VCllH.il JIOC. Pretresljivih in za ves človeški rod preimenilnih resnic in dogodkov so nas spominjali ti dnevi. On, po katerem so narodi brepeneli, je bil od lastnega ljudstva zavržen in križan. 'Poncij Pilat, zastopnik državne oblasti; je očitno izrekel, da ni najti na njem krivice, vendar ga je izročil sovražnikom. Kaj zakrivi neodločnost, polovičarstvo, nedoslednost in politika! Učeni M. Meschler namreč pravi, da je p"oleg neodločnosti in nedoslednosti bila uzrok njegova politika, da je Pilat Kristusa, kojega nedolžnpst ie pripoznal, vendar obsodil na smrt. ;>•¦•¦ Eriakih Krivic, storjenih Kristusu, ki je vsled svoje "obljube s svojb cerkvijo do konca sveta, ima politika že . ,brez. Stevila - zapisanih v bukvah zgodovine! Ozrimo se "%&'hk n^mestnika Kristusovega, in vidnega ;poglavaria. sT.'.'kajL cenkve." 'Politika,'"ki je,holela^inetf zer^in^eiio' ''Italijo, Je papcža krivično ' oropala dežel - in rimskega mesta^ter ga zasramovala in žalila na vse načine. Po.. 'litika ce.le Evrope je to krivico pripustila in pripoznala 'ter.se ni zmenila za glas papežev in zavednih verni;.jkby,.'ki;'so zoper krivično sijo klicali pravico na pomoč. ' Pxi Bogu pa je pravično, povrniti nadlogo niim, ki koga ^stiskajb. (2. Tes. 1. 6). In s čim se kdo pregreši, s tem g""se kaznuje. ' '' ¦ ' " : , Politika je Italijo'speljala tje v vročo Afriko, da bi" šebi zedinila zopet kos zemlje. A hudo se je spekla. j^tfbogtV ljudstvo italiiansko je bilo tepeno v Afriki s krr^va^im meeen, doma ga pa tare teški jarem neznosnih '...vbihih "troškov, ga žuli oderuštvo ter preganja beda in * lakdta: Ta položaj pa je za Italijo spokorni žalostni tjeden pred velikonočnimi prazniki. Narod bo spoznal, kako hudo.in.grenko je, da je žapustil Gospodd, svojega Boga. "Pa posluhnimo, kako pojeio po Sirlli Avslriji velikonočni zvonovi! V nekem francoskem'.jiku jeza svojega časa znani prekucuh Mazzini nazrianil svtoie ^.misji o/evropejskem položaiil. V tem spisu 'JSjrd^tla^e 'dobil prekucovalni dub. v vseh deželah že velik uspeh. Priporoča tudi pripomočke, po katerih se ima prekučija Se bolj.vkoreniniti. 0 Avstriji govori tako-le: ^Avšfija se mora pokončati. Tukaj se sicer puntarski. duhJ.ne bo lahko vgnezdil, ker se tu še preveč sp^oštOie avktoriteta ali oblast. Torej se mora sovraStvo razli."6nih narodpv vnenlati in v naS prid obračati«. Sovraštvo med narodi je torej lopata, skatero hoče "ramaspnstvo, ta grobar katoliške cerkve in katoliške Avstrije^ naSi državi skopati grob. Žal, da je ta grob že globpk in Sirok., —. Krepkega pomočnika pri .tem delu sije framasonstvo najelo v liberalizmu. »Prisegam, tako fjbljubi framason 30. reda, prisegam na vsak jmogoč način prippmagati k temu, da. se širijo Iiberaln6 'ideje; brez nehanja in počitka delati na'.td, da moj.brat popolnoma v roke dobi postavno vladanje'ljudstv'a.« l'o se je res pred nekaj deselletji pri nas uresničilo. Ko je liberalizem svoje dni v našem cesarstvu obhajal svoj zmagoslaven vhod, zidal je narodom za slepilo zlate gradove prospeha in prosvete, prostosti iii sreče. Kristusovo cerkev jim je črnil, kakor da je sovražnica vsem blaginjam človeštva. Njene zveste vernike je pital z nazadnjaštvom, mračnjaštvom, nasilstvom in drugimi priimki, ki se še sedaj pogosto pogrevaio. Ali modrost tega sveta je nespamet pri Bogu. Pisano }e namreč: »Ujel bom modre v njih zvijači.« (I. Kor. 3, 19). Zares, liberalizem se je ujel v svoji zvijači. ' Nazadnjaštvo je očital drugim, a sam je speljal ljudstva v tiste starodavne čase nazaj, katere popisuje Ozeja: »Ni je resnice in ne usmiljenja in ne spoznanja božjega v deželi. Kletev in Iaž in morija in tatvina in prešestovanje se faziiva -enako> povodnji, in kri se za krvio preliva*. Nespamet liberalnih obljub trezni ljudje vedno bolj .spoznavavajo, pa žal, narodi tttdi hudo občutijo. Zatorej so pa se ieli s studom obračati proč od tega hinavskega prijatelja. Pričel se je boj, in že je padla največja trdnjava, Dunaj. Tega gibanja in te zmage sme se veseliti vsak vernik, domo- in rodoljub. Mi vemo, da ni vse tako, kakor bi si želeli. Ali vendar ne raoremo biti bolj izbirljivi in tankovestni, kakor je bil sv. apostol PaveL Ko je bil v Rimu v. ječi v železju, so drugi, eni iz tega, drugi iz drugega naraena, razširjali nauke, ki' jih }e' on zastopal. »Kaj je že?» pravi; »da se le, kakorkoli si že bodi, ali iz hinavščine ali iz dobrega namena Kristus oznanjuje; in tega seJyeselim in se bom veselil«. Dokler bo ,Y deželi oni sovražnik, ki s svojm pomočnikbm ioplje grob Avstriji steai.da neti prepir med narodi, takQ?dolgo ne bo pravične sprave. Zatorej sme vsako ^mago nad tem sovražnikom, naj pride že od koder bodi,.pozdravljati z veseljem vsak Avstrijan in rodbljub. -^,-jAli namUofej velikonočni zvonovi naznanjajr/alelujo reshlSnega ustajenja? Ne moremo reči, da. Mesto ustajenja sill nam pred oči veliko bolj oni prizor, kako sovražniki Kristusovi, vedoči, da bo Kristus ustal, plaho letajo po mestu; gredo k Pilatu, zahtevajo naj da grob ,z vojaki zavarovati in sami pritiskajo na grobni kamen debele pečate. • ¦• Kaj pa naša Slovenija, ali poje alelujo veselega ustajenja? Mnogih uspehov se res lahko veseli; vendar še se vedno nad nami spolnjuje ono žalostno preroko.vanje: >Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovčice». Malo nas je/in.še ti smo razcJBpljeni. Kedaj nas združi eden pastir in ivodja? Tega ne vemo. A kadar se to zgodi, tedaj bo »Slov. Gospodar« vsem svojim cenjenim bralcem in rojakom res radostno zaklical inzapeh Ve< sela aleluja!