Po štnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*50 Din. Ne dajte se ukloniti nobenen u nasilju! N? dajte se zmešati po nobenih l&žeh! Vztrajajte! Mislite! Delajte! Agitirajte! Deiaysko-kmetski republikanski blok mora ždružiti glasove vseh delavcev in republikanskih kmetov! Dovolj je bilo trpljenja in hlapčevstva.t teh 6 letih. Zbudimo se! Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan', Aleksandrova cesta št. 9/11. Leto II LJUBLJANA, 22. januarja 1925. Stev. 4. Kam se bo odločilo delovno ljudstvo Slovenije? Za svobodo ali sužnost?! Stranka Kdo jo vodi? Čigave koristi zastopa V politiki V industriji V poljedelstvu V mednarodni politiki 1. Delavsko-kme-Čki Republikanski Biok Sami delavci in kmetje, ki so že v dejanju dokazali, da žrtvujejo za delavsko-kmečko stvar tudi življenje. Zastopa koristi ročnih in duševnih delavcev na poljfj, v tovarni in pisarni, t. j. koristi proletarcev in kmetov — t. j. ogromne večine naroda. Zahteva.popol-no svobodo vsakega naroda v svobodni delav-sko-kmečki republiki. Zahteva predvsem vlado delavcev in kmetov, ki bodo vodili vso politiko in gospodarstvo izključno le v korist onih, ki d^ajo. Je proti nadvladi srbske kot francoske in vsake buržuazije in za samostojno slovensko delavsko-kmečko republiko. Slovenski delavec in kmet bodita gospodarja na svojem ozemlju! „Kdor ne dela, naj ne jel“ Tovarno delavcu. Delavec naj vodi in kontrolira proizvajanje. Proizvaja naj se za potrebe ljudstva, ne za špekulante. Tako se bo odpravila draginja in tako si bo kmet poceni lahko nabavil vse. Zemljo kmetu! Veleposestva naj se brez odškodnine razdelijo kočarjem brez zemlje in revnim kmetom. Država naj da brezobresten kre-ditzapovzdigo poljedelstva. Odpravijo se davki na zemljišče, odpravijo se posredni davki in davki na poljedelske zadruge. Davke naj se naloži bogatinom in o-deruhom. Odpravi naj se vse izdatke za militarizem, ki je samo v škodo in pogubo delovnega človeštva. Odpravi naj se imperialistične ,.mirovne" pogodbe, ki ponienjajo za večino narodov in tudi za Slovence podvojeno sužnost in nevarnost novih vojn. Upostaviti mir in bratske odnošaje s sovjetsko Rusijo in vsemi narodi sveta. 2. Slov. Ljudska Stranka (SLS), to je Stran Ka Ljudskih Sle- Visoki duhovniki in kapitalisti. Njen glavni voditelj je dr. Korošec, ki je prodal Slovenijo Beogradu in na vladi neusmiljeno zatiral de- Zastopa interese duhovščine in posvetne gospode. Kmetje in tudi mnogo delavcev ji služijo le za volivni material, da pridejo potom njega do poslanskih mest in ministrskih stolčkov. V besedah obljubljati svobodo in kruh, v dejanju dajati svinčenke in zapore. •’ Jeza načelo: »Oblast je od boga in kralj je po milosti božji.“ Je torej za monarhijo, v kateri bi imel »so oblast cesar ali kralj s cerkveno in posvetno gospodo. — Če jim da Pašič Slovenijo pod oblast, bodo sedli v vladi na Pašičevo levo stran, kot so to že večkrat storili. Je za „avtonom-no“ izkoriščanje in zatiranje delovnega ljudstva. Krogle železničarjem in drugim gladujočim delavcem! Profit krščanskim kapitalistom! Za popolno nadvlado kapitalistov in bank in slepo pokorščino zasužnjenih delavcev po načelu: „Ne upiraj se gospodarju 1“ Duhovščini zemljo in gozdove 1 Kmetom davke in tolažbo, da bo boljše na drugem svetu. V volivnem boju so proti visokim davkom, na vladi so najhujši iz-tirjevald davkov. Pod njihovo oblastjo je slovenski kinet plačal izmed vseh v Jugoslaviji največ davkov. — Revnim kmetom nič — .gospodarski zvezi' in banki vse! Za ohranitev militarizma 1 6 milijard dinarjev za kanone 1 Za to, da ostane Jugoslavija še nadalje francoska kolonija 1 Za križarsko vojno proti sovjetski Rusiji. parjev • Iavca. ,„Levo“ krilo v stranki je zadušeno. 3. Slov. republikanska stranka Nekaj gnilih intelektualcev, ki menjajo svojo politično barvo, kot se menjajo letni časi. Z republikansko krinko hočejo postati poslanci, da se bodo pobotali z — monarhijo. Ljudje, ki so od Žerjava določeni, da plenijo denar delavskih inštitucij in razbijajo delavske vrste: eni v znamenju ,protiboljševiške fronte*, drugi v znamenju pravilnika. Zastopa interese vojnih dobičkarjev in višjih uradnikov, ki naj bi diktirali kmetu in delavcu. V besedah obljubljajo mnogo. V resnici pa hočejo razcepiti glasove dejovnega ljudstva, da ne bi glasovalo za delavsko-k uečko republiko. Je za načelo: ,Kdor te udari po desnem licu, nastavi mu še levo 1‘ Proti nasilstvu se ne upiraj, ampak čakaj! Za sporazum srbske, hrvaške in slovenske gospode na račun slovenskih in drugih delavcev in kmetov. Je za .republiko', ki naj ji načeluje — angleški kralj. 12 urni delavnik v vseh industrijskih podjetjih. Industrialci naj spravljajo profit, delavci naj dobijo toliko plače, da ne bodo pomrli. Je proti agrarni reformi. Ima polno fraz, a nobenega programa za poljedelstvo. Kmet naj gara, meščanski intelektualci naj ga .rešujejo* potom oderuških obresti. Je za to, da postanemo angleška kolonija. Angleški kralj naj vlada, .republikanec' Prepeluh naj bo njegov guverner za Slovenijo. — V vsej zunanji politiki po pasje slediti angleškemu imperializmu. 4. Socialpatrioti (Korunovi, Erženovi in Ber-notovi) Koristi tatov bolniške blagajne, delavske zbornice in Žerjavovcev. Zato so za centralizem. Delavec naj na papirju protestira, v resnici pa ne sme nikdar dejansko nastopiti proti kapitalistom in reakciji. V interesu Žerjava so onemogočili skupen nastop delavstva tudi v volitvah. So za centralistično demokratično republiko, v kateri bi vidni poglavar nosil mesto imena kralj ime predsednika. Pri vprašanju: ali za monarhijo ali delavsko-kmečko republiko, se rajši odločijo za monarhijo. So proti kontroli delavstva nad produkcijo in delavsko zbornico hočejo izpremeniti v policijsko ekspozituro. V besedah so za razredni boj, v dejanjih so za sodelovanje s kapitalisti proti delavstvu. So za agrarno reformo le na papirju. Ali še na papirju so za tako a-grarno reformo, da bi kmet odplačeval veleposestniku zemljo in bi končno ne imel niti zemlje niti denarja. Proti sovjetski Rusiji. Za II. internacionalo, ki podpira politiko an-gleško-francoskega imperializma. 5. Narodni Blok Kapitalisti in gospodje, ki hočejo vladati nad slovenskim ljudstvom s pomočjo srbskih bajonetov. Interese kapitalistov. Za centralizirano izkoriščanje delavcev in kmetov. Ljudsko usodo naj določajo bajoneti in orjunske svinčenke. Za popolno nadvlado monarhije. Bajonet in orjunska svinčenka imata oblast. Za draginjo, ker draginja veča profite kapitalistov. Da se delavstvo nc bo upiralo, je treba postopati proti njemu kot napram srednjeveškemu sužnju. Poljedelstvo naj vodijo banke. Ko se pa kmet preveč zadolži, naj se ga požene na boben. Za obogatenje srbske buržuazije je treba kmeta še bolj obdavčiti. Za to, da Jugoslavija ostane kolonija francoskega imperializma. Za pobratinstvo z Mussolinijem. Za nove vojne in predvsem za vojno proti sov. Rusiji. 6. Narodni socialisti Ljudje, za katere ni bilo dovolj prostora in denarja v Žerjavovi stranki. Purgarje, ki ne vedo, kaj hočejo. Vežejo se tudi t bankirji. Za „zakon o zaščiti države". Za monarhijo in »narodno edinstvo" pod nadvlado srbske buržuazije. Za sporazumno kapitalistično izkoriščanje delavstva v imenu »naroda". Zastopajo isto stališče kot Žerjavovci in radikali. Proti sovjetski Rusiji. Za francoski imperializem. * 7. Samostojna kmetijska stranka Vojni dobičkarji, ki se razumejo na volovske kupčije, a ne na politiko. Velike grui rje in oderuhe. — Mi torej niti samostojna, niti kmečka stranka, ampak stranka mešetarjev. Za ..kmečko" ir -"ar-hijo, v kateri bi vladali špekulanti in trgovci Zfi centralizirano iz- kr»-:$č''rJ- ‘^lavstva. ,.aj izgubi vse človeške pravice. Zemljo naj imajo gruntarji. Naj se vzame zemljo tistim, ki jo imajo oremalo in naj se jih | L.,,. ‘ 'ninarje. Sledijo Narodnemu Bloku. Poleg teh skupin je vložilo zlasti na Štajerskem še več grupic svoje kandidatne liste. Alt vse te grupice, kot lista Zagorskega, radikalov, Hartnerjevih Prekmurcev i. dr., so določene od poedinih buržujskih strank le za to, da bi zmešale kmete in delavce in razcepile njihove glasove. Delavci in kmetje po šestletnem trpljenju ne bodo šli več na te limanice. Delavci in kmetje lahko vidijo, da je izmed vseh številnih list edina njihova lista Delavsko-kmečki republikanski blok. Kajti konec nasilja, krivice, gladu in trpljenja bo le tedaj, ko nastopijo proti nasilnikom delavci in kmetje, združeni v Delavsko-kmečkem republikanskem bloku. Delovno ljudstvo na Kranjskem bo torej 8. februarja napolnilo 5. skrinjico. Delovno ljudstvo na Štajerskem bo napolnilo 7. skrinjico. Proletariat Ljubljane bo napolnil 2. skrinjico. Povsod je nosilec liste Ivan Makuc. Vsem drugim bo pa pokazal figo! • Živela bojevna sloga delavcev in kmetov! Živel Delavsko-kmečki republikanski blok! Glejte ga! Jrepeluh je dal na Štajersko listo svc.e stranke za nosilca Stjepana Radiča, ki bo v slučaju izvolitve prepustil Mandat Prepeluhu. Na ta način misli priti Prep.luh do poslanskega mesta, ■a katerem bo pozabil na republiko, kot je pljunil na razne programe, na katere je prisegal, dokler je mislil, da »e bo pod njihovo krinko osebno okoristil. Da je Prepeluh le na videz z Ra-dičrvo HRSS, da Prepeluh šz toliko ni na' reden, kot je mirotvorna HRSS, to priznava sam v zadnji štev. svojega lida, ko pravi: »Alt ne ve (namreč mariborski vel. župan Pirkmajer), da velja Obznana samo za hrvaško republikansko stranko? Republikanci na Štajerskem so pa Slovenski r< publikanci.* Kdoi zna misliti, mnogo bere iz teh vrstic. Z drugimi, odkritimi besedami pravi Prepeluh: Preganjajte hrvaške republikance, preganjajte hrvašai narod, preganjajte e Ooznano vse, samo pustite v miru mojo republikansko stranko, ki ni niti v 2vez' s HRSS, niti ni resnično republikanska I Toko pravi Prepeluh. Kaj pa porečejo delavci ir. kmetje? Ti pa bodo glasovali za delavsko-kmečko republiko. Prepeluh zahteva preganjanje delavstva. 3. štev. »Sl. Republikanca" piš*: »Čudno je to, da vlada R tdiča preganja kot boljševika, pravih boi|še-vikov pa ne! Ali pa morebiti naši »boj-ševiki* niso pravi boljševiki, ampak gamo vladi vd ni hlapci?" Vs kdo pa ve, da je: v Celju zaprtih šest naš h sodrugov, v Mariboru s. Sedej, v Zagrebu s. Čopič s 13 sodrugi, v O-njeku šest sodrugov, v Sirajevu 15 sodrug >v, v Splitu s. Baljkas in drugi, v Skoplju skoro vsi. V Slovenili so bili nedavno v zaporu skoro vsi aktivni sodrugi. Vsakdo ve, da je ustavljena NDSJ, razpi-šč; ne strok, organizacije, »Gl. Svobode*, »Str. Burba* itd. itd. Vsakdo ve, da je odpuščen h polno ■aših sodrugov. Vsakdo ve, da leže v trboveljskih grobovih Fakin in drugi. A Prepeluhu to še ni dosti. Prepeluh bi hotel, da bi pozaprli vse, da bi mogel on farbati ljudi. Vsakdo pa tudi ve, da se stranki bivšega kraljevega ministra Prepeluha ni skrivil niti las, kljub temu. da je na videz v zvezi z razpuščeno HRSS. Kajti, če bi bila z njo tudi v resnici v zvezi, bi Žerjav drugače gledal svojega bivšega ministr.skega tovariša Prepeluha. Prepeluh je navaden špekulant z republiko in provokater (izzivač) preganjanj nad delavstvom. SRS mu služi le za krinko. Slovenski delavci in kmetje, glejte in mislite in združite se v Delavsko - kmečkem Republikanskem Bloku. Zgodba o žabi in volu. (Ali Prepeluhovo republikanstvo.) Gnusna krastač 's videla vola in se je začela napili«., ati da bi postala sama vol. Napihov, , se je in napihovala — dokle* «; nočila. Kar se preveč napihuje — pu. . Vlogo te gnusne krastače igra danes v Sloveniji — Prepeluh. Telesno in žepno se je že napihnil. Ni suh niti po telesu, niti v žepu in ima vilo. Do tega mu je pripomogla Žerjavova vlada. A Prepeluh je hotel postati velik tudi — po duhu. B >g mu je naklonil le en talent, Prepeluh bi jih pa hotel nakrasti še štiri. Videl je R idiča (dokler ni prišel v zapor) in je rekel: Jaz moram postati slovenski Radič. Radič je hrvatski književnik in Prepeluh je začel oznanjati nevernemu svetu o sebi, da je najslavnejši slovenski književnik. Radič je hrvatski republikanec in Prepeluh je sklenil postati slovenski republikanec. Radič je voditelj Hrvatov in Prepeluh je hotel postati voditelj slovenskega naroda, ker je mislil, da je tudi Slovensko ljudstvo tudi tako »pametno* kot je škilavi Prepeluh. In mož sanja: jaz, Pr“peluh, bivši socialpatriot, kraljev in Žerjivov mini der, činovnik IV. klase, imejitelj reda sv. Save, klerikalec, avtonomist, republikanec, književiik, pose>tnik vile, poslanec — predsednik kraljeve slov. republike. In mož je zapisal le svoje sanje v zadnjo štev. svojega »RepublinanCd*. Kajti papir je potrpežljiv. In Prepeluh se bo še tri tedne na-p ho val na Kranj'kem s svojim, na Štajerskem z Ridičevim imenom — 8. februarja bo pa počil. K ijti, kar se preveč ii.ipiliuje, mora počiti. Ijaii klerikalci, samostojneži in liberalci slovenskemu kmetu zlate gradove pri volitvah v konštituanto, pri volitvah 1. 1923, pri občinskih volitvah. Trikrat so ga zvabili v svojo past, trikrat so ga izdali m bičali. Trikrat so mu obljubljali avtonomijo, trikrat so ga prodali monarhističnim centralistom. In danes — v četrtič so se ga zopet spomnili, se perejo pred njim kot Ponciji Pilati in ga hočejo četrtič pribiti na Križ. Po vo itvah so vse te stranke vedno pozabile na kmečke koristi. Zakaj ne bi tudi kmet pozabil in zapustil te goljufe in krive preroke?! 6 let so ga suvali — zakaj naj bi jim kmet ne povrnil tega s pošteno brco, da bi odleteli vsi?! Često pravi kmet: Za SLS sem glasoval vedno jaz, glasoval je moj oče, pa bom še sedaj glasoval za Kor šca. To pomeni z drugimi besedami: Če je bil slep moj oče in če sem bil jaz doslej slep, pa naj še sedaj slep ostanem. — To pa gotovo ni pravilno. Osti gre enkrat nad led, naj ne gre človek štirikrat. Poedine stranke je treba soditi po d j njih, ne po besedah. In tista stranka, ki je vedno pozabila in izdala koristi slov. kmeta, jih bo izdala tudi v bodoče. Po V'eh teh žalostnih izkušnjah, po vsem trpljenju in revščini ne bo zaupal slovenski kmet svoje usode nobeni gosposki stranki več, nobenim dohtarjem in ministrom, ampak bo prevzel svojo usodo v Skrinjica Delavsko - Kmetskega Republikanskega Bloka na Kranjskem je por 5. t*§ Nosilec lis.e je naš voditelj MAKUC. To skrinjico bodo 8. februarja napolnili delavci in revni kmetje Vna Kranjskem. Kmečko ljudstvo in volitve. Volitve so pred durmi in v Sloveniji — v tej umazani dolini šentflorjanski se ponavlja stara pesem. Na vaM ag tirajo na vse kriplje tmžnarji, organisti, bog iti oštirji in drugi krivi preroki. Razne gosposke stranke so 6 let zatirale, odirale in g »Ijufale kmeta, bile ga v lice, danes — pred volitvami mu pa zop t kaž> j«) prijazen obraz in se kot z,.hrbtne maČse plazijo okrog njeg v ga ognjišča, da bi ga zopet ogoljufale. Kaj iščejo ti krivi preroki v ovčjih kožuhih? Priklanjajo in prilizujejo se kmetu zato, k-r so prišli iskat glasov, mandatov in zaupanja od tistega kmečkega ljudstva, iz katerega že It ti in leta sesajo kot nenastni vampitji. Ko je ljudstvo trpelo, delalo, se mučilo, krvavelo in umiralo, ni bilo ninjer teh gospodov, ki so danes tako prija/ni. Župn k, ki je danes tako goreč, je govoril vdovam in sirotam: „B idite pono-ne, da umirajo vaši možje, očetje in sinovi za domovino.* Dr. Korošec je v vladi glasoval za to, da gre za militarizem 6 milijard ljudskega premoženja, pustil je slovenske finte gla-dovnti v M tkedoniji, danes — pred volitvami pa g' vori proti temu, k ske stranke delaj > eno v Beogradu in govorč drugo slovenskemu kmetu. In tako so obljub- v Petrogradu, ki danes ni več Petrograd, ni več v rokah buržuazije, ampak je svoboden — Leningrad. Kdaj bomo mi kot svobodni državljani proslavili padle žrtve?! To zavisi od nas samih. sv« j roke, se bo združil s svojim zaveznikom — delavcem v Delavsko-kmečki Republikanski Blok, ki ga vodijo izkušeni kmečki in delavski borci sami do popolne zmage. In tedaj bo slovenski kmet svoboden v svobodni delavsko-kmečki re-publ ki. Dve pomembni obletnici. 22. jan. (oo starem ruskem koledarju 9. j««n.) 1. 1905 je bila demonstracija petr* grajskih delavcev — signal za revolucijo 1905. 21. jan. 1924 je umrl Lenin. Prva ruska revolucija 1905 je mahom i postavila ru ki proletariat na čelo mednarodnega delavskega gibanja. L. 1905 je ruski carizem zadnjič zmagal nad delavskim razredom s pomočjo »liberalne* buižuazije in mednarodnega finančnege kapitala. Ruske množice so bile s cer 1. 1905 poražene, ali iz tega poraza so se toliko naučile, da so zmagale I. 1917. Revolucija 1905 je v ruskem delavskem gibanju ločila ljuliko od pšenice. Vodstvo del. gibanja so prevzeli boljševiki z Leninom na čelu. Menjševikt (socialpatrioti) so se vezali z buržuazijo, boljševiki so se zvezali in zmagali s kmeti. , In po 20 letih slavi svoboden ruski proletariat svoje žrtve, ki so padle 1905 Agitacija za klerikalce. Klerikalci so se v Davidovičevi vladi do golega razkrinkali prec delovnim ljudstvom Slovenije. A sedaj jim pomaga iz stiske PPŽ režim, s tem da je ustavil ..Domoljub* in pred javnostjo napravil klerikalce za mučenike. Ostalo klerikalno časopi je vriska od veselja, da jim Žerjavovci ■ ^ olajšujejo volivno agitacijo. De krati so menda napravili to zato, ker n je ljubše 100 000 klerikalnih glasov ot en sam gias za delavsko-kmečko epubiiko. Drugače si tega PPŽ »nas ne moremo razlagati. Ali so si pa klerikalci sami naročili ustavitev pobožnega »Domoljuba*, ki je bil za današnji družabni red vse prej kot pa škodljiv. Delavcev in kmetov tako »mučeni-štvo* ne bo premotilo. Se že pripravljajo. Klerikalna stranka je najboj brez-načelna stranka. Danes so v besedah najhujši sovražniki radikalov, a že pripravljajo pogodbo z njimi. V volivntm boju 1. 1923 so udrihali po radikalih, Kolikor‘sn rnčgH, a po izvšenih volitvah so sklenili z njimi pogodbo — zloglasni Markov protokol, ki je omogočil Paš:ču, da je Samolastno vladal dalje. In zadnje dni piše »Slovenec*, kot da je za vse nasilje kriv Pribičevič, a da so radikali proti nasilju. Vsakdo pa ve, da to ni resnica. Ali iz tega pisanja moramo sklep ti to, da pripravljajo klerikalci po 8. febr. novo zvezo z radikali. ki so izraziti predstavniki militarizma, monarhizma irt srbske buržuazije! Delavci in kmetje Slovenije, ali boste zopet padli v naročje klerikalcev, da vas potem prodaj) radikalom in srbski buržuaziji?! Sodišče oprošča Ra-dičevce. Prejšnji teden je sklenilo zagrebško sodišče, da naj se pusti na prosto člane vodstva HRSS, ki jih je dala zapreti PP vlada. Sod šče se je s tem izreklo proti odredbam PPŽ režima proti HRSS. In tisti, ki še vedno verujejo v »demokracijo*, so se začudili, kako to da vlada še vedno ne izpusti Radičevcev na svobodo. Tisti pa, ki ve, da je PP režim pripravljen lotiti se vseh sredstev, da še ostane na vladi, je vedel, da tudi ta sklep neodvisnih sodnikov ne bo spravil srbske buržuazije na drugo pot. Vladinovcem je sicer o prijetno, ker preganjanj ne morejo opravičiti s sod-nijskimi sklepi, ali z n siljem nočejo prenehati. Nasprotno. P- večali so ga. Odkrito, brez sramu izjavlja vlada potbm svojih ministrov in časopisov, da bo vztrajala na poti, na katero je zašla brez ozira na sklepe zagrebškega ali drugega sodišča. In drugegr * od vlade tudi nismo pričakoval .vi je nedavno ne samo PP vlač1 upak tudi klerikalna vlada dizala z naše najaktivnejše sodruge v zaporu, čeprav se jim ni moglo dokazati nobene krivde. Diktatura, ki jo zadnja 'sta odkrito vodi buržuazija proti delavcem, kr^etom in nesrbskim narodom, se nc prikriva več z raznimi parlamenta, "'mi, demo- fcratičnimi frazami. Srbska buržuazija ir« njeni zavezniki odkrito priznavajo, tfa jim je ta diktatura potrebna. Bur-žua ija se ne more v* č držati na vladi s fraziranjem, z meta jem peska Ijud-*' u v oči. Ta diktatura ne >mem ’> me-iianska reakcija m ia. ti » avr.o nasprotno. Ta odkrita diktatur pomeni, da je svoboda delavccv in kmr.tov blizu. pp vlada in sodišča. lJP vlada je dala zapreti Radičevce, zagrebško sodišče je za to, da se j h pusti na prosto. PP vlada je ustavila »Domoljub . ljubljansko sodišče se je izreklo prc i temu. PP jevci v Bosni so začeli zapirati ne no boljševike in Radičevce, temveč čudi muslimane (bivšega ministra Behmena!), zemljoradnike in Davido- evce. S »dišče je pustno muslimane . večino zemljoradnikov na prosto. Taki konfl kti so v dobi meščanske diktature na dnevnem redu. Kam vodijo? Rudar naj ne ima nobenih pravic. Pod ministrovanj**"! Žerjava je izšel n j protisocialen pi /ilnik za rudarje ia kovinarje. Jutro" silno hvali ta pravilnik — ker je zelo uober za Trboveljsko in Kranjsko ind. družbo, a pogu-bonosen za rudarske in kovinarske delavce. Ta nov pravilnik bratovskih skladnic pomeni poslabšm' : prejšnjih določil in marsikje postavi;; zakon o zavarovanju delavcev pa. olnoma na glavo. Upravo bratov,kih skladnic po tem pravilniku ne bodo več imeli rudarji, ampak Trboveljska družba. Č*. 16 določa, da Hidra biti predsednik glavnega kit tudi krajevnih odborov vedno podjetnik. Zastopniki delavstva bodo morali samo poslušati diktat. Dalje: Polno penzijo bo dobil le tisti, ki je 30 let mpTtigoma član bratovske skladmce. V- akdo ve, da je z* vetrno nemogoče, oa bi bila nepretrgoma 30 let v siužbl. Podjetniki bodo to tudi zlobno izrabljali in bodo n. pr. 29 let zaposlenega rudarja odpustili in mu s tem vzeli pravico do polne penije. Či. 49. je še reakcionarnejši. Ta člen namreč pravi: Člani bratovske sklad-nice, ki svojevoljno izstopijo, so odpuščeni radi kazni oziroma za kazen, sod-nijsko obsojtni radi zločinstva na diljši zapor (Uto dni ali manj), nimajo pravice zahtevati pokojnine, ne kako drugo pomoč iz bratovske btegijne (klad-nice). Člani bratovskih skladn c, ki svojevoljno izstopijo i i deln in so nato sprejeti nazaj, se jim prejšnje članstvo vračuna, ako je trajalo vsbj tri leta in če prekinitev ni bila d;il|ša od 6 mesecev. Ta paragraf pomeni z drugimi besedami : Ti delavec, samo giraj! Če boš zahteval zboljšanje svojega položaja in če bog Celo stavkal, b. š za kazen odpuščen in izgubiš s tem ludi vse starostno zavarovanje. To dolučilo izpreminja rudarje in kovinarje iz modernih mezdnih delivcev v staroveške sužnje. To je »socialna* politika Žer-javovcev. Ta reakcionarni zakon, izdelan po Žerjavu, še ni pravomočen. In rudarsko ter kovinarsko delavstvo mora takoj in en 'dušno nastopiti proti uveljavljenju tega zakona in predložiti svoj načrt. Na plan vsi kot en možl Tatovi delavskega denarja. Delavske zbornice v Jugoslaviji so sestavile nov proračun in ini p . imo F *a kal5 način bo- o zveudii za . £ 7°’, K' 8a socialpatrioti nočejo tal"nrnni*i ? Ker m0ra delavstvo ta! proračun ob oditi,- P, .račun je od lanskem čez 1 milijon Mn večji in skoro polovica vseh izdat* gre 4mo za socialpatriotske nastavi je .<•« r .žava neznaten prispevek par destitisoč .arjev, dočim morajo daf vse drugo Qt;avci, ki morajo dati za d sko zbornico po 40—43 Din, doc plačujejo trgovci v trge vsko zbornico. 30 — 42 Din! Trgovska zbornica je res razredna buižujska inštlucija, ki trgovcem tudi koristi. A socialpatrioti so s pomočjo Žerjavovcev upremenili delavsko zbornico v zavod — ki delavce samo iz-žema, zato da se dobro godi par so-cialpatriotskim birokratom. Delavci tega ne moremo več trpeti. M. zahtevamo volitve v del. zbornico in bolniško blagajno. Teh inštitucij ne smejo upravljati paraziti, ampak delavci sami. Te inštitucije ne smejo biti več podporne blagajne za socialpatriote in demokrate, ampak morajo postati zaščitnice delavstva. Delavsko zbornico hočejo izpre-meniti v policijsko inštitucijo. Delavska zbornica ima za nalogo varovati interese vsega delavstva, skrbeti za izvajanje zakona o zaščiti delavcev ni povsod braniti delavstvo proti podjetnikom. Delavsko zbornico v Sloveniji in vsej Jugoslaviji so Žerjavovci izročili svojim oprodam — socialpatriotom ln socialpatrioti imajo popolnoma v rokah to važno delavsko inštitucijo, uživajo ?'bre plače (Uratnik!), a ne nastopij j nikjer, kjer bi bilo treba. Del. zbornice h sploh ne čuti. Ali jeseniško delavstvo jo je vendar občutilo. Tam so bile ra pisane volitve obratn h zaupnikov in ,s cialpatriotska »delavska" zbornica je naš > listo zaupnikov razveljavila. Bernotov Jeram je član te zbornice. Kovinarjev stveda ta p >licij>ka odredba s »cialpatriotov ni zmešali, ker vedo, da del. zbormcasploh nima pravice take odredbe sklepati. Ali delavci si bomo zapomnili tako „soci-alno“ delovanje naših „socialistov". Razkrinkani socialpatrioti. Sicialna zakonodaja in zaščita de-lavMva v Jugoslaviji je t ko škandalozna, da Idhko trdimo, da je sploh ni. To vedo tudi naši socialpatrioti. V petek 16 jan. je na javnem shodu na Jesenicah patriot Jeram tudi kritiziral stanje socialne delavske zaščite. A potem je delavstvo fulo tudi drugo plat zvona. Sodrug J. Ž irga je povedal, da so so- in industrijskih krajih. Še bolj pereče je postalo ■•daj, ko hočejo hišni posestniki spraviti najemnike in podnajemnike v popolno brezpravno itanj«. Najemniki in podnajemniki, pomnite dobro, katere stranke podpirajo hišne posestnike v njihovih sramotnih zahtevah! Žerjavovi demokrati in radikali kandidirajo v Ljubljani Mohoriča, tajnika trgovske zbornice, ki je prva sklenila, da je treba vzeti najemnikom in podnajemnikom še one pravice, ki so si jih priborili po vojni. Tisti najemniki, ki bodo glasovali za „nacionalniu blok, bodo sami glasovali za to, da jih hišni posestniki po 8. febr. vržejo na cesto. Klerikalci tu li zagovarjajo neopravičene zahteve hišnih posestnikov. Skupaj z Žerjavovci in Mohoričem so sprejeli na javnem shodu v „Unionuu v Ljubljani resolucijo .proti stanovanjskim najemnikom. Klerikalna mariborska „Straža“ piše že v več številkah proti stanovanjskim najemnikom in podnajemnikom. Tako pravi „Stražau med drugim: „Glavni vzrok stanovanjskega spora |e, ker tako gospodarji kakor najemniki premalo poznajo P“goje, na katere so vezani med seboj. Ali . . . večja krivda leži na najemnikih. V trdnem prepričanju najemnikov, da imajo brezpogojno pravico do stanovanja v hiši, leži jedro celega zla. Ta kardinalna zmota najemnikov se je pred vojno lahko pi-enašala. Po vojni pa se ta zmota . . . strahovito maščuje.u In nato zahteva klerikalna „Stražau, da je treba dati gospodarjem popolnoma svobodne roke, to se pravi, da po svoji volji mečejo na cesto slabo plačane uradnike, delavce i. dr. Stanovanjski najemniki, ne glasujte torej za one, ki vas mislijo do 1. maja pometati na cesto in neznansko zvišati najemnino, glasujte za onega, ki bo zaščitil vaše interese, kolikor večje število bo zastopal vaš zaščitnik, tem močnejše bo, tem bolj uspešno bo branil vaše interese. Ta zaščitnik pa je Delavsko kmečki republikanski blok! Žrtve kapitalizma. Sodrug Čatar Ivan. Brezobzirno preganjanje, slabe in nezadostne varn«.stn<* naprave so povzročile njegovo smrt. Uradno se bo, kot je navada, ugotovilo „vslerač, Di-vac in drugi skupaj z demokrati. S >-cialistična stranka je kriva za t), da je pri nas delavstvo skoro brez vs^ke zaščite. Socialistična stranka je skupaj z Žerjavovci skovala vse protisocialne določbe, danes bi pa hotela oprati sv ijo krivdo. Pa je ne bo. Jeram ni mogel pobiti izvajanj J. 2orge. Ječemš hroet, upostavilo enotne strok, organizacije in izvojevalo res socialno zakonodajo. Stanom, najemniki 8. februai.a ne pozabite na sv je interese! Stanovanjsko ■ ;>rašanje je eno najbolj perečih vprašanj za prebivalstvo v mestih stični sistem dela pri TPD. Da se nakopiči in izsesa letno na sto milijonov profita za gospodo, mora teči kri, morajo pokati kosti, se morajo žrt”ovati proletarska telesa, življenja. Široko je bojno polje, kjer padajo proletarci. Eni poginjajo od bolezni, ki so si jih nakopali pri delu in slabili stanovanjih, drugi umirajo vsled gladu, ker so brezposelni, tretji gineio po zaporih, četrti padajo na barikadah, največ pa pokosi proletarskih življenj nikdar polno žrelo: kapitalistična industrija. Naš sodrug Ivan Catar je žrtev rudnika. Globoko pod zemljo so vozički strli mlado njegovo telo. Mlad, miren, povsod priljubljen fant s tiho, sanjavo naravo. Sanjal je pač o času, ko ne bo več garal in trpel za druge, za svoje krvnike. Iz šolskih klopi'v rov, delo, težko delo, surove, osorne besede priganjačev, beda, pomanjkanje vsake u tobnosti, t«ko je življenje tigočev in tako je bilo tudi življenje sodruga Ivana. Niso mu bile neznane opasnosti, ni bc bal smrti, a žal mu je bilo, da mora umreti za kapitaliste. „V boju za osvobojen je bi se rad žrtvoval, a umreti zato, da bo metresa akcionarja dobila novo zaponko, to mora biti težko*. Teh njegovih besed se spominjamo dane* ▼ai njegovi sodrugi, ki smo ga spremili na zadnji poti. Bilo nas je precej mladih rudarjev in vsi smo sklenili: Raje umiramo za svoje osvobojenje, kot za kapitalistični profit. Ivanov prijatelj. Sodružica Fani Span. Trbovlje. Dne 6. januarja smo spremljali k zadnjemu počitku našo dobro so* družico Fani Španovo. Kdo izmed trboveljskih sodrugov je ni poznal? Saj smo jo videli vedno v naših vrstah, kjer j® bila pripravljena sprejeti vsako delo za prospeh proletarskega gibanja, če ni bilo nobenega sodruga za okraj, kjer je stanovala, za kolportiranje naših časopisov, je sama sprejela to delo in neumorno hodila od vrat do vrat in izvrševala svojo proletarsko dolžnost. VTdeli smo jo na našem proletarskem dramatičnem odru, kjer je neštetokrat s svojim nastopom pokazala, da Be tudi oni del ljudstva, ki je od mogotcev zavržen, zanima za umetnost. Videli smo jo povsod v prvih vrstah pri vseh proletarskih prireditvah, pri vseh akcijah, kjer je šlo za dobrobit proletariata. Bda je ena izmed onih redkih proletark-delavk, ki se zavedajo svoje suženjske potlačenosti, katera jim je naklonjena v večji meri kot moškim. Zavedala se je ona tega in pridno pomagala rešavati se suženjskih spon. Le žal, da je podlegla bolezni, ki jo je mučila več mesecev, in končno smrti, ki jo je iztrgala iz naših vrst, še predno je mogla ugledati solnce svobode, za katero se je borila. Kako je , bila ona priljubljena, je pokazal krasen pogreb, saj : V srcih gnela je ideja naše čiste proletarske stvari, ko smo Te pokopali------------- Delati za idejo kot Ti, smo Ti iskreno obljubovali, ko smo Te pokopali------------- Niso piskala naša srca, solza ni rosila naših oči, ko smo Te pokopali------------- Ker za nas Ti nisi umrla — Tvoj duh živi med nam, če tud’ smo Te pokopali----------- Mračno je bilo okoli Jiae, tema je legala na grobovja, ko smo Te pokopali------------- Sodružica Fani Sponova ostane pri nas nepozabljena. Trboveljski proletarci. Darila za Mednarodno Rdečo Pomoč. Na upravništvo „De!avsko-kmet8kega li»tau poslali so dariia sledeči: po 10 Din: Vrankar Jože Radomlje, Župančič Ivan D. M. v Polju, Dvojmoč J. Črnomelj,-Neimenovani Javornik, Kregar Josip Ljubljana, Demšar Ivan D. M. v Polju, Boltar Bojana Ljubljana, Šabec Lojze Ljubljana, Slakoper Štrfan Moste, Kregar J. in Strikberger Ljubljana, po 20 Din: Janez Ljubljana, Neimenovan Ljubljana. po 50 Diu: Novomeški proletarci s pristavkom „za mater Fakinau. po 15 Din: Kokalj Viktor Ljubljana, Jank Ivan Skrad. po 12 Din: Čepeljnik Franc Ljubljana, po 11 Din: Klavs Lan D. M. v Polju, po 5 Din: Skočir Ciril Ljubljana, Arih 1. Kranjska gora, Velepič, Židan Valentin in Dorbež Ivan D. M. v Polju, Okrogar Aiiton Zagorje, po 6 Din: Rajner Albin, Skuk Jaka, Spetič Bertosi, vsi iz D. M. v Polju, Mervik L. iz Zagorja. Nadalje so darovali neimenovani iz Ribnice 19'75, Neimeuovani iz Trsta 308, Pirjavc Viktor D. M. v Polju 5, Drnovšek Franc Zagorje 4*50, Iilaževič, mizar, Ljubljana 5. Torej skupaj 709-50 Din. Darovalcem proletarska hvala. Ostali sodrugi posnemajte! Volivni fond. Ta teden so poslali: Pola št. 63 A. Krhne, Ljubljana 7, GO Din, št. 34 Hrast Albin Vir-Stična 100’25, št. 31 Osterman Jakob 100, št. 32, Mesojednik 100, št. 58 Setnar Ivan Vic 50, št. 61 Osterc Rajko 155, Čečeva Trbovlje 170, sodrugi iz Krope 140, Neimenovani 10 Din; skupaj 885-25 Din. Vštevši zadnjo vsoto 2105‘50 Din. Dopisi iz del.-kmečke Slovenije, Rajhenburg. (Klerikalci se skrivajo v kaplaniji, de-lavsko-kmečki republikanski blok pa dobiva pristaše.) Ker so naši zavedni delavci in kmetje spoznali, da S(tranka) Ljudskih) Sleparjev) dela samo za bogataše, ne p* za revno ljudstvo, da je izdala slovenskega kmeta za ceno nekaj ministrskih »tolčkov, si niso tipali sklicati javnega slioda kakor so nameravali. Urez da bi kdo preje vedel, je župnik Tratnik v cerkvi med pridigo povedal, da bo v kaplaniji po maši shod in pa očka Pleterski so v svoji gostilni zaupnim možem p' ve lali, da so prišli gospodje14, ki bodo govorili. Ker „g' spod-jeu pri SLS niso za republiko in ker župnik in Pleterski vesta, da imamo mi klerikalnih obljub že dosti, sta agitirala a tem, da bodo na shodu peli tudi pevci. Govoril je kandidat SLS advokat in tovarnar Ogrizek iz Olja in pa župnik T. Napadala sta zelo naš DK republikanski blok, ker jim je odvzel vse zavedne kmete, tako da so pri monathistični in kapitalistični SLS ostali samo oni, ki se jim še niso odprli oči. Ce bi vedeli, da se bo shod vršil, bi se ga udelež li in hi jim zapeli take pesmice, da bi jih labrikant 0-grizek in Tratnik ne mogla tako kmalu pozabiti. Saj vemo, zakaj se SLS tako boji DKRB. Zato, ker bo takrat, ko bo zmagala ideja delav. ko-kmečke republike treba odstopiti brezplačno revnim ometom zemljo, ki jo drže danes v rokah veleposestniki, Škoije, samostani in župnišča, ki ho danes opora in glava SLS. Mi razumemo, da SLS ne more pljuvati v lastno skledo in nastopili proti veleposestvo.o proti kapitalistom, ki so vo iitel.ji SLS, in zato pravimo, v SLS naj ostanejo bogataši, ki so za monaih'jo, nn revni uelavci in kmetje pa gremo z Delavsko-kmečkim republikanskim blokom, zh samost >jno republiko Slovenijo in zato bomo volhi 7. skrinjico s. Makuca. Združeni delavci in kmetje iz Senova in Rajhenburga. Pismo iz Šentjanža na Dolenjskem. (Kmetje proti klerikalnim monarhistom iu za del.-kmečko republiko.) V ne eljn 4. t. m. smo,imeli po prvi maši v gostilni Majcen dobro uspeli shod delavsko-k meč * ega republikanskega bloka. S. III bec iz Liubljane nam je obrazložil polnimi polož j z ozirom na predstoječe volitv.- m dokazal, da je rešitev današnjega bednega »tali a mogoča le v združenju delaveev m kmetov v Uelavsko-kmečkem repubikanskem bloku. Bogataši, tovarnarji in veleposestniki in delovno ljudstvo: delavci m kmetje ne morejo biti skupaj v eni h'raiiki. Stranka mora biti voditeljica in zagovorn ca svojih članov in volilcev. KJ^nkaina Koroščeva stranka, Žerjavova orjunsko-detiiokratka ali pa monarhistična Pueel t' * va samostojna stranka so take stran-e, ki imajo v svoji stranki bogataše u reveže. Ker pa stranka v parlamentu hi drugod ne more zagev.i ;< i i obeh bogatili tn revn h, zato vse kapitalistične strani.e (Koroščeva, Žerjavo , Puceljova, Prepeluhov«) zagovarjajo si.uio bogataše, ki Komandirajo v teh strankah. Ker vse te stranke delajo za kapitaliste, so v kia-Ijt* i ni SI1S bogatašem vedno' bolj godi, delavci in kmetie pa vedno težje izhajajo. Zato se morajo delavci in kmetje, ki vsi delaj o in vsi trpijo, združiti v močno zvezo in ne več podpirati tistih strank, ki s« '• še t h letih SHS pokazale, da delajo Bamo /a bogataše. Na sliodu navzoči delavci in kmetje so odobravali izvajanja s. Hlebeca in pritrdili, da Bajec ni in ne bo nikoli delal z* revno ljudstvo, ampak vedno za bogataš". I)a so klerikalci, demokrati in samostojni bogataške str..tike, se vidi iz njihovih kandidatnih list. na katerih so samo bogati ad-vokati, ki so odrli revne kmete, profesorji, tovarnarji in veleposestniki. Del.-kmečki republikanski blok pa ima za nosilca a M»kuca, za okrajne kandi'tte pa kmeta M '.rtinška in delavca Kraglja, ki se oba v potu svojega obraza služita grenak kruli kot vsi drugi proletarci. Za Del.-km< čki republikanski blok je med kmeti niocno razpoloženje, ker so jim klerikalna izd* jalstva, demokratska nasilstva odprla oči m ker so prišli do prepričanja, da se b..uio osvobodili le, kadar si priborimo sa.nostojno slovensko republika. Monarhistična avtonomija je kmetom in delavcem premalo. Kmet hoče popolno svobodo, hoče delavsko-kmečko republiko in zato bo volil 5. skrinjico, listo s. Makuca. Pri zadnjih občinskih volitvah so klerikalci še precej odnesli s pomočjo našega župnika Bajca, ki ga ne vidimo p* cele tedne v fari, ker hodi na agitacijo za klerikalne bogataše' Rainer, ki je uradnik pri premogovniku in ki je udarjen precej na orjtmsko stran, je za občinske volitve vplival na delavce, jih klical v pisarno in letal po stanovanjih, da so morali podpisati njegovo listo. Kl|Ub temn terorju smo dobili tri zastopnike v občini, da bodo vsaj oni branili interese reVnih kmetov in delavcev. Zupana in tajnika opozarjamo že danes, da ne bomo trpeli več tistega dosedanjega gospodaritva, da se zapisniki ne bi točno in takoj pri sejali pisali in da bi se potem delalo čisto drugače, kot je bilo sklenjeno. Poskrbeli bomo, da se bodo občinske Beje vršile javno pod kon-trilo ljudstva, n* pa za zaprtimi vrati kakor doslej. Tistih 30.000 za farovž bo plačal tisti, ki je zakrivil, da se brez sklepa delajo taki izdatki. Ne bodete nas več farbali z raznimi predpisi in zakoni, tudi mi vemo, kaj je naša pravica, in poslu-žiii se je bomo. V naši občini je večina revnih kmetov in zato bomo. skrbeli, da se v bodoče ne bo zgulilo, da bi bogataši gospodovali na občini sebi v prid, revnim pa v škodo. . 5. jan. bomo zopet sklicali shod, na katerega smo pozvali s. Makuca, nosilca naše liste na 5. skrinjici. Živela delavsko-kmečka vlada! Proč z bogataško vlado! Republikanski kmet. Krmelj. Dolgo se nismo oglasili iz našega zapuščenega kraja. Krivi smo sami, da smo tako zapnščeni, ker spimo, ker smo brezbrižni in ponižno trpimo, ko nas kapitalistični sluge udarjajo z vseli strani. Ne-zave inost med delavstvom je še velika, kar je bilo boljših sodrugov, so odšli po svetu, le nekaj nas je ostalo še, ki se trudimo svoie brezbr žne m potrp žljive sodruRe in sotrpine v/.bu liti iz mrtvila in pogubnega spanja. ‘Milj-nar Jakil to n^šo za-panoit seveda temel ito izkorišča. Pro-fesionisti imajo po 25 do 45 Din plače na dan, kopači po 24 Din, žene in mladoletni p i 20 Din. Tako sramotil ih plač nismo imeli še nikoli, ta*o velikih profitov tudi Jakil še ni nikdar imel Najtežje živilo seveda tisti, ki so navezani s»tno na zaslužek; kar nas je kajžajev in kmetov, Bi pridelamo še nekaj doma, tako da vs»j tako ne stradamo kot delavci. 0'lknr je ZRI) ra/puščena, nismo nikjer strokovno organizirani, zato pa je tako, ker niuiamo organizacije, ki bi se postavila za nas in nas branila. Za vsako malenkost se nas kaznuje, šikane so na dnevnem redu. A podjetnik in njegovi podrepniki znajo izkoristiti moment in našo neorganiziranost. Pri zadnjih občinskih volitvah bo zmagali kapitalisti. Kako se je volilo, dokazuje že to, da je bilo v skrinjicah 7 kr. glic več, kot je bilo volilcev. So jih preveč nasuli v svojo skrinjico tisti, ki so vodili volitve. No, da, preveč bo pili. Avgusta meseca se je zgodila tista znana katastrofa, ki jc zahtevala 10 rudarskih življenj. Tedaj so obljubljali, da bodo krivce kaznovali. Pa ni nič. Strgar in Pehani ne moreta nastopati proti vodstvu rudnika, ker sta sokriva,* ker nista dovolj kontrolirala; hoteli so zvaliti krivdo na ubogega iu nesposobnega paznika Kar-liča; sedaj je pa vse zaspalo. Tiste jame seveda se niso zasuli, tako da se spot mladi pri kakem večjem nalivu eela stvar ponovi in mesto deset mrtvih jih gospoda lahko žrtvuje sto ali pa še več, saj delavčeva Življenja so zastonj, zasutje jame pa stane p isestij, kot so ociganili — da če treba ludi penzionista ali brezposelnega dela ca. Iu nagrabili so denar, oni denar, ki je oškrop^en s krvjo trpinov. — „l)enar ■ veta vUdar 1“ so dejali gospo i.je rodo-Ijubje (hijene' z oTjkirio vejico n /n so zgradili, ne sami — delavci in kmetje — o, (iu za svoje valpete, nagajkarje, svoje sovrage 1 . . .) Dne 20. in 21. decembra 1924. Veliki zeleni plakati oznanjujejo, da se vrši narodna slavnost — otvoritev dvorane „Narodn ga domau, da bo vabljeni vsi, ki čutijo narodno, ki so za bodočnost, in da bo spored tak iu tak . . . In evo odlomek sporeda (pripetljaj?)! Gosp. Babič Alojz, rudarski nadpaznik (svoječasno kandidat za četnika orjunske akcione), je v svoji rodoljubnosti (vs>- za nacijo!) svečano žrtvoval vse svoje „ble-steče id-ale“ (delavske domove v plamen, mnogo Fakinov naj bo nam še sojenih v svoj plen!) v znamenju alkohola. Dalje, naprej! In nadobudnost ga je objela, izcimilo se je razpoloženje, in hajda v „Del.dou.‘ . Z vso pieteto, s samozavestnim zanosom je dejal: „Ako še kdaj kdo kakega orjunaša ustr> li, poiščem jih pet in jih usrelim!“ Žal, da ni bilo kompetentnih ljudi, ki bi mn lahko so.lnijsko st< pili na prste! Bljuval je še več ,,narodnihu besedi, ki so samo izzivale in merilo na to, da se prične kaka neljuba „prepirkau s pestmi. Toda delavci, ki so bili navzoči, bo rajši prikrivali svoj srd in so rajši molčali, ne da bi odgovarjali na njegove grožnje. Gosp. Babič Alojz! Vi ste bili tisti, ki ste svoječasno ob priliki dogodkov v Trbovljah dejali, da je človeka mraz, ko sliši grozodejstvo justifikacije Fakina. A danes? Kje je tisti človekoljubni čut (pa ne da bi zmrznil ob rodoljubnih napitnicah) ? Mi Vas poznamo! Bilježimo Vas! Ali veste, kdo Bte oni, ki ste gospodarji „Na-rodnega domau? Nagajkarji, a ne vodje naroda! Bodite Andjelinoviči in Kranjci 1 (Kolo časa se pa suče.) Mi vemo, o, le kujte naklepe . . . Ilrastniški proletariat ve dobro, da ste si zgradili dom iz njegovih žuljev, da jo to hiša H er bo kujejo sovražni naklepi proti aem.oivu. Ali vi ste odvisni od nas, vi, ki nosite imena bivših vrstrijskih patriotov, a danes jugoslovanski rodoljubje; vi ste ukrali Bi svoje značaje! Ali mi smo, ki snčemo kolo časa, da se bodo uresničile besede poroštva : „Do-move pa, ki so jih gradili trpini, a so si jih mogotci prisvojili, — da domovi tisti bodo, ko vzšel bo čas, domovi naši, naša delo, naš znoj in naš trud . . .u A vi delavci, ki ste ta dan posečali hišo „ velikopoteznih ljudi za zrušenje delavskega razreda14, poznamo tudi vas ia opozarjamo vas! Delavci in kmetje. Zbirajte za Mlini fona: Kranjska gora. (SLS in SKS pre- padajo.) V nedeljo dne 11. t. m. je sklicala SLS javni shod v drnšt enem domu. Poročal je profesor Sernec. Navzoč je bil tudi samostojni kan lidat Ažman. Obe stranki sta se nii tem shodu do cela razgalili. SLS je s tem shodom veliko jzgubila. I« tudi samostojni so se zelo blamirali. G