Podhranjenost je velik problem pri mnogih bolnikih v času zdravljenja v intenzivni enoti (IE). Hudo izčrpanje telesnih zalog vpliva na obolevnost in smrtnost ter podaljša zdravljenje. Zato je prehrana kritično bolnih ne le podporna, ampak prednostna oblika zdravljenja. V sedemdesetih letih prejšnjegastoletja so priporočali hiperalimentacijo takih bolnikov, a se je izkazala za zmotno, saj z metabolno podporo pretiranega katabolizma ni mogoče ustaviti. Principi hranjenja v IE danes so: če je le možno, hraniti čim prej po sprejemu v IE, prednost ima enteralni pristop. V praksi dajemo 20-35 kcal/kg/dan v 40- do 50-odstotni mešanici ogljikovih hidratov in maščob, glukoze < 5 g/kg/dan, maščobe 0,5 do 1,5 g/kg/dan, beljakovin med 1,2 in 1,5 g/kg/dan. Izjemno pomembno je vzdrževanje normoglikemije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WHT0ENFK

COBISSID

17453785

Objavljeno

26.06.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kompan, Lidija (2003). Prehrana kritično bolnih. Medicinski razgledi, letnik 42, številka 3, str. 287-296. URN:NBN:SI:DOC-WHT0ENFK from http://www.dlib.si

MLA:

Kompan, Lidija. "Prehrana kritično bolnih." Medicinski razgledi letnik 42. številka 3 (2003) str. 287-296.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WHT0ENFK>

Medicinski razgledi
1962-
(Zbirni zapis)

Prehrana kritično bolnihNutrition of the critically ill

Prehrana kritično bolnih
Nutrition of the critically ill