Leto 1 It 7 SBfifiSB Ljubljana, te 22, marca 1823, Izhaja vsak četrtek. Cena za Jugoslavijo: 20 IMt* sm celo leto. Za inozemstvo 50 Din xa celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar. UZrednlltvo: Ljubljana, Breg it. 13, Telefsn ŠL 119. Upr ©vas Ljubljana, Sodna eUcs štev. $. Telefon It. 423. Svojim volivcem. Vsem, ki ste mi dali svoje glasove, iskrena hvala za izkazano mi zaupanje. Nismo uspeli. Tek javnega mnenja trenutno ni tako usmerjen, da bi mogel sprejeti trezne smernice Narodne ljudske stranke. Postavili smo se na temelj umerjene, stvar-jajoče realne politike in vabili ljudstvo na pot mirnega razvoja naše narodne države. Hoteli smo ljudstvu prihraniti nevarne peripetije. A ljudstvo, mlado in nepotrpežljivo ter stoječe pod izredno težo razmer, želi takojšnjo radikalno rešitev državnih croblemov in postavlja to svojo željo nad vse druge ozire. Ob takem razpoloženju naroda ni prostora za suhoparen program podrobnega narodnega dela in politične umerjenosti. Nočem raziskovati, v koliko so v tej voli vrni borbi sodelovali momenti druge vrste: sugestija mogočne, v sredstvih neizbirčne agitacije in človeško nagnjenje biti tam, kjer jih je več. Vse to so malenkosti, ki ne morejo niti od daleka ustvariti tako enotne ljudske volje, kakršna se je pojavila pri teh volitvah. Zato grem preko njih. Kot vseskozi ljudski čuteč mož,sprejmem o-dločbo ljudstva brez pridržka. Izrekam obenem neomajno prepričanje, da je program Narodne ljudske stranke pravi, ki more privesti ljudstvo in državo do gotove boljše bodočnosti, in da napoči kmalu tisti dan, ko bo ljudstvo v celoti to spoznalo. V megli in viharju - se ne vidi prave slike stvari. Vselej pa pride ura, ko se vse razjasni. Mi pristaši Narodne ljudske stranke smo si začrtali svojo pot iz ljubezni do naroda in domovine, v. trdni zavesti, da je prava. Skozi noč in neurje se bo naše ljudstvo povzpelo do jasnih poljan bodočnosti. Nimam druge želje, kot da bi ljudstvo res našlo svojo srečo. V Ljubljani, 19. marca 1923. Dr. Ivan Šušteršič. Volitve. SLS ima vroče zaželjeno zmago v taki meri, kot je niti sama ni pričakovala. Z enotnostjo, kakršne še nikdar ni bilo, ji je slovensko ljudstvo poverilo mandat, da izpelje, kar je obetala. Sedaj je na njej, da pokaže voljo in zmožnost, uresničitiljudskeželje. Nobena druga slovenska stranka je ne more pri tem motiti, kaj šele resno ovirati. Njej sami je dalo ljudstvo vse zaupanje, vso čast in vso odgovornost. Če je bila v ustavotvorni skupščini le zastopnica relativne večine slovenskega naroda, je sedaj napredovala za predstaviteljico celega naroda. Od nje same je sedaj odvisna vsa slovenska politka. Želimo. da sc lega tudi zaveda. Porazila je z enim mahom vse ostale slovenske stranke in se povzpela do nekontrolirane samote absolutnega zmagovalca. Slovensko ljudstvo čaka sedaj na obljubljeno avtonomijo, ki je istovetna z ločitvijo od države SHS v skoro vseh zadevah narodnega življenja. Le malenkostno območje bi še ostalo državno. Vse drugo bo reševala Slovenija sama zase. Tako je od vodstva SLS o b -ljubljeno in tako se ima tudi i z-polniti. Vsaj ljudstvo je teh misli in upravičeno je pričakovati, da misli ravno tako tudi vodstvo SLS. Pri- čakuje se tudi, da ima SLS poleg dobre volje potrebne zmožnosti, da izvede svoj blesteči program. Tudi za te zmožnosti je odgovorna SLS. Skratka, dovesti ima svoj program v življenje. Dvomimo, da se bo ljudstvo zadovoljilo samo s predlogi, govori, članki in interpelacijami. Ljudstvo, ki je do skrajnosti nezadovoljno, hoče že enkrat videti odločilno dejanje. To dejanje vidi v dalekosežni federalizaciji države, katero' obeta klerikalna „avtonomija“. S to avtonomijo mora sedaj SLS osrečiti slovensko ljudstvo, in ljudstvo pričakuje, da se to zgodi v najkrajšem času. SLS mora imeti že svoj trden načrt za izvedbo svojega programa, drugače ga ne bi bila mogla ponujati s tako sigurno odločnostjo. Čakamo torej z zanimanjem na razvoj in dogodke prihodnjih mesecev. Na rodna ljudska stran-k a stopa brez zavisti v ozadje in čaka z ljudstvom vred na delo in uspehe SLS. A nihče ji ne more šteti v zlo, če tudi ob tej priliki povdari svoje stališče. NLS je uverjena, da se državna preuredba ne more izvesti druvače nego k o m p r o m i-snim potom in da se morajo v ta namen iskreno sporazumeti vse tri narodne edinice: Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez sporazuma ni priča-. kovati srečnega izhoda. Sporazum je pa odvisen od vsake edinice. ki prihaja v poštev. Vsak drug način reševanja te velevažne zadeve privede do težkih in za ljudstvo nevarnih komplikacij. Lahko pridemo v še slabši položaj ljudstva, kot je današnji. Lahko prijadramo tudi v popolno ljudsko katastrofo. Vesten ljudski zastop se mora izogniti enemu kot drugemu. Ljudstvo ne sme nikdar biti predmet nevarnih eksoerimen-tov. Ljudska blaginja mora biti zasi-gurana v vseh okolnost ih. SLS je dosegla velikan- ; s k o zmago. Otročje bi bilo, iška- ; ti tako zmago drugod, kot v | enotni volji ljudstva. Na ; Kranjskem sploh nobena druga stranka ni dosegla količnika. Najmanj glasov od vseh je pa dobila NLS. Ali je to zuabiti dokaz, da nima prav? Nikakor ! Pač pa je to dokaz, da množica ljudstva njenega programa ni hotela sprejeti. Prihodnost šele bo pokazala, kdo je bil v zmoti: naša stranka ali ljudstvo. Bližnja prihodnost pa že pokaže, kaj je v resni-c t s programom SLS. Nebotična zmaga SLS jo neizogibno sili, da da ljudstvu brez prikrajšanja vse, kratkomalo vse, kar mu je obljubila. Na Hrvatskem je veliki zmagovalec, kakor je bilo pričakovati, R a-d i č. Tam mtčkaši“, kakor se imenuje hrvatski privesek naše SLS, niso1 mogli dobiti ne enega mandata. Godilo se jim je približno tako, kakor nam na Kranjskem. A to prav nič ne slabi pozicije SLS, nasprotno. Radič gre v svojih zahtevah glede državne preureditve še precejšen koiak dalje kot SLS, ker hoče samostojno hrvatsko republiko v okviru Jugoslavije. Njegov program je tedaj bistvena opora „avtonomističnega“ programa SLS. Radičeva zmaga je tudi zmaga Koroščeve avtonomije. Volitve so evidentno dokazale, da so Hrvatje in Slovenci za svojo lastno državno samostojnost. Samo v meri te samostojnosti gredo Hrvati dalje nego Slovenci, — vsaj progra-matično. Tretji faktor, Srbi, se je pa ob istem času izrekel proti enim in drugim: proti radičevstvu ravno tako kakor proti koroščevstvu. Srbski volivci so jasno odklonili Protiča, edinega srbskega politika, ki je simpatiziral z avtonomističnimi težnjami. Volitve so torej prinesle jasnost v toliko, da so vstvarile docela čist o situacijo. Politični barometer v takih razmerah kaže na vihar. Ako hočejo Hrvati in Slovenci doseči svoj cilj, morajo započeti boj do skrajnosti. Tak boj zahteva celih mož. Slovensko ljudstvo gleda na svoje može. Bližnja prihodnost pokaže, ga li čaka obljubljena radost ali bridko razočaranje. ib p a s? u riisK a sa y s; s k Majte in rozširjejtg „LjiidsM jedili"! saeBHaniBemBBae Sušak. Nad Sušakom je zaplapolala jugoslovanska trobojnica in naši kraljevini bo odprta nova pot na morje. Čaka nas cela vrsta vprašanj, ki jih bomo morali rešiti, čakajo nas nove naloge, predvsem pa, da dvignemo luko v Sušaku na eno višino, ki je za našo trgovino nujno potrebna. Ko so Madžari odtrgali Reko Hrvatski, je bii Sušak le neznatna vas, ki se je začela polagoma razvijati kot predmestje reške luke. V poslednji dobi pa so si zidali bogati reški meščani svoje vile na Sušaku. Reka je znala napram Sušaku varovati svoje interese in Sušak je bil obsojen na životarenje, ni se mogel razviti v mesto, ni mogel razviti svoje luke. Poti iz vse okolice so šle v Reko, ne v Sušak. Sušak je bil mrtev kraj, kjer ni bilo nobene trgovine in nobenega prometa. Našo .državo čaka naloga, da vse to popravi in pomaga razvoju Sušaka v bogato tržišče. Treba bo dela na vse plati, predvsem treba graditi luko. Leta 1921. so izračunali, da bi bilo treba investirati za graditev moderne luke v Sušaku kapital 250 milijonov dinarjev. V tej vsoti so tudi že vračanje ni stroški za poslopja naše carine in druge stavbe na kopnem. Luka v Sušaku prihaja v poštev za izvozni, uvozni in tranzitni pio-met. Seveda bo treba s pametnimi carinskimi odredbami in voznimi talili favorizirati Sušak, da bo tudi oni del našega izvoznega teritorija, ki gravitira proti Trstu, izbral pot na Sušak. Da ni to posebno težko, vemo še iz predvojne dobe, ko je Avstrija na naravnost umeten način in s posebnimi voznimi tarifi favorizirala tržaško luko in jo dvignila na svetovno višino. Težko je reči, koliko ton bi iznašal promet preko Sušaka. Dokler nimamo natančnih podatkov iz posameznih naših pokrajin, koliko in po kateri poti izvažajo in uvažajo, dokler nimamo tudi natančnih podatkov, koliko znaša pri nas tranzitni promet, dotlej je tudi vsaka točna statistika nemogoča. L. 1921. se je izračunalo, da bi lahko iznašal izvoz iz Hrvatske In Srijema, iz Baranje in Slovenije, ki pa izvaža in uvaža zdaj predvsem preko Trsta, vsako leto približno 1.6.52.000 ton. Uvoz bi znašal 3-441.000 ton, a tranzitni promet Primorja pa 2.213.000 ton. Skupno bi torej lahko šio skozi Sušak 4,206.000 ton. Koliko odgovarja ta ^rora.un istini, nam je iz že navedenih razlogov težko soditi in se raje izognemo golemu ugibanju. Vsekakor pa mora ostati vprašanje luke v Sušaku predmet nujne pazljivosti naših vladnih in gospodarskih krogov. Politični položaj. Konferenca paritetne komisije v Upanji sc- m Končana. Maši cteiegatje /minevajo, oa morajo Italijani na vsak nacm izprazniti Delto m Daros. zadnjic smo poročali, da so Italijani privolili v izpraznitev. D opraviti moremo to v toli ko, oa Italijani spien niso uiKdar odKlomii evaKuacije, a gie že od zacctKa za način izpraznitve. Italija stoji namreč na stališču, aa je treba vse reško pristanišče z Delto in oaiošem oau pod upravo poseonega Konsorcija (družbe). Liani naše posvetovalne Komisije za izvršitev ra-pallsKe pogodbe v belgradu pa so vztra'ali na tem, da moia naša delegacija vztrajati predvsem na izroetivi emu osa in Delte biez vseh omejitev iii je odKlonila gospodarsko suvlado iKondomimjh Nato so Italijani stavili nove zahteve, naj namreč Jugoslavija uovoh Ogrski z koko prost tranzitni i prehodni.) promet preko Jugoslavije, iver pa naša država še ni sklenila z iviažarsko trgovske pogodbe in je tudi „e more, doKler obojestranske politične razmere niso mejene, zato je ta predlog za nas nesprejemljiv. Slednjič je naša vlada pristala na mešan konsorcij za Baroš in Delto pod sledečimi pogoji: 1. Konsorcij se raztegne na ceio pristaniško ozemUe redkega corpusa separatuma (posebnega telesa) in na Delto ter Iuko Büros. 2. Baroš in Delta morata imeti pt ivilegiran položaj (-- posebne predpravice ali svoboščine). Nato je paritetna komisija začela s pogajanji glede pristaniških in železniških vprašanj, ki so v zvezi s kondominijem, in glede izkaznic za obmejne prebivalce, ,6. t. m. se je sklenilo vse potrebno glede izkaznic za obmejne prebivalce, obenem pa se podaljša provizorični sporazum glede prometa med neteo in Sušakom za en mesec. Pri nadaljnjih sejah se je razpravljalo o raznih problemih, ki tvorijo sistemizacijo Reke. predvsem o železnicah, zlasti o prometu med Reko in Kastvom in o vodnem režimu Rečine. D ose da j, kolikor je znano, med našo in italijansko delegacijo v Opatiji ni še prišlo do končnega sporazuma. Jugoslovansko - bolgarska konferenca v Nišu radi obmejnih sporov in pobijanja komitaštva se bhža svojemu koncu. Kakor so poročali listi, se je dosegel popolen sporazum med našo in bolgarsko delegacijo in bo konvencija .dogovori) menda sestavljena že 22. t. m„ nakar bo podpisana, — Votivni boj je končan. Na vsej črti so zmagale plemen-sko-šovmistične stranke: v Srbiji centralistični radikalci, na Hrvatskem federalistični Radičevi republikanci, v Sloveniji pa avtonomistična Slovenska ljudska stranka. Po sedaj znanih poročilih so izvoljene v Jugoslaviji sledeče stranke: radikali (Pašič) so dobili HO (109) mandatov, Hrvatska republikanska seljačka stranka (Radič) 70, demokrati (Pribičevič-Davi-dovič) 51 (50), Slovenska ljudska stranka in vojvodinski Bunjevci skupaj 24, muslimani (dr. Spaho) 18, turški džemijet 13, Zemijoradnlki 9, Nemci 7, socialisti 3. Trumbič-Drin-kovič 2, črnogorski avtonomisti 2, Samostojna kmetijska stranka 1, Srbska stranka 1 in Romuni 1 mandat; 1 mandat, in sicer v Dalmaciji, je nezaseden. Protič (radikal) je s svojim revi-zijonizmom popolnoma propadel. Vseh poslancev v novi narodni skuoščinl bo 313. (V stari skupščini je bilo 419 poslancev.) Posamezne pokrajine v Jugoslaviji imajo to-le število mandatov: Srbija 73, južna Srbija 41, Vojvodina 34, Hrvatska-Slavonija 69 Bosna Hercegovina 47, Dalmacija 16, Črna gora 7 in Slovenija 26 mandatov. Slovenija' je po volivnem redu razdeljena v tri volivna okrožja: mesto L'ubljana (l poslanec), Marl-bor-Celje s Prekmurjem (15 poslancev) in Ljubljana-Novo mesto (10 poslancev). V Sloveniji se je udeležilo volitev v Ljubljani 5 strank, na Kranjskem 8 in na Štajerskem 10 strank. Največ glasov v Ljubljani je dobil Napredni blok (združena Narodno napredne stranka in demokratska stranka, to so liberalni starini in mladini), t. j. 3511 glasov; na Štajerskem in Kranjskem pa Slovenska ljudska stranka s preko sto-tisoč glasov. V Sloveniji so izvoljeni ti-le poslanci: V Ljubljani: demokrat Josip Reisner, profesor v Ljubljani. Na Kranjskem: od Slovenske ljudske stranke: Dr. Anton Korošec v Mariboru; Anton Sušnik, profesor v Ljubljani; Jože Gostinčar, pois. v Ljubljani; Ivan Stanovnik, pos. v Horjulu; Janez Brodar, posest, v Hrastju pri Kranju; Janez Strcin, posestnik v Kaplji vasi pri Komendi; Fran Kremžar, urednik v Ljubljani; Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici; Jože Nemanič, posestnik v Že-k-beju pri Metliki. Od Samostojne kmetijske stranke: Ivan Pucelj, posestnik v Vel. Laščah __ Na štajerskem: od Slovenske ljudske stranke: Dr. Anton Korošec, profesor v Mariboru; Josip Skoberne, posestnik v Dolskem; Davorin Kranjc, posestnik pri Sv. Jungertu; Jožef Klek!, župnik v p. v Čren-ŠGveih; Dr. Jož. Hohnjec, prof. v Mariboru ; Juri Kugovnik, posestnik in kovač na Prevaljah; Štefan Falež, posestnik v Orehovi vasi: Fran Žebot, urednik v Mariboru ; \ lado Pušenjak v Mariboru; Geza Štiftar, profesor v Ma-tjancih; Ivan Vesenjak, profesor v Mariboru; Jakob Vrečko, posestnik v Bo-leti.ru pri Ponikvi; Radiče vca: Stjepan Radič, Zagreb; Štefan Čišmešija, posestnik v Prelogu. Nemec: Fr. Schauer, urednik v Celju ali socialist Golouh, urednik v Mariboru. Kdo od teh dveh je izvoljen, še ni uradno ugotovljeno. Vse druge stranke so propadle. Zanimivo je primerjanje glasov, ki so bili oddani za posamezno stranke pri volitvah v konstituau-to leta 1920 in pri letošnjih volitvah. V Sloveniji je nastopilo 1920, pri volitvah v koustitüanto 7 strank v treh volivnih okrožjih. Leta 1923 pa je nastopilo ua Kranjskem 8 strank, na Štajerskem pa 10 strank. V sledečem dajemo statistični pregled volitev leta 1920. in 1923,, tičoč se glavnih strank. Demokrati so dobili leta 1920 v vseh treh okrajih skupaj 12.288 glasov, leta 1923 pa 16.898, več za 4.610; SLS je dobila leta 1920 skupaj 58.971, leta 1923 pa 112.020, več za 53.049; Sam. kmetska stranka je dobila leta 1920 skupaj 33 010. leta 1923 pa 10.066, manj za _ 22.066; Narodna socialna stranka je dobila 1920 skupaj 6.186, leta 1923 pa 3.890, manj za 2.296; komunisti so imeli leta 1920 16.289, leta 1923 pa 13.223, manj za 3 056; Socialisti so imeli leta 1920 29.541, leta 1923 7.070, manj za 22.471. Od novih strank so dobili letos: Nar. ljudska stranka 875 glasov, Novačana republikanska stranka 2.387, Narodna radikalna stranka 1.353, Radičeva stranka 10.369, Nemci 6.367. Kako sc bodo stranke v skupščini grupirale, se še ne more vedeti. Tudi s« ne ve, če pojde Radič s pristaši v Belgrad. Kakor se čuje, namerava Radič oklicati hrvatsko seljačko republiko dne 25. t. m., na kateri dan je sklical v Zagreb prvo poslansko sejo, da se določi in reši spor s Srbijo. Za 15. aprila pa je sklical veliko skupščino za vso Hrvatsko, da se narodu objavi ali ustvarjeni sporazum ali pa potreba še ostrejšše in odločnejše borbe. Na vsak način je položaj po sedanjih volitvah v državni tak, da se jc buli vznemirljivih dogodkov, zlasti vel«.«d tega, ker so zmagale tri stranke, ki so skoraj do skrajnosti neodjenljive. POLITIČNE VESTI. -r SLS v album. Tajništvo SLS vodi krasno spominsko knjigo ali album, v katerega se vpišejo sproti vse znamenitosti iz strankinega življenja. Prav skrbno pazijo, da ne izostane nobeno delo njihovih pristašev, kjer gre za zvestobo verskih načel. Ko sem zadnjič pregledoval spominsko knjigo, sem našel, da so čisto pozabili na znani drugi zakon, ki ga je podpisal katoliški duhovnik in načelnik SLS, dr. Anton Korošec. Da se to ohrani v hvaležnem spominu, naj nam.bo dovoljeno objaviti, kako sc glasi člen 68 naredbe od ' 21. junija 1920, štev. 296 Uradnega lista z dne 9. avgusta 1920, štev. 92: ,,Ako je en zakonec, če je drugi po tej uredbi proglašen za mrtvega, pa se pozneje pojavi ali oglasi, med tem stopil v nov zakon, je smatrati ta zakon za polnoveljaven, v kolikor je trajal, — in otroke v njem rojene za zakonske. Če se zakonca prejšnjega zakona v roka treh mesecev izza dne, ko se je pojavil pogrešanec, ne zedinita, da bi nadaljevala zakon, ostane novi zakon v velja-v i.“ Pod to postavo je med dvajsetimi odgovornimi ministri podpisan na petem mestu „dr. Korošec“, za njim pa ministra Pribičevič in dr. Kukovec. + Radovedno vprašanje. Gospod profesor 1., vprašate nas, kdo je svoj čas, kmalu po začetku svet. vojne, posredoval pri notranjem ministrstvu na Dunaju za razpust Sokolske zve- ze. Ali ne bi bilo bolje, če greste vprašat h gospodom SLS, ki so točno poučeni o delu svojih ljudi v Ljubljani in na Dunaju. Res je tudi nam znano, kdo je to bil, — toda avtentičen odgovor dobite le pri SLS, ker tisti gospod ni bil nikdar naš pristaš, nikdar naš somišHenik, ampak bil je eden prvih mladinov in po pričevanju Slovenčevem vedno hud nasprotnik dr. Šusteršičeve strankarske politike. Nam je le znano, da v tem oziru obstoje še spisi pri dunajski centralni vladi, kjer je omenjeni gospod zahteval ne samo razpust Sokolske Zveze, nego tudi razpust vseh pri zvezi včlanjenih društev ter zasego društvenih arhivov, ki bi podali brezmejno dokaznega gradiva za velesrbsko agitacijo po sokolskih društvih. Z uspehom tega posredovanja pa mož ni bil zadovoljen in je, pri-šedši v Ljubljano, zabavljal čez notranjega ministra, ki ni izprevidel potrebe, da bi ustregel njegovi želji. Ni sicer rad hodil pritiskat na ministrske kljuke, vendar v tem slučaju se mu je stvar zdela že toliko važna, da je napravil častno izjemo. — Ime tega gospoda Vam pove vsak član vodstva SLS, ki se je v 1. 1914 do 1918 bavi! s strankarsko politiko. + „Slovenec“ se norčuje iz volivcev SLS. „Slovenec“ se zaletava v izjavo dr. Šušteršiča, ki jo prinašamo na uvodnem mestu ter pravi med drugim: „Kar hoče „enotna volja ljudstva“, je vedno izvedljivo, če ne hitro pa počasi.“ Gospodje pri „Slovencu“ so pozabil, da so neprestano upiii in obljubljali, da bodo dosegli za Slovenijo avtonomijo, kakor hitro bodo volitve končan©, če bo slovensko ljudstvo volilo kandidate SLS. Povedali seveda niso, kako bodo to avtonomijo dosegli. S svojimi obljubami so izvabili trenutno večino slovenskih volivcev v svoj tabor in sedaj je njihova dolžnost, da svoje obljube tudi izpolnijo. Ljudstvo pričakuje, da bo z avtonomijo dobilo tudi boijše življenske pogoje in si bo samo rezalo kruh. Če gospodje od SLS že danes, par dni po volitvah govore o tem, da se bo volja ljudstva izvršila počasi, potem je to norčevanje iz ljudske volje in igranje z ognjem. Slovensko ljudstvo noče in ne more čakati, izvoljeni poslanci SLS pa imajo sedaj dolžnost, da izpolnijo svoje obljube. Odgovornost za ves na-daljni razvoj razmer v Sloveniji leži na njihovih ramah. S tem, da je večina v Sloveniji volila SLS, ni še čisto nič narejenega za slovensko ljudstvo jn če pogledamo imena izvoljenih poslancev, vidimo, da nimamo nobenega jamstva za to, ker so bili isti ljudje tudi preje poslanci, pa niso za slovensko ljudstvo dosegli prav nič. To vidijo jasno tudi g os povij e okoli „Slovenca“, zaiu .guvore že danes, da se bo volja ljudstva izvršila, če ne hitro pa počasi. Mi pa mislimo, da ljudstvo ne bo dol,To čakalo, ampak bo zahtevalo izpolnitev obljub in tedaj obračun ne bo lahek i iderikaini napad na »Kmetijsko dražbo«. Za to velevažno strokovno družbo v Sloveniji se bije že delj časa boj med naprednimi in klerikalnimi prvaki. — »Slovenec«, ki v- takih bojih ni izbirčen v sredstvih in mu dobro služijo tudi osebni napadi,' se je zagnal tekom meseca februarja tik pred volivno kampanjo v bivšega ravnatelja te družbe Gustava Pirca. — V raznih člankih je očital Pircu, da je ta vršil razne kupčije z modro galico, z emajlirano posodo in z raznimi valutami na svoj račun in za svoj dobiček pod imenom Kmetijske družbe. — Na ta način je oškodoval družbo za ogromne vsote, obenem pa prekanil carinski urari, ker je spravil svoje blago iz inozemstva carine prosto, katero ugodnost uživa le družba. Carina bi znašala v tem slučaju okroglo 84.000 kron. Končno je pozival »Slovenec« ravn. Pirca, da naj odstopi, češ vsak mož bi bil že odstopil in zahteval preiskavo. Izrecno pravi- Odstopite mesto takim, ki ne bodo iskali v družbi samega se-he. Na tozadevno tožbo je izvajal pri obravnavi zastopnik »Slovenca« dr. Natlačen dokaz resnice glede vseh »Slovenčevih« trditev. Dokazuje, da je kupil Pirc mesto 40 vagonov galice 50 vagonov. — Potrebno tujo \Taluto angl. funte za teh 10 Pirčevih vagonov pa je kupila družba s svojim denarjem in kreditom, za kar se je odprl za ravnatelja pri družbi tekoči račun, ki je dosegel skoro milijon dinarjev. Ta dolg je odplačal ravn. Pirc šele na »Slovenčeve« opomine iz strahu pred nadaljnimi razkritji. — Pri nakupu emajlirane posode si je izrecno pridržal 200% provizijo, katero mu je nakazala tovarna na njegov zasebni, naslov. — Tudi pri nakupu riža mu očita 8674 kron provizije. — Vse to je delal ravn. Pirc ne kot trg. nastavljenec, marveč kot javni funkcijonar družbe, ki mu je poverila tako odločilno mesto. Predlaga izvedbo vseh teh dokazov in odstop aktov drž. pravdništvu in pa fiskalni upravi glede carine. — Zastop. ravn. Pirca dr. Tekavčič soglaša s predlogom na izvedbo do kazov. Omenja samo par kupčij, kakor kupčijo z galico. Ta kupčija je bila obvezna za 50 vagonov, glavni odbor je dovolil samo S) vagonov in družba bi morala plačati v tem slučaju za Storno 75.000 kron. Ker ni hotel družbe oškodovati, je izjavil, da prevzame vso event. škodo in je kupčijo sam izvedel. Zaslužek pa je izročil penzijskemu zakladu in uradništvu. Kredit je dobil pri Kmetski posojilnici na osebno zaupanje in še proti garanciji. — Glede valute je resnica le ta, da je izvrševal vse te potrebne posle izključno le na svoje in ne na druž-bino ime. — Da bi bil pa jemal ravn. Pirc od družbe provizijo, se zdi zagovorniku naravnost smešno. V svrho predlaganih dokazil je bila obravnava preložena. iliOZEMSKE VESTI. e Kjer se prepirata dva... V uvodniku desnorepublikanskega glasila xRepuhlique francaiše« od 9. t. m. preiskuje Jaquee Bardoux, dober poznavalec angleških razmer, učinek po~ ruhrske akcije na angleiko gospodarstvo. V svojem članku, ki ima naslov: »En mesec Foruhrja ia en mesec angleške trgovine«, prihaja do sklepa, da se je angleško gospodarstvo vsled po-ruhreke akcije znatno povzdignilo, in da nima Anglija prav nobenega vzroka za obžalovanje poruhrskega konflikta. Bardoux objavlja podatke iz letošnjega januarja Lu gotovo je, da ao februarske številke za Anglijo še ugodnejše. Angleški uvoz In Izvoz je v januarju dosegel višino, ki jo od januarja in februarja 1921 nieo poznali. V primeri z januarjem 1222 se je angleška številka povišala za 50 od sto. Dobiček se je v primeri z decembrom 1922 zvišal pri uvozu za štiri milijone funtov šterllngov, pri Izvozu pa devet milijonov. Angleška tekstilna Industrija pri tem povišanju v januarju še ul nič pridobila, temveč je ostala, kakor je bila, toda kovinska industrija «d je opomogla od težke krize iz leta 1921. Produkcija jekla je dosegla z 624.000 tonami v januarju t 1. skoraj mesečni povpreček iz 1. 1613. Produkcija železa se je dvignila na 567.000 ton. Od početka poruhrske akcije so Francozi pogasili plavž za plavžem, v Angliji pa so zakurili v januarju Id novih plavžev. Sedaj gori v Angliji 182 plavžev to je 103 več nego pred letom. Angleški premogovniki in koksarno ne morejo izvršiti vsek naročil 8 kontinenta. Izvoz premoga in koksa je v januarju t 1. prekoračil pet In pol milijona ton in se je približal številki Iz leta 1913, dočim je izvoz premoga v januarju 3921 padel pod lindino iz leta 1887 in ni znašal več nego 1.7 mil. ton. Produkcija premoga je bila v prvih petih tednih tega leta višja nego tedenski povpreček iz 1913. Bardoux pravi, da bo angleška izvozna statistika v februarju pokazala velikanski prirastek. Po dolgih mesecih je angleški delavski urad prvič zopet ugotovil povišanje mezd. —- Jasno je razvidno iz tega, zakaj Anglija Franciji dokazuje svojo dobrohotno neutralnost v Poruhr-ju, Nemčiji pa daje upanje, da Anglija obsoja pornhrsko akcijo in da samo čaka na priliko, da bo posredovala v prid Nemčiji. * Čehi proti inozemcem. Češki trgovski gremij in pomočniško društvo so zahtevali od vlade, naj prepove namestitev inozemskih uslužbencev, ker primanjkuje dela celo za domačine. Tujci, ki pridejo na Češkoslovaško', naj dobe na potnem listu pripombo, da so le na poti skozi državo hi nihče ne sme inozemca s tako pripombo vzeti na delo. 1 Reforma bogoslovnega študija. Pod vodstvom oiomuškega nadškofa dr. Stojana se je vršila škofovska konferenca, ki je prosila vlado za odobrenje načrta, da se podaljša teologični študij v semeniščih na 5 let. Tudi absolventom realk bo mogoče stopiti v bogoslovje, če absolvirajo prej enoletni tečaj iz latinščine in grščine. * Prvi obrok vojnega dolga, namreč znesek 4,128.085 dolarjev je Anglija plačala Združenim državam. * Italijanske državne železnice preidejo v privatne roke. Iz Rima poročajo, da je minstrski svet sprejel predlog o predaji državnih železnic privatnim podjetjem. 4 V Dawsonu v Ameriki je ponesrečilo 40 Jugoslovanov. Čikaški „Hrvatski glasnik“ poroča, da se ob priliki velike rudniške eksplozije v Dawsonu (New Mexiko) kjer je našlo smrt 120 rudarjev, ponesrečlio tudi 40 Jugoslovanov, ki so bili tam zaposleni. ” Volitvena reforma v Italiji. Kakor poročajo iz Rima, je Mussolini iz velikega fa-šistovskega sveta izbral sedem odbornikov, ki so določeni, da uredijo načrt volitveue reforme. . življenje popravlja. V ruski sovjetski državi vlada v vseh panogah strašna zmešnjava. Napaka sledi napaki. Ker ljudstvo izpre--gleduje ,da tako ne more iti dalje, so sovjeti sami primorani, da pobijajo svoje prejšnje odredbe z novimi, kar seveda velikokrat povzroča še večjo zmešnjavo, včasih pa le spravi stvar v boljši tir. Lansko leto je sovjetska vlada izdala dekret, s katerim ukinja nacio- nalizacijo vsega nepremičnega premoženja v mestih, t. j. odredba, po kateri se morajo vrniti prejšnim lastnikom njihove hiše, poslopja, zemljišča itd. Ta dekret pa je omejevala odločba, da se vrnejo samo one nepremičnine, katerih vrednost do 1. 1917. ni presegala vsote 10.000 zlatih rubljev. Ker pa je bila ravno do 1. 1917. najbolj razvita trgovska konjunktura, zato ta odredba v velikih mestih ni imela skoro nikake praktične vrednosti, ker je vrednost takih poslopij znašala do 1. 1917. z izjemno posameznih slučajev splošno več, nego 10.000 zlatih rubljev. Do pomena je prišla nova odredba le v predmestjih pri delavskih hišah, v uradniških stanovanjskih kolonijah in pa v manjših mestih, kjer je bila cena poslopjem nižja, nego" v velikih. Zanimivo je, da se ni oglasilo skoraj nič prejšnih lastnikov, da bi sprejeli nazaj svojo lastnino. Vzrokov je več. Veliko hišnih posestnikov je pomrlo, veliko je bilo umorjenih med revolucijo, mnogi so se izselili svojevoljno ali pa so bili pregnani, nekaj jih je izginilo brez sledu. Poleg tega je mnogo hiš popolnoma razpadlo, veliko je bilo požganih, nekaj izropanih tako, da je v mnogih slučajih ostalo od lične stanovanjske hišice le še golo zemljšče z razvalinami. Tretji vzrok pa je bila bojazen bivših hišnih posestnikov, da jim je sovjetska vlada nastavila samo past. '\r zgoraj omenjeni odredbi o ukinjenju nacionalizacije stoji namreč tudi določba, po kateri mora lastnik, ki prevzame v posest svojo bivšo lastnino, »po možnosti in sredstvih« skrbeti za njeno dobro stanje. Mnogim se je pri tej določbi porodila misel, da bo spravil svoje poslopje zopet v red, sovjetska vlada pa mu bo isto zopet odvzela ali pa naselila vanj prisilne najemnike ali pa svoje urade. Zato marsikdo ni hotel prevzeti svoje bivše lastnine, dasi so ga mestni sovjeti k temu naravnost pozvali. Zadnje čase pa prihajajo iz Rusije vesti, da se bivši lastniki oglašajo xr vedno večjem številu. Posebno v gu bernijskib mestih gredo lastninske transakcije gladko od rok in mestni sovjeti pomagajo bivšim lastnikom, kolikor je v njih močeh. To je posledica izmučenosti, ki jo je povzročila trpljenja polna doba vsled političnih, gospodarskih in Socialnih eksperimentov. Pripomogla pa je k temu tudi uvidevnost posameznih sovjetskih komisarjev. Mnogo sicer zagrizenih komu nistov je moralo uvideti, da stanovanjskih hiš ne more obdržati v dobrem stanju niti občina, niti sovjetska stanovanjska komisija, temveč edino tisti, ki ima na hiši direkten interes in to je privatni lastnik. Vsled tega da- nes nekateri sovjeti naravnost odrivajo upravo stanovanjskih poslopij s svojih ramen in gledajo, da se je čim-preje iznebe. Zanimiv slučaj v tem oziru nam nudi Penza, mesto v vzhodni Rusiji, ki je štelo pred vojno kakih 100.000 prebivalcev. 'Tam je mestni sovjet ponudil povrnitev vseh poslopij bivšim lastnikom, ki pa so ponudbo odklonili, ker so se v njih nahajali delavci, ki so jih vanje naselili sovjeti 1. 1920-22. Mestni sovjet je nato odredil, da imajo delavske rodbine tekom treh dni zapustiti stanovanjska poslopja in je ostal pri svoji odredbi tudi še potem, ko je centralna oblast to odredbo preklicala. Delavci so nato izjavili, da sploh nočejo prebivati v »bnržujskih« hišah in so jih zapustili. V Rusiji vznikajo nadalje neke vrste samozvanih notarijatov, ki sestoje iz treh. oseb in uživajo splošno zaupanje, ker so voljeni od prebivalstva. Ti notarijati beležijo zemljiške transakcije, potrjujejo kupčije, izdajajo potrdila o posojilih, premoženjskem stanju posameznikov itd. Pridobili so si dober glas in uživajo že danes večjo avtoriteto, kot pa sovjetski uradi. Posebno kmetje, ki tvorijo še vedno najštevilnejši živelj, vidijo v teh novih samoniklih notarijatih povratek pravnega reda in se z zaupanjem obračajo do njih. Sovjeti pa so prisiljeni, da jih molče priznavajo in zahtevajo včasih celo potrdilo takega notarijata. Tako življenje samo polagoma poplavlja pogreške in napake revolucionarnih ek: tremistov. DNEVNE VESTI. — Opozarjamo cen«, naročnike, da bomo prihodnji številki „Ljudskega tednika“ priložili položnice. — Uprava. — Umri je v Št. Vidu pri Stičini preč. g. Jožef Golmajer, župnik v p. Pogreb se bo vršil danes 22. t. m. ob 10 dopoldne. N. p. v m.! 7T »Ujroiski dnevnik« je začasno prek; nil izhajanje. — Razpust Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Izpostava I. in 11. v Ljubljani (prej Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in Želez-ničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani). Na podlagi zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 23. februarja 1923 sta bili gornji inštituciji, ki sta od leta 1919. naprej izvrševali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev in rudarjev) v Sloveniji in Dalmaciji, z dnem 18. marca 1923 razrešeni svojih dolžnosti in je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Radi tega je vse dopise in pošiljatve, ki bi se imele naslavljati bodisi na bivšo Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od 1. julija 1922 nosila naziv „Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava I. v Ljubljani“ bodisi na bivšo železničarsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, ki je od L julija 1922 nosila naziv „Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljani“ od sedaj naprej pošiljati na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44/1. — O tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosedaj člani menovanih zavodov. — Zdravniške ordinacije za člane Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Da se odpomore sedanjemu hudemu navalu bolnikov, posebno v dopoldanskih urah, bodo odsihdob v ambulatoriju ljubljanske poslovalnice, Gradišče št. 2, zdravniki takole ordinirali: Ob delavnikih vsak dan oo 8. do pol 10. g. dr. Pavel Janežič, od 9. do pol 11. g. dr. Ivan Zajec, od pol 11. do 12. g. dr. Peter Košenina, vsi trije za splošne bolezni, od pol 13. do pol 14. g. dr. Tone Jamar za pljučne bolezni, od pol 14. do pol 15. g. dr. Bogdan Dere za otroške bolezni, obenem posvetovalnica za matere, od pol 14. do pol 15, g. dr. Pavel Krajec in od 17. do 18. g. dr. Frane Minar, oba za kirurgijo (telesne poškodbe, rane itd.), g. dr. Minar obenem za ortopedijo (izkrivljenje udov, hrbtenice itd.); vsak dan izvzem-ši četrtka od 8. do 9. g. dr. Jernej Demšar za kožne in spolne bolezni, ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 13. do pol 14. g. dr. Ivan Pintar za ženske bolezni in porodništvo, vetrti zdravnik za splošno medicino, kojega imenovanje se v kratkem izvrši, bo ordiniral od 15. do pol 17. Nakaznice za zdravnike se izdajajo v poslovalnici, Gradišče št. 2, vsak delavnik od 8. do 18., tako da tudi popoldne prihajajoči člani lahko dobe takoj zdravnika. Pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi se dokazuje s potrdilom delodajalčevim, da je zavarovanec resnično zaposlen. —- Zamena 1060 dinarskih bankovcev. Belgrajski listi poročajo, da bodo v začetku aprila vzeti iz prometa 1000 dinarski bankovci in nadomeščeni z novimi. — Tujci se v jugoslovanskih podjetjih ne smejo nastavljati, ako v to izrečno ne privoli ministrstvo za socialno oskrbo. Po določilih zakona o zaščiti dela se kaznujejo prestopki z globo do 3000 Din. — Za stalnega vojaškega duhovnika v Valjevu je imenovan g. Franc Jazbinšek, dosedanji kaplan v Raj-henburgu. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v soboto, dne 17. marca lekarnar Pieeoli v 73. letu svoje starosti. N. v m. p.! — Pri posestniku Planlnšeku na Sp. Hudinji št. 6 so neznani tatovi v noči od srede 14. na četrtek 15. marca razkopali pol metra debel zid, da so mogli vdreti v shrambo, odkoder so odnesli meso od petih svinj in tudi še drugih stvari. Skupna vrednost znaša 75.000 K. Razpisana je velilca nagrada za izsleditev tatu. — Pretep med otroci. Na poti iz šole domov so se sprli otroci med sabo ter se tudi pretepali. Tilko Grčar, sin učitelja iz Ljubljane, pa je pograbil součenea Ivana Zadnikarja ter ga tako močno vrgel ob tla, da je ta zadobil precejšnje notranje poškodbe, vsled česar je moral iskati pomoči v bolnici. — Napad. Miš Frane, sin posestnika iz Soteske pri Mohavčah se je vračal zvečer domov. Na cesti pa so skočili v njega brez vsakega vzroka Anton Bi stan ter brata. Ivan in Josip Klopčič, ga podrli na tla in ga močno pretepli, na kar so hodili še s čevlji po njem toliko časa, da je Miš obležal nezavesten. Zadobil je težke notranje poškodbe, vsled česar so ga morali odpeljati v Bolnico — Tatinska družba. Pavle Kovač iz Sp. Dol, Val Javoršek iz Vaš pri Medvodah, Andrej Kovač, brat prvega iz Moravč, Al. Glavač iz Ločnika pri Šoštanju in Tomaž Strašar iz Blatnega polja so se zagovarjali te dni pred ljubljanskim deželnim sodiščem radi raznih tatvin. Prvi štirje so kradli otavo, seno, deteljo, opeko, bukova drva. in razno kmetijsko orodje. Zadnji obtoženec pa jim je dal na. razpolago dvoprežen voz in hranil razno ukradeno blago. — Končno pa je Pavel Kovač prodal še svojemu! soobtoženemu tovarišu voz. Obtoženci, ki so bili razen zadnjega že vsi večkrat občutno kaznovani, deloma priznavajo in zvra-čajo krivdo drug na drugega. Obsojeni so bili prvi na 18 mesecev, drugi na tri mesece, tretji na 3 mesece, četrti na 5 mesecev težke ječe, Tomaž Strašar pa na 6 tednov ječe. — Povrniti morajo skupno 16.120 K škode in pa vse stroške. — Tatvina monstrance. V Veržeju je bila te dni iz zaklenjene cerkve ukradena srebrna monstranca, vredna 100.000 kron. Storilca še niso zasledili. — § 104. Delavec lože Breceljnik je naletel nrecej natrkan na stražnika Grošlja in Semiča. Ker stražnikov ne more trpeti, osobito, če je malo pijan, ju je začel zmerjati s pravimi pristnimi ljubljanskimi barabskimi izrazi. Obsojen je bi! pred ljubljanskim deželnim sodiščem radi tega na 14 dni zapora. — Orožne vaje bogoslovcev. Minister vojne in mornarice je odredil, da morajo vsi bogoslovci in duhovniki, ki so rojeni leta 1898 in ki niso odslužili vojaške dobe, nastopiti trimesečno orožno vajo. in sicer od 1. julija do L septembra. — Nesreče. V Mostah pri Ljubljan je igralo več otrok „skrivalnico“. Šestletni Sojer Franc, sin železniškega čuvaja, se je skril za neko gramozno trugo, ki je padla nanj in mu zlomila obe nogi. Nesrečneža so pripeljali v bolnico. — Ocepek Ivan, posestnik iz Doberla, je delal svojemu prijatelju „ofreht“, pri čemer je hotel tudi streljati. Vzel je neko staro puško ter streljal ž njo. Ta se mu je pa pri prvem strelu razletela in mu raztrgala levo roko. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Družina trgovca Žargija se je peljala včeraj s konji na izprehod. Nedaleč od Beričevega se jim je voz na nekem ovinku nenadoma prekucnil. Pri tem si je zlomila gospa Žargijeva levo roko. Večje nesreče ni bilo. Gospo Žargijevo pa so pripeljali v bolnico. — Bosanski krošnjar — slepar. Tvrdka Feliks Urbanc v Ljubljani je dobila svoje-časno pismo iz Banjaluke, s katerim je naročal Anton Kajfež, trgovec z usnjem, mešanim blagom in deželnimi pridelki precejšnjo količino blaga za moške in ženske obleke in perilo. Tvrdka Urbanc mu je odgovorila, naj pride trgovec sam v Ljubljano, pa je nasedla na podobno pismo tvrdka Souvan, ki mu je poslala za 24.000 kron raznega blaga. — Denarja ni bilo. Uvedla se je preiskava, ki je ugotovila, da mož ni niti trgovec, niti krošnjar, marveč navaden slepar. Deželno sodišče v Ljubljani je o tem tri dni razpravljalo. Obtoženec ni prišel k obravnavi, pač pa je svoječasno zaslišan priznal, da si je denar pridržal vsled gmotnih stisk in težkih družinskih razmer. Obljubi! je tudi, da hoče škodo povrniti. Kajfež je bil obsojen na tri mesece težke ječe in mora povrniti tvrdki 24.600 kron. — Papeški nuncij v Sarajevu. — Pretekli teden je dospel v Sarajevo papeški nuncij msgr. Pelegrinetti, ki je izročil nadškofu dr. Šariču palij kot znak nadškofovske oblasti. Nuncija so sprejeli cerkveni in svetni dostojanstveniki. — Stanovanjska mizerija v Sarajevu, Sarajevski „Jugoslavenski list“ poroča, da se je tekom meseca vsled potresa porušila in postalo za stanovanja nesposobnih 18 hiš. Brez strehe je ostalo okroglo 150 ljudi. Stanovanjska beda je zeio velika. List poživlja vlado, da tej bedi odpomore. — Stokrat kaznovan. Pred par dnevi so zaprli v Sarajevu nekega Edhena Nedapeka, ki živi in se prehranjuje na ta način, da obiskuje manjše gostilne, se dobro naje, potem "a se proti «"ostilničarju ponižno izjavi, da nima pri sebi denarja in da bo plačal drugič. Sedaj je že stoti pot v zaporu, in sicer samo radi takih in sličnih pregreškov. — Ne v Egipt. Izseljenci za Egipt ne dobe potnega lista, ker vlada velika brezposelnost v Egiptu in se bo moralo celo več jugoslovanskih delavcev vrniti v domovino. Potne liste dobe samo oni, ki morejo dokazati, da jim obstoj ni odvisen od njihovega dela. — Generalni direktor Narodne banke g. dr. Novakovič je odpotoval pretekli teden ua Dunaj, da prejme nov obrok našega deleža iz likvidacije zlate zaloge bivše Avstroogrske banke. — Aretacija deiravdanta. Zagrebška policija je aretirala na tamkajšnjem državnem kolodvoru železniškega blagajnika Cirila Naliza iz Subotice, ki je poneveril 120.000 Din in nato pobegnil. Izročen je bil sodnemu stolu v Zagrebu. — Velik dobrotnik. V Belgradu je umrl 15kratni milijonar Joca Jovanovič, ki je vse svoje premoženje zapustil v dobrodelne qamene. — Zdravljenje bolnih otrok. Ministrstvo za socialno politiko je ukazalo, da se gojenci otroških domov, ki jih vzdržuje izključno država, zdravijo brezplačno, t. j. na državne stroške. Stroške za zdravljenje gojencev, ki se zdravijo v bolnišnicah, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki, pa bo krilo ministrstvo za socialno politiko. — Roparski napad na vlak. V nedeljo dne IS. t. m. je bil izvršen ponoči na tovorni vlak štev. 567 v Podsušaku pri Zagrebu drzen roparski napad. Vlak je stal pred signalnim znamenjem in čakal, da postane proga prosta. Med tem časom pa je na vlak navalila oborožena tolpa banditov. Ustrelili so sprevodnika in enega zavirača krvavo pretepli. Ako so roparji napravili kako škodo, še ni znano. — Črnogorski učitelji so se obrnili na naučnega ministra s prošnjo, da odpomore njihovemu mizernemu položaju in jim zviša plače. — Bolgarski komite med seboj. Da je vladal na bolgarski meji med volitvami mir, se ni zahvaliti samo nastopu Stambolijskega in ukrepom naše vlade, temveč tudi prepirom, ki so izbruhnili med „makendonstvu-jočimi“ samimi. Med obema strankama — ena je bila za to, da se preneha z vpadi v našo državo — se je pretekli četrtek razvil pravcati boj, ki je trpe! cele tri ure. Bilo je mnogo mrtvih. Bojno razpoloženje se noče poleči ter se poroča o vedno novih bitkah bolgarskih komitašev. — Izgredi po volitvah v Zagrebu. Ko so v nedeljo zvečer čakali ljudje v Zagrebu pred uredništvom „Novosti“ na izid volitev in je po objavljenih številkah pričela množica vzklikati, je navalil nanjo oddelek policije, vsled česar je nastala velika zmešnjava ter so pričeli ljudje bežati na vse strani. Mnogi so popadali po tleh, drugi pa so v begu hodili preko njih. V kratkem je bila Strossmayerjeva ulica popolnoma čista. Sku- pina manifestantov je naletela na Zrinjevcu na oddelek vojske. Pri čiščenju Zrinjevca se je nehote rani! neki vojak od bodala drugega vojaka. Drugi del manifestantov je pri Bregoviti ulici razgnala policija na konjih. Ob 10. uri je došlo pred Narodno kavarno do spopada med jugoslovanskimi in hrvatskim! nacionalisti. Z obeh strani so pričeli padati streli, policija pa je posredovala in napravila red. Ob tej priliki je bil ranjen neki policaj z nožem v roko, neki drugi človek pa je, bil v gnječi ranjen v nogo od strela z revolverjem. Takoj so bili zaprti vsi lokali in tedaj je nastal v Zagrebu zopet mir. Vojna m ileoa. Na podlagi gradiva zagrebškega statističnega urada je predaval minulo leto dr. g. Bogie v srpskem zdravniškem društvu o statistiki rojenih in umrlih otrok na Hrvatskem in v Slavoniji s posebnim ozirom na spremembe, ki so nastale vsled vojne. Ravnokar je izšlo to predavanje V tisku: G. Bogie. Statistika radjanja i umiranja odojeadi u Hrvatskoj i Slavoniji za vreme od 1989. do 1919. god. Brošuro, ki ima 40 strani in 6 tabel, je izdalo ministrstvo narodnega- zdravja. Akoravno se omejuje pisec na Hrvatsko in Slavonijo, so rezultati njegovega raziskavanja tudi za nas važni, saj je Slovenija, zlasti pa Primorsko, v vojni še več trpela in morebiti bodejo nastopne vrstice vzpodbudile naše merodajne kroge, da zberejo podobno statistično gradivo iz naših krajev in ga objavijo za nadaljnja raziskavanja. 1. Živorojenci. V letih 1909—1910 je bilo rojenih 82.960, in sicer 51.31 odstotkov moškega in 48.69 odst. ženskega spola. Glavna mesta Zagreb, Varaždin, Osijek in Zemun so imeli na 1000 prebivalcev 23.26 porodov, ostala pokra jina pa 31.21. Število porodov se je med vojno znižalo. Pred vojno (1909—1914) je znašalo število novorojencev povprečno 99.232, med vojno pa je padlo število na 51.971, in sicer se je znižalo število novorojencev na deželi skoraj za polovico, v mestih pa nekoliko manje. Lahko se reče, da znaša število v vojni »poklanih nerojeneev« skoro 198.698 duš. Po narodnostih, ki bivajo na omenjenem ozemlju so bili v dobi 1309— 1917 najbolj plodoviti Slovaki (36.69), potem sledijo po vrsti Rusi, Srbi (34.90), Hrvati (31.58), Nemci, Mažari, Čehi (25.27), Slovenci (15.13). Če vzamemo Srbe, Hrvate in Slovence kot en narod znaša število živorojenih na 1000 prebivalcev 27.20 in pridejo Jugoslovani v tej vzporedbi na četrto mesto, torej za Nemci (29. 64). Zanimivo je, da je nataliteta Slovencev na omenjenem ozemlju tako silno nizka. Če pa upoštevamo le Srbo-Hrvate dobimo za njihovo nataliteto 33.24, kar pomenja, da prednačijo pred Nemci. Poglejmo zdaj, v kakšni meri je trpela nataliteta posameznih narodov med vojno: Največjo izgubo na »poklanih nerojencih« so utrpeli Slovani, a med Slovani smo se še najbolje izmazali Jugoslovani. Od Jugoslovanov imajo sorazmerno največjo izgubo Srbi (primanjkljaj na 1000 prebivalcev: —19.88), v drugi vrsti Hrvati (—16.49) in potem Slovenci (—11.90). Povprečna izguba Slovanov znaša — 20.27, izguba neslovanskih narodov pa —17.76. Nemci so utrpeli nekoliko več kot Čehi, najmanje pa Mažari (—15.84). Zanimivo je, da potrjuje statistika že tolikokrat izrečeno trditev, da se med vojno veča število rojenih dečkov, in sicer se je zvišalo na omenjenem ozemlju za 0.14 odstotkov, po vojni je število novorojenih dečkov zopet padlo: 1915.: 51.02, 1916.: 51.25, 1917.: 51.38, 1918.: 51.79, 1919. : 51.71. 2. Nezakonski. Predvsem se da konstatirati, da je najmanje nezakonskih otrok v onih pokrajinah, kjer je najmanj tujega elementa, kjer je torej domače prebivalstvo v ogromni večini. Mesta izkazujejo največje število nezakonskih porodov, povprečno 18.36 odstotkov (Zagreb prednjači s 27.34%). Samo ob sebi se razume, da je odstotek nezakonskih rojencev med vojno narasel, in sicer v mestih nekoliko manje nego na deželi (1.46, 1.68). 3. Mrtvorojenci. Število mrtvorojenih je bilo po mestih dvakrat večje nego na deželi, pro mille 1.29 in 0.62. Po spolih: 55.97% mrtvorojenih moškega in 44.03 mrtvorojenih ženskega spola. Med vojno se je nekoliko zvišal odstotek mrtvorojene moške dece, a po vojni (1. 1919) se je zopot znižal na predvojno stanje. 4. Umrljivost otrok. Od živorojene dece je umrla približno ena petina, a posebno visoka je bila umrljivost med vojno in je po vojni takoj zopet padla. Zanimivo pa je dejstvo, da je umrljivost med vojno bolj narastla na deželi (3.92%) nego v mestih (2.90%), nasprotno pa je padla umrljivost po vojni na deželi hitreje (znižanje znaša 1919. I. 6.20) nego v mestih (5.18). Najbolj je kosila smrt med deco 1. 1915. in 1918. Nekatera mesta pa so bila tako srečna, da očividno niso mnogo trpela od vojske, vsaj umrljivost otrok ni rastla, temveč se je celo znižala (Petrovaradin, Koprivnica, Križevci). Največ sta trpela Brod in Senj, kjer je narastla umrljivost za 7.91 oziroma 6.29%. Mnogo so trpeli tudi Sremski Karlovci in Zemun. Umrljivost otrok ženskega spola je bila med vojno večja nego umrljivost moške dece, celo znižala se je umrljivost moške dece: pred vojno 55.43%, med vojno 54.99%. Če primerjamo to dejstvo s tem, kar smo navedli popreje o naraščanju števila novorojene moške dece med vojno, sledi čisto jasno, da zna narava na dozdaj še nepojasnjen način ustvariti ob vojni, torej v dobi, ko se najbolj krči število moških take biološke predpogoje, ki ščitijo moško deco bolj nego žensko. Razmerje med številom moških in žensk, ki se v vojni na nenaraven način spremeni, popravi narava sama. Kdo nam bo razjasnil ta tajinstveni mehanizem narave! Če pogledamo še umrljivost otrok po narodni pripadnosti dobimo zopet silno interesantno sliko. Največja je bila umrljivost pri Slovakih (23.76 na 100 živorojenih), potem sledijo po vrsti: Rusi, Nemci, Mažari. Na petem mestu so Jugoslovani (17.21%), potem Čehi. Če izpustimo pri Jugoslovanih Slovence, pridejo Srbo-hrvati na tretje mesto pred Nemce. In zopet je zanimivo, da je med Slovenci, ki živijo na hrvaškem ozemlju umrljivost otrok silno nizka 9.94, torej: pri nas doma je nataliteta mnogo višja nego pri Slovencih, ki živijo na Hrvatskem. Zato pa je pri nas tudi umrljivost dece mnogo višja: 1914. 1. na Kranjskem 15 odstotkov- 1917. 1. 21 odstotkov, 1918. !. v današnj Sloveniji nad 23 odstotkov, naši Slovenci na Hrvatskem pa (1909.—1919.) le 9.94 odstotkov. Za nataliteto imamo pa sledečo sliko: 1914. 1. na Kranjskem 31 pro mille, 1915. 1. 24, v celi Sloveniji 1917. in 1918. 1. 17; naši Slovenci na Hrvatskem pa 1909. do 1917. 1. le 15.13. In koncem koncev, kaj nam povedo te suhe številke, če poiskusimo poglobiti se v njihovo smisel. Kaj po-menja, da skuša narava nadomestiti na tajinstven način izgubo, katero je zakrivila vojna? To je gotovo, če bodo statistični podatki drugih pokrajin podali podobno sliko, potem je treba enkrat za vselej pribiti, da je trditev o vojni kot zakoniti naravni biološki potrebi velika zmota. Vojna ni zbiranje, ni preporod, ni nikakršen »Stahlbad«. Vojna je bolezen, ki sega z brutalnim uničevanjem v zakoniti razvoj organizma. Le tako je umeti, da organizem od izbruhu te bolezni takoj reagira in da ga skuša na svoj način izlečiti, vzpostaviti prejšnje razmerje in prekinjeno zakonitost. st. GOSPODARSTVO. g Izvozni trg. Izvoz živine se je v zadnjem času zvišal, kar je pripisati predvsem znižanju eksportne carine. Izvozničar, ki proda vole v Italijo, dobi za kg 4—4 'A lire, kar znaša v naši valuti 72—81 K. Radi tega so tudi cene živini na domačem trgu silno poskočile in plačujejo eksporterji 50—60 K za kg žive vage. Podobno je z izvozom svinj, za katere plačujejo eksporterji 96 K, za pitane svinje pa 100 do 115 K za kg žive teže. Pričakovati je vsled tega, da bo tudi mast kmalu zopet poskočila v ceni. Z ozirom na našo trgovsko bilanco je živahnejši izvoz le pozdraviti, ker je to skoraj edina možnost, da pokrijemo ogromni deficit, ki ga izkazuje naš uvoz napram izvozu. A vsekakor je treba paziti, da bo na domačem trgu dovolj blaga po primerni ceni na razpolago. Poglavje za-I se tvori izvoz plemenske živine. Visoke cene, ki jih ponujajo eksporterji, so zapeljale veliko število kmetov, da prodajo tudi teleta najboljše pasme, ki bi bila dobra za rejo. Posebno na Hrvaškem so razni trgovci-izvozni-čarji pokupili ogromno množino telet. Tu bi bilo treba pouka, a tudi morebitnih vladnih odredb, da obvarujemo našo živinorejo pred nepregledno škodo; gledati je treba, da ostane dovolj plemenske živine doma. Tudi v Sloveniji, kjer je izvoz zaklane živine nekoliko časa miroval, j c zabeležiti živahnejše trgovanje z inozemstvom. V zadnjem času so pričeli povpraševati italijanski kupci po semenskem fižolu in krompirju in vse kaže, da se bo polagoma razvil živahnejši izvoz imenovanih pridelkov. Slejkoprej je v Sloveniji glavni izvozni predmet les, ki ga izvažamo preko Jesenic v Italijo, v manjših množinah pa tudi v Švico. Nekaj mleka izvažamo v Avstrijo, (st.) g Zanimanje Nemcev za naš les. Neke nemške tvrdke v Berlinu so poslale našemu ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo, naj sc jim dostavi imenik naših lesnih trgovcev. Mnistrstvo je radi tega pozvalo vse trgovske zbornice, naj čim prej sestavijo te imenike in jih predlože ministrstvu. g O semenskem krompirju. Izkušnja nas uči, da je žetev odvisna od setve. A ne zadošča, da zemljo dobro obdelamo, da jo gnojimo, da negujemo in pazimo mlado rastlino, potrebno je predvsem, da uporabljamo pri setvi le dobra, zdrava semena, ki obe-čajo dober plod. Poglejmo, kaj nas uči izkušnja o semenskem krompirju! --Veliki gomolji, ki tehtajo po 110 g dajo na 1 ha 170 q sadu, srednji gomolji 70 g teže dajo 162 q in majhni gomolji 50 g teze dajo le še 130 q. Kakor vidimo torej, je višina pridelka odvisna tudi od veličine gomoljev, ki jih rabimo za seme. V severnih deželah, zlasti na Nemškem, kjer so izvršili temeljite poskuse, priporočajo za saditev cele gomolje, ki so debela kakor kurja jajca in od 50 do 80 gramov težka. — Semenski krompir mora biti popolnoma zdrav, če je semenski krompir bolan, se lahko bolezen širi in uniči skoraj ves pridelek. Gomoljev, ki so že pognali dolge bele kali, ne smemo uporabljati za seme, ker so te kali že izčrpa le dobršen del gomoljeve redilne snovi. Radi tega moramo semenski krompir varovati pred kaljenjem v kleteh. Spomladi moramo paziti, da ga hranimo na hladnem, kupe razgrnemo in s tem preprečimo da bi se v kupih razvilo preveč toplote. — Pri nas in tudi drugod imajo navadno, da ne sadijo cele posamezne gomolje, temveč jih razrežejo na dva kosa. Ta navada se je posebno udomačila med vojno, ko je primanjkovalo semenskega krompirja in so radi tega rezali gomolje celo na štiri do šest kosov. Seveda je treba pri tem paziti, da ima vsak kos najmanje eno dobro razvito oko in dovolj mesa, ki mora nuditi mladi rastlini hrano. Omeniti pa moramo zraven, da so n. pr. na Nemškem že zdavnej zavrgli saditev razrezanih gomoljev in da priporočajo tudi najnovejše strokovne knjige saditev celih gomoljev. Z rezanjem prizadenemo namreč gomolju rano, če je zemlja suha, popije iz te rane vlago, ki bi morali iti v prid mladi rastlini, če je pa deževje in zemlja vlažna, se lahko pojavi na rani gniloba, ki tudi ni v prid rastlini. V nekaterih krajih skušajo te rane nekako zaceliti s peskom ali pepelom. Vsekakor si zapomnimo, da bomo rabili rezane gomolje le tedaj, če imamo le malo semena na razpolago in če je prst dovolj rahla in topla, da seme hitro požene. — Med vojno se je zelo razširila tudi saditev krompirjevih sajenk. Krompir razgrnemo po lesah na svetlem in toplem, a ne presuhem prostoru D0°—15° C), da začne poganjati kali, te kali izrežemo z malim delom gomolja in ga vsadimo. Za prvim kalom se bo razvil drug, s katerim ravnamo isto tako. Koneeno nam ostane še zmiraj kos krompirja, ki ga lahko uporabimo kot krmo ali človeško hrano. Vsekakor pa daje ta način saditve toliko dela, da je kvečjemu priporočljiv za vrtove ali prav mala posestva. — Posebno pažnjo pa zasluži zgodnji krompir, saj ga tudi naj dražje prodajamo. Mlada krompirjeva rastlina je za mraz zelo občut Ijiva in že iz tega sledi, da bomo sadili zgodnji krompir predvsem tam, kjer je zemlja zavarovana proti mrzlim vetrovom. Zgodnji krompir potrebuje več gnoja, saj se mora tudi hitreje razvijati nego pozni krompir. Če nismo s hlevskim gnojem že pognojili predpridelku, je treba uporabiti za | zgodnji krompir dobro preležan kom- | post in lahko pridenemo tudi nekoliko Tomosove žlindre in kalijeve soli. Izmed raznih vrst zgodnjega krompir- | ja bi omenili le »šesttodenski« krompir, ki daje 5 do 6 kratni pridelek, »cesarsko krono«-, ki daje celo 15 do 2d kratni pridelek in konečno »rano rožo«, ki sicer v 'okusu nekoliko zaostaja, a je njena, rodovitnost 6e najbolj zanesljiva, — (st.) g Kako gnojimo krompirju? Krompir ima mehke korenine, ki se razprostirajo k v dobro prerahijanl zemlji. Iz tega pa že sledi, da je najbolje, če smo zemljo že jeseni na globoko preorali, da jo Spomladi še enkrat preorjemo, če je pa to nemogoče, vsaj pred saditvijo. Drugo oranje ni treba, da je globoko kot prvo. če je zemlja dobro pripravljena, se lahko krompirjeve korenine razprostrejo in najdejo dovolj hrane. Hrane pa potrebuje krompir zelo mnogo, in sicer , na 1 ha: 60'kg -dušika, 30kg tbsforove kisline j in 100 kg kalija. Hlevski gnoj' razrahljuje zemljo, ima dosti kalijevih snovi v sebi in je radltega pripraven kot gnoj za krompir. A zapomnimo sl, da moramo s svežim hlevskim gnojem že jeseni gnojiti in ga plitko zaorati. Popoinoma napačno je, gnojiti s hlevskim gnojem in brž nato saditi krompir. Če smo krompirju gnojili jeseni s hlevskim gnojem, se priporoča spomladi gnojiti pred saditvijo s 75—100 kg amonijevega sulfata, 150—200 kg superfosiata in s 150 do 200kg 40% kalijeve soli. Če gnojimo samo z umetnimi gnojili, je treba na 1 ha .-00 kg amonijevega sulfata, 400 kg superfosiata in -500 kg 40 odstotne kalijeve soit. Poizkusi s temi gnojili so- se prav dobro obnesli. Imamo pa v novejšem času še celo vrsto drugih poizkusov z umetnimi gnojili. N. pr.: Gnojitev S 40 odstotno kaitievo soijo (150 kg na 1-ha) je zvišala pridelek na 1 ha 60 q. 40% kalijeva soi z 200 kg superfosfata s 100 kg čilskega solitra je zvišalo pridelek za 49 q na 1 ha. Čilski soliter je zvišal pridelek za 23 a oziroma 30 in.40 q (2 kratno gnojenjeI). st DROBTINICE ZA GOSPODINJE. g "-Kako očistim mastne in oljnate steklenice? Raztopi en del niila v 80 delih vode in salmijaka. Potem napolni s to raztopino steklenice in deni iih v kotel, k! je napolnjen z isto raztopino. Kotel nekoliko časa grej. Ko-icčno pomij steklenico z mlačno vodo. g Grenko mleko. Včasih mleko pogrenl, e vleče in diši po piesnobi. Smetana se le Sabo pinja, maslo postane tudi grenko. "Vzroki tej bolezni so razne glivice, mleko od skromolžnlh krav, grenka, pokvarjena ali pUniva krma itd. Da odpravimo grenkobo mika, je treba predvsem 'snage. Hlev In vse predore, kjer hranimo mleko, je treba pre-bellt z apnom, kateremu dodamo nekoliko žvepend kisline ali pa lizola, vse orodje in vse psodc je treba tudi dobro osnažiti z lizolom Pogostoma pa postane mleko radi tega tenko, ker dobiva krava grenko in slabo krmo Tu je pač edino sredstvo, da to krmne takoj odpraviš. Ravnctako postane mleko grenko, če daješ kravi preveč repe, pese, oljnatih tropin, ovsene In grahove slame. Repe ne daj kravi več nego kvečjemu 10 kg na dan, pese pa ne nad 20. Oljnatih tropin ne dajaj več nego 1 kg in ne namoči jih v vodi. g Rdeče siieko. Vzroki, da postane mleko rdeče so različni, predvsem neka vrsta glivic, ki povzročajo na površju rdeče pike, ki se vedno večajo. Včasih pa je temu kriva kri, Ki se naiiaja v mleku v trakovih in nitih. Zgodi se lahko, da poči kaka mala žilica v sescu ali da se nahajajo v vimenu turi aii rane. V poslednjem slučaju je potreba,poklicati živlnozdravnika. Včasih sc pojavijo. :u površju mleka modre lise, ki jih povzročajo glivice. Večinoma postane mleko modro šele tedaj, ko se začne kisati, uporabi ga torej poprej. S Kako s! pripravimo dober jeslh? Kar ti je ostalo od malin, katere si vkuhala, pomešaj z enakim delom vinskega jesiha. Mešanica naj stoji osem dni na toplem, potem jo precedi, pretoči v čiste steklenice in shrani na hladnem. — Nagnita, nezrela jabolka, k! padajo jeseni z drevja, shrani v odprtem sodu, katerega postaviš v klet. Ko imaš dovolj tega sadja nabranega, deni ga v stiskalnico, sok pa shrani potem v odprti posodi, tako da vre 2—3 dni. Med tem si pripraviš sodček, ga izžgeš z vročim vinskim jesihom in ga shraniš v prostoru, kjer znaša temperatura 18—20 stopinj R. V ta sodček pretočiš oni sok, mu primešaš nekoliko rujavega vinskega kamna in imaš Izboren jesih. — Iz olupkov jabolk, hrušk In drugega sadja si lahko pripraviš na sledeči način prav dober iesih. Olupke shrani nad štedilnikom, ko jih imaš dovolj, položi jih v stekleno posodo, dodaj enako množino vode in postavi vse vkup na solnce. Ko bo mešanica dovol1 vrela, precedi jo in jesih je gotov. — (st.S g Koiiko krme rab! goveja živine? 5tir? do devet mesecev stara teleta rabijo dnevno: 1 kg zdrobljenega ovsa ali ječmena, noj kg otrobov, 3 kg boljšega sena in 2 kg ‘-lame. — Delavni vo!i rabijo na dan: 4kg sena, 2 kg detelje, 7 in poi kg slame in 1 in nol kg zdi obijene koruze. — Molzne krave rabijo dnevno: 5 kg sena. 15 kg nese, 5 kg ■dame, 3 kg plev, 1 kg sezamovih tropin. Poleti pa rabijo molzne krave: 40kg zelene detelje, 3 kg tropin hi poi kg zdobliene koruze. — Biki potrebujejo 3 kg zdrobljenega ovsa, 7 kg sena in 3 kg slame. Ristič. Svoječasno je objavil državni upravitelj VV Indischgrät zove ga posestva na Planini, Ant. Ristič, v listih „Poslano“, v katerem ostro nastopa proti VVindiscgraetzu in kr. namestniku Hribarju. — Pravni zastopnik Wlndischgrätzs, dr. Triller, je objavil pri- meren odgovor, ki je danes pod obtožbo. — V tem odgovoru se očita A. Rističu, da ie devastiral star rodbinski park, da sd njegovi ljudje slepo streljali in ogrožali osebno varnost, da je reduciral dajatve za Wlndisch-grätzovo rodbino ter da je grozil, da se bo Narodna obrana maščevala zanj — Dr. Triller je nastopil za svoje trditve dokaz resnice. Zato je izvajal kratko, predzgodovino celega slučaja. — Po rapallski pogodbi je državna meja prerezala posestvo, tako da spada veiik dci posestva pod Italijo.. pa brani lastnik svoje pravice tudi v Italiji, si je pridobil Italijansko državljanstvo, kar je povzročilo pri nas silno gonjo proti njemu. Proglasila se je državna uprava, kot upravitelj pa je bil imenovan nestrokovnjak, bivši potnik v papirni stroki. Wlndlschgraetz se temu ni upira!, ker je bil mnenja, da je to zgolj polit, čin, da gre za nadzorstvo obmejn. posestva in laškega podanika. — Po kratkem sporazumnem sodelovanju so se začeli razni prepiri, Ristič je vedno več zahteval, česar mu pa lastnik n! hotel in mogel priznati. Iz maščevanja je devastiral park, mučit domačine in uvedel pravi nasilni režim s streljanjem. Na Trillerjev petit, da naj se oošlje na Pianino uradnik, ki bo celo zadeve preiskal, se k to zgodilo in posledica preiskave, katero je vodit dr. Vodopivec, ie bila, da je bil Ristič odstavljen in imenovan za začasnega namestnika inž. Kosmač. Namestnik I. Hribar je potrdil kot priča, da je odredil vse to Iz popolnoma lastnega nagiba brez vsakega vpliva. — Ker k ravn. agr. dir. dr. Lukan odklanjal Izpoved "lede nekaterih vprašani, ker ne sme kršiti -radne tajnosti radi državnega prestiža, k 'Mia obravnava v svrho odveze molčečnosti vradne tajnosti preložena na negotov Čas. RÄZNE. ; ' r NsMzdetncjl petrolejski ‘vrelec na svoti*,. Iz Amerike poročajo, da je venecueišk! konzul dobil sporočilo, da so odkrili v Lažnu, v bližini Marbkaiba petrolejski vrelec, ki'daje dnevno 120.000 sodov petroleja. T-rd! se, da je io najizdatnejšl vrelec na svetu. r Ameriški peiet s Zeppelin-om. Glasom uradnega washlugtonskega poročila kontraadmirala Molleta, šefa zrakoplovstva v ameriškem pomorskem uradu, nastopi vodljivi zrakoplov ž B 1 v poletju nameravani polet okoli zemlje v smeri meridijana, ki vodi čez severni in južni tečaj. r še nepoznano kačo, ki so ji dail ime „Clbro*, so pripeljali pred kratkim ir. Jiižne Amerike v London. Te vrste kače imajo prav posebno lastnost, da nišo človeku prav nič nevarne, ker se hranijo samo z drugimi strupenimi kačami. Nekdo, ki jo je opazoval v amerlkanskem pragozdu, jo popisuje tako-le: Bil sem v pragozdu na lovu. Naenkrat sem se silne prestrašil, ko sem opazil v neposredni bližini velikansko kačo, ki je živo opazovala svojo okolico. težko dihal. Trenutek na to sem se oddahnil, ko se-in opazil, da velikanska kača ne obrača pozornost name, marveč na drugo veliko kačo, ki $e bila ovita okoli nekega drevesa. Umiril sem se popolnoma in takoj nato opazil, da .te „Clbro“ jezna naskočila drugo kačo. Pograbila jo Se s svojim žrelom za glavo. Žrtev se je poskušala braniti in je hlastnila s svojimi strupenimi zobmi po nasprotnici. Vendar pa je bli njen odpor zaman, ker jo je no par trenutkih premagala in jt-ia požirat kar živo. Nudila se mi je čudna slika, ker se je zdelo, kakor da „Clbro“ nima glave. Rep njene žrtve se te strahovito zvijal. Kmalu nato pa je izginil tudi ta v žreiu in ostala je samo „Cibro“. r Revolver, ki le za nekoliko časa ubije. Kemik dr. Niemayer je izumil, kakor jav-javljajo nemški iisti, revolver, katerega projektil sestoji iz raznih misterij, ki formira $ pridatkom smodnika strel. Projektil sc sproži na nasprotnika iz posebnega revolverja. Ko se strel sproži, se ovije okoli „zadetega“ plinov udušljiv oblak. Hud pok strela in ogenj smodnika povzroči najprej hud strah. Plin pride v oči in onemogoči začasno delovanje očesnega živca, vsled česar nastopi za več minut slepota. Sluznice se razdražijo in zadeti mora globoko dihniti, česar posledica je, da pridejo plini v pljuča in nastopi nekako zadušenje. Za prvi trenutek strašno orožje ne zapusti nikakih trajnih škodljivih posledic. Ustreljeni je ie za nekoliko časa „mrtev“, odnosno nesposoben za odpor, vsled česar se ga lahko zveže In ujame. Revolver se da hitro zopet nabasati tako da je sijajno obrambeno orožje. r Število smrtnih slučajev vsled nezgod se v Ameriki strahovito množi. Vzrok so večinoma avtomobili. Po poročilih nekega lista se ponesreči smrtno v Združenih državah 75.000 ljudi, torej vsakih sedem minut en človek. Avtomobflni promet sam povzroči na dan 35 smrti in 5000 Otrok je etno žrtev avtomobilov. r Ali je užitek vina škodljiv? Združene države ameriške so prepovedale vsak užitek alkohola. Načeli so pa vprašanje, ie li užitek vina škodljiv. V Pasteurjevem Institutu poizkušajo to vprašanje rešiti. Do sedaj poizku-šnje še niso zaključene, vendar trdijo, da že dosedanji rezultati kažejo, da vsebuje vino snovi, ki dajejo človeškemu truplu zoper iz-vestne bolezni odporno moč. r D'Ačiuncijo se preseli Stalno v Rim, in sicer v vilo Falconieri, katero je svojčas bankir Mendelssohn podaril nemškemu cesarju Viljemu. Ta je pustil to vilo preurediti za bivališče literatov, potrebnih počitka. V vojni je bila vila sekvestrirana in je prešla v državno last na račun reparacij. Država te «.ddala vilo D’A nunciju v najem. r Da je ponarejanje draguljev iznajdba novejšega časa, je splošno mnenje. To pa ni res. 2e v egiptovskih grobnicah so našli poleg pristnih, tudi ponarejene dragulje. Po Seneku so bile v Rimu tovarne za ponarejene dragulje. Egipčani in Rimljani so znali izdelovati steklo, ki je imelo na videz vse lastnosti piistnih dragih kamnov. r Draga šsia. Na prošli pustni torek so bogati kmetje v neki moravski vasi poslali pr, okrajnega zdravnika, naj pride na pomoč ponesrečencu. Došle mu zdravniku so med krohotom in šalami pokazali polomljen stol Zdravnik se ni zmedel, niti se razljuti!, marveč je obvezal polomljen stol z vso resnobo Ko je skončal delo, je predložil kmetom računček za 16.000 kron. Osupli kmetje so se seveda branili, ko pa je zagrozil s sodnijo,1 s< se udali in plačali lepe denarce. Zdravnik si je odračunal pot iz mesta in celo ordinacijo, ostalo pa je daroval v dobrodelne narr ene. duhovita dvorna dama vojvodinje Ane Amalije Saško-Weimarske Lulza v Gört-hausen, znana iz Göthcjeve literature pod imenom Thusnelda, 249.000 mark. Pismo Bettlne v. Armin Göthejev sinahf, brez označbe dneva in kraja, 71.009 mark, pismo Klemensa Brentano iz Frankfurta ob M. od 13. avgusta 1805 45.000 mark Filipa Melanchthona o prejemu 75 florintov iz leta 1556, šest vrst, je bilo prodano za 48.000 mark. latinski albumski list Johanna Gottlieba Fichteja, datiran „Jennae, a. d. 17. September 1798, za 120.000 mark in pismo patrioiične vsebine, ki ga je Fichte dne 18. oktobra 1806, torej štiri dni po bitki pri jeni, naslovil „Resničnemu tajnemu vojnemu, kabinetnemu in državnemu ministru“ Koristna šala. r Nov tune! so začeli graditi skozi pogorje Rocky Mountains v država Colorado. Dolg bo 9 km in bo stal okrog 7 mil. dolarjev. Z novim predorom bodo postala pristopna neizmerna prirodna bogastva države Colorado. Računajo tudi na velika ležišča nafte — 50 milijard barelov. Poleg tega bo na razpolago 300 mil. ton sulfatov in nedotaknjeni pragozd!. Železnica bo spajala iztočno in zapadno Ameriko, M jo je od severa proti jugu dciilo nepristopno pogorje. Industrijski zapad pričakuje ogromen trgovinski promet proti vzhodu. Dosedanja transverzalna železnica se je vzpenjala v višino 11.660 čevljev in je porabila 41% režijskih stroškov samo v borbi s snegom. rOplee v Parizu. Zadnje čase je zavladala v Parizu nova moderna bolezen — vse hoče imeti opice, kar je posledica izuma zdravnika Voronova, da s pomočjo opičjih žlez pomlaja ljudi. Ustanovila se je družba, ki je poslala svoje agente v Afriko po »pice. Obetali so si mnogo od te akcije, toda mnogo živali jim je po poti zbolelo in poginilo. Samo 20 jih je prispejo v Pariz. Cene opicam so se silno dvignile. Za šimpanza, ki je stal preje 400 frankov, se mora plačati preko 500, da cek> 9000 frankov. r Požar pogažen i dinamitom. Na ameriških petrolejskih poljih se je vnel vrelec, ki je gnal plamen do 100 m v višino. Z vodo niso mogli nič opraviti. Poslužili so se dinamita. Silna eksplozija in po njej povzročen zračni pritisk je udušil ogenj. Tak način se menda uporablja pr! vseh velikih požarih. r Dragoceni rokopis. Že od nekdaj so se Ijeudje, bodisi iz dolgega časa bodisi iz dru-gih nagibov, bavili s tem, da so zbirali razne predmete, kakor denar, znamke, hrošče, metulje itd. Te zbirke so, če so bile popolne, dosegla za interesente visoke cene. V vseh časih pa je bilo zelo priljubljeno zbiranje rokopisov. Rokopisi slavnih mož so se prodajali za neverjetno drag denar. Te dni se je vršila v Berlinu dražba rokopisov, kjer so dosežene cene presegle tridesetkratni znesek cenitve. Dasi gre tu za rokopise posebno znamenitih osebnosti, so cene vendar nenavadno visoke. Tako stane pismo, k! ga je dne 23. januarja 1786 pisala Oeserju Izredno za 140.090 mark. Pismo modroslovca Hegla državnemu ministru von Aibensteinu, iz Berliha z naznanilom, da mu te izročeno rekiorstvo berlinskega vseučilišča, je doseglo ceno 150.000 mark, zasebno pismo filozofa v. Schellinga, iz Caunstatta od 11. julija 1803, 66.000 mark in dve drugi pismi istega filozofa 61.000 in 40.000 mark. Pesem Ludwiga Anzengruberia „Die arme Magd“ je prinesla 27.000 mark, pismo Freiligratha, 4 strani brez datuma, 16.000 mark, Grabbe-jevo pismo „Dernoiselie Ciostermeier“, njegovi poznejši ženi, datirano „Detmold, den 22. Juni 1830“, pisano na eni strani, 51.000 mark, nedatirano pismo Franca Grillpazer-ja, osebne vsebine, 16.000 mark, pismo Georga Her vvegh.a, politično-revolucioname vsebine, naslovljeno nekemu prijatelju in tovarišu, brez datuma, 253300 mark in humoristična poklonima pesem šlezkega pesnika Karla v. Holtet Anastaziju Grünu z datumom „Graz, März 1863“, 21.000 mark. Nedatirano pismo Eduarda Mörlkeja je bilo prodano za 110.000 mark, humoristična poprava objave o smrti Fritza Reuterja, ki jo je pisal sam iz Neubrendenburga dne 18, novembra 1858 listu „Stettiner Zeitung“, 82.000 mark, literarno pismo Frledriecha Röckerta, „Pfingsten 1819, Erlangen", 27.000 mark, Scheffiovo pismo iz „Rudoifzel! ant badischen Bodensee, 17. juli 1675, 15.000 mark, dalje pismo Theoderja Storma iz Heillgenstadta od 17 marca 1S61 56.000 mark, pismo Ludwiga Uhlanda iz TUbingena od 9. oktobra 1S60 51.000 mark in pismo Oskarja VVlideja 265.000 mark, Balzaca 160.000 mark, Alfreda Tennysona 112.000 mark, Emila Zola 97.000 mark, Ivana Turgenjeva 85.000 mark. r Svetniki in francoski zakon. Pa riški nadškof Dubois toži v svojem pa stirskem listu nad usodno zmoto frai-cosklh družin, ki se branijo otrok, ži vzgled stavi družine, iz katerih so ili svetniki. Te družine so bile močne >d 5 do 20 otrok. Sv. Tomaž Akvlnskl je bil n. pr. deseti otrok, Ignacij Lojokit-ski trinajsti. Sveta Felicita je tima 7 otrok, sv. Ludvik 11 in sv. FrandSek Borgia 8 otrok. Težko, da bi ta patir-skl Ist izpreobrnil Francoze, ki so se navadili lagodnega življenja. i Narodno sodišče po starem običaje. Pred kratkim časom se je dogodil v neposredni! bližini Lovčena zanimiv slučaj, pri katerem šo nastopili priprosti kmetje kot s.xiniki. V istem kraju živi številno pleme Paštrovičev in član tega plemena, Stevo K., se }e vrnil pred nekoliko meseci iz Amerike. Mož ni bil več mlad, a zavedal se k vrednosti svojih dolarjev In hotel se je oženiti z naj-kpšo devojko plemena Paštrovičev. A lepi Mari ni bil ženin všeč, kar je bogatega Amerikanca silno razdražilo. Sklenil je, da se maščuje. Najprej si je pridobil zagotovilo staršev, da mu bodo dali Maro za ženo in, Mara pripravljena se poročiti žnjirn. Brž nato pa je poslal Stevo snubca v vas Bečiče, zaprosil za neko drugo devojko, razgla'sil svojo zaročitev ž njo In tako Maro javno osramotil. Paštrovičev rod je bil do smrti užaljen in se je pripravil na krvno osveto. Tedaj pa je sklenil starosta občine Paštrovlče, da skliče narodno sodišče, ki naj sodi v tej zadevi Na njegovo povabilo so se zbrali možje po starem običaju v samostanu blizu sv. Stjepana in so pričeii razpravljati. Sodišče je razpravljalo dva dni in končno razglasilo sodbo: Stevo mopa plačati občini 200 dolarjev globe, oženiti se mora .z devojko Iz Re-čič, oče te devojke se tudi kaznuje z denarno globo, ker je moral vedeti, da Je Stevo že popreje zaprosil Maro. Snubec, ki je prišel k Mari, mora biti kum na svatbi; prvi mladenič iz plemena, kateremu pripada Stevo, mora zaprositi Maro za roko in njej je svobodno, da ga vzame ali odbije. S to razsodbo so rešili starešine dvanajsterih Paštrovičevih plemen čast lepe Mare in preprečili krvolltje. Vsi prizadeti so sprejeli sodbo brez vsakega ugovora. (st.) r Električna rastlina. V Niearagui raste rastlina, ki ima posebno električno lastnost. Na razdalje 7 do 8 ur vpliva še na kompas in to tembolj, čimbolj ee ji bliža. Če odrežeš vejo, čutiš električni udarec. Gez noč zgine elektro-magnetična moč. te rastline skoro po- j polttoma, dočlm je okolu 14. uro naj- i močnejša, __-_____———_________ ____________ j LISTEK. Buše iz vis. Spisal Prosper Merimče, — Priredil F. Š, j (Dalje.) i „Najina stvar se razvija dobro,“ | si je pomel roke don Garcia, brž ko j sta mlada človeka ostala sama. “Nih- j če vas ne sumniči. Koregidor se- j veda, ki mi nič dobrega ne želi, mi j brž izkaže čast in se spomni name. j Pic-ptčan je, pravi, da sem jaz ubil i dona Kristovala. Vendar pa je med ‘ tem mnenje spremenil. In veste za- i kaj? Zato, ker so mu povedali, da i i sem ves večer prebil z vami. Vaša j svetost, moj dragi, je na tako do-: brent glasu, da s svojm sijajem čisti I tudi druge. Naj pride, kar hoče, na j naju ne mislijo več. Bodočnost pa j nama zagotavlja prebrisanost hrabre j male Tereze: tako, zdaj pa ne misli-! v a več na to in vdajva se zopet za-I bavi!“ ! . „Ah! Garcia,“ se je razžalostil don Jüan, „to je vendar žalostno ubiti svojega bližnjega.“ „Še bolj žalostno pa je,“ ga je zavrni! don Garcia, „ako naš bližnji ubije nas, in nad vse to žalostno, ako bim vas torej danes na pojedino z nekaj vedno dobrovoljnim! tovariši, ki bodo vzradoščeni. ko vas zagledajo.“ Po teh besedah je odšel. Ranjena vest našega junaka pa je že celila s svojim blažilnim 'vplivom ljubezen; ničenmrriost jo je zacelila. Kajti dijaki, s katerimi je kosil pri Garcii, so šele zdaj izvedeli, kdo je bil pravi morilec dona Kristovala. Ta Kristoval pa je bil veljaven vitez, ki je bil vsled svoje pogumnosti in izurjenosti strah dijakov. Zato je njegova smrt izzvala splošno veselje in srečnega zmagovalca so obsipavali s pokloni. Ako bi jim verjel, bi bil ponos, cvet, desnica vseučilišča. Z navdušenjem so napili na njegovo zdravje in dijak iz Murcije je zamislil slavospev, v katerem ga je primerjal Cidu in Bernardu del Karpio. Po končani gostiji je sicer don Juan še čutil težko srce, toda, če bi imel moč, da oživi dona Kristovala, je dvomljivo, ako bi se je poslužil, že rz strahu, da izgubi občudovanje in ugled, ki mu ga je ta smrt skovala na vseučilišču v Salamankl. Zvečer pa so se obojestransko točno sešli na bregu la Tormes.* Dona Tereza je sprejela Juanovo roko (doslej je deklicam še nista ponudila) in dona Fausta Garcievo. Po kratkem šetanju sta se obe dvojici ločili zelo zadovoljno hi z obljubo, da ne bosta opustili nobene prilike za svidenje. Ko sta obe sestri zapustila, sta srečala med sk"-Mno dijakov plešoče ciganke s tamburicami in bobenčki. Pomešala sta se mednje. Plesalke so ugajale domi Garcii in odločil se je, da jih popelje večerjat Predlog je bil takoj storien in takoj sprejet. Kot fi-dus Achates* je bil don Juan zanj. Razdražen . ker mu Je ena izmed cigank rekla, češ da je tak kot meniški novinec, se je trudil na vsak način dokazati, kako je ta priimek slabo iz- * Reka. * Zvesti tovarft. bran: pridušal sc je, plesal, pil In igral, kot bi to komaj zmogla dva dijaka drugega letnika. Mnogo so se morali truditi, da so ga spravili po polnoči domova Bil je več koč samo vinjen in v svoji div-josit je hotel zažgati Salamanko, potem pa popiti ves la Tonnes, da ne bi mogel nihče pogasiti požara. In tako je izgubljal don Juan drugo za drugo vse srečne lastnosti, ki mu jih je nakonila narava hi vzgoja. Po treh mesecih svojega bivanja v Šalam un ki je pod vodstvom dona Garcie poponoma premotil ubogo Terezo. Spočetka je don Juan ljubil svojo gospodarico z vso ljubeznijo, ki jo čuti fant njegove starosti za prvo deklico, ki se mu uda; tnjem to poniktticje dvokolesa, otročki vozli i, avale- stroji ta rosni stroji. „TRIBUNA“ Tovarne dvekofos in otroških vož<£kev. Izbijana, Karlovška cesta 4. —: Zvbnarska n!iea 1. jlSLimjp» i hm. brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. Denar takoj. Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«. STARE KOVINE (BAKER, MEDENINO. ALUMINIJ itd.) kupuje po naj t išjih cenah v vsaki množini železrdnska tvrdka Breznik k Fritsch LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1. F Pnri WB38ES!3S3S£SS&i3SB&S33& ins i. A m i c* S?»-a>aZes.la’: Ljubljana, Kranj, Vrhnilta, isileiul© Šešlje irg galanleriisii© hisg@» E