Leto IV. V Celju, dne 22. aprila 1909. Št. 17. I shaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — V«e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a» naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. »Narodni List" stane za celo let« 4 K, za pol leta 9 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 6 E 60 vin. NaroCnina se plaCnje vnaprej. — Posamezna itevflka slane 10 vin« Oglasi se raCnnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: .Narodni List" v Celju. Kandidati narodne stranke: A. lf splošni skupini sodnih okrajev Brežice, Kozje, Sevnica, Celje, Laško, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Slov. Gradec, Šoštanj, Marenberk. (Bele glasovnice.) Franc Brinar, nadučitelj, Gotovlje. B. V splošni skupini mest in trgov: Mozirje, Gornjigrad, Ljabno, Žalee, Št. Jurij ob j. žel., Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Šmarje, Veržej, Rajhenburg, Studenci pri Mar., Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Marenberk, Muta, Vnzenica, Konjice, Sv. Lovrenc nad M., Ptuj, Ormož, Ljutomer, Bogateč, Št. Lenart v Sl. Gor., Breg pri Pt., Rog. Slatina, Maribor, Celje, Brežice, Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanje, Šoštanj, Velenje. (Bele; glasovnice.) Ivan Rebekf ključavničarski mojster v Celju. C. V skupini slovenskih trgov s Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Žalec, Št. Jurij ob j. ž., Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Šmarje, Veržej. Rajhenburg. Studenci pri M. Ur. Vekoslav Kukovec, odvetniški kandidat v Celju. Č. Za mestno skupino vseh narodno-mešanih mest in trgov na Spod. Štajerskem: Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Marenberk, Muta, Vnzenica, Konjice, Sv. Lovrenc nad Mar., Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec, Št. Lenart v Slov. Gor., Breg pri Pt., Rog. Slatina, Maribor, Celje, Brežice, Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanje, Šoštanj, Velenje. Dr. Gvidon Sernec, odvetniški kandidat, Celje. O. V kmečkih skupinah (modre glasovnice). I. volilni okraj: Celje, Laški trg, Vransko, Gornjigrad (voli dva poslanca). Franc Goričan, posestnik v Višnjivasi in kmetijski potov, učitelj, dr. Rihard Karba, zdravnik, Vransko. II Volilni okraj: Slov. Gradec, Šoštanj, Marenberk. Dr. Anton Božič, odvetniški kandidat in posestnik, Celje. {II. Volilni okraj: Brežice, Kozje, Sevnica. Ivan Malus, ekonom, Bizeljsko. IV. Volilni okraj: Šmarje, Rogatec. Maks Berlisg, posestnik in trgovec, Žetale. Narodnjaki! Posezite z vsemi silami v volilni boj! Afco vsak^ri že pri agitaciji in pozneje pri volitvah stori svojo dolžnost, bo zmaga naša! Ne se zanašati drug na drngega! Vsak mora stat) v prvih vrstah! Pozor! Pele glasovnice (splošna skupina) volijo 7. maja. Pazite! Modre glasovnice (kmečka skupina) volijo 17 majnika! Shranite legitimacije, ker zna priti dO Oljih volitev! y splošni skgpini, kjer je kandidat narodne stranke Franc Brinar, nadučitelj, Gotovlje, sta tudi dva druga kandidata: klerikalec Pišek in soc. demokrat Siiar. Če nobeden od teh treh ne dobi 7. maja večine nad obema drugima, bo 14. maja ožja volitev med tistima, ki dobita 7. maja največ glasov. Zato shranite legitimacije, da bodete lahko tudi še 14. maja, če bo treba, šli volit. Shranite legitimacijo, ker zna priti do ožje volitve! V splošni skupini mest in trgov so trije kandidati: Slovenec Rebek, Nemec Kral, in soc. dem. Norvatek. Če dne 7. maja nobeden od teh ne dobi večine nad obema drugima, bo 14. maja o|ja volitev med tistima, ki dobita 7. maja največ glasov. Zato shranite legitimacije! Legitimacije in glasovnice si bodo prihodnje dni, menda povsod še ta teden, razdeljeval*. Opozarjamo, da so za splošno skupino bele glasovnice, za kmečko skupino modre. Bele glasovnice volijo 7. majnika, modre 17, nt tunika. pozor, agitatorji! ilni boj. v Neizogibna podlaga za vspešni volilni boj je imenik volilcev. Le na ta način je mogoče dobiti pregled čez imena in bivališče volilcev in agitacijsko delo razdeliti na posamezne agitatorje. V sedanjem volilnem boju bode odločil le ta način agitacije. Klerikalci delajo le na tihem. Skrajno nemarnost bi bilo imenovati, če bi naši zaupniki ne imeli v vsaki občini v najkrajšem času prepisa imenikov v rokah. n Vsi na delo za Brinarja. Po-aovno opozarjamo vse zaupnike v prizadetih okrajih, da je zdaj najnujnejša zadeva volitev v splošni kuriji, ki bode i i maja. Za vse trge in mesta kandidira Ivan Rebek, v kmečkih občinah okrajev Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovenji gradeč, Marenberk, Laško, Levnica, Brežice, Kozje, Šmarje pa Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah. Najboljše delo za izvolitev Berlisga v šmarskem kmečkem okraju, dr. Karbe in Goričana v celjskem ter Malusa v brežiškem oziroma dr. Božiča v slovenjegraškem kmečkem okraju za dne 17. maja je delovanje za poprejšnjo zmago Franca Brinarja v splošni kuriji vseh teh okrajev dne 7. maja. Zaupniki, kličite tO dejstvo agitatorjem stranke dan za dnom v spomin. Čimboljše bode uspel Franc Brinar 7. maja, tem boljše bode se godilo kandidatom narodne stranke v kmečkih skupinah 17. maja. Za Brinarja so določene bele glasovnice in se delijo že ta in prihodnji teden, za kmečko skupino v vseh okrajih so mogre glasovnice. Poučujte volilce o tem. Pazite, da ne bodo krščanskosocijalni mladeniči in duhovniki popisali pred Vami glasovnic. Pojdite na podlagi prepisa imenika od volilca do volilca na vstraino delo! v Tudi drugi dan splošnega volilnega boja je prinesel Narodni stranki časten in lep uspeh. Povsod lepo obiskani shodi, povsod navdušenje za napredne kandidate veliko. Kaj čuda da gine upanje klerikalne stranke, da si pribori ono splošno zmago, o kateri so sanjarili mladi kaplani in nagnali ljudi v volilni boj! Značilna je tem ozirn izjava kapi. Vraberja, katero priobčimo na drugem mesto. Klerikalni stranki je dan 18. t. m. primesel težek in sra-sramoten Vrstovškov fijasko, ki je odločilen za slovenj graški okraj Dr. Ben-kovič se je tiho plazil po celjskem okraju, ker si ni upal javno nastopiti. Isto zbeganost, nesigurnost in bojazen je opažati tudi pri drugih kandidatih mariborskih duhovnikov. Nedvomno je, da je dan 18. aprila osvežil naše sile, vspodoudii naše agitatorje in somišljenike, da bodo tem krepkejše delali za zmago naprednih kandidatov. V boj — j« naš klic, in znamenja kažejo, da ne zastonj. v Klerikalni kandidate Robič, Roškar in dr. Jankovič ža zvišanj« učiteljskih plač. Dne 27. decembra 1906 so vložili klerikalni poslanci v deželnem zboru štajerskem gg. Robič, dr. Jankovič in Roškar z drugimi tovariši vred predlog, naj se uči-teljstvu zboljšajo plačo vsaj v toliko, da se one Šole. ki s^je sedaj v 3. plač. razredu, pomaknejo v drugega. Dne 2-marca 1907 je utemeljeval poslane^ LISTEK. Martin Moč&n. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Spisal: Robert Košar. Konec. ' Prihitel je sam sultan in vojaki so ga dvignili na ramena, da bi lažje videl na bojišče. Postalo je mirno in tiho na okrog. Ni bilo slišati nobenega glasu. Celo ranjenci so nehali stokati, ker si niso vedeli tolmačiti te nana-vadne tihote. Konji so nastavljali ušesa. Ljudje so stali nepremično kakor zid in strme so čakali, kaj bode. Nakrat nastane po taboru šum in splošno tihoto pretrga obupen glas: „Jezus! — Martin! — kaj delaš?" Mati so se prerili skozi množico in so stali ob robn zida. Sklepali so roke proti nebu in samega strahu niso spravili več besede iz ust. Oče so jih pograbili okrog pasu, da se ne bi zvrnili v globočino. Med tem sva se približala z Bar-baroso na tri korake. Obstala sva in si stala nasproti kakor temna hudourna oblaka. Gledala sva si oči v oči ter se merila s sovražnimi pogledi. Turku so se širile nosnice, kakor da je že vohal mojo kri in zobje so se mu režali kakor lačnemu volku. Naši ljudje si v strahu niti dihati niso npali. Sultan si je z rokami za-kril oči, da ga pri gledanju ne bi motili solnčni žarki. Ranjenci so se dvigali na kolena in roke, da bi gledali boj; ki se ima pričeti vsaki hip. Midva pa še se vedno nisva ganila s prostorov. Jaz nisem hotel začeti, on pa je menda tudi čakal na moj napad. Tako vsa si zbirala moči za naskok. Grobna tišina je vladala okrog naju. Izbuljenih oči in odprti ust so gledali ljudje na bojišče. Zdajci se začne Barbarosi premikati ogromno telo. Počasi, tiho in sključeno je lazil proti meni kakor mačka. V hipu pa se vspn£ kvišku in zamahne z mečem s tako silo, da je ostrina zažvižgala v zrakn. Toda moje glave se ni dotaknila. Vzdignil sem svoj meč in strašni udarec je obsedel v železnem ročaju. Ko Barbarosa opazi, da ni opravil ničesar, je skočil nazaj, ter se mi začel bližati z nova. Toda jaz sem sklenil, da mu prestrižem napad. In ko se Turek potuhne, da bi planil name, zamahnem nepričakovano z mečem po njem in glava se mn je zare-žala kakor odprta mošnja. Presekal sem mu čelado in glavo prav do vratu, tako da je ena polovica glave zamahnila na levo druga pa na desno ramo. Ogromno telo je telebnilo na tla, jaz pa sem stopil z nogo nanjo in se ozrl naokrog. Nikdo se ni upal ganiti. Turkom so zasineli obrazi, lasje so jim vstajali in strah jim je gledal iz oči. Konečno pa so zatulili kakor divji volkovi ter začeli bežati na vse strani. Ko je sultan opazil, da se je zvrnil njegov največji junak, se je kar začel biti po tiebnbu in lotila se ga je naduha. Naši pa so začeli ploskati z rokami in me klicati samega veselja: „Martin, Martin!" Nekateri so skočili z obzidja, da mi hite naproti, drugi so mahali s klobuki in čeladami, fantje so zavri-skali, dekletom pa so prišle solze v oči. Po taboru je zavladalo občno veselje. Turki pa se niti ozrli niso več name. Vsak je bežal, kolikor so ga nesle pete in drugo jutro nismo videli več nobenega Turčina. Ko sem se vračal v tabor, so ukazali gospod župnik, da morajo zvoniti s vsemi zvonovi. Možje in žene so mi stiskali roko, otroci pa so kar Robič ta svoj predlog med drugim z besedami (dobesedno po stenografičnem zapisniku): „Ni najprijetnejše za poslanca, ako mora jeden in isti predlog večkrat staviti in utemeljevati. Navzlic vsemu temu smatram za svojo dolžnost, da bodem to takodolgo ponavljal, dokler se konečno ne odpravi kričeča krivica v ljudskem šolstvu. Umevno je, da se polasti učiteljev, ki imajo dvomljivo srečo da so nameščeni na šolah v 3. pl. r., čuvstvo zapostavljanja in užaljenja, ker vidijo, da so njihova prizadevanja po pravični presoji njihovega položaja, to se pravi, da se prestaviio njih šole v 2. pl. r., zastonj.." »Si. 6.", ki priporoča danes iste može za poslance, piše v 1. 1909 v št. 11., da hoče liberalna stranka naložiti ljudem nov davek s povišanjem učiteljskih plač .. Ali ne bo udaril sedaj tudi Ro-biča, Roškarja in dr. Jankoviča, da so podpirali predlog po zboljšanju gmotnega stanja učiteljstva, katerega potrebo priznavamo tudi mi? Iz vsega se vidi tista večna klerikalna neodkri-tosrčnost in nedoslednost. v Klerikalna »ljudska volja". Na Veliki četrtek kaplan dr. Korošec ni opravljal v Mariboru svojih duhovniških dolžnosti pač pa je po Savinski dolini iskal kandidate. Posebno se je trudil v R. pri znauem gospodu, kateremu pa nikakor ni šla v glavo Ter-glavova tovarišija in ni hotel pod nobeno ceno sprejeti kandidature. Vprašal pa je dr. Korošca, zakaj ne kandidirajo kakega duhovnika? Ta mu je odgovoril (ipsissima verba) „da bi potem le preveč farški izgledali". Mi ne imenujemo duhovniške stranke nikoli tako, pa kar je dr. Korošcu prav, je tudi nam dobro. Ker ni ničesar opravil, jo je dr. Korošec odkuril in »ljudcka volja" se je naposled odločila za dr. Benkoviča in — Terglava, o katerem trde najožji somišljeniki, da bo znjim šlo »težko". Pač zato, ker se je zadnjič v Gradcu tako imenitno skazal! Z vitezom dr. Benkovičem pa je javnost itak obračunila. b Kdo je Ivan Roškar iz Žitenc ? Spoštovani g. urednik! „Nar. Dnevnik" poprašuje v št. 73. z dne 1. aprila, kdo bi bil oni Iv. Roškar, kateri je ustrelil svojo gospodinjo. Podali pa ste vestnemu preiskovalcu premalo gradiva. To vrzel hočem dopolniti nekoliko jaz. Iz akta c. kr. deželnega sodišča v Gradcu C 117/880 se lahko vidi, da je bil neki Roškar doma iz Žitenc, okr. Sv. Lenart v SI. gor. štiri leta hlapec pri Janezu Hammerl v Wagnitzu št. 4, občina Feld-kirchen v sodnem okraju graška okolica. Dne 15. januarja 1880 je prišla gospodinja Marija Hammerl okoli 2. ure zjutraj budit Ivana Roškarja. Ta okol- plazili po meni in me poljubovali na lice in vrat. Takih časti se pač nisem nadejal, niti sem je zaslužil, kajti storil sem le to, kar mora storiti vsak mož, ako je domovina v nevarnosti. Ko so se ljudje nekoliko pomirili, so pristopili oče in me objeli — prvič v življenju. Solznih oči so zašepetali s trepetajočim glasom: „Sinko, moj sinko, nisi mi delal sramote!" Mati pa so me peljali v cerkev, da se zahvaliva Bogu za srečno zmago nad Turčinom. Drugi dan smo pokopavali mrtve, ,az pa sem vzel mero od Barbarose in pri prvi priliki sem šel v mesto, kjer sem naročil pri svečarju tako dolgo in debelo svečo, kakor je bil oni Turek velik in debel. To svečo sem podaril Mariji devici in župnik so jo postavili pri velikem oltarju. Vsako leto je gorela tisti dan in tisto uro, ko se je vršil boj z nost je pa baje razkačila tega hlapca tako, da ji je pred vsem zažugal, da jo ustreli in je konečno to tudi storil. Gospodinja je še isti dan umrla. — Zanimivo na tem dogodku je to, da je naš „dični orjak" predsednik duhovniške stranke, imenovane »kmečka" zveza, Ivan Roškar, najodličnejši bra-nitelj verskih in narodnih svetinj, tudi služil v Wagnitzu pri Hammerlu in da je ravno on toliko star kakor Roškar v aktu C 117/880. Vsekako pa bode zanimivo, ako bode sam v »Straži" povedal, kake posle opravlja sedaj Roškar iz akta C 117/880. Kaj pa dela njegov sin? Opozarjamo somišljenik t zadnjem trenntKn, naj pregledajo poVsod, Kjer je se to mogoče, Mine imeniHe, naj reHlamirajo Vse nasprotuje, Hi nimajo Volilne pravice bodisi V tej ali oni sHupini, Ven. pazite, da ne bodo Klerikalni agitatorji podHnpoVali VolilceV. pri zadnjih držaVnozborsKih VolitVah je eden držaV-nozborsKih Kandidatov delil med otroKe VolilceV razne stvari: žepne robce itd. To je KazniVo! VsaK taK slučaj nam nemudoma naznanite! A. Splošna skupina. Voli 7. majnika. Bele glasovnice. V tej skupini voli vsakdo, ki ne plača nič ali pa manj ko 10 K direktnih ali cesarskih davkov. I. vol. okraj; , Celje-Brežice-Slov. Gradec. (Sodni okraji: Brežice, Kozje, Sevnica, Laški trg, Celje, Šmarje^ Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov< Gradec, Marenberk,) v Naj zapiše vsak tak na glasovnico s ime kandidata narodne stranke: Franc Brinar nadučitelj v Gotovljah. v Y Gaberju je imel kandidat splošne skupine g. 'nadučitelj Brinar, v soboto javni volilni shod. Udeležilo se ga je precej socijalistov, ki so poslali nekega Vizjaka v boj proti izbor-nim izvajanjem g. naduč. Brinarja. Ra-zun nekaterih neslanih napadov na »klerikalno" (!) narodno stranko in kranjske liberalce ni mož povedal ničesar zanimivega. Odgovorili so mu gg. dr. Koderman, Lešničar in Pre- nevernikom. Kakor sem pozneje slišal, so se vrlo bojevali tudi drugi tabori naše domovine in grozni turški naval se je razbil ob hrabrosti naših mečev. Prav je tako, Turki naj ne mislijo, da se bodo z nami igrali in' tas teptali kakor in kedaj bi se jim zahotelo. Zavladal je zopet mir, in ko smo si znova postavili požgane koče, je stopil nekega dne valpet Štefe v našo hišo, ter mi prinesel graščinsko dovoljenje za zenitev z Dragico. Graščaka je sprebrnila moja hrabrost. Bil sem tega zelo vesel, ker mi ni bilo treba čakati viteza, ki je prišel šele črez leto in dan, ko sva bila z Dragico že davno poročena. Rekel je, da ga je ovirala služba. Ostal je več dni pri nas in natanko je poizvedel, kako je bilo s Turki in z Barbaroso in kako mi je graščak dovolil ženitev samo radi tega, ker sem se baje tako hrabro bojeval s Turčinom. k o r š e k stvarno, na kar je mož umolknil. Pripeljana »garda" »slovenskih" socijalistov je pokazala svoje slovenstvo s tem, da je govorila nemški, svojo politično izobrazbo s tem, da je upila in globoko razumevanje programa socijalistov z neslanimi medklici. Ako je to, kar smo videli v soboto, cvet »slovenskih" socijalistov v celjski okolici — potem jih pri najboljši volji kot neke baje »slovenske" in resno proti-klerikalne stranke ne moremo upoštevati. Somišljenik V posameznih občinah naj bodo sedaj ob časn VoliteV V Vedni stiKi, naj pazno zasledujejo gibanje na-sprotniKoV in naj nam VsaK najmanjši dogodeK jaVijo. II. Volilni okraj splošne mestne sknpine. V tem volilnem okraju so vsa mesta in vsi trgi, ki volijo že v mestni (privilegirani) kuriji. Samo da v tej skupini volijo samo tisti, ki ne plačajo nič ali pa manj ko 10 K cesarskega davka. Vsak slovenski volilec naj zapiše na glasovnico ime narodnega kandidata: Ivan Rebek ključavničarski mojster v Celju. ?azitc, da ne bodo nasprotnih pobrati legitimacij in glasovnic! B. Kmečka skupina. Voli 17. majnika. Modre glasovnice. V tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K cesarskega ali direktnega davka. I. volilni okraj : Celje-Laški trg-Yransko-Gornjigrad. Naj zapiše vsakdo na glasovnico imeni obeh kandidatov nar. stranke: Franc Goričan posestnik in kmetijski potovalni učitelj v Mariboru. dr. Rihard Karba zdravnik na Vranskem. v Ljubljanski škof in štajerski slovenski kmet. V II. Mojzesovi knjigi se v 20. poglavju od 9. do 10. vrste bere: „Šest dni delaj in opravljaj svoja dela, sedmi dan pa je dan Gospoda tvojega Boga; ne delaj Vitez se je silno razveselil teh novic in ker mi ni pomagal pri že-nitvi, je dejal, da hoče biti boter mojemu prvemu otroku. Če se narodi fant, dobi meč in čelado in drugo vojaško opravo,- če pa pride deklica na sveti dobi deset cekinov. Vitez mi je dovolil, da sem ga objel za te besede. Dragica mi je rodila tri sine in vsi so vzrasli, hvala Bogu, v čvrste junake. Kakor mladi levi so skakali okrog mene in vsak večer sem jim moral pripovedovati o Barbarosi. Dva sta mi umrla v boju za domovino — Bog jima daj večni mir in večna luč njima naj sveti, ker sta storila slavno smrt na bojišču — tretji in najmlajši pa se je oženil doma in mi varuje stare kosti. . Oče so kmalu zatisnili oči, ker se jim rana, zadana od pušice, ni več zacelila. Bila je najbrže otrovana s sirupom. Tudi mati so jim kmalu sledili v nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina." Na podlagi tega nauka je frančiškan pater Anzelm neko nedeljo v mesecu sušcu t. 1. šibal raz prižBice v Nazarjih one kmete, ki So tuintam v sili primorani ob nedeljah delati. Toda že v 14 dneh se je frančiškan Anzelm postavil na nasprotno stališče, seveda ne v prid kmeta, temveč na korist ljubljanskemu škofu. Delavci in plavci škof. graščine v Vrbovcu pri Nazarjih in v Gornjemgradu ^na Štajerskem plavijo že od 22. sušca t. 1. les po reki Dreti. Dan in noč ti plava tu na tisoče in tisoče platanic, katere vale plavci na mnogih .krajih v reko. Pri mostu v Nazirjih pa jih vlačijo na kopno k škofovi žagi. Mesto da bi bili delavci ustavili to delo v petek, da bi zamogli njihovi tovariši les v Vrbovcu v soboto na kopno potegniti, so to delo nadaljevali še v soboto, radi česa so morali škofovi delavci les v nedeljo dne 28. sušca v Nazarjih na kopno vlačiti. Da bi to težko delo ne izgledalo v očeh ljudstva kot skrunitev Gospodovega dne, je frančiškan pater Anzelm v nedeljo dne 28. III. t. 1. oznanil pri rani maši raz priž-nice, da je nazarski župnik dal škofovim težakom dovoljenje les v nedeljo iz reke vlačiti. Plavba škofovega lesa je za kmetovalce ob reki Dreti prava nesreča. Plavajoče, po 4 m dolge in v premeru do 60 cm debele platanice, t. j. drevesna debla, plavajo od Šmartnega, Gornjegrada in Nove Štifte po 1, 2, 3, in 4 ure daleč. Na premnogih krajih posebno ob ovinkih se platanice zaletavajo z veliko močjo ob obrežje, ga izpodjedajo, da se rodovitna zemlja v dolgosti do 50 in v širokosti'po 1 do 2 m zemlje in še več .ruši v valove. Ker škofovi delavci ob sobotah les v reko valijo, plava ta tudi ob nedeljah oziroma praznikih po reki. Prepuščen sam sebi, dela kmetu škodo v petek yi svetek. Kmet gleda žalosten razdirenje svoje zemlje, zaman stiska pesti nad brezvestnostjo škofovih uradnikov in nad počasnostjo politične oblasti. Gozdni zakon sicer določa, da mora pla-vilec lesa storjeno škodo zavarovati z obrežnimi napravami. Kmetje, se že več let pritožujejo pri c. kr. politični ekspozituri v Mozirju toda ta oblast je kaj počasna. Po 6, 7, 10 in še več mesečnem zavlačevanju je razsodila sicer na korist kmeta, saj se drugače ni dalo! Toda čujte slovenski kmetje! Škof, ki bi se moral kot luč svete vere in cerkve prvi ravnati po verskem nauku, da se mora bližnjemu na njegovi lastnini storjena škoda popraviti, ni dal svojim uradnikom takega ukaza. Ti so proti razsodbi vložili na c. kr. namestnijo v Gradec v škofovem imenu pritožbe. Ker pritožbe še do danes niso rešene — ležijo že mnogo časa v Gradcn — se škoda še ni poplačala in se obrežje še ni zavarovalo. Škof in politične oblasti seveda lahko čakajo, saj se njim nobena škoda ne godi. Kmet naj čaka, da se vadi v potrpežljivosti. Letos je prišla nova plavba. Na tistih nezavarovanih mestih, koder se večnost in ne bo dolgo, da pojdem tndi jaz za njima. Star sem že in noge me pozabljajo. Po dnevu se grejem na solncu kakor kuščar, po noči pa premišljujem, kako je bilo nekdaj na svetu. Vedno pa me veseli, če se domislim, kako sem hodil pred turškega sultana, in kako sem premagal Barbaroso. Največje veselje pa imam, če slišim, kako strašijo turške žene z mojim imenom svoje otroke. „Če ne boš priden, pa pošljem po Martina, da te odnese", pravijo baje svojim paglavcem. Zato mislim, da me ljubi Bog ne bo zavrgel, ko bom potrkal na nebeška vrata; saj sem bil ves čas svojega življenja strah in trepet nevernim sovražnikom svoje domovine — amen. je delala lani silna škoda, se dela letos nova, še večja. Vsi plavilci lesa imajo svoje plavne pravice, toda nekateri škofovi brezvestneži puščajo mnogo njihovih določb v nemar. Na mestih, kjer se les zajezi ali se v reki kupiči, potem ob vseh brveh in mostovih, bi morali biti nastavljeni pazniki. Toda škof stiska žep ter ne da najeti zadostno ljudi; tako on po jedni strani s svojo dobičkaželjnostjo in skopostjo, po drugi pa z zanemarjanjem svojih dolžnosti povzroča kmetu še večjo škodo. Lani je dal plaviti tudi pretežek in predebel les, kar je kaznjivo. Vložilo se je bilo v tej zadevi več pritožb pri c. kr. politični ekspozituri v Mozirju, toda ta se za nje ni zmenila. Naj si bode že kakor hoče, jedno je dognano. Mnogo kmetov v zgornji Savinski dolini na Štajerskem trpi že več let po krivdi ljubljanskega škofa na svojih posestvih silno škodo. Ravno tako soseske in občine na svojih brveh in mostovih, posestniki mlinov in žag pa na jezovih. Kmet, ti ne trebaš toliko rodovitne zemlje, po lestvi ti ni treba lesti navzgor, ti delaj, molči in moli ter bodi potrpežljiv, če hočeš v nebesa! Ali ne veš, da moraš nastaviti še drugo lice onemu, ki te je na jedno udaril? No, bojeviti pater Anzelm! Ob bližajočih se volitvah bodete zopet tekali po okraju ter ljudi begali s trditvijo, da je zaradi nas vera v nevarnosti in da bodo frančiškane v Azijo pognali, naj torej ljudje volijo take poslance, ki držijo z duhovniki. Bog ve, če ni pri škofovih delavcih vera v nevarnosti, saj so dobro vedeli, da bi se lahko že pred soboto s plavbo nehalo. Ni se pripravljalo k slabemu vremenu, naraščanja vode se ni trebalo bati, sploh ni bilo nobenega vzroka za silo, torej nima vaše oznanilo raz prižnic nobene izpričevalne podlage. Kmetje ob Dreti vedo, da se bodo klerikalci potegovali za take poslance, ki bodo proti krivičnemu škofovemu početju molčali in ki bodo o škodljivi počasnosti političnih oblasti usmiljeno mižali. Kmet čuti živo potrebo, dobiti take poslance, ki ne bodo držali ne z duhovniki ne z uradniki, temveč s krščansko pravičnostjo: „Varuj se hudega in stori dobro!-, ki bodo navzeti s prepričanjem, da je po naukih svete vere njihova dolžnost se iz ljubezni do Boga in do bližnjega potegovati za one, ki trpe škodo in krivico, najsi pride ta od kogar hoče. Anzelmovemu oznanilu raz prižnice, ki ni bilo drugega nego pesek v oči ljudstva, in škofovemu početju pa odgovarjamo z besedami sv. Krizostoma: „Bog ti daje šest dni in si pridržuje zase samo en dan v tednu; ti pa tako malo spoštuješ Boga, da mu niti tega dneva ne daš celega, temveč ga skruniš s posvetnimi opravili", iz svojega pa še dodamo: „ter se ne bojiš Boga, ne v petek ne v svetek delati škodo svojemu bližnjemu in se še povrh tega zoperstavljaš ubogemu kmetu storjeno škodo popraviti!" Nedeljski shodi. Kandidat dr. R. Karba ima v nedeljo 25. t. m. shode v gornjegrajskem okraju in sicer: ob 8. uri zjutraj v Rečici pri g. Čuježu, ob 11. uri dop. pri Sv. Frančišku v gost. g. Slatinšeka, ob 1/2 3. uri pop. v Bočni pri g. Purnatu in ob 5. uri pop. v Kokarji pri g. Goveku. — Somišljeniki, pridite mnogobrojno! d Na zaupnem shodn duhovniške stranke v Celju pri volu (13. t. m.) se je reklo, da bi bil dež. kmetijski potovalni učitelj g. Goričan že dober kandidat in zagovornik kmečkih potreb, da je pa žalibog ljudstvu premalo znan! Večje pustne šale bi si klerikalci pač ne mogli privoščiti in bolj za norca imeti pač svojih zapeljanih kmetov ne morejo. Verjamemo, da g. Goričan ni znan raznim klerikalnim zvezarjem, ki se za kmečke potrebe zanimajo takrat, kedar lovijo kmečke glasove in hodijo po zbirci. a Kandidat Alojzij Terglav za 7 kg težji. Alojzij Terglav se hvali da bode kljub svoji zloglasnosti zmagal. Značilno je, da se je pred kratkim pohvalil javno, da se je v Gradcu v 51 dneh za 7 kg vzredil. In človek s tako bedastim govorjenjem bodi poslanec najzavednejšega kmečkega okraja — savinske doline! u Zaupniki celjske kmečke skupine! Dr. Benkovič ve, da s Tergla-vom ne zmaga. Zato so klerikalci že začeli delati v prid dr. Benkoviča zmešnjavo. Pravijo, da sta kandidata narodne stranke Goričan in Mahne, ne pa Goričan in dr. Karba. S tem hočejo klerikalci doseči, da bi se napredni glasi cepili in bi poleg naprednega kandidata Goričana zmagal klerikalni odvetnik dr. Benkovič. Terglav, kte-rega je klerikalce sram, bi pa propadel. Izrečno torej povsod poudarjajte, da narodna sranka v kmečki skupini celjski voli Goričana in dr. Karba skupno in je le, če vsi tako volite, zmaga gotova. Kdor kriva poročila o naših kandidatih razširja, naj se nam takoj naznani, ker se tako beganje volilcev sodnijsko kaznuje. Naš pristaš Mahne je sam preteklo nedeljo na shodu v Trnovljah izjavil, da ni njegov prijatelj, kdor bi klerikalcem s tem pomagal, da bi poleg Goričana volil njega in ne dr. Karba. Kdor se hoče šteti k narodni stranki, bode volil v kmečki skupini Celje, Vransko, Gornjigrad in Laško skupno dva kandidata narodne stranke in sicer le Franca Goričana in dr. Riharda Karba. Kdor drugače voli, je škodljivec naše stranke. To velja za volilce, ki volijo 17. maja, in ki dobe modre glasovnice! u Iz Žalca. Hvala Bogu, lep čas imamo! Še lepšega pa gospodje duhovniki, ki kaj pridno hodijo na pisanke papčkat in bumčkat. Parkrat sem že videl celo jato črnih žvrgolečih gospodov, ki so bili rudeči in okrogli kakor pisanke, korakati iz lepega gotovelj-skega farovža. Pri pogledu te debele armade sem si mislil: „Bog Vam po-žegnaj, jaz vam nisem »fauš", saj kmet rad orje in seje, žuljev je pa tudi vajen." u V Petrovče došla agenta. Pretečem četrtek 15. aprila sta župnik Jančič iz Št. Petra in kaplan Vraber iz Žalca po Petrovčah menda jajca pobirala, tako sta letala od hiše do hiše, da so kar suknje frčale. G. Jančič, odkar je odišel, še ni bil pri nas, a sedaj pa šnofa zopet okrog nas, zaradi volitev. On išče „ta zarukane", pa hvala Bogu, pri nas jih ne bo veliko našel. Čudno se mi je le zdelo, zakaj še našega častitega in spoštovanega gospoda penzijonista ni obiskal. Zato, ker g. župnik J. dobro ve, da bi dobil brco, kamor bi priletela. v Naš kandidat Franc Goričan Zadnja „Straža" kar rohni od besnosti, ker je sprejel v celjskem okraju kandidaturo Franc Goričan kot kmetijski potovalni učitelj. Ali je menda „prepri-čanje" o klerikalni zmagi že po vodi splavalo? Goričana so izrecno hoteli imeti — kmetje in je to veselo znamenje kmečkega razuma, da zahteva kot poslanca gospodarskega strokovnjaka. n Modrovanje 75 let stare ženice Iz Savinske doline. „Moj Bog nebeški, dolgo sem že na svet, a kaj tacega, kakor sedaj enčas, še ne vem. Ko se začnejo volitve, takrat so najbolj pošteni in pravični možje ničvredni, butelni, brezvirci, lumpi, krivo-verci in še Bog ve kaj vse. Pa rečte kaj hočete, duhovniki nimajo prav. Vse bi radi imeli sami. Saj služijo veliko, imajo še posebej vsak mesec Ion in še berjo; lepo hišo, najlepše gospodarsko poslopje, naj rodovitne j še njive in še cel svet bi radi komandirali. Kar ne gre, pa ne gre! Še Bogu se stem za-mirijo, zato ker požrešnost je grd in velik greh." u Shod v Trnovljah se je obne-sel nepričakovano lepo. Zborovalcev je bilo 60—70. Predsedoval je naš vrli gospod Anton Mahne. Govornik iz Celja je naslikal politični položaj in priporočal kandidate narodne stranke. Videli smo že med zborovanjem, da naši napredni Trnovljani pridno pitajo časopise in so dobro poučeni o domači politiki, kar je jako veselo in za Trnovljane same prav častno znamenje. Govorila sta na to še gospod Blaž Jelen, posestnik v Novi cerkvi in g. Anton Mahne iz Trnovelj. Oba izvrstna govornika sta se z vso ostrostjo izrekla proti duhovniški politiki, ki nam hoče vsiliti pasjebičanega Benkoviča, Trglava s programom suhih klobas in pa nekega Pišeka, katerega v celem okraju nihče ne pozna. Enoglasno so se vsi izrekli, da bodo zapisali dne 7. maja na bele glasovnice ime: Franc Brinar, nadučitelj v Go-tovljah, dne 17. maja pa na modre glasovnice dve imeni in sicer: Franc Goričan, kmet. pot. učitelj vVišnjivasi in dr. Rihard Karba, zdravnik na Vranskem. Živeli vrli Trnovljani! b Adam, kje si? Ali svojo sramoto zakriva s figovim peresom, da ga nikjer ni videti ljubega kandidata dr. Benkoviča? Ali si ne upa na solnce, da bi se maslo na njegovi glavici ne raztopilo? Preteklo nedeljo je skrivaj kakor tihotapec zboroval z ubogim Ter-glavom v Laškem trgu, v Šmarjeti in v Št. Jurju ob J. ž. „Zdaj .pa še malo počakajte, da boste še slišali oba kandidata", se je reklo koncem pridige in ponosni dr. Benkovič je z budalastim tovarišem vred imel — svoj shod, ki ni bil nikjer napovedan, nikjer naznanjen, razun v zadnjem hipu s prižnice. Tako daleč sta torej prišla ta velika klerikalna politika! Ne javnih shodov — ampak nadaljevanje pridige po maši, to je politično delo! Skriva se torej dr. Benkovič in skriva se Terglav — „šel je po svetu, Bog vč kam, tebe in mene ga je sram." Kaj je bilo onemu dr. Benkoviču, ki je bil zaradi svoje politike že s pasjim bičem pretepen, treba še križevega pota s Terglavom, ki rešuje vero, svojih kozolcev pa ognja ni mogel rešiti. Da, le skrivajta se, Adama! a Iz Laškega trga. Dr. Benkovič in Terglav sta imela 18. tm. tukaj volilni shod. Najprej je bilo zborovanje napovedano v „Pivnici", toda se je v zadnjem trenutku odpovedalo, ker se je bilo bati poraza. Shod se je potem vršil pri Šuhelnu. Da ne hi napred-njaki zvedeli, da nastopita dr. Benkovič in Terglav, se je reklo, da zboruje politično društvo za Laško ter da bode Benkovič govoril na shodu prometne zveze. Niti eno ni bilo, niti drugo. Značilno za zvezarje, „najmoč-nejšo" stranko na Spod. Štajerskem, pa ni, je še posebno za njih kandidata, da ljudstvu niti povedati ne upajo, da se vrši volilni shod ter da nastopijo njih kandidati. Da, da, tudi v Laškem okraju je zvezarje strah pred na-prednjaki. Shod je bil slabo obiskan, pravzaprav obiskan sploh ni bil. Dr. Benkovič je po stari navadi nekaj jecljal, Terglav p je mrcvaril par stavkov, katere mu je „kandidot Meško" zadnjič pisal. Utiša ni bilo nobenega, blamaža za klerikalce pa — dasiravno ne prva — velika. Le tako naprej! b Shod v Št. Jurju ob J. žel. Preteklo soboto se je vršil v gostilni Adama Kincla v Št. Jurju ob J. žel. zaupen shod volilcev trga Št. Jur in agitatorjev iz okolice. Govoril je kandidat trške skupine g. dr. Kukovec. Po zelo živahnem razgovoru se je določil natančen program shodov in agitacije v okolici. V nedeljo se priredi v okolici Št. Jur j a cela vrsta manjših volilnih shodov. Braslovče. Zanimanje Braslovčanov za deželnozborske volitve se je prav lepo obneslo. Nastop kandidatov g. dr. Karba in g. dr. Kukovca ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Hvaležni smo pa tudi drž. poslancu g. Robleku, da nas je počastil s svojo prisotnostjo in da je svojo prepričevalno besedo marsikoga prepričal, da je le narodna stranka najboljša zaščitnica koristi vsega Slovenstva sploh. — Ob 3. uri pop. je bil shod, na katerega je prišlo okrog 100 volilcev. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Brišnik, kateri je podelil besedo najpoprej g. dr. Karbu kot kandidatu v kmetski skupini. Z velikim zanimanjem so poslušali navzoči g. kandidata, kateri obljubuje, da se bo poteza! vedno in povsod za kmetske koristi, da se dvigne slovenski narod kar najvišje politično, gospodarsko in kulturno. Volilci, kateri so že med govorom glasno odobravali govornikova izvajanja, so mu na koncu navdušeno na-ploskali. Predsednik shoda je na to podelil besedo g. dr. Kukovcu, kot kandidatu v trški skupini, ki je v nad jedno uro trajajočem izbornem govoru razvil svoj program. Njegova stvarna, vsestransko premišljena izvajanja so volilci spremljali ves čas z živahnim odobravanjem. Vse je bilo edino v tem, da je ta mož, kakor ga rabijo trgi za svojega poslanca. Živela dr. Karba in dr. Kukovec. pazite, da ne bodo Klerikalni agitatorji popisovali glajoVnic! II. Volilni okraj: Brežice-Sevnica-Kozje. Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke: Ivan Malus ekonom na Bizeljskem. Nedeljski shodi. Kandidat Ivan Malus ima v nedeljo 25. tm. po rani •maši shod v Podsredi pri g. Jazbecu, ob 3. uri pop. v Št. Petru pod Sv. Gorami. a Shodi v brežiškem okraju so potekli mirno, navduševalno za našo stranko in njene kandidate. Videlo se je zlasti, da uživa napredni kandidat g. Malus spiošno priljubljenost in odkritosrčne simpatije; a tudi g. nadučitelj Brinar, kandidat splošne skupine, si je včeraj s svojim izbornim nastopom zdatno povečal število volilcev v okraju. V Kapelah smo zborovali oh 8. uri dop. pri g. Sorčiču; shod je vodil vrli somišljenik gospod Ž m a v c, govorili so gg. Malus, Brinar in Lešničar. VDobovi se je vršil shod pri g. J. Kovačiču; udeležili so se ga odlični napredni kmetje in tudi precej volilcev splošne skupine. Predsedoval je g. Cetin, ki je poleg kandidatov v krasnih besedah navduševal volilce za napredno kmečko stvar. Velik shod se je pa vršil na Bizeljskem; zbralo se je okoli 300 mož, tudi domači g. kaplan Hribar je prišel z nekaterimi somišljeniki. Govorili so gg. Lešničar, Brinar in Malus ob velikanskem pritrjevanju zbranih volilcev. Kandidatura gg. B r i-narja in Malusa je bila navdušeno sprejeta. O g. dr. J a n k o v i č n so volilci sicer slišali, da je dober zdravnik, a ga večina niti ne pozna in ne ve, da bi bil za okraj kaj storil. Pišek pa itak ne pride v poštev. Če ga doma ne marajo, kjer ga poznajo, kaj se hodi v tuj volilni okraj ponujat! To je kratko povedana sodba, katero so izrekli na včerajšnjih shodih vrli napredni volilci v spodnjem brežiškem okraju. Splošno je slišati, da dr. J a n-kovič ne ugaja niti pristašem duhovniške zveze samim, temveč da prihajajo od njih izjave, da volijo M a- lasa iu Brinar j ft. Živela naša kandidata! v Kmetje r brežiškemu okraju šo zahtevali na zaupnem shodu v Maribora, naj se postavi tam za kandidata kmet. Duhovniki jim niso izpolnili te &4lje in to je vzbodilo mnogo hude krvi po okraju. Svita se! Kapele pri Oobovi. Dva dni ni bilo našega Župnika tta Spregled. Šel je baje v Maribor po misijonarje a nam je bolj Aa sumu, da opravlja posel političnega agitatorja, ljudje pa, ki prineso h krstu gfe morajo vračati i nekrččenim otrokom. Dobil si je tudi z Dunaja visokošolca domačina, ki bo menda bolj nspešno agitiral kot on sam. Pa bo menda vse skup prekislo grozdje, ker Kapelčani se ne damo tako hitro preslepiti. Z istim visokošolcem že hodita okoli in nagovarjata ljudi za svojega kandidata. Nihče ne pokaži volilnega lista, še manj pa ga izroči v nepravi roke. Kolikor časa bo trajal volilni boj, bo vera v nevarnosti, ko pa vse to mine, nas kmete pošljejo za zapeček, misleč, „samo da si nas volil, sedaj te ne potrebujemo več". Toraj, Kapelčani, kdor ima bel volilni list, naj se zaveda svoje dolžnosti dne 7. maja (Franc Brinar, nadaČitelj, Gotovlje). Kdor pa dobi moder (plav) vol. list, pa stoj neomajno do 17. maja za našega kmečkega tovariša tvana Malus na Bizeljskem. Tfpifl voli sotrpina. »jenf*i! Za m* treba denarja! Nabirajte in darujte ta narodni slflad! III. Volilni okra]: Slovenji Gradec-Šoštanj-Marenberk. Naj žapiSe vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke: Dr. Anton Božič odvetniški kandidat in posestnik v Celju. Nedeljski shodi. Kandidata dr. BožiC in Brinar imata v nedeljo, 25 t. m. ob 8. uri zjutraj shod pri g. Ferd. Kacu v Šmartnem pri Slov. Gradcu, ob 1. uri pop. v Vuzenici pri g. Mravljaku, ob 4. uri popoldne v Bistriškem Orabnu pri gospodu Primožiču p. d. Hubnerju. Somišljeniki, na shode! o Našega kandidata za slovenj-graški kmečki volilni okraj dr. Antona Božiča bodo obrekovali, to smo v naprej vedeli. Klerikalci psujejo in Obreknjejo vsakega od naših, najsi bo tudi najbolj pošten in delaven. To je njihova navada. Če mu ne morejo kaj drugega očitati, pa lažejo. Vedeli smo, da bodo prišli klerikalci pri dr. Ant. Božiču z očitanjem, da strankam preveč računi, da kmeta odira s stroški itd. Sicer dobro vedo, da je to grda izmišljotina, pa vseeno, da se le obre-kuje. — Da izvedo naši pristaši, kako neosnovan in lažnjiv je napad klerikalcev v „Straži" od 14. t. m. ha dr. A. Božiča, pribijemo sledeče : Dr.'Ant. Božič niti ni odvetnik, ampak sedaj 8e odvetniški kandidat v pisarni svojega tasta dr. Ludovika Filipiča, odvetnika v Celju. Ves denar, ki se plača v dr. Filipičevi pisarni, se steka v pisarniško blagajno dr. Ludovika Filipiča, dr. Ant. Božič pa dobiva od dr. Filipiča kot njegov uradnik stalno mesečno plačo. Odgovornost za pisarniške zadeve, za stroške itd., tudi za vse račune iz kazenskih in civilnih zadev ne zadene torej dr. Božiča. Na tem ue spremeni ničesar, da ima dr. Anton Božič pravico zagovorništva v kazenskih zadevah, ker tudi tozadevni stroški predpisani od pisarne ne pridejo v žep dr. Božiča, ampak nje- govega slttžbodajaica dr. Filipiča. — Iz teh stvarnih pojasnil lahko vsakdo izprevidi, da je pisarija r Straže" in klerikalnih listov nizkotna podlost, kakoršne so zmožni le klerikalci in njihovi pOdrepniki. Sicer pa vprašamo, ali nimajo tudi klerikalci V svojih vrstah odvetnikov? Ni li tttdi dr. Benkovič, o katerem se govore kaj čudne reči, odvetnik in sedaj kandidat v kmečki sknpini celjski ? In dr. Šušteršič, dr. Pegah in kar je Še takih uskokov, kaj so pa ti drugega kakor advokati? — Klerikalcem je advokat samo takrat dober, kadar mora zagovarjati njihove lumparije, a teh je mnogo. Največ zagovarjanja in zastopstva potrebnih ljudij je med klerikalci, poštenih pa, ki bi plačali odvetniku primeren zaslužek za njegov trud, je med njimi zelo malo. — S tem smo klerikalcem m zvezarjem umazana usta zavezali, tem bolj, ker menda vendar ne bodo hoteli še naprej obreko-vati dr. Božičevega tasta dr. Filipiča ki je njihov pristaš. v Profesorja Vrstovšeka volilni shod. Slovenjgradec,dne 18. aprila 1909. Profesor Vrstovšek je hotel danes prirediti sredi našega okraja, v slovenje-graškem narodnem domu, volilni shod. Pripeljal se je tja s „Stražinim" urednikom in znanim podpredsed. „Kmečke zveze" Mlakarjem. — Že na vlaku se je profesor trudil z lovom na volice. Ogovarjal je kmete, ki so se vozili na shod, zapisaval imena in pripovedoval, da bo vsakemu pisal, kar je vzbujalo veliko veselost, kajti kmetje so bili po večini — naSi. V Slovenjem gradcu in okraju pa so bili vsi kaplani na delu, da pripeljejo kar največ vdeležencev. Iz osem občin so pripeljali zvezarje; nekateri so prišli iž daljnega šoštanjskega okraja; in ker na štajerskem ni bilo dovolj ljudi zanje, so si naročili udeležence tudi iz Koroške, akoravno ti niso volilci za štajerski deželni zbor. Pa vse nič ni pomagalo. Župnik Pečhik, ki je imel veliko besedo, je šel iz sobe v sobo, iz gostilne v dvorano in nazaj pa povsod — sami naši. Hoteli so naše somišljenike preslepiti s tem, da imajo zaupni shod, akoravno se je na vabilih naznanjal javen društveni shod. Nazadnje se je v dvorani nabralo nad 200 ljudij in vkljub velikanski agitaciji zvezarjev, vkljub tucatu kaplanov, ki so pripeljali vsak nekaj ovčic in potem zvesto stali pri njih, je bilo gotovo nad polovico somišljenikov Narodne stranke. Naši so prišli samo iz bližnjih krajev, brez posebne agitacije, so hoteli slišati kandidata m mu tudi povedati svoje mnenje. Ko bi bili zvezarji pripravljeni, uvaževati položaj in dati tndi nam besedo, bi se bil shod mirno vršil, tako pa ga — sploh ni bilo. Predsednik Mlakar je shod otvoril s pozivom, da se vsi, ki še nimajo 24 let, odstranijo, in vendar so vsi nedo-letni zvezarski „mladeniči" ostali v sobi. Nato je pa na vprašanje izjavil, da nikdo izmed naših ne dobi besede. Takoj se je začelo hrupno ugovarjati in ko je vkljub temu skušal govoriti profesor Vrstovšek, je završalo po dvorani: „Živio Božič", tako da ni bilo profesorja nič slišati. Na zborovanje ni bilo več misliti. Vrstovšek je večkrat poskusil govoriti, vsakikrat so mu zaprli usta klici: „Živio Božič". Župnik Pečnik je tekel na okrajno glavarstvo po pomoč, seveda ni ničesar opravil. Na zadnje je v potu svojega obraza pripeljal Gtintherja, kateri se prvotno zborovanja svojega zmagovitega tekmeca ni vdeležil. Pa tudi Giinther ni mogel pomagati. Profesor Vrstovšek, ki je imel na vsakem lasu potno srago, je skušal posredovat'; odgovorilo se mu je: „Jam- čite, da dobimo besedo, in mi jamčimo za mir. Tega pa profesor ni hotel. Ljubše mu je bil d, da se shod ni vršil, kakor pa da bi se izpostavil kritiki od naše stra-h i. Je že vedel, zakaj. Naši so to spoznali in so na glas povedali: „Slabo vest imate, zato se bo jite naših govornikov". Še parkrat so skušali zvezarji govoriti, vedno brez uspeha. Nazadnje so uvideli svoj brezupni položaj in so zapustili dvorano ob ploskanju in klicih „Živio Božič". Mi pa smo ostali v dvoiani in smo po kratkem razgovoru odšli v gostilniške prostore. Vrstovšek iti njegovi pa so šli v tisto ekstra-sobo, kjer sfr je na Veliki petek začela njegova trnjeva pot. Parkrat je skušal iti med kmete, ker pa so leteli nanj klici otriglavan-ski prisegi, je končno zapustil Narodni dom. — Slovenjegraški shod naj bo zvezarjem nauk, da se naši kmetje ne dajo komahdirati, da se ne dajo odrivati, kadar se gre za tako važna vprašanja, kakor so volitve. Naj jim bo nauk, da si naši kmetje ne dajo ust zamašiti; in če bodo hoteli Mlakarji in Vrstov-šeki med nami zborovati, se bodo morali navaditi tudi čuti naš glas. Naše somišljenike pa prosimo, naj ne odnehajo, naj delajo in pridobivajo vedno več pristašev, naj skrbijo zato, da ho tudi končna zmaga naša in bo zmagoslavno izšel iz volitev naš od kmečkega ljudstva svobodno postavljeni kandidat: Dr. Anton Božič. a G. veleposestnik Verdnik, kateri se vsled nujnih opravkov ni mogel udeležiti Vrstovšekovega shoda, je poslal lepo pismo, ki naj hi se prebralo na shodu. Ker pa vsled zvezarske nerodnosti in trmoglavosti ni prišlo do zborovanja, naj objavimo v časopisju nekaj odlomkov iz pisma našega vrlega somišljenika: „Moje mnenje je to, ker smo si sami kmetje kandidata postavili, da tudi pri tem ostanemo. Zakaj bi morali nam drugi ljudje vsiljevati kandidata; posebno pa 6 duhovnikov in 9 drugih oseb; mi kmetje bi morali pa samo slepo ubogati, voliti na komando in plačati. Ako smo si mi izbrali doktorja, smo to storili zato, ker moramo imeti akademično izobraženega moža, kateri nas bo na merodajnem mestu uspešno mogel zastopati; in dr. Božič je sam ekonom in ima kmetijo; bo torej vendar zastopil, kaj je nam kmetom potreba. Toliko možato bomo vendar mogli nastopiti, da nam ne bodo druge vrste ljudje kandidate postavljali; to bi oilo za nas kmete skrajno žaljivo in poniževalno; s tem bi pokazali, da satpi silimo v verige, da še v20.sto-letju nismo sposobni samostojno misliti." Kmetje, premislite te zlate besede! o Gospodje okoli klerikalne »Straže", kakor sploh klerikalni gospodje, med katere se šteje tudi dični dr. Verstovšek,se sramujejo kmečkega dela. — Čisto naravno. S a j sami nifr ne delajo, ampak se držijo samo nauka, da „ptice pod nebom tudi ne sejejo in ne žanjejo, pa jih Bog le preskrbi!" — Našemu kandidatu dr. Božiču očitajo, da se je na volilnem shodu v Slov. gradcu reklo o njem, da zna vsako kmečko delo in da je svojemu očetu na posestvu pomagal ter se zaraditega iz njega norčujejo. Mi smo ponosni nato, da imamo kmečkega kandidata, ki ni samo od daleč gledal kmeta pri plugu sklonj e-nega, kakor je to storil dr. Verstovšek, ampak ki je tudi sam prijel za plug in otiko ter se kmečkega dela ni sra- moval. Zato ste gospodje pofarovžih lahko tako rejehi, imate lahko žametno — mehke roke, se lahko celi dan sprehajate po svojih sobah in stezah, lahko mislite na lumparije, na laži, obrekovanje in zasramovanje dragih, ker se sramujete poštenega dela in se norčujete iz njega. Kmetje, Vi si pa zapomnite, da ne more biti nikdar Vaš odkriti prijatelj, kdor se iz Vaših žuljavih rok, iz Vašega trudapolnega dela norčuje ter one zasmehuje, ki so se ga kedaj iz ljubezni do kmetijstva resno lotili. d V Slovenj gradcu je gorelo! Kmet-volilec iz slovenjgraškega okraja je vprašal tovariša: Ti, sosed, si že izvedel, da je na belo nedeljo v Slo-venjgradcu V Narodnem domu gorelo?" Sosed: „Kaj, gorelo je? Nekaj sem že slišal, pa nič prav ne vem, kaj je bilo. — Prvi: Močno je gorelo, klerikalci so z dr. Verstovšekom popolnoma, pogoreli!" d Iz Brd pri Slovenj grade«. Naš kaplan LetOnja, „ta mladi Šare", je velik politikar, kadar cveti pšenica. O Veliki noči pobira od hiše do hiše; pi-sanke, ubogim zaslepljenim kmetom pa ponuja namesto pirhov razne VrstovSke in Pišeke; v jesen pa jih toži, če mu kateri ni odrajtal predpisane bertije. Na velikonočni pondeljek imel je po sv. opravilu pri Juriču volilni shod, na katerem so se fantje stepli do krvavega in enega naših fantov kmalu ubili; on in njegovi trabanti so pa o pravem časa odnesli pete, sicer bi jih tudi naleeli. Do polnoči je na tem shodu napajal devojke in uganjal škandalozne bnrke. Dekleta, katerih sorodniki pa ne trobijo v njegov fa-roški rog, pa napada in ošteva kar na cesti. — Svetujemo kaplančeku, naj se ne potepa preveč po kmečkih hišah in ne kali hišnega miru, nego lepo doma za pečjo študira pridigo, da ne bodo škof zvedeli, kaj se je na pustno nedeljo popolnoči godilo v kaplaniji. — Maslo je za cilinder, Šmartno pa ni Vajtanje! d Vrstovšek odletel v Zg. Vižingi. Na svojem trnjevem kandidatnem potovanju je zašel značajni Vrstovšek tudi v Zg. Vižingo k g. županu Pe-tschalerju. Snubil ga je na vse mogoče načine, naj bi oddali tam on in drngi nemški kmetje svoje glasove njemu. Konečno je napel zadnjo struno, češ, da imajo klerikalci mnogo denarja. Župan ga je na to uljudno opozoril, da se s tem pri njem nič ne opravi.. Res, vsakdo na svetu ni Vrstovšek! a Britka izguba. Našega vrlega narodnega politika g. dr. A. Božiča je zadela britka izguba, V soboto mu je nepričakovano umrl sinček Badovan Zato se g. dr. Božič ni mogel udeležiti napovedanega shoda v Družmirju. Dragemu prijatelju in soprogi izražamo svoje globoko sožalje. Naše somišljenike v okrajih Šoštanj, Slovenjgradec in Marenberk pa pozivamo, da tem marljivejše dalajo za sijajno izvolitev dr. Božiča v deželni zbor. Somišljeniki! Sklicujte povsod majhne shode po Vaseh ter poučujte Volilce! IV. Volilni okraj: Šmarje-Rogatec. Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke: Nlaks Berlisg posestnik, trgovec in poštar v Žetalah. Nedeljski shodi. Kandidat narodne stranke g. Maks Berlisg priredi v nedeljo 25. tm. ob 3. uri pop. na T i n s k e m št. v gostilni na Kliugeflšteirterjevem in sb 7, uri zvečer pri g. ftttfrin. Llpaveu v Lembergu shode. Somišljeniki, pridite v Castrtem številu. o Volilna »hd^a v Ponikvi ofe |hž. Sel. in v Št. Vida pri POhlkvl G. Kak s Berlisg je sklical na 18. tm. 2 volilna shoda. Na Ponikvi je Ml napovedan ob 7. ari in se je prvotno nabralo lepo število ljudi, a ker se je fc. Berlisg vsled slabih železniških zvez zakasnil do 8. are, se je večina razšla. Vendar so ostali najvplivnejši možje ii! občine in je pred njimi g. Berlisg natanko razvijal svoje misli glede de-Mnega zbora in glede nalog, ki čakajo slov. poslance. .V priprostlh besedah je očrtal. kako se Spod. Štajerska od strani nemške večine v dež. zbora in odboru zanemarja, da, sploh poznati se je noče. Pozival je h koncu navzoče. Uaj volijo po svoji vBBti in po svojem prepričanju. tJrednik Spind-ler iz Celja je Orisal položaj po razbitju kompromisa, o geslih, pod katerimi bodo klerikalci Sli v volilni boj j (vera je v nevarnosti!) in o agitacijskem delo. Z naštevanjem grehov klerikalne stranke ni bil prav nič zadovoljen zve-žar in županski kandidat Pepeunak. SploSho se trdi, da Vrečka na Ponikvi mnogi lastni somišljeniki ne marajo. — V Št. Vidu je prišlo precej ljudi, med njimi mnogo pristašev nasprotne stranke, ki so se odlikovali s tem, da so pridno shod motili in na dokaze z nasprotne strani vpili iU divjali. Kaplan Ostrž, ki je bil tudi navzoč, se je sramoval neizobraženosti svojih pristašev, ki so kakor divji besneli proti šolstvu, a na tozadevna izvajanja urednika Spinlerja niso zmogli niti ene stvarne opazke. Mirni in trezni nastop kandidata narodne stranke je splošno ugajal. Pripomnimo, da je izmed nasprotnikov btlo le pičlo številce Št. Vidčanov, večina je bila Vrečkovih priganjačev s Ponikve. Ko je Spindler raztnOtrival agit&čijska sredstva nasprotnikov, posebno zlorabo verskih čustev, je kaplan Ostrž dal značilno izjavo: V verskih rečeh imajo duhovniki edino odločilno besedo, in če duhovnik enkrat reče, da je vera v nevarnosti, morajo verniki to verjeti. Pribijemo to izjavo brez vseh pripomb. Shod je imel vkljub moteftju od klerikalne strani lep uspeh; vsi zavedni Šentvidčani so ta dan videli, kje je poštenost in odkritost — ter bodo temu primerno nastopili tudi 17. majnika. — Šentvid je napreden, je naš! v Iz Kostrlvnice. Dne 18. tm. so imeli klerikalci v Kostrivnici shod, na katerem se jim je predstavil duhovniški kandidat Vrečko« iz Ponikve. V kratkih besedah so očka razvili svoj program. Shod je bil zelo klaverno obiskan. Ljudstvo je z glavami kimaje zapustilo shod; čez polovičo jih je že odšlo, ko še shod ni bil končan. Torej s kandidatom laži kmečke zveze pri nas slabo kaže. u Volilni shod v Vodenovem (med Ponikvo, Št. Vidom in Šmarjem) priredi g. Martin Lah-Cestnik v nedeljo 25. tm. ob 3. uri pop. pri g. Fr. Zupančiču. Govori g. Jos. Horvat iz Šmarske okolice o programu g. Ber lisga in proti kandidatu Vrečkn. Po vabljena sta tudi Stoklas in Copf. n Iz Rogatea. Volilni boj je spet pred vrati, boj, kakoršnega še naš okraj ni občutil. Lažikmečki zvezi teče voda v grlo v tem okraju, ki so ga klerikalci „svojo trdnjavo" imenovali. Ko se je izvedelo, da je kandidat narodne stranke g. Berlisg, takoj se čul od ust do ust glas: »izbrali so si kandidata, da boljšega niso mogli." In v resnici: Berlisg je mož, da enakega naš okraj nima: če le kdo, je on zmožen naš volilni okraj na vse strani izvrstno zastopati. On je mož, vse- stransko izobražen, sposoben in voljan v resnici kaj storiti za naš v vsakem oziru še daleč za dragimi stoječi vol. okraj. Kar se pa tiče duhovniškega kandidata Vrečka iz Ponikve, pa imamo tti zanj samo pomilovalen nasmeh. Mi Slovenci bliža Rogatca občutimo potrebo imeti odločnega zastopnika, ker fias ravno sedaj rogaška fiemčurska sodrga vsepovsodi zapostavlja. Kličem Vam, volilci rogaškega in šmarskega okraja: Volite vsi brez izjeme gospoda Berlisga! — Živel naš narodni kandidat Maks Berlisg, posestnik, trgovec in poštar v Žetalah. Živel!!! Narodnjaki, agitirajte nad vse pridno in imejte za geslo: V boju je zmaga! o Klerikalni bojni svet se je pred par dnevi pripeljal v Šmarje v osebah generalštablerjev dr. Korošca, nadžupnika Korošca, Gomilšeka in »lepega Maksla" s Ponikve, ki je »kuči-ral" in pripeljal s seboj kandidata Vrečka. Pogovorili so se, kako bodo delali, da bo bivši »svobodoljubni ne-čdvisni" kmet Vrečko dne 17. maja • propadel. ftaznanfte VsaK slučaj zlorabe prižnice in ceritft za Volilno agitacijo. C. Skupina slovenskih trgov. (Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Bras-lovče, Vransko, Žalec, Rajhenburg, Kozje, Središče, Veržej, Studenci pri Mariboru, Št. Juri ob J. ž., Šmarje). lloli 24. majnika. V tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K direktnega ali cesarskega davka. Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke: Dr. Mostov Klikom odvetniški kandidat in posestnik v Celju. JlastaVite poVsod spretne agitatorje! flaše trdno napredne tolike otjrcpite V prepričanja, omahljive« pridobivajte s treznim in razumni« nastopom! D. Za vse volilne okraje ,nemških4 mest in trgov je slovenski števni kandidat dr. Gvidon Sernec Odv. kandidat v Celju. Poročajte, Kam in Komu bi V časn Volilnega boja Kazalo pošiljati po Več izVodoV naših časopisov! h političnega sveta. Dogodki na Turškem. Zadnji teden so imeli na Turškem punt. Naši čitatelji se spominjajo še dogodkov lanskega leta, ko so Mlado turki (mlad, napredni zarod!), ki so si ustvarili tekom časa tako organizacijo, da so imeli celo armado na svoji strani, v par dneh dosegli, da se je storil konec sultanovi samovladi, da se je proglasila ustava in se je ustvari državni zbor. Velikansko navdušenje je bilo takrat med prebivalstvom. A ttažadtijaki so Že takrat kovali načrte, kako bi strmoglavili Mladoturke in ustvarili zopet stare odnošare. Pregovorili so par vojaških oddelkov v Carigradu, ki so se uprli, pomorili več mladotufšfcih častnikov, naskočili drž. zbor in zahtevali, da se vrže liberalna »brežverska« vlada. Sultan sam je bil, kakor se je pozneje izkazalo, v tajni zveži s temi uporniki in fe hajel storiti v par dneh z vojaštvom konec ustavi in drž. zboru. Pa se je zmotil, ker ni pomislil, da je še skoro vse vojaštvo na strani Mladoturkov. Ti so pa med tem na tihem nemudoma mobilizirali vse vojaštvo in v par dneh že je stala velika mladoturška armada pred Carigradom, kjer se .je utaborila. Zahteva Mladoturkov je, da pride prejšnja vlada zopet na krmilo in da sultan odstopi. V trenutku, ko to pišemo, je položaj nejasen. Skoro gotovo je, da bo sultan moral odstopiti, ker sicer pride do državljanske vojake. Mlado-turki imajo na svoji strani vse razne neturške narodnosti v državi. Obljubili so jim čim največjo svobodo. Vse upanje klerikalnih listov po Evropi, ki so se že veselili, da bo vsaj na Turškem »liberalizem« propal in zmagal mohamedanski klerikalizem, je splavalo po vodi. Vlada in sultan bi 9e rada z Mladoturki pogodila, a Mladoturki odklanjajo vsako pogajanje. Med prebivalstvom vlada silno razburjenje proti sultanu. Obdolžuje se ga veleizdaje, ker se je vezal s puntarji. v Proklamacija miadoturške armade w»aj, „ 21, 13, 80. 16, 62. 77, 22, 19, 15, 52. 5000 kron zaslužka plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka 300 komadov za same gld. 2 50 ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna Švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura mauSetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji, 1 pat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsako družbo in Se 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nena(lomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2'50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. Urbachu, svetovna razpošiljalnica. Ki^ov 16. NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robce*. Za neodgovarjajoče se vrne denar br#z odloga, torej vsak riziko izključen. IlUMlMll«......................... Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Proč s staro navado in hodite s časom naprej. ' ,,Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu" Pustite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hiši na debelo in drobno R. Stermecbi, CbIIb katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh. slovanskih deželah. -TT- Najboljše travniške brane raznovrstne pluge, tudi ta-ko?vane „kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate , drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, [nadalje trnjevo žico in žične mreže za plotove, traverze, cement in vse [stavbinske potrebščine, sesalke in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po najnižji ceni Wna z železnino,Merkur', P. Majdifi, Celje. Zalog« izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih pleifi. I Navedla in Izber in razlitih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. Pn*nn f Predn0 81 kupite uro. ■ 1 oglejte si mojo veli- j wlogo pravfk Švicarskih «1»-tfo, mtotfh. nikelnastih i« stiskih ur, toplomerov, očal, daljno-' fle^OT 1W. - rs« po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, , Narodni dom1. je izborno dušičasto gnojite. Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vino-grade, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno Pojasnila in cenike z obratno poŠto in zastonj. Slovenci! Kupci posestev pozor! Hdor želi kupiti v prijazni mariborski okolici vsaki velikosti dobičkonosna posestva, naj se blagovoli zaupno osebno aH pismeno obrniti oa Josipa Sernen, kmečki sin v Bradiški, pošta Pesnica kteri pri nakupu iz rodoljubja brezplačno posreduje ter tod! vsakega kupca na Pesniški postaji pričakuje, če se mu pravočasno javi prihod in zoak, da se pozna. Podpisana se lepo zahvaliva banki „ Slavi ji" v Pragi in njeneip glavnemu zastopniku g. Iv. Likarju v Celju za lepo odškodnino in hitro izplačilo zneska za pogorele reči in del poslopja. Jožef Lubej Franca Lubej posestnika y Gotovljah pri Celju. Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno z znamko,tiger' Pfeiferjevo pralno milo 28 61-12 iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju pošta Celje.