4 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
— 1 traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znala 5.200,— din, za neopravljeni traktorski prevoz 10.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
5.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-8201 z oznako Krajevna skupnost TEŠANOVCI.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet KS Tešanovci.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča Skupščini KS in Zboru občanov.
9.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje.
Številka: 01-4/1987
Datum: 2. 2. 1987
Predsednik skupščine KS: Josip LIPIČ Josip LIPIČ, 1. r.
Skupščina Krajevne skupnosti Tešanovci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena statuta KS Tešanovci na svoji seji dne 1. 2. 1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje VUČJA GOMILA za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo, vzdrževanje vaških objektov in eventualno dograditev doma, sofinansiranje izgradnje pomožnega transformatorja, sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva, sofinansiranje gradnje garaže, sanacija mostu na potoku Breznovica, gradnja mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča, sofinansiranje izgradnje vodovoda, sofinansiranje športnih objektov, sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije, gradnja avtobusnega postajališča, ureditev okolice trgovine, vaškega doma, mlekarne, igrišča, potrebe LO, DS in CZ.
1	. člen
Za del območja KS Tešanovci, naselje VUČJA. GOMILA se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 1. 2. 1987 uvede samoprispevek za:
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila— Selo
—	vzdrževanje vaških objektov in eventualno dograditev doma — sofinansiranje izgradnje pomožnega transformatorja — sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje gradnje garaže
—	sanacija mostu na potoku Breznovica
—	gradnja mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča sofinansiranje izgradnje vodovoda
—	sofinansiranje športnih objektov
—	sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije
—	gradnja avtobusnega postajališča
—	ureditev okolice trgovine, vaškega doma, mlekarne, igrišča — potrebe LQ, DS in CZ
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1.3. 1987 do 28. 2. 1992.	,
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 8.750.000,— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju VUČJA GOMILA.
Samoprispevek plačujejo:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti,:
—	3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	10 delovnih ur traktorskih prevozov za občana, nosilca gospodinjstva ali njpgove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz za 10 delovnih ur pa 40.000.— din ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
5.	člen Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-8201 z oznako Krajevna skupnost TEŠANOVCI.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet KS Tešanovci.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča Skupščini KS in Zboru občanov.
9.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje.
Številka: 01-5/1987
Datum: 2. 2. 1987
Predsednik skupščine KS:
Josip LIPIČ 1. r.
57
Skupščina Krajevne skupnosti Tešanovci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena statuta KS Tešanovci na svoji seji dne 1. 2. 1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI za sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja, so-finansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva, sofinansiranje nakupa gasilske cisterne, sofinansiranje vzdrževanja športnih objektov, vzdrževanje in eventualna dograditev doma, vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, popravilo mostov, dograditev mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča, sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo, ureditev okolice šole, sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje, sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije, potrebe LO, DS in CZ.
1. člen
Za del območja KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 1. 2. 1987 uvede samoprispevek za:
—	sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje nakupa gasilske cisterne
—	sofinansiranje vzdrževanja športnih objektov
—	vzdrževanje in eventualna dograditev doma
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, popravilo mostov — dograditev mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo — ureditev okolice šole
—	sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje
—	sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije
—	potrebe LO, DS in CZ
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1.3. 1987 do 28. 2. 1992.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 10.800.000,— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju TEŠANOVCI.
Samoprispevek plačujejo:
a) v denarju:
—	Sdoneto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 6dokatasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	ddočistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	žhfeisečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
5.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.	,
6.	člčn
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900*842-035-8201 z oznako Krajevna skupnost TEŠANOVCI.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet KS Tešanovci.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča Skupščini KS in Zboru občanov.	,
9.	člen
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje.
Številka: 01-3/1987
Datum: 2. 2. 1987
Predsednik skupščine KS: Josip LIPIČ, 1. r.
58
Skupščina Krajevne skupnosti Tešanovci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 15. člena statuta KS Tešanovci na svoji seji dne 1. 2. 1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi spremembe namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselji MLAJTINCI in LUKAČEVCI, ki je uveden od 1. 2.
1984 do 31. 1. 1989.
1.	člen
Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 1. členu dopolni z besedilom:
»SOFINANSIRANJE GRADNJE ZEMELJSKEGA TELEFONSKEGA KABLA KATC MORAVCI—MLAJTINCI—LUKAČEVCI IN PO NASELJU« in se spremenjeno besedilo glasi:
—	sofinansiranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci—Mlajtinci—Lukačevci in po naselju
—	ureditev pokopališč v Mlajtincih in Lukačevcih
—	ureditev igrišča za športne igre
—	ureditev vaških cest v Mlajtincih in Lukačevcih
—	sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila za GD
—	obnova mostu na potoku v Lukačevcih
—	modernizacija cest Mlajtinci—Moravci, Mlajtinci —M. Sobota in Mlajtinci—Tešanovci v skladu s sprejetim programom.
2.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje.
Številka: 01-6/1987
Datum: 2. 2. 1987
Predsednik skupščine KS:
Josip LIPIČ, 1. r.
59
Na podlagi zakona o referendumu in drugih oblikah javnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85) in 29. člena statuta KS Bučkovci, je skupščina krajevne skupnosti Bučkovci na seji dne 9. 1. 1987 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI BUČKOVCI
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Bučkovci se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1. 4. 1987 do 31. 3. 1992.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. februarja 1987. Glasovanje bo na glasovalnih mestih, ki jih določi odbor za izvedbo referenduma pri svetu KS Bučkovci. Glasovanje bo vodila volilna komisija KS Bučkovci, ki je dolžna postopati po določbah zakona o referendumu ter zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
3.	člen
S samoprispevkom se bo financirala modernizacija 2000 metrov krajevnih cest in vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Bučkovci.
4.	člen
S samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 41 milijonov dinarjev, za realizacijo programa pa bo po cenah iz leta 1986 potrebnih 50 milijonov dinarjev, zato bo potreben še dodatni prispevek občanov, kjer se bodo modernizirale krajevne Ceste ter prispevek občinske komunalne skupnosti.
5.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Bučkovci in sicer bi znašal:
—	3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja
—	18 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka
—	3 % od osnove, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic
—	3 % od pokojnin
—	3 % od osnove, ki ustreza povprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Bučkovci, ki so na začasnem delu v tujini
Dodatni samoprispevek plačajo občani do pričetka modernizacije odseka ceste, ki jo uporabljajo za dostop do svojih hiš in vikendov in sicer:
—	lastniki posestev do 3 ha kmetijskih površin	50.000.—	din
—	lastniki posestev z nad 3 ha kmetijskih površin	100.000.— din
—	lastniki počitniških hišic ali vikendov	50.000.—	din
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, kijih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Bučkovci, bo v pripravljalnem postopku posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, datum izvedbe referenduma in način njihovega izjavljanja ter obdobje, za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci na začasnem delu v tujini lahko glasujejo neposredno na glasovalnih mestih po stalnem prebivališču ali pa svojo odločitev posredujejo po pošti volilni komisiji krajevne skupnosti Bučkovci najpozneje do dneva izvedbe referenduma.
7.	člen
Volilni upravičenci'glasujejo neposredno tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino:
Krajevna skupnost Bučkovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 22. 2. 1987 o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bučkovci za modernizacijo in vzdrževanje krajevnih cest za obdobje petih let od 1. 4. 1987 do 31. 3. 1992, ki bo znašal:
—	3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja
—	18 % od vsako leto veljavnega katastrskega dohodka
—	3 % od osnove, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic oziroma od osnove, ki ustreza petkratnemu pavšalnemu letnemu znesku davka občani, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic
—	3 % od pokojnin
—	3 % od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji v preteklem letu občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Bučkovci, ki so na začasnem delu v tujini
Dodatni samoprispevek plačajo občani do pričetka modernizacije odseka ceste, ki jo uporabljajo za dostop do svojih hiš in vikendov in sicer:
—	lastniki posestev do 3 ha kmetijskih
površin	50.000.—	din
—	lastniki posestev z nad 3 ha kmetijskih
površin	100.000.—	din
—	lastniki vikendov ali počitniških hišic	50.000.—	din
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Bučkovci na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu referenduma.
Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Bučkovci.
9.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Bučkovci, ki skrbi tudi za izvajanje del.
Kontrolo nad zbiranjem sredstev iz samoprispevka opravlja uprava za družbene prihodke občine Ljutomer in služba družbenega knjigovodstva.
Nadzor nad uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti Bučkovci, ki vsako leto obravnava poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih.
10.	člen
Ta člen začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 2/1-87
Bučkovci, dne 9. L 1987
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Bučkovci:
Stanislav KRAJNC
60
Na osnovi L člena odloka o spremembi odloka o določitvi višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona (Ur, objave, št. 2/87’ je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 6/2-1987 sprejel
SKLEP o višini povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja rad-gona za leto 1987, in sicer:	,
L za traktorje do 46 kw	10.000 din,
2.	za traktorje nad 46 kw	17.500 din
v
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1-1987 dalje.
Številka: 420-6/76
d Radgona, dne 6/2-1987
PREDSEDNIK
Izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
61
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona sta na svojem 2. skupnem zasedanju dne 29/1-1987 sprejala naslednja
SKLEPA:
L S 1/2-1987 se stanarine v občini Gornja Radgona povišajo za 45 %.
2.	S 1/2-1987 se najemnine za poslovne prostore v občini Gornja Radgona povišajo za 57 %.
Sklep velja takoj.
Štev.: 38-1/87
Datum: 30/1-1987
PREDSEDNIK
Ludvik ROŠKA, 1. r.
PREDSEDNIK ZI: Mladen PUŠKAŠ, 1. r.
62
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) je skupščina OSSS na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 2/2-1987 sprejela
SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Preživnine določene ali dogovorjene do konča leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1.3. 1987 povišajo za 96 %. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno na čas, ko so bile določene in sicer:
—	do konca januarja 1986 še povečajo za 96 %
—	do konca februarja 1986 se povečajo za 88 %
—	do konca marca 1986 se povečajo za 80 %
—	do konca aprila 1986 se povečajo za 72 %
—	do konca maja 1*186 se povečajo za 64 %
—	do konca junija 1986 se povečajo za 56 %
—	do konca julija 1986 se povečajo za 48 %
—	do konca avgusta 1986 se povečajo za 40 %'
—	do konca septembra 1986 se povečajo za 32 %
—	do konca oktobra 1986 se povečajo za 24%
—	do konca novembra 1986 se povečajo za 16%
—	do konca decembra 1986 se povečajo za 8 %
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah Občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1/3-1987 dalje.
Predsednica skupščine
Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Murska Sobota:	1
Katarina VINČEC
Katarina Vinčec, 1. r.
63
Na podlagi 9. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet M. Sobota je skupščina Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promer M. Sobota na svoji IV. seji dne, 12. 9. 1986 sprejela naslednji ,
UGOTOVITVENI SKLEP
L Skupščina Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet M. Sobota ugotavlja, da je več kot polovica članic Območne samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Murska Sobota, sprejela Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja ptt prometa in združevanju dela in sredstev za realizacijo srednjeročnega plana Območne
samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Murska Sobota za obdobje 1986—1990 in razglaša, da je samoupravni sporazum sklenjen.
2.	Ta sklep začne veljati osmi dan od objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
OSIS ZA PTT PROMET
MURSKA SOBOTA Aleksander MARIČ
64
POPRAVEK
odloka o določitvi matičnih območij v občini Lendava (Uradne objave št. 31/86)
V navedenem odloku je v 7. točki 4. člena izpadla prva alinea, ki glasi: »Brezovica, Mala Polana in Velika Polana«.
Sekretarka
Skupščine občine Lendava: Marija HAJOS, I. r.
65
Na podlagi 19. in 45. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 1987 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE SKUPŠČINE OBČINE IN IZVRŠNEGA
SVETA SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
L člen
1.	člen Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine Lendava (Uradne objave Pomurja št. 29/81) se v celoti nadomesti z besedilom, ki glasi:
»Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj:
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter pripravlja vse planske dokumente;	_
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni ali huje prizadeti družbeni interesi ;
—	spremlja in analizira vse oblike porabe;
—	opravlja statistična raziskovanja;
—	spremlja in analizira investicijska, izvozno-uvozno dejavnost ter samoupravno organiziranost in integracijske procese;
—	opravlja dela in naloge s področja malega gospodarstva, obrti, blagovnega promet ain cen, gostinstva, kmetijstva, lovstva, turizma, ribištva, gozdarstva;
—	opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini, spremlja njihovo delovanje in razvoj;
—	lahko opravlja strokovne in upravne naloge s področja družbenih dejavnosti.
2.	člen
2.	člen Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 29/81) se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Oddelek za občo upravo:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo;
—	opravlja zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOV, vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, družin kadrovcev in naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov NOV;
—	skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela upravnih organov in nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov;
—	opravlja tehnične naloge v zvezi z razpisi prostih del in nalog in sprejemom delavcev, vsa ostala opravila iz naslova delovnih razmerij in štipendijske politike, vodi evidenco o zaposlenih v upravnih organih, pripravlja programe pripravnikov in izobraževanje delavcev;
—	opravlja vsa opravila v zvezi z investicijami, addaptacijo in vzdrževanjem zgradb in opreme upravnih organov;
—	opravlja naloge evidentiranj ain izdajanja delovnih knjižic;
—	skrbi za sprejem in odpremo pošte in vlog občanov, vpisovanje spisov v glavno knjigo, arhiviranje, nabavo materiala, razmnoževanje, čiščenje prostorov ter druga opravila za vse upravne organe;
—	opravlja zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov
—	analizira in spremlja gibanje splošne porabe ter pojave na področju javnih financ ter skrbi za racionalno pridobivanje in uporabo sredstev;
—	opravlja finančno računovodska opravila za proračun in finančno računovodska opravila za vse upravne in druge organizacije in skupnosti;
—	opravlja organizacijske in strokovne naloge s področja avtomatske obdelave podatkov;
—	sodeluje pri razreševanju določenih odprtih vprašanj s področja financ za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti;
—	opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov OZD z ustavo, z zakoni in z drugimi predpisi ter nadzoruje zakonitost dela SIS;
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. marca 1987.
Številka: 020-4/80-2
Datum: 10. 2. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, 1. r.
66
Na podlagi 267. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, 37/81, 29/83, 9/86) 30. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 1987 sprejela
SKLEP
O SESTAVI KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ OBČINE LENDAVA
L člen
S tem sklepom se določa število članov komiteja ter organizacije združenega dela, SIS, KS in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v ta kolegijski upravni organ.
2.	člen
Komite sestavlja predsednik, namestnik predsednika in 9 članov.
Predsednika in namestnika predsednika imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
V komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj delegirajo po enega člana:
— INA-Nafta Lendava,
—	TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava,
—	Konstruktor, TOZD Gradbenik Lendava;
—	samoupravne interesne skupnosti,
—	družbenopolitične organizacije,
—	upravni organi,
—	KS Hotiza,
— Obrtno združenje Lendava,
— IS SO Lendava.
3.	člen
Na osnovi sklepa o sestavi Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ugotovi izvršni svet imena predstavnikov posameznih organizacij, organov in skupnosti, ki so jih le-ti delegirali za člane komiteja.
4.	člen
Komite sprejme poslovnik, s katerim določi načifi svojega dela, postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu.
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po_objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-1/87
Datum: 10.2. 1987
Predsednik
Skuščine občine Lendava
Rudolf Leiner, 1. r.