= — 9-10 k. 1 j V S E B I N A Ing. Ljudevit Skaberne, ing. Franjo Rainer, ing. Svetko Lapajne, Kamni­ kar Alojz, ing. S. Bubnov: ANKETA 0 ŠTEDNJI Z LESOM — Dr. ing. Milan Fakin: NOV POSTOPEK ZA STATIČNO PREISKAVO NEPREKI­ NJENEGA NOSILCA NA VEČ KAKOR DVEH PODPORAH — Dr. ing. Janko Kavčič: O RAZISKAVI GRADIVA — Dr. ing. Lujo Šuklje: PRI­ SPEVEK K VPRAŠANJU O IZBORU PILOTNEGA ALI PLITVENEGA TEM ELJEN JA — Ing. Franjo Hurle: EKONOMSKO DIMENZIONIRANJE ARMIRANO BETONSKIH PREREZOV NA UPOGIB Z UPORABO NO- MOGRAMA — Ing. Jože Ferenčak: POVRŠINSKE PREVLEKE — T e h ­ n i č n e i z p o p o l n i t v e : Ing. Vladimir Ogorelec: MEHANIZACIJA OPEKARN — K r i t i k a n a š e g a d e l a : Ing. Jože Majdič: O POKRI­ VANJU STREH Z VALOVITIMI SALONITNIMI PLOŠČAMI — NOVOSTI IZ DRUGIH REVIJ GLASILO SVETA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE LRS TER DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIR­ JEV IN TEHNIKOV LRS LETO IV 1951 ANKETA O ŠTEDNJI Z LESOM (OPAŽI) Svetovno pomanjkanje lesa ter skrajno ome­ jene domače zaloge tega gradiva, nas silijo k največji štednji z gradbenim lesom. Gradbeno podjetje »Gradis« je n. pr. letos porabilo 24.000 m:i lesa, za prihodnje leto pa ima na razpolago le 6000 m3. V istem sorazmerju bodo morala zmanj­ šati svoje zahteve po lesu tudi ostala gradbena podjetja. Izredno veliko gradbenega lesa trošimo' pri gradnji konstrukcij iiz ojačenega betona, in sicer pri opaženju in odranju. S premišljenim in ekonom­ skim tehnično preudarnim opaženjem in odranjem moremo prištediti precejšnje količine lesa. Doslej smo posvečali tem vprašanjem vse premalo po­ zornosti. Pouk opaženja in odranja je omejen v šolah na najmanjšo mero. V praksi sami pa sre­ čujemo le redko inženirja, tehnika, polirja ali te­ sarja, ki bi to vprašanje obvladal in bi bil res pravi mojster opaženja in odranja. V zapadnem svetu je problem opaženja in odranja prepuščen v največji meri podjetjem sa- Ing. Franjo Rainer; ŠTEDNJA Z LESOM U V O D ; V slovenskih gozdovih sekamo letno mnogo več lesa, kot ga priraste. Ta proces neracional­ nega izčrpavanja zalog našega najpomembnejšega naravnega zaklada traja že nekaj desetletij. Raz­ umljivo je, da smo po vojni, zaradi izrednih po­ treb naše obnove in pospešene graditve, s pove­ čanim izkoriščanjem gozdov še pospešili izčrpa­ vanje naših lesnih zalog. K temu so pripomogli še razni oznanjevalci iz vrst nepoučenih nestro­ kovnjakov, ki so celo ustvarjali določeno psihozo o našem »neizčrpnem gozdnem bogastvu«. Dejstva, ki so oprta na strokovno izvršene ce­ nitve o stanju naših gozdov in njihovih lesnih zalog, pa nam kažejo realno sliko dejanskega sta­ nja naših gozdov in vseh posledic, ki iz takega stanja izvirajo in ki zadevajo celotno naše go­ spodarstvo. Zadnja inventarizacija naših gozdov iz leta 1951 nam kaže, da smo že tako globoko posegli, v osnovno lesno glavnico naših gozdov, da pa­ dajoči prirastek komaj še zadostuje za kritje po­ treb naše lokalne potrošnje lesa, ki doslej niti ni bila zajeta s planom distribucije lesa, temveč se je po večini oskrbovala z izvenplanskimi seč- mim, ki iz dobrih rešitev črpajo velike prihranke in zaslužke, V svetovni literaturi se obravnava te probleme le redko, ker jih podjetja drže rajši za sebe. Zato je sklenilo društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LR Slovenije, organizirati vrsto an­ ket o štednji z lesom. Prva anketa za štednjo z opažnim lesom je bila 14. XII. 1951 v dvorani Sveta za gradbene in komunalne zadeve, V naslednjem priobčujemo referate, diskusijo in zaključke te ankete v skrajšani obliki in po naslednjih poglavjih; 1. sistemizacija opaženja; 2. splošna konstruktivna načela; 3. izbira lesa; 4. dimenzioniranje opaža; 5. vezanje opažev; 6. krojenje opažev; 7. sredstva za olajšanje raz- paževanja; 8. operativni del; 9. projektiranje opažev; 10. delavnica za izdelavo opažev; 11. raz- paževanje in odstranjevanje žičniikov; 12, nadalj­ nja uporaba opažnega lesa in 13. šolanje in stimu­ lacija tehničnega osebja. V GRADBENIŠTVU njami. Po drugi strani izčrpa po količini lesa skoraj ves letni prirastek naša letna potrošnja drv za kurjavo. Ves planski posek lesa za kritje potreb industrijske reprodukcije, investicijske iz­ gradnje in za izvoz se krije izključno na račun izčrpavanja osnovne lesne gmote v gozdu, ne pa iz njenih obresti, t. j. iz , letnega prirastka lesa v gozdu. Zato je razumljivo, da je na ta način že na­ počil čas temeljite preusmeritve našega gozdnega in lesnega gospodarstva, ki neposredno ali pa posredno zadeva vse potrošnike lesa v industriji, gradbeništvu, rudarstvu, prometu, široki potroš­ nji itd. Te medsebojne odnose potrošnje lesa in nje­ gove proizvodnje v zvezi z dejansko proizvod­ na zmogljivostjo naših gozdov, nam nakazuje že prvi izdelani osnutek perspektivnega plana na­ šega gospodarstva, ki ima svoje izhodišče v kri­ tični lesni bilanci naših gozdov in ki zajema ob­ dobje od 1952. do 1962. leta. Ti podatki nam jasno prikazujejo, da postaja Slovenija za dolo­ čeno daljšo dobo, ki je potrebna za regenera­ cijo proizvodne zmogljivosti naših gozdov, iz lesne suficitne pokrajine — lesno deficitna de- žela z vsemi onimi značilnostmi in nujnostmi, kot jih poznamo iz drugih lesno deficitnih držav- uvoznic lesa v svetu. Za naše dosedanje neracionalno lesno gospo­ darstvo po tipičnem pojmovanju »našega neizčrp­ nega gozdnega bogastva« so posebno značilni: a) izredno visoik indeks potrošnje lesa -— do 250% — od prirastka lesa na enega prebivalca, v čemer prekašamo vse države; b) po obsegu kapacitet prekomerno razvita žagarska industrija, ki je na izredno nizki teh­ nični stopnji; c) nerazvita lesno-predelovalna industrija, ki se s svojo strukturo ni mogla prilagoditi korenito spremenjeni strukturi surovinskega zaledja; d) izredno razmetavanje z lesom v vseh pa* nogah našega gospodarstva. Značilna in pomembna karakteristika 'izkori­ ščanja dragocene lesne surovine pri nas so ogromne količine neizkoriščenih ostankov lesa, katere smatramo za nekoristen odpadek, ki služi kvečjemu za kurivo. Ti ostanki nastajajo na vsa­ kem delovišču in v vsaki fazi proizvodnje, ob­ delave in predelave lesa. Že v gozdu ostane 20% posekane lesne gmote, na žagah preko 35%, pri tesanju preko 30%. Tovarne finalnih lesnih iz­ delkov izkoristijo' les le nekako s 25%, Dočim visoko razvita lesna industrija, n. pr. Švedske, iz­ koristi 50% lesne gmote, jo pri nas izkoristimo le nekako 25%. Videz izobilja lesa, njegovo nevrednotenje in razmetavanje so podpirale tudi doslej skrajno nizke cene napram neprimerno višjim cenam dru­ gih osnovnih materialov. Zato se je les nesmo­ trno uporabljal tudi v takih primerih, kjer bi se lahko nadomestil z drugimi gradivi. Nakazana kritična situacija v naši lesni bilan­ ci zahteva skrajno zaostritev odnosov do lesa pri vseh potrošnikih. Letošnje leto pomeni že pre- Ing, Svetko Lapajne; Pri gradnji konstrukcij iz ojačenega betoma odpade na stroške za železo in beton le 50 do 75% celokupnih gradbenih stroškov, dočim od­ pade na stroške za odranje in opaženje približno 25 do 50%. Ta iznos je tako velik, da morata inženir-projektant in inženir ali tehnik-operativec posvetiti največjo pozornost ekonomičnosti opa- ženja. Stvar projektanta je, da projektira kon­ strukcije čim preprostejših in čim enostavnejših oblik; saj je opaženje takih konstrukcij bistveno cenejše od opaženja filigranskih in kompliciranih konstrukcij. Ta težnja se izrazito kaže pri novih mostnih zgradbah, naj so to ' ploščati mostovi, svodi ali n. pr. kombinirani ločni most čez Dob- ličico v Črnomlju. Za opaženje konstrukcij se po navadi ne de­ lajo posebni načrti, vsaj od strani projektanta ne. Že izpred te vojne je v navadi načelo, da projektanta zanima le dovršeni gradbeni izdelek, ne pa način izvajanja. Način opaženja je bil to­ rej popolnoma prepuščen iniciativi gradbenega podjetja, ki je prav pri smotrnem opaženju moglo doseči znatne ekonomske prednosti, ali pa vprav zaradi slabega opaženja utrpeti slab ekonomski učinek. Prav v tem dejstvu tiči tudi razlog, da so posamezna podjetja svoje dobre izkušnje skrivala za sebe in za lastno ekonomsko prednost v med­ sebojni konkurenci. Naravna posledica tega dej­ stva je skromnost literature opaženja, tako pri nas, kot v vsej zahodni Evropi. Moje izkušnje z gradbišč — mislim da tudi izkušnje kolegov v kretnico v tem smislu, ker zmanjšan dotok lesa sili vse potrošnike na skrajno v a r č e v a n j e . Tudi nove ekonomske cene, ki še niso do­ končno uravnovešene, silijo vse delovne kolekti­ ve, da temeljito pretehtajo im popravijo svoje odnose do potrošnje lesa. Gradbeništvo kot eden med najpomembnejši­ mi potrošniki lesa, ima izredno široko področje za iskanje novih poti pri uveljavljanju načela skraj­ nega varčevanja z lesom. To načelo mora postati vodilna misel gradbenikov od projektanta kon­ strukcij in vodstva gradbenih podjetij, do sleher­ nega člana delovnih kolektivov na gradbiščih. V prvi vrsti gre za nadomestilo lesa kjer koli ga morejo zamenjati druga gradiva in konstrukcije. S pravilnim skladiščenjem, manipulacijo, sortira­ njem in krojenjem lesa, naj se čim bolj znižajo odpadki in škart. S smotrnim konserviranjem in impregnacijo uporabljenega lesa naj se mu zviša življenjska doba. Konstrukcijski les naj se upo­ rablja le v smotrnih, statično določenih dimen­ zijah itd. Dokazana resnica je, da rodi vsaka stiska naj­ koristnejše pobude. Zato naj tudi bodoča stiska za les ne pomeni znižanja ravni naše proizvodnje, temveč naj vzbudi tehnični napredek, posebno tudi v gradbeni dejavnosti. Tak napredek poznamo v tehnično razvitih državah-uvoznicah lesa. Vzpodbude za tak tehnični napredek koristijo splošnemu dvigu proizvajalnih sil in s tem dvigu življenjske ravni ljudstva. Zato je v stiski za les potreben izreden napor slehernega delovnega ko­ lektiva in je stvar slehernega državljana, da z doslednim varčevanjem lesa pomaga prebroditi začetne težave v novi situaciji in v našem na­ poru k tehničnemu napredku. V tem smislu si tolmačimo tudi koristno pobudo Društva gradbe­ nih inženirjev in tehnikov, ki zahteva naše vse­ stransko razumevanje in pomoč. tem pogledu niso mnogo ugodnejše — so take, da so le zelo redki inženirji in tehniki-stavbeniki, tesarji in zidarji, ki bi bili v nauku opaženja res solidno podkovani. Opaženje se danes ne po­ učuje niti na gradbeni fakulteti, niti na fakulteti za arhitekturo,' niti ne na gradbenem tehnikumu. Če se sem pa tja omenja posamezni primer opa­ ža, to še ni sistematski pouk opaženja.* V tej zvezi si dovoljujem sprožiti iniciativo za pripravo pri­ ročnika in učbenika, ki naj bi obdelal snov opa­ ženja. Za sestavo tega dela pa naj se predhodno na tej anketi razčistijo nekatera bistvena vpra­ šanja tehnike opaževanja konstrukcij in ojačenega betona. 1, Sistemizacija opaženja Po gradivu ločimo naslednje vrste opažev: 1, leseni opaži, 2. jekleni opaži, 3. betonski opaži in 4. opaži iz raznih gradiv: salonita, po­ rd ita ali podobnega gradiva. Po načinu uporabe se ločijo naslednji tipi opažev. a) z 1 o ž 1 j iv i o p a ž i . Po dovršitvi gradbe­ nega izdelka se opaži odstranijo ter pripravijo za ponovno uporabo; b) v g r a j e n i o p a ž i , Po dovršitvi gradbe­ nega elementa ostanejo opaži trajno vgrajeni in navadno prevzamejo še dodatne gradbene funk­ cije, kot n. pr.: Umekov strop, železobetonski * N c v e lja za m ostove, pri k aterih se vedno p ripravlja p ro jek t za odre, niti ne v e lja za h idrogradnje, pri katerih se p r ip ra v lja ce lotn i operativn i plan že p ri p rojektu . OPAŽI okrogli steiber v jeklenem plašču (tovarna MTT v Mariboru), ali jekleni notranji opaž cevovodov, ki tvori vodonepropustni sloj v cevi; c) i z g u b l j e n i o p a ž i . Po dovršitvi ob­ jekta se izgubljeni' opaži uničijo, Cevi iz betona, ki so nam služile kot opaž okroglega stebra, po dovršitvi stebra razbijemo; d) s p e c i a l n i m o n t a ž n i s i s t em i o p a ­ ž e v a n j a. Na tej anketi naj bi se dala prednost razprav­ ljanju o ekonomičnosti običajnih lesenih zložljivih opažev, ki tvorijo pri nas še najmanj 95% vseh primerov opaženja sploh. 2. Splošna konstruktivna načela — tablasti opaž Vsak opaž mora biti konstruiran tako, da pri razpaževanju ne bo delal’ težav. Če odstranjujemo posamezne deske, vsako zase, se nam bodo te deske lomile, če pa odstranjujemo iz desk vna­ prej sestavljene cele plošče, potem se te plošče ne bodo lomile. Tudi za ponovno uporabo imamo neprimerno manj dela, če kar celotne table pre­ nesemo z gotovega elementa na mesto prihod­ njega, kot pa, če smo morali opaže razstaviti na deske in deske znova zlagati v plošče. Take opaže imenujemo » t a b l a s t e« opaže, Tablasti opaži imajo tudi to prednost, da se vse tesarsko delo izvrši na delovnem tesarskem prostoru, tako da na mestu uporabe ni drugega dela, Ikot zla­ ganje in vezanje. Tako ostanejo kalupi čisti, brez odpadkov, brez ostružkov in odrezkov, katere je težko pobirati iz položene armature, Posamezne deske se predhodno zbijejo z žeblji v table. Po­ samezne table se na gradbišču ne smejo zbijati z žeblji, ker bi se pri odstranjevanju les za žeblji lomil. Table se samo zlože ter z oblikovniki in vezmi povežejo med seboj. Tablasti opaži nudijo tako bistvene prednosti pred opaži, krojenimi na licu mesta, da so te popolnoma izpodrinili. Opustitev uporabe tabla- stega opaža, je huda operativna napaka. Edini primer, pri katerem se lahko uporabljajo name­ sto tabel posamezni plohi, je opaž navadnega, ravnega zidu, pri katerem se plohi enostavno na­ slanjajo na opažne stebre (niso pribiti). Plohi mo­ rajo biti v tem primeru dovolj močni (vsaj 5 cm), da se pri razpaževanju ne lomijo. 3. Izbira lesa — debeline desk Ko sem pred 12 leti gradil v Šabcu tovarno »Zorko«, smo opaževali vse, tudi najtežje kon­ strukcije dimenzij 50X120 samo z 18 mm močni­ mi deskami [3U"). Les je bil namreč v Srbiji bistveno dražji kakor pri nas. Doma pa pogosto vidim, da uporabljajo za opaževanje deske debe­ lin 4 in 5 cm, kar se mi zdi vsekakor premočno. Normaltio delajo pri nas opaže z deskami debeline 24 mm odnosno 1". Res je, da se močne deske manj lomijo pri odstranjevanju opažev, ter da jih je možno večkrat uporabiti, kot pa tanjše. Moje izkušnje v Šabcu so take, da so se tudi 18 mm močne deske povsem ustrezno obnašale v primerih, ko so bili' opaži pravilno dimenzio­ nirani in pravilno vezani. Pri nepravilni kon­ strukciji in vezavi opažev pa se napake pri manj­ ših deskah pokažejo v mnogo ostrejših oblikah, kot pri debelih deskah. Mislim, da je tudi tu eden izmed vzrokov, da se pogosto uporabljajo za opaževanje debelejše deske. Vsekakor za­ htevajo opaži iz debelih desk znatno več lesa, kot opaži iz tankih. Pri kateri debelini dosežemo ekonomski optimum — je vprašanje. Dimenzioniranje opažev nam določa razstoj in jakost oblikovnikov pri dani debelini desk ter profil veznih elementov (žic, klešč). Ker pritiska betona na opaže ne moremo natančno izračunati, priskočimo k izkušnjam: moje izkušnje pri beto­ niranju konstrukcij so dale pri danih debelinah, desk naslednje razstoje: Debelina Razstoj Nosiilnost pri Nosilnost pri deske oblikovnikov G — 100 kg/cm2* deformaciji 4 mm 18 mm 0,60 1200 1650 24 mm 0,72 1420 1890 28 mm 0,80 1600 1980 33 mm 0,90 1780 2020 38 mm 1,00 1920 2040 48 mm 1,22 2050 1840 60 mm 1,50 2140 1580 * računano kot prosto ležeiče. Pri tankih deskah so visoke napetosti a male deformacije, obratno pri močnih deskah male na­ petosti a močne deformacije. Spreten inženir bo pri opažih vedno izkoriščal visoke napetosti, šel bo tudi preko dopustnih mer, toda pazil bo, da ostanejo deformacije v malih iznosih, ker želi imeti ravno konstrukcijo brez »trebuhov«. Visoke napetosti pa niso nevarne, saj se beton po nekaj dneh strdi tako, da odpade s tem vsa nevarnost zaradi teh napetosti. Navedeni kriterij govori v prid tanjšim deskam. Zgoraj navedena tabela naj velja za normalno betoniranje manjših stebrov, tanjših sten ter nosilcev v visokih gradnjah. Če pa imamo za­ jamčeno manjši pritisk, na primer pri 12 cm močni plošči le 300 kg/m2, potem lahko razstoj obli­ kovnikov povečamo. Če želimo ohraniti isto de­ formacijo, smemo izvesti povečanje v razmerje s četrtim korenom zmanjšane obtežbe. Praktično: po tabeli nam opaž drži 1600 kg, obremenitev znaša le 400 kg na m2. Četrti koren iz 4-krat je 1,4-krat, pri čemer lahko povečamo razstoj od 60 cm na 85 cm. Pri močnih stebrih in stenah s hitrim časovnim napredovanjem betoniranja, se obtežba sten bistveno poveča. Za dimenzionira­ nje niso merodajne deformacije, temveč napetosti lesa. Razstoj moramo zmanjšati v razmerju kva­ dratnega korena s povečanjem obtežbe. Na pri­ mer: pri uporabi vibratorjev računamo najmanj z dvojnimi pritiski, zaradi česar zmanjšamo raz­ stoje na 0.7-kratni iznos (= V 0,5) prvbtnega razstoja. Zmanjšanje razstojev zahtevajo tudi zelo močni stebri ali debele stene, pri katerih moramo' raču­ nati s polnim hidrostatičnim pritiskom pri speci­ fični teži betonske mase 2500, Vsako povečanje razstojev med oblikovniki brez navedene utemeljitve ima za. poslfedico »tre­ buhe«. Popravilo trebuhov: sekanje betona, na- metavanje malte pa stane neprimerno več, kot smo prištedili na gostoti oblikovnikov. Iz spredaj; navedenih obtežb prav lahko iz­ računamo tudi statično potrebne dimenzije ob­ likovnikov in statično potrebne dimenzije vezi (klešč ali veznih želez), po elementarnih zakonih statike. 5. Vezanje opažev Oblikovniki naj bodo čim bolj togi. Napaka je, če jih prilagamo ploskoma na table, pravilno je po robu. Odlično so se pokazale po robu postav­ ljene deske. Ravno površino dajo le oblikovniki iz rezanega lesa, lahko pa imajo posnete ro­ bove , Medsebojno vezanje oblikovnikov naj bo tako, da bo horizontalni pritisk betona na eno steno držal ravnovesje horizontalnemu pritisku na na­ sprotno ostenje. S tem bo celotni kalup uravno­ vešen sam zase; posamezne poševne opore so potrebne le kot zavetrovanje, da se celota ne nagne na eno ali drugo stran. Vezanje zunanjih stranic med seboj je nujno, preko vezi se uravno­ veša horizontalni pritisk betona. Pri stebrih je možno izvršiti vezi izven opažev, pri čemer drže stranice same pravilno razdaljo med seboj. Pri stenah, zidovih je treba izvršiti vezanje skozi zid, razdaljo stranic fiksirati s posebnimi » d i ­ s t a n c n i k i«. Koder je notranjost zidu dostopna, uporabljamo normalno rešitev vezanja (po sliki 1). Če notranjost ni dostopna zaradi goste arma­ ture na primer, potem moramo natezanje izvesti od zunanje strani. V moji praksi se je odlično obnesel način s klini — pred 12 leti — (sl. 2). Pri mostovih smo s pridom uporabljali vijake z distančnimi cevmi (slika 3),. V inozemstvu pozna­ jo vrsto patentiranih sistemov, med katerimi na­ vajam; sistem mateznega vitlja, sistem specialnega distančnega svornika, sistem vezi na ročice, si­ stem vezi na kline. (Slike 4, 5, 6, 7 in 8.) Distančniki so lahko lesene letvice le v pri­ merih, če je notranjost opaža dostopna, da jih pri betoniranju odstranimo. Če notranjost ni do­ stopna, uporabljamo jeklene distančnike: odrezke, cevi, ali v naprej izbetonirane betonske distanč- nike. Taki distančniki ostanejo vbetonirani. D i s t a n c i r a n j e V praksi mora biti opaž vedno nekaj tesnejši kot pa je predvideni beton po načrtu, približno za 4 do 8%. Izkušnje kažejo, da se pri polnitvi udajajo deske, nekoliko se podajajo oblikovniki, nadalje se raztegnejo vezi, tako da izpade konč­ na dejanska dimenzija betona znatno večja od dimenzij prvotnega opaža. Tudi je treba računati z dejstvom, da se kosmate deske ne prilegajo popolnoma tesno ena k drugi. Tako smo imeli konkretni primer, da je porabljena kubatura be­ tona bila — največ zaradi podajnosti opažev —- za 20% večja od računske kubature. Distančniki naj bodo torej vselej za nekaj odstotkov dolžine krajši. 6. Krojenje opažnih tabel a) Z a k r o j : Zakroj imenujemo letvico, pri­ bito na opaž, na katero se nasloni priključena opažna tabla, ki nima tega zakroja. (Slike 9, 10, 11.) Pri opažnih tablah za stebre se opremijo z zakrojem širše stranice, ožje pa ostanejo brez za­ kroja. Obratni postopek bi bil napačen. Pri no­ silcih nameščajo zakroj e na talni tabli, stranice pa se ravno priključijo, zato ta zakroj. Pri sa­ monosnih opažih (Novator str. 38 1. 1948) opre­ mimo z zakrojem stranice, dno pa obesimo med te stranice. Opaže lahko konstruiramo tudi brez zakroja. S tem se porabi po navedbi »Rollofa: Die Eisen­ betonbaustelle« ca 20 do 30 odstotkov manj lesa. Vendar naši tesarji in zidarji vselej uporabljajo zakroje. Kolega operativec mi je to vprašanje pojasnil takole: Če uporabimo zakroj, potem od­ pade nujnost, da je tabla ravno krojena. Deske zbijemo skupaj kakor se izidejo, krajne deske ni treba rezati. Natančen rob določimo s samo zakrojno letvico, ki mora biti natančno pribita. Če pa opustimo sistem zakroja, potem moramo krajno desko podolgem žagati na natančno di­ menzijo širine. Želim, da mi tovariši operativci podajo svoje mišljenje o tem, ali je zakroj prak­ tično nujno potreben, ali ga iz ekonomskih razlo­ gov lahko prištedim. (Slika 12.) b) V o g a l i in k o t i ; V 'kotih redno nastopajo težave pri razpaževanju. Ena deska prime drugo, tako da ni mogoče od­ straniti table, ne da bi se kraji desk poškodo­ vali. Ta problem rešuje praksa na dva načina; 1. Vogale posnamemo ta­ ko, da se tabli stikata le z ostmi (rezili). 2. V vo­ gale vstavimo posebne v o g a l n e l e t v i c e . Vo­ galne letvice niso pribite na tablo, temveč le na­ stavljene. Pri razpaženju lahko vsako stikajočo se tablo nemoteno odstrani­ mo, vogalno letvico pa končno iztrgamo od be­ tona. Tudi, če se poško­ duje, je škoda neznatna, table so pa le ostale cele. (Slika 13.) Komplicirani so stiki med stebri in nosilci, odnosno med primarnimi in sekundarnimi nosilci, Će želimo izvesti neoporečno konstrukcijo' opa­ ža, tako da bomo isti opaž tudi zlahka odstranili, priporočamo naslednje mere; a) Okoli ob robu priključka naj se predvidijo neodvisne vogalne letvice in b) opažna stranica primarnega nosilca Slika 8 naj bo preko sekundarnega nosilca prekinjena, tako da se z vsake strani sekundarnega nosilca odstrani posebna tabla zase. c) V e l i k o s t ž e b l j e v : Normalna debelina žeblja znaša 'h debeline deske, normalna dolžina pa tri debeline deske. Pri sestavljanju opažnih tabel se pribijajo opažne deske na vezne deske iste debeline, pri čemer gleda 'U dolžine žebljev skozi in jih je treba na zadnji strani zavihavati nazaj. Roloff navaja, da za zbijanje opažnih ta­ bel povsem zadostujejo žeblji dolžine dvojne de­ beline desk, tako da žeblji ne pogledajo skozi in jih ni treba zavijati nazaj. Taki žeblji bi bili nenormalno kratki, saj bi njih dolžina znašala le ca 15 d namesto 25 d. Želel bi, da tudi v tem pogledu dajo operativci svoje izkušnje. d) O p a ž i z j e d r o m : Opaževanje ozkih in globokih lukenj v betonu (na primer za sidra strojnih podstavkov) ni mogoče drugače izvesti kakor z jedrom. Če bi namreč izvršili vložek iz enega samega kosa, potem ga po vezanju betona ne bi mogli več izvleči, temveč bi morali vse skupaj razbiti ali izsekati. Opaž z jedrom sestoji iz obodnih letvic in jedra. Obodne letvice jedra morajo biti na stičnih ploskvah skobljane. Jedro dobi poleg tega nujno konično (klinasto) obliko. Pri izvlačenju opaža izvlečemo najprej jedro, nato robne letvice vsako posebej. Isti postopek se lahko porabi tudi za opaženje zelo ozkih špranj, pri čemer so namesto obodnih letvic lahko tudi pločevine, namesto enotnega jedra pa dolgi in ozki klini (slika 14). Sliki 13—14 7. Sredstva za olajšanje razpaževanja Da bi se leseni opaži manj prijemali betona, uporabljamo razna sredstva. Vsako sredstvo pa ima poleg svoje sončne tudi svojo senčno stran, tako da nimamo takega sredstva, ki bi ga lahko svetovali kot absolutno najboljše v vsakem pri­ meru. Tako sredstvo mora biti tudi primerno ce­ neno in lahko dostopno, sicer ne pride v po­ štev za splošno uporabo. Nekatera teh sredstev so naslednja: a) s k o b l j a n j e o p a ž a je eno najcenejših in zelo pripravnih sredstev, če ima gradbišče na razpolago stroj za skobljanje na električni po­ gon. Skobljanje opažev nudi vse prednosti ra­ zen te, da pridejo vse napake opaženja (trebuhi, izkrivljenja) pri skopljenem, opažu močneje do izraza kot pri kosmatem. Skobljani opaž se pri­ poroča le za konstrukcije, ki ostanejo neome­ tane. Omet sam se boljše prime kosmato opa­ ženega betona, kot pa skobljeno opaženega; b) m a š č o b e , s katerimi mažemo opaže za razpaženje so: loj, slabo milo (Schmierseife), odpadna olja., za jeklene opaže tudi nafta. Ma­ ščobe imajo to nad vse slabo stran, da so pre­ drage, odnosno jih ni dovolj na razpolago; c) kot anorganski premaz se je odlično obne­ sel poplesk z a p n e n i m m l e k o m , tako pri lesenih kot pri jeklenih opažih. Težave pa so v tem, da na betonu ostanejo bele apnene lise. Ko­ der pride preko betona apneni omet, bi to- bilo dopustno. Pri betonskih površinah, ki- naj osta­ nejo kot take neometane, ali pa ometane s ce­ mentno malto .in pačokirane, pa je treba vkalku- lirati stroške za strganje apnene kožice z beton­ skih površin. Vprašanje premazov zaradi lažjega razopaženja tvori tudi operativni vsesplošni problem, h kate­ remu si vsi želimo dobrih, praktičnih nasvetov. 8. Napake, ki jih opažamo na naših gradbiščih V naslednjem navajamo za zaključek še nekaj tipičnih napak, ki se v opaževanju ojačenega betona prepogosto opažajo na naših gradbiščih. Mislim, da bo koristno, rim: N a p a k e : prevelika debelina desk, prevelik razstoj oblikov- nikov, ploskoma položeni obli- kovniki, prešibke vezi, nadomestitve vezi s stranskimi oporami, table med seboj zbite) z žeblji, priključki kotov brez vogalnih letvic, > opažne table se ne pri-) pravijo za ponovno I porabo, temveč sel pokurijo, ' če nanje- -posebe-j opozo- P o s l e d i c e : potrata lesa, {trebuhi v betonu, trebušasti beton, večje kubature betona, zvite, nagnjene, poševne konstrukcije, pri razpažanju se table -poškodujejo, potrata lesa. Ena največjih napak naše operative pa je dej­ stvo, -da se operativno tehnično osebje zaradi preobremenjenosti z organizacijsko administrativ­ nim delom (oskrba delavstva, evidenca, poročila itd.) ne utegne baviti s tehničnimi nalogami ope­ rative. Pri teh nalogah so lahko glede na po­ rabo gradiva in delovne sile zelo velike razlike. Tudi spada v pravico in dolžnost vodilnega oseb­ ja podjetij, da nagrajuje svoje osebje tudi po de­ janski tehnični izvedbi operative (smotrnost opa- ženija, smotrnost odranja, ekonomičnost organiza­ cije itd.) Aloj-z Kamnikar: PRISPEVEK K ANKETI O ŠTEDNJI LESA V GRADBENIŠTVU 2. Splošna konstruktivna načela Neke splošne standardne oblike opaženih kon­ strukcij -pri talko raznolikih zgradbah ne bo lahko doseči in tudi ne bi bile vedno koristne. Iz dose­ danjih izkušenj v uporabi normativov vem, da so potuha za slabo organizacijo dela in neracionalno izrabo gradiv. Znižanje cen gradbenih in obrtni­ ških storitev, kakor tudi napredek v dvigu teh­ nične ravni, nam more prinesti samo ostra kon­ kurenca pa ne samo med -podjetji, temveč tudi med uslužbenci in delavci, ali pa najstrožja kon­ trola v izvajanju predpisov o štednji gradiv in kvaliteti produktov. Iz kakšnega gradiva naj se konstruirajo opaži, je odvisno od vrste betonske konstrukcije, od števila ponavljajočih se betonskih elementov,. od tega, ali so elementi montažni ali na mestu grajeni itd. To je predvsem stvar kalkulacije o-z, gospo­ darske presoje izvajalca del, projektanta, -pred­ vsem investitorja, ki je na ceni najbolj zainte­ resiran. Za standardne elemente, predvsem za mon­ tažne -nosilce kot vidimo v naši praksi, se gotovo izplačajo pločevinasti oziroma jekleni opaži. Izde­ lati bi jih bilo treba tako, da se lahko uporabljajo za vse potrebne dolžine. Zaradi pomanjkanja že­ leza bi morda kazalo izvesti za montažne elemente kalupe najmanj iz parjene bukovine, ikateri-h naj­ bolj obrabna mesta bi okov-alli, les -sam pa napojili še s firnežem, potem pa kot običajno pred uporabo mazali z oljem. Pri konstruiranju takih kalupov moramo upoštevati predvsem trajnost, Tudi za tipizirane gradnje bi prišlo v poštev betoniranje na kraju samem v jekle-nih, toda ne pretežkih opažnih elementih. Največ opažnih konstrukcij bo gotovo tudi v bodoče izdelanih še iz smrekovega in jelovega lesa, ki pa bodo morali biti racionalnejše kon­ struirani kot dosedanji. Kjer je nevarnost izgube opažev po zabetoni- ranju, oziiroma, kjer bi delo razpaženja bilo dražje kot o-paž sam, na primer v -jamah itd., bomo opa­ žih z najcenejšim gradivom,, ki bi prišlo v po­ štev za določeno gradnjo. Gotovo pa je tudi tu na mestu vsestranska gospodarska presoja, iz kakšnega gradiva bomo izdelali opaže, Tablasti zložljivi opaži1 pridejo v poštev po­ vsod tam, kjer je dovolj ponavljajočih elementov in pri velikih ploskvah ne glede na obliko. Za .ravne ploskve betonskih zidov so še vedno eko- nomičneij'ši opaži iz 48 mm močnih in 4 m dolgih plohov, dokler jih me začnemo žagati, ker bomo plohe lahko uporabili tudi desetkrat in večkrat, če bomo opažne elemente, ki zahtevajo krajše dolžine, opazili- z deskami ali pa plohe postav­ ljali pokonci v vidu zagatne stene. 3. Izbira lesa Kar se tiče debeline desk, se bomo držali Jug. standarda za rezan les. V takih primerih bomo uporabljali eno ali drugo debelino desk, kar bo največkrat odvisno od statične in gospodarske presoje. Gotovo je, da so oiblikovniki za gredice opa­ žev železobetonskih stropov iz pokončnih plo- hastih ali deščastih prerezov najbolj ekonomični, treba pa jih je zavarovati proti prevrnitvi in iz­ vijanju. Razstoj gredic ni odvisen samo od de­ beline desk, temveč predvsem od obremenitve teh desk itd. 5. Vezanje opažev Vse bolj bomo morali kot vezna sredstva pri vseh opažih uporabljati metalne mehanizirane elemente. Kjer bomo operirali z montažnimi, oziroma zložljivimi opaži, bodo prišli v poštev kot vezna sredstva največkrat vijaki v cevkah. Vijaki in vse železje mora biti po vsaki uporabi očiščeno, in dobro naoljeno. Cevke, ki omogočajo lahek izvlek vijakov, služijo obenem tudi kot distančniki. Menim, da bi bili najcenejši dvodelni leseni di­ stančniki, t. j, cevke iz dveh žebljičev, zvezanih z žico. Taki žlebiči se obdelajo povsem strojno in je delo poceni, les pa tudi, ker se izdelajo iz odpadnega lesa. Vezna sredstva bomo morali prilagojevati po­ trebam opažev ali bolje, ozirati se bomo morali pri izbiri teh predvsem na štednjo lesa in na ekonomičnost uporabe ene ali druge vrste veznih sredstev, pri čemer odločajo navadno pogoji in prilike, v katerih moramo graditi. 6. Krojenje opažev Za zbijanje vseh opažnih elementov, kjer so žičniki obremenjeni na izvlek že zaradi notra­ njih sil lesa ali pa po zunanji sili, bomo upo­ rabljali žičnike po predpisih za žebljane kon­ strukcije oziroma po pravilu glede na debelino pribitega lesa. Predvsem opažne deske za železobetonske ploskve, ki leže na gredicah, pa lahko pribijemo s krajšimi in tanjšimi žičniki, ker imajo nalogo, da preprečujejo samo vodoravno premikanje desk, če smo prej poskrbeli za to, da so bile te deske položene na gredice neposredno pred betonira­ njem., da jih nismo izpostavili sončni pripeki in s tem sušenju in zvijanju. Zato moramo zopet poudariti, da je treba pred opažem preskrbeti vse gradivo, ki je potrebno za betoniranje, ne pa takoi kot se je že večkrat dogodilo, da so bili opaži postavljeni vse leto pred betoniranjem, ki so jih morali nato odstraniti, ker so bili preveč izsušeni in zviti. Sicer pa tudi vseh desk ni treba pribijati in še te samo z enim žičnikom izmenično na vsaki gredici, da je s tem raz- paženje čim laže. Glede dolžine žičnikov pri zbijanju tabel ozi­ roma posameznih elementov, se bomo pač morali držati starega, preizkušenega pravila, da mora biti dolžina žičnika enaka trikratni debelini pri­ bitega elementa. Pri opaženju bi bilo seveda bo­ lje, če bi bili žičniki krajši in tanjši, ki jih lahko tudi včasih uporabljamo, če znamo pravilno in pozorno presojati naloge in vse nanj delujoče vplive. Pri izvlačenju žičnikov, ki jih moramo izvleči brezpogojno že zaradi očiščenja desk, pa bi bilo zopet prav, da bi bili žičniki debelejši in z moč­ nejšimi glavicami, da se nam z uporabo izvlečka glavice ne zmečkajo in izmuznejo iz precepa. Kar zadeva izvedbe vogalov je nujno, da pri­ bijemo po potrebi manjše ali večje letvice, da pri razpaženju ne odiramo robov betonskih ele­ mentov, pri katerih so poškodbe navadno večje, kakor jih predvidevamo. Ravno tako je treba uporabljati trikotne ali pa pravokotne letvice v vseh kotih železobeton- skih elementov zaradi lažje odstranitve opažnih desk oziroma tabel. Ti postopki so povečini znani našim tesarjem-opažarjem, Ponavadi pa jih ne uporabljajo, ker ne znajo ocenjevati vrednosti teh postopkov, ker jim ni mar za posledice, ki nastanejo po razpaženju. Za krojenje opažnih tabel in drugih elemen­ tov bo treba boljše organizirane delavnice, oprem­ ljene s stroji in bolj strokovnim kadrom. 8, Operativni del Preden pridemo k razpravi o štednji gradiva v samem konstruiranju betonskih opažev in odrov, poglejmo najprej razmere na naših gradbiščih, kakršne vladajo v pogledu manipulacije z opaž­ nim in odrskim lesom. Mirno lahko trdim, da se danes na marsika­ terem gradbišču izgubi najmanj 20% opažnega in odrskega' lesa, ker ima osebje na gradbišču, od šefa pa do naijrnlajšega delavca, negospodarski in večkrat lahkomiseln odnos do gradiva, zlasti do lesa. Premnogokrat najdemo na gradbišču med opažnim lesom les I. vrste, kjer bi zadostoval les III. in IV. vrste. Za stalne elemente in kon­ strukcije pa nam ostane les najslabše vrste. Naj­ večkrat na stavbo pripeljan svež ali moker les zlože brez letvičenja, tako da postane v nekaj dneh plesniv itd., kolikor že ni bil rjav pripeljan na stavbišče. Tako pospešujemo z vsakim ne­ pravilnim skladanjem bolezni lesa, ki se navse­ zadnje še vnesejo v zgradbo s stropnimi opaži, za katere uporabljajo gradbena vodstva že več­ krat rabljene deske betonskih opažev, medtem ko za te skoraj vedno znova uporabljajo nov les. Preveč je takih napak na naših gradbiščih in obratih, da bi mogli vse našteti. Bolje bo, če se pogovorimo, kalko naj v bodoče gospodarimo, da bomo les na naših gradbiščih (kar najbolje izra­ bili, t. j. da bomo čim bolj dvignili njegovo vrednost, Zelo velika potrata lesa je tudi slabo orga­ nizirana delavnica na gradbišču, navadno samo s slabo žago in s slabo opremljenimi opažarji, ki nimajo drugega orodja kot sekiro in žago in še to v najslabšem stanju, ponekod pa služi za obdela­ vo lesa tudi kramp ali zidarsko kladivo. Na vsak način moramo preprečiti, da bi kdor koli, ki ni­ ma primernega orodja, obdeloval les. Če bomo pametno, t. j, skrbno gospodarili, - bo le malo lesa šlo za kurjavoi. Seveda se bodo morali odgovorni šefi vse bolj zanimati kot so se v veliki večini doslej, da ne bodo lesa, ki stane m3 10,000 din, prodajali kot drva po 200 din za m3. Pri statični presoji vseh opažev in njega pod­ porju ali oporju se bomo morali v vsakem pri­ meru ravnati po »Začasnih tehničnih predpisih za lesene konstrukcije« in upoštevati, da imamo opraviti z lesom III. vrste. Pri posebno obre­ menjenih posameznih elementih pa bomo rabili boljšo vrsto lesa seveda le takrat, kadar bi mo­ rali zaradi enega elementa, ki je posebno obre­ menjen in prilagoditve drugih elementov s po­ večanjem dimenzij porabiti večjo količino lesa. Z l o ž l j i v e m o n t a ž n e o p a ž e bomo pri­ pravili za velike ploskve betonskih zidov in že­ lezobetonskih stropnih konstrukcij ponavljajočih prerezov in ponavljajočih nadstropij ne glede na obliko prereza in razgtoj reber, dalje za ponav­ ljajoče kakršne koli betonske ali železobetonske elemente. Vse podobne montažne konstrukcije so / bile v naši praksi že izvedene, pa tudi za zaokro­ žene ploskve, ki so bile popolnoma zložljive, ka­ kor tudi za druge železobetonske elemente na vi­ sokih stavbah. Vse je bilo izdelano po natančnih detajlnih načrtih. Tako delo mora voditi človek, ki ima pravi odnos do dela in veselje do stroke, ki se veseli vsakega uspeha in ga zna ceniti, če­ prav je še tako majhen. Pri izbiri in zasnovi konstrukcije je potrebna ona vztrajnost, ki jo ima n. pr. temeljit arhitekt pri zasnovi zgradbe, ki ne odneha z delom prej, dokler ni našel najboljše rešitve tudi v vseh podrobnostih do predaje klju­ čev. Tu naj nas vodi pregovor, čeravno je izre­ čen večkrat v zasmehiljivem tonu; »da je papir potrpežljiv«, kar naj nas ne moti nikoli, čeravno delo na papirju malo dlje traja, kar je vedno- ce­ neje kot pa pogrešena ali pa neekonomska iz­ vedba v naravi. Za dosego čim lažje izvedbe zložljivih opa­ žev pri stropnih konstrukcijah predlagam, da bi projektanti stremeli za razdelitvijo, n. pr. rebra­ stih ali rebričastih stropov v vseh večjih ploskvah ene zgradbe, v vseh traktih in etažah, podv-lak reber itd. na enake razstoje in raz,petine, za ostanke razlik velikih ploskev pa so razsloji lahko drugačni, (Taka razdelitev reber je bila iz­ vedena na zgradbi, ki je imela pet enakih etaž oziroma stropov, s čimer je bil dan pogoj za iz­ vedbo montažnega tablastega opaža za -en strop, ki -se je montiral petkrat. Čeravno je imelo pod­ jetje svoje kontingente ilesa in svojo žago, so bili opaži izdelani iz samega starega opažnega lesa in najkrajših kosov desk, ki jih druga grad­ bišča niso mogla več uporabljati in ki bi šle sicer za kurjavo. Ves odpadni opažni les se je zvozil na tesailišče, kjer so -bili zbiti vsi elementi do zadnjega komada po detajlnih načrtih. Da je bilo to mogoče, s-o bili elementi konstruirani iz ca 40 in 80 cm debelih desk. Opis in prerez tega stropa je bil objavljen v št. 4 revije »Novator« iz leta 1948.) O b i č a j n e o p a ž e bomo izvedli povsod, kjer niso dani pogoji za zložljive, vendar pa so lah-ko izvedeni do zadnjega kosa v delavnici in nato montirani — torej vsekakor montažni opaži. Pri teh je treba stremeti za čim manjšim razre­ zom lesa, tako da ga porabimo zopet za druge opažne konstrukcije. Nobena opažna konstrukcija pa ne sme biti izdelana brez detajlnega načrta in statičnega računa, posebno za težje železobeton­ ske konstrukcije. Kot za ostrešja, bomo tudi tu snovali in iskali najekonomičnej-šo -rešitev kon­ strukcij. Nikoli pa ne bomo pričeli graditi brez temeljitega seznama gradiva. Le mimogrede naj omenim, da je organizacija dela, pa naj bo v ostalem še tako dobro pripravljena, slaba, če -ni pravočasno pripravljeno tudi pravo gradivo. 9 9. Projektiranje opažev Na vsak način se bo moral višji tehnični ka­ der vse več poglobiti tudi v »drobna dela«, -kot so opaži, če bomo hoteli doseči vidnejše uspehe. Več bolj izobraženih ljudi se bo moralo spe­ cializirati tudi za taka dela. Saj dobivamo cd statikov poleg armaturnih načrtov tudi takozvane opažne načrte, ki pa so še daleč od -pravega opažnega načrta in menim, da sodijo tudi podrobni -opažni načrti k elaboratu za betonske in železobetonske konstrukcije. Iz organizacijske sheme, ali še. bolje iz dejanskega stanja -naših gradbišč in podjetij vemo, da je teh­ ničnega kadra le toliko, da komaj slabo opravlja ona čisto -operativna dela in da je ves okupiran z nujnim tehnično-administrativnim delom. Ker so za projektiranje organizirani tehnični biroji, o katerih ne moremo govoriti pri gradbenih pod­ jetjih, je nujno, da dobimo v bodoče res vse po­ drobne načrte, take da bodo lahko nemoteno de­ lali, med temi pa tudi opažne načrte. Mnenja sem, da bodo morali projektivni zavodi v bodoče del svojih birojev prenesti na gradbišča, da bodo tako tesneje -z njimi povezani in da bodo laže dopol­ njevali pomanjkljive projekte še z detajlnejšimi načrti, ki so gradbišču neob-hodno potrebni za kvalitetno in racionalno izvedbo. Za prakso in izkušnje projektivnih zavodov, kakor tudi za izvedbo zgradb, bo delo mladih inženirjev in tehnikov, to je pomočnikov projek­ tantov, na samih gradbiščih v tesnem sodelovanju z -operativci, neprecenljive vrednosti. Eni kot drugi se b-odo tako strokovno izpopolnjevali. Kot vse druge konstrukcije in elementi so vse opažne konstrukcije, pa tudi -najmanjše, vredne, da napravimo- zanje načrte, -detajlne načrte in izpiske lesa oz. vsega gradiva kakor tudi crteže v naravni velikosti. Za -opažne načrte bi se vsa­ kemu gradbenemu republiškemu podjetju iz-plačalo imeti po enega tesarskega deliovodjo-specialista za opaže (vsaj absolventa delovne šol-e), ki bi zaal sam pripraviti vse elaborate, za težja dela bi se po potrebi posvetoval z višjimi strokovnjaki in ki bi tudi sporazumno s šefi gradbišč organiziral delo na samih gradbiščih oz, v delavnicah. Delo­ vodja specialist za lopažarska dela bi moral imeti predvsem praks-o v opažariskih tesarskih -delih in vse lastnosti dobrega delovodje, ki se morajo poleg drugih odražati v čutu za red, štednjo gradiva, natančnosti izvedbe in pobudljivosti. Organizatorska sposobnost delovodje za opa- žarska dela se m-ora odražati že v samem teh­ ničnem elaboratu. S pravim delavniš-k-im načrtom je namreč tudi 75% organizacije in kvalitete dela zajamčeno. Kajti velika ovira naše proizvodnje so slabi -oz. pomanjkljivi podrobni načrti, o kater-ih je že na gradbišču ali v delavnicah še mnogo nepotrebnih razprav, preden se izvedejo-. 10, Delavnica za izdelavo opaža Les brez strehe, izpostavljen vremenskim vpli­ vom, in še povrhu slabo zložen, bitr-o propada. Zat-o bi bilo n. pr. za ljubljanska gradbišča oziroma podjetja mnogo bolje, da bi imeli skupno skla­ dišče lesa, k-jer bi bilo možno zgraditi več stalnih lop za vskladiščenje novega in starega opažnega lesa i-n kjer bi bile tudi obenem delavnice za i-zde-lavo opažnih elementov in modelov. Take stalnejše delavnice bi bile bolje opremljene s stroji, imeli bi pa tudi stalnajši kader tesarjev- opažarje-v in specializirano tehnično osebje. Na takih obratih oziroma skladiščih bi bila omogo­ čena večja izbira in s tem racionalnejša izraba lesa. Na gradbiščih bi bili vskladišeeni -samo ele­ menti za ponovno montažo; kakor hitro pa ne bi bili več -potrebni, bi se odvažali nazaj v skladišče, kjer bi jih demontirali, očistili in zložili les po dimenzijah pod: streho-, kjer bi čakal zavarovan pred vremenskimi poškodbami nadaljnjih naročil. Ta način izdelave opažev v delavnici- je bil že večkrat preizkušen in se je dobro obnesel; bil pa je izveden p-o-d neposrednim vodstvom podjet­ nika z največjim interesom in zanimanjem. Tako so bili izvedeni ne samo o-paži ploščatih sistemov, temveč 'tudi čisto navadni in jih je -bilo treba na stavbi samo še sestaviti, Na stavbi ni bilo treba reizati niti desk, vse so bile prirezane na prave dolžine in zveze v delavnici, le nekateri manjši zaključki so bili izvedeni na sami zgradbi. Za večja gradbišča, kot je »Strelišče« itd., je seveda treba take obrate organizirati na samih gradbiščih. Treba pa je za to, kot je že rečeno, pravih tesarjev, ki so navajeni izdelovati, (vezati) vse konstrukcije v delavnicah in jäh potem na stavbi samo montirati. Vedeti moramo, da so še danes tesarlji-opažarji po veliki večini taki, ki so prišli do naziva tesar po dosedanji poti preučitve in da zato takih montažnih opažnih del ne zmorejo, ker niso na splošno toliko vešči kot konstrukcijski tesarji, če se tesar razvadi nekega načina dela, pa če ga tudi prepričaš, da je slabši, ga le težko odvrneš od tega. 11. Razpaženje in odstranjevanje žičnikov iz opažnega lesa Glede manipulacije oziroma racionalne izrabe lesa moramo naša gradbišča takoj korigirati. Niti košček lesa se ne sme izgubljati na grad­ bišču v blatu. Vsak najmanjši kos lesa mora biti zložen na svojem mestu po dimenzijah, t. j. les ene debeline in dolžine skupaj v enem kupu. Ko razpažujemo konstrukcije, moramo les previdno odložiti in iz višine pazljivo spuščati, da ga ne razbijemo. Po razpaženju betonskih in železo- betonskih konstrukcij moramo ves opažni les brez odlašanja takoj očistiti betona in populiti vse žičnike ter vsega lepo1 sortirano in zračno zložiti in takoj pokriti. Še uporabljive so tudi deščice 2,5X15X20 cm, ki jih lahko porabimo za zagozde, kakor tudi najmanjšo pažnico v izmeri 2,5X5X X30 cm, dokler je cela in le ni preveč žebljev v njej. če bomo imeli lepo suh, osnažen in sortirano zložen les, ga ne bo treba iskati v kupu razvalin, Ing. S. Bubnov: NEKAJ PODATKOV O Načelni pojmi Z izrazom m o n t a ž n i opaž zaznamujemo tisti opaž, ki se montira na mestu betoniranja iz že izdelanih elementov. Ti elementi niso geometrično dimenzionirani glede na objekt, ki se betonira, temveč so izdelani tako, da se lahko uporabljajo tudi pri drugih objektih, z različnimi dimenzijami. V tem se montiram montažni opaži razlikujejo od z l o ž l j i v i h opažev, ki se ravno tako poprej izdelaj'0, vendar po dimenzijah objekta, ki se bo betoniral. Zložljiv opaž ima pred n a v a d n i m opažem, ki se izdeluje (kroji) na licu mesta, vsekakor prednost v tem, da se po razpaženju lahko zopet koristi pri betoniranju objektov istih dimenzij. Montažni opaži imajo pa pred zložljivimi še na­ daljnjo prednost, da se po betoniranju dotičnega objekta lahko uporabljajo še pri drugih objektih, ker niso direktno navezani na dimenzije enega objekta. Na sl. 1 je prikazan opaž zaščitnega zidu za gradnjo hidrocentrale, izdelan iz montažnih tabel. Montažni opaži so se začeli uporabljati pri posameznih gradnjah verjetno že zdavnaj, vendar so se v širšem obsegu začeli uveljavljati šele pred drugo svetovno vojno in pozneje. Namen tega članka je, na kratko prikazati princip dela z dvema tipoma montažnih opažev, sistema Dywi- dag in Simens - Bauunion ter podati nekatere izkušnje, ki so bile pridobljene pri praktični upo­ rabi teh opažev. Sistem Dywidag Montažni opaž sistema Dywidag je predložila firma Dyckerhoff & Widmann A, G., po kateri je kar je gotovo dirago, temveč ga bomo vzeli v kopi, kjer je lepo zložen in kjer bo tak kakršnega rabimo; ne bo nam ga treba obdelovati ali celo odrezati od cele in nove deske, kot to navadno delajo opažarji, 13. Šolanje, stimulacija tehničnega osebja Res, da ni bilo v g r a d b e n i h š o l a h spe­ cialnega pouka o opažanju in odranju, kar bo tudi v bodoče pri naših razmerah težko organizirati. Organizirali bi pa lahko posebne tečaje v zimskih mesecih ali večerne in nedeljske tečaje, katere bi posečali v prvi vrsti tesarski delovodje, ki bi se hoteli specializirati za opažarska in oderska dela. Na vsak način mora voditi tako delo stro­ kovnjak, ki ima tudi teoretično znanje. Brez za­ dostnega in poglobljenega sodelovanja strokov­ njaka z zadostnim teoretičnim in praktičnim zna- I njem je delo malo vredno in na koncu še drago. Čeravno vlada mnenje v nekaterih krogih, da bo šolanih strokovnih kadrov že dovolj za naše potrebe, in se na naših šolah sprejem že omejuje, naj mimogrede zopet poudarim, da jih imamo še veliko premalo. Samo v LRS nam po približnih statističnih podatkih manjka, upoštevajoč potrebe po kvaliteti dela in večji gospodarnosti, še naj­ manj 150 šolanih delovodij, mojstrov-tesarjev ali višjih speciallistov-tesiairjev. Torej ni šolanih stro­ kovnih kadrov preveč — nasprotno — treba jih je le v prakso pravilno uvajati; pri njih samih pa mora prenehati naziranje, da mora biti vsak, ko zapusti šolo, takoj velik strokovnjak in da se ne sme ukvarjati z »drobnimi stvarmi«; tako naziranje in pa nepravilno usmerjanje šolanih kadrov v prakso je za naše zgradbe pogubno. MONTAŽNIH OPAŽIH dobil tudi’ ime. Nemški gradbeni priročnik je leta 1942 objavil nekaj podatkov o tem opažu in ga priporočil za širšo uporabo v gradbeništvu, glede na velike prihranke v lesu, ki jih nudi uporaba tega načina opaženja. Princip tega opaža sestoji v tem, da se opaž izdeluje iz lesenih tabel različne veličine, ki se SL 1. Montažni, opaž zaščitnega zidu izdelajo ob široki uporabi strojev v tesarskih delavnicah in se potem pripeljejo na gradbišče. Sistem Dywidag uporablja vrsto tabel, ki imajo vse eno dimenzijo enako, to je 75 cm, druga se pa postopno zmanjšuje za 5 cm (sl. 2), Osnovni format je 75X75 cm. Najmanjša tabla je 75X10. Razen tega se uporabljata tudi dve večji tabli za opaženje večjih ploskev, ki imata drugo dimen­ zijo 150 cm oz. 225 cm. Posamezne table sestoje iz lesenega okvirja, izdelanega iz 5 cm plohov, širine 7,5 cm. Na vogalih so stiki izdelani na utor. Na ta okvir so pribite 25 mm deske širine 15 cm. Veqje table so ojačane na vogalih s trikotnimi ojačitvami iz desk 25 mm. Srednje table so ojačane samo v dveh vogalih, manjše so pa brez vogalnih ojačitev. Zadnje tri dimenzije, t. j, table z ulanijišo dimenzijo 20, 15 in 10 cm nimajo okvira, temveč so izdelani iz celih 5 cm plohov, na katere je še pribit opaž iz 25 mm desk, s čimer se doseže ista debelina, kot jo imajo ostale deske, to je 7,5 cm. Če se k tem tablam doda še dva izravnalna kosa velikosti 75X2,5 cm in 75X1 cm, potem se s tem sistemom tabel, po nemških ugotovitvah, lahko zaopažajo ravne ploskve, nosilci in stebri vseh praktično mogočih dimenzij. Teža posameznih tabel je takšna, da tu p redvsem vele- gradb išča inženirskih konstrukcij.) Sk lad išč iti je tre b a les p o 'dimenzijah in kvaliteti (sortiran je lesa). Pri tem je treba svež, ozirom a m oker les zložiti poi predpisih z vm esnim i letvam i, tak o da se lah ko su ši — da ne plesn i in ne gnije. Slab, to je gnil les, se za opažen je ne sm e uporabljati. P rav tako ne sm emo uporab ljati z a opaženje le s I. in II. kategorije , k er g a jže ta k o prim anjkuje za važn ejše lesne kon strukcije (ostrešja itd.). Priporočam o ustan ovitev c e n t r a l n i h d e l a v n i c za izdelavo opaža. T e delavnice naj im ajo na razpo lago les, stro jno orodje in kvalificirano delovno silo — tesar je-specia li- ste . V odstvo delavnice naj prevzam e delo- vodja-specialiat za opažarska dela . N jegova naloga je tudi, izdelati in rešiti v se kon struk­ cijske d eta jle — delavniške risbe. Za m esto L jubljana p red lagam o u stan ovitev tak e opa- ža rsk e delavn ice pri republ, pod jetju »T esar« , za osta la podjetja Slovenije p a na sedežih lesnih obratov teh podjetij oz. na velegrad- biščih, kjer je to* potrebno. K onstrukcije se m ora raizpaževati z vso pazljivostjo. Zato m ora biti na razpolago p ri­ merno orodje. O paže je treb a po uporabi oči­ stiti, žeblje izvleči in o p aže vsM adiščiti za nadaljnjo uporabo. N adaljn ja uporaba opažnega le sa je pri­ poročljiva za stropove (štu k aturni in nasipni opaž) sev ed a se sm e uporab iti za te kon­ strukcije le zdrav les. L es, ki sm o ga upo­ rab ili p ri betonskih konstrukcijah , je im ­ pregniran s cementnim m lekom in na ta način zaščiten pred gnitjem. K a d r i : Znanje srednjih in višjih stro­ kovnih kadrov je treba izpopolnjevati na po­ sebnih tečajih (kratki, nekajdnevni tečaji po m ožnosti v m rtvi g rad b en i sezoni) v sp ec ia l­ nih področjih gradben e dejavnosti, tak o n. pr. tudi v opažih in odrih. Nuditi je treba teh­ ničnem u kadru v so n ap red n o tehnično lite­ raturo. V ta nam en je treb a izd ati prim erne učbenike oz. p riročn ike, ki bodo dostopni tudi tistim , k i so odm aknjeni od sred išč de­ lavnosti (podeželje in oddaljena gradbišča). Pri tem je treba p az iti tudi n a slovensko* teh ­ nično izrazoslovje. Za nižje strokovne kadre — tesar je-sp ecia liste — je treb a p rire ja ti tudi strokovne teča je na gradbiščih in pod­ jetjih ter seznaniti de lavce z najnovejšim i iz­ sledki iz področja tesarsk ih del (opaži, odri in podobno). Pri pod jetju »T e sa r« v Ljubljani predlagam o, da se osnuje poseben oddelek za opaže in odre, k jer bi se tesarji-specia listi lahko izobraževali. Dr. techn. ing. Milan Fakin: Nov postopek za statično preiskavo neprekinjenega nosilca na več kakor dveh podporah N eprekinjen nosilec na v eč kakor dveh podporah je statičn o nedoločena konstrukcija, ki se v gradbeni p rak si n ajvečkrat uporablja. Z dosedanjim i postopki lahko v več ali manj posrečeni obliki izvršim o statično p re­ isk av o takih nosilcev. V veri, da je mogoče zboljšati dosedan je postopke, podajam novo pot za rešitev danega problem a. Nov postopek je enostaven in splošen. U poštevam o lahko obtežne prim ere, k i se pojavijo v gradbeni p raksi, k ak o r tudi tem ­ peraturn e razlike in posed an je podpor. N a­ dalje lahko* upoštevam o tudi ojačitve nosilca ob podporah. V es postopek razvijam le v toliko, kolikor je potrebno za razum evanje in praktično uporabo. K ak or je znano, je neprekinjen nosilec z ravno osjo, k i leži na dveh krajnih in na (n) vm esnih podporah, k atere so* v se razen ene prem ične v vodoravni sm eri, n-krat statično nedoločen nosilec (slika 1). Statičn o nedoločene neznanke si lahko izberem o na k a j različen način, V praksi se je izkazalo , d a je najbolje, če volimo za s ta ­ tično nedoločene neznanke upogibne momente (Xj|, k i se pojavijo zarad i obtežbe v nosilcu nad vm esnim i podporam i (i); (i = ' 1 , , . n). S tatičn o določen osnovni sistem , ki p ripada tem statično nedoločenim neznankam (X:), ob­ stoji torej iz skup in e (n + 1) statično do loče­ nih prosto ležečih nosilcev Ni0 ; [i = 1 .. . { n + 1)] (sl. 2 ). S tatičn o nedoločene neznanke (X j); (i = L.n) lah ko torej določim o n a podlagi skupine (n) elastičnostnih enačb: ak o je: «jk — upogihni ikot ali zasuk, ki nastopi na m estu in v sm eri delujoče statično nedoločene neznanke (Xi) zaradi učinika statično' nedoločene neznanke (Xk = 1) v danem statično določe­ nem osnovnem sistemu. ßi = upogibini ko t ali zasuk, ki nastopi na m estu in v sm eri delujoče statično nedoločene neznanke (Xj) zaradi učinka obtežbe, tem peraturnih razlik in p o sed an ja podpor, k i delujejo ali nastop ijo v danem statično 'določe­ nem osnovnem sistem u. K ak or pa je znano', je olik = aw. zato lahko sm atram o količine aiki (k = 1 . . . n), ki n asto­ pijo v elastionoistni enačbi (i) kot upogibne k ote ali zasuke, ki1 se pojavijo na m estu, kjer delu jejo statičn o nedoločene neznanke (Xk), če obtežim o statičn o določen osnovni sistem z upogibnim momentom (X,- = 1). Iz (sl. 3) pa je razvidno, da so v si upogibni koti a li zasuki «ik, b i nastopijo zarad i obtežbe (X = 1) enaki ničli, ak o je i — 1 > lk > i + 1. Iz tega sledi, da nastop ijo v elastičnostm i enačbi (i) le trije upogibni koti ali zasulki: «i, i—i , oca in a;, 141, K er p a je X 0 e = 0 in X n-)-i = O, nastop ita v prvi oz. zadnji elastienoistni enačbi le po dva upogibna k o ta ali z a su k a in sicer uu in 0112 ozirom a an, n-iin a „n. E lastičn ostn e enačbe, ki pripadajo danem u n-krat statičn o nedoločene- ( (1) X i CC|i -j— X 2 0C]2 "I- . . . -j- Xk &ik -f- . ■ ■ ~f~ Xn a, n - j- ß| — 0 ( 1) I ( i ) X t au - j- X 2 0Cj2 -j- , . . -f- Xk «ik H- . • • - j- X n Otjn —(— ßi = 0 i ; .......................................................................................................................... ( (n) X i a„i - j- X > a „2 -j- . . . - j- Xk «nk -\- ■ ■ ■ Xn « n n “ h ßn = 0 mu neprekinjenem u nosilcu, imamo torej na­ sledn jo obliiiko: (1) X , « , + X a, + ß .= o (2 ) | ( i ) X i_ ia ii i_ ' —[—X iaü—{—Xi-f-iou, ,4- —)— — 0 ( (n ) X n—lOCn, n— ;-|-Xn a nn-j-ßn = 0 T ake ©lastičnoistne enačbe, ko v v sak i n a­ stopijo le po tri statičn o nedoločene neznanke (X i), razen v prvi in zadnji, imenujemo tro- členske e lastičn ostne enačbe. T e enačbe im a­ jo zelo ve lik pom en v teoriji s ta t ičn o nedo­ ločenih konstrukcij, posebno iker jih k a j lahko rešim o. Znani so različni grafični, kakor tudi računski p osto pk i za re šitev takih enačb. V tej študiji podajam nov analitični postopek za rešitev tročlensikih enačb, ki je b istven del novega p o sto pk a z a določitev statičn o nedo­ ločenih neznank (X;). B istvo posto pk a bom pokazal na skupini elastičnostn ih enačb, k i obstoji iz štirih tro- členskih enačb, k i pripadajo neprekinjenem u nosilcu na štirih vm esnih podporah. ( (1) X ia i i+ X 20Ci2+ “bßi = 0 131 . t (2) Xia2i-bXia«»d-X3(X23+ + ß 2 — 0 J (3) X 2U32 “h X:]a:]?,+Xia:!4"hß:i = 0 { (4) X3ai3+X Vid — i J id li+1 ako je (glej slik i 3 in 4): D a = upogibni kot ali zasuk nosilca N ,0 statično določenega osnovnega s is te ­ ma v podpori (i), ki nastopi zarad i učinka upogibnega m omenta X, = 1 ; b "11 ■ b”2i k ” 9b 22 B-matrika 1 b"32 b”33 ■ b"43 b”4,4 . . . . . . V ”b (6) - - - . . bxx b 12 bži 2̂2 2̂3 b32 b33 b34 b43 b44 > > ■. . . v b bn’ b i/ ■ b2« b23* i® k ’vm. °33 b34’ ■ __ « b«/ . . . . . . V ’b B, b 2 b 3 b 4 in sicer je: b.! — bij bi, j p i ■— a i, i + 1 ; bi + 1, i = a” + i, i : b " u = 0 in b '44 = 0 Člene v rste (Vb') in (Vb") B -m atrike izraču­ namo na isti način, kot p ri A-m atriki, in sicer je: bn" = 0 ; bsi" — bn — bn"; bas" — b ž i. bsi" itd. in b n '= 0 ; b34' = b « — b44'; bs3' = b 34. b34' itd. Končno določim o kom ponente B-m atrike po istem postopku, kot v prim eru A -m atrike: Bi = — b ’» -I- b: — b ” ii (i = 1 . . 4) K ak or je razvidno iz B-m atrike, so kom ­ ponente B,; (1 i— 1 . . .4) odvisne od obtežbe, tem peraturnih raz lik in od posed an ja podpor. N a podlagi kom ponent A i in B ; ; (i = 1 . . . 4) lahko določim o statično nedoločene neznanke X , ; (i — 1 . . . 4) z izrazom : X i = - ^ ; ; (i = 1 . . . 4 ) Ai V prim eru torej, da upoštevam o' različna obtežna stan ja neprekin jenega nosilca, o sta­ nejo kom ponente A,-; ( i i = 1 . . . 4) A -m atrike neizpremeinjene, treb a je določiti le nove kom ponente B i; (i 1= 1 . . . 4) B-m atrike, kar znatno sk ra jša računsk i p o sto pek za določitev statično nedoločenih neznank X ; (i = 1 . . . 4J; K ak o r sm o že omenili, p red stav lja jo členi a ik A -m atrike reduciran e upogibne kote ali zasuke, ki jih lahko določim o z izrazi: a) au = a „ , 6 E J C — (Du - j- L h) . 6 E J C = 2 . (K„ . 1’, + Kid. l’i+ i ) Ln = upogibni kot ali zasuk nosilca Ni 4 . 1, 0 statično določenega osnovnega siste­ ma v podpori (i), ki nastopi zaradi učinka upogibu ega momenta Xi — 1; = upogibni kot ali zasuk nosilca N ,0 sta­ tično določenega osnovnega sistema v podpori (i — 1 ), ki nastopi zaradi učinka upogibnega momenta XJ = 1; J i — najmanjši vztrajnostni moment no­ silca N ; J a 1 = 1 vztrajnostni moment prereza nosilca N o tik levo podpore (i); Jid t=i vztrajnostni moment prereza nosilca Ni + 1 , 0 tilk desno podpore (i); J c 1= primerjalni poljubni vztrajnostni mo­ ment, ki je ponavadi najmanjši med J , ; li = razpetina nosilca Ni0 ; V i i = > dolžina ojačitve (vute) nosilca Ni0 levo od podpore (i); vid = dolžina ojačitve (vute) nosilca Ni 4 1,- desno' od podpore (i); Kn = koeficient, ki je odvisen od načina, kako poteka vztrajni moment J ix vzdolž nosilca N i ; K id = koeficient, ki je odvisen od načina, kako' poteka vztrajnostni moment J i + 1 , X vzdolž nosilca Ni + 1 , Koeficienta Ku in Kid lahko določimo z iz­ razi, ki so podani v enačbah izraza (7) d) in f). NEPREKINJEN NOSILEC NEPREKINJEN NOSILEC S ŠTIRIMI PODPORAMI. SPLOŠNI PODATKI Ji/ - Jid ~ J 1 Jc =3Lmn Jc li_Z3T *}L 11+1 v ai * 2CKi >! * Kid M i dim i = 1 2 3 " 1 1 d 1 1 d 1 1 d 1/ m 7.00 9.00 8.00 J/ m* 0.008 0013 0.008 o i m4 0.065 0.065 0.065 d m* 0.008 0.008 0.008 //' m 7.00 5 5 4 800 ra , . — 0123 0.200 0.200 0123 — — V1 m 1.60 1.60 1.60 1.60 — — Vj — 0.229 0.178 0178 0.200 — — K, - OJ22 0.799 0799 0 754 — — °« m 18.96 20.92 — ai-1i m - 5 5 4 - A - MATRIKA 8 18.961 0.292 1.616 18.9Š1 . 5.59 5.54 20.917 1.965 0.265 20.917 Q 17A96 a2 = 19.301 členi bi so odvisni od obtežbe, posedanja podpor in temperaturnih razlik med zgornjim in spodnjim robom prereza nosilca Nj0 in N i4 u . Določimo jih z izrazom: bi = ßi . 6 E Jc = (Dio -)- L l0) . 6 E J C = D'io ■ l'i -j- L'io . l ’i 4 1 ako je po (sl. 4, 5 in 6 ) tv __tv 6 E J i j , r 6 E J i 4 . ' 1 aJ io --- L) io ■ " i L, io --- i- io . " L L 4 1 Dio = upogibni kot ali zasuk nosilca Nio statično določenega osnovnega siste­ ma v podpori (i), k i nastopi zaradi učinka zunanje obtežbe, posedanja podpor ali temperaturnih razlik; Lio = upogibni kot ali zasuk nosilca Ni 4 , 1 0 statično določenega osnovnega siste­ ma v podpori (i), ki nastopi zaradi učinka zunanje obtežbe, posedanja podpor ali temperaturnih razlik. NEPREKINJEN NOSILEC A. ZVEZNA OBTEŽBA sl e. ......... g «'1..... — Og - j -— 82 —*~ /93n % l l l l l l i l H I I I I M I I I I I I I I I I I m ,.1 uEn 1 1 iiinii ! n A .J -— _ i, — _ L i - '2 — (? ------------r - c --------------------------------------3 --------------6 ----------------J OBTEŽBA - 1 2 3 9i l/m 0.8 0.8 0.8 P, f/m 8 3.2 8 OBTEŽNI ČLENI b; / 1 2 9 Dio tm 9 8 16.2 gi 1f/9 Lio tm 16.2 12.8 9,-1 ',-1 / 9 P Dio 1m S 276 "i c, °, O 2, - ° 2, - t ) 1? l-IO tm 31.6 8 p,-1 cl-1a,-l Ci-I ■ a, 2 ■ O 'i-I I »i tm ' 333.2 345.0 °io 1/ * Lio k i B - MATRIKA 0 333.2 ""9 7 3 333.2 I 0.265 0.292 345.0 91.5 j 395.0 0 291.7 tm2\ = 8, b2 - 297.7 tnf PODPORNI UPOGIBNI MOMENTI X, S, - 0.8 tm * = - g —e«*».I * V »Neprekinjenem nosilcu«, list 4 (Obtežni členi bi), se izraz , c*i± i\ p i 4 ’ C141 ai4i I I 1 4 1 — a !i4 ' — + 1 pravilno glasi: p i4 i . 0 1 4 1 . b 4 1 A b+ — b*i4i — —4 ~ /l* 4 1 in a2 = 4m b 2 = 5m c2 = 3m Količine L 'i —1,0 m D ' j0 nosilca N j0 so po­ dani za različno obtežbo, za posedanje pod­ por in za tem peraturno razliko v tabeli (I). Za ilustracijo celotnega p osto pka podajam praktičn i prim er za določitev podpornih u-po- gibnih m omentov nad vm esnim i podporam i neprekinjenega nosilca na štirih podporah. K ak or je razvidno (sl. 8 , 7, 9, 10), lahko določim o n a podlagi A -m atrike, ki je neod­ visna od obtežnih členov, A ;-kom ponente in na pod lag i B-ma,trike Bi-kom ponente in sicer za stalno in prem ično zvez-obtežbo, nato za tem peraturno raz lik o v nosilcu in končno- za posedan je podpor, k a r om ogoča določitev podpornih upogibnih m om entov X , . Če poznam o podporne upogibne momente X i , potem lahko z u porab o statičnih pogojev za ravnotežje s il določimo- tudi reakcije v pod­ porah in notranje statičn e -količine v katerem koli prerezu nosilca. NEPREKINJEN NOSILEC LIST 6 C. POSEDANJE PODPOR (7) IN ( ? ) © © (D SL10. PREMIK n)j OBTEŽNI ČLENi b, d POSED PODPOR ' '2 * ------ ,3 P — 1 2 0.002 0.006 m i [ / 2 I — “ j % 0,o tm I -4.12 -8,10 Ifa-rvO 6 ai / b o tm [j *610 -9.45 I bi tm2 \ *16.0 -120.4 I Dio + Lio *i+1 I B - MATRIKA S . 16,0. 9.67 S 16.0 0.265 0.292 -120.4 i -31.9 -120.4 8 1 : 479 _ tm2 B2 = - 125.07 ■ tm* PODPORNI UPCC/BN/ MOMENT! X, . _ b2 . a2-~T2~ Uiiiv, prof. dr. ing. Janko Kavčič, Ljubljana: O raziskavi gradiva (Vtisi z londonskega kongresa] Prvi namen raz isk av e grad iva je bil še nedavno ugotavljan je njegove uporabnosti in skrb za kvaliteto sam o v pogledu stabilnosti, tra jn osti in odpornosti p ro ti vrem enskim vpli­ vom. Za gradnjo v manj ugodnih klim atskih prilikah, v m razu severn ega pasu , v tropski vročini ali vlažnem ozračju, so pa postale p rav tak o važne druge lastn o sti gradiva, kot izo lac ijska sposobnost, nep-ropustno-st za vlago in še druge. Za m oderen način hitre in smo- trene gradnje je tre b a grad ivu podeliti s teh ­ nološkim i p ro cesi ali z ugradnjo posebne lastnosti. S lab i gospod arsk i pogoji tudi te r­ jajo od raz iskovalcev , da iščejo cenejše g ra­ divo dz dom ačih vtirov. V sako novo gradivo p a vn aša v gradnjo nove problem e in zahteva p osebn o raziskavo. V prašan je stab iln o sti in trdnosti -je vklju­ čeno v raz isk av e gradben ika, m edtem ko je študij tem eljnih lastn o sti gradiva, k i -povzro­ čajo kohezijo in trdnost in skoro v celoti študij trajn osti in obstojnosti, področje kem ika, ki se bavi z raz isk av o gradiva. Pri teh p re isk avah je treb a najprej ugo­ toviti naravne in um etne vplive n a trajnost grad iva, nato lastnosti, ki so o-d teh vplivov p rizadete in končno lastnosti gradiva, kii so odločilne za dobro obstojnost. Določanje la st­ nosti, k i se pod vplivom od zunaj izprem injajo, zah teva poseben in obsežen študij individual­ nih lastn osti gradiva. G re za podrobno raz- iskavan je tem eljnih lastnosti, ki nim ajo vedno praktičnega sm otra pred očmi. Študij kem ijske se stav e in fizikalne strukture gradiva ustvarja podlago za ocenitev strukturnih -izprememb, ki n astaja jo pod različnim i is poskusi ne ob se­ ženimi pogoji. P raktična vrednost takih ra z ­ isk av leži tudi v tem , d a za napoved trajnosti lahko s k ratk im poskusom nadom estim o dolgo­ trajna sistem atsk a opazovanja vrem enskim vplivom izloženih vzorcev. D osedan ji štud ij fup-damentalnih lastnosti grad iva p a ni še to liko napredoval, d a bi vzbujal posebno zaupanje v napovedi o tra j­ nosti in se za to še vedno bolj varno n aslan ja­ mo na izkustva, fci jih dobimo iz opazovanja. Individualne lastnosti surovin, različni p o ­ stopki za izdelovan je grad iva in p rav tako različni k lim atsk i pogoji, k i jim je gradivo izpostavljeno, ne dovolju jejo shem atične raz­ iskave. V tem pogledu je raz isk a v a grad iva znatno težavn ejša kakor analiza kem ijskih produktov. Z ato imamo tudi razm erom a m alo splošno priznanih enotnih raziskovaln ih po­ stopkov, kljub izrednem u gospodarskem u po­ menu, k i ga im a gradivo za vsako- državo. Prvi m ednarodni kon gres za raz isk av e v gradbeništvu v Londonu, ki je b il v sep tem ­ bru 1951, je dal dobro sliko- o današnjem stan ju raz isk av . V Angliji so pred 30 leti ustanovili d ržavn i zavod za raz isk av o gradiva. D an es dela v njem preko 300 znanstvenikovi s pom ožnim osebjem vred p a okrog 650 ljudi. Im ajo še v rsto drugih razi-skovališč, ki jih velik del vzdržuje industrija. Vsi -so p a te sn o pove­ zani z v isokošolsk im i in stituti in honorarnim i sodelavci po vse j državi. Dominioni im ajo svoje institute, k i povezan i z m atičnimi angleškim i, tvorijo raz isk o valn o mrežo, ob segajočo vse k lim atske p rilik e od severn e K an ad e preko centralne A frik e do A vstralije . Iz različnih -delov -sveta -so raz isko valc i na kongresu p o ro ča li o raziskavah , izvršenih v zadnjih letih na gradbenem kamnu, -kovinah, betonu, lesu, na barvah , bitumenu, -sadri, apnu in o novih -postopkih. T rajnost grad iva je od­ v isn a od n jegove kem ijske se stav e in fizikalne strukture ter o-d okolja. Okolje so največkrat vrem enski vp liv i: zrak, voda, m raz, vročina, sonce in veter. N a kam nu so študirali vpliv žveplovega dvokisa v zraku, vpliv zm rzovanja in korozijo, ki jo -povzročajo m ikroorganizm i. Angleži so- izračunali, da njihovi dimniki spuščajo v zrak letno 5 m ilijonov ton SO 2 plina, k i n asta ja pri gorenju prem oga. Okrog 700 ap ara tov , raz­ stavljenih križem po vsej državi, -stalno beleži kon cen tracijo SO 2 v zraku. U činki onečišče- nega zrak a se k aže jo tudi daleč od industrij­ skih sred išč na kam-nu, kovinah in na betonu. Pri kam nu n astopajo kom plikacije zaradi v e ­ likih variacij v kem ijski sestav i in strukturi. Cello pri apnencu, ki je kem ijsko homogen, je po raz isk avah v Fran ciji korozija odvisna od tolikih faktorjev , n. p r. trdote, poroznosti, da ni m ogoče najti jasnih odnosov. D ostop dež- nice in naravna zaščitna obloga skoro onemo­ gočata določan je obstojnosti kam na s hitrimi m etodam i. V Angliji so raz isk avali obstojnost kovin na deželi, v industrijskih krajih in ob morju. U gotovili so dobro sk ladnost laboratorijsk ih poskusov z opazovanjem 20 le t izpostavljenih vzorcev n a 14 postajah . Po teh raz isk avah je glavni vzrok korozije jek la z nizkim vsebkom ogljika zračni SO 2. S topnjo korozije m erijo po množini rje in p o videzu upoštevajoč -perfora- cijs-ki fak tor za globlje razjedli-ne. Zelena patina -na -bakrenih strehah je v bistvu bazični bakrov sulfat. Aluminij -in lahke kovine, zlasti one z m agnezijem in manganom, -so mnogo bolj odporne zarad i zaščitne p lasti, ki n astan e po naravni ali um etni površinski oksidaciji. V 40 letih -se je debelina alum inijske -pločevine zm anjšala le za 0,05 mm, kakor -so izm erili v Rim u -in v K anadi. Zlitine alum inija z bakrom so manj odporne. Pod vplivom SO 2 -plina k o ro ­ dirajo zel-o p o časi in enakom erno. V H olandski in na A ngleškem -so raz isko­ vali vp liv anaerobnih bakterij na železo, ki leži v v lažni glini, vsebujoči sulfat. K isli p ro­ dukti m etabolizm a ob redukciji su lfata -koro­ dirajo železo. Pri tem n astaja vodik, -ki je potreben za r a s t m ikroorganizm ov. G lede zaščitnih prem azov kovin -so ra z ­ isk ave p okazale , da je za tem eljni prem az železa najboljši minilj v lanenem f-irnežu. P rav dobro ščiti -tudi cinko-v kro-mat a li -pa bitum en z železovim -oki-som ali aluminijem, ki -ohrani železo še po desetih letih brez rje. Pospešen poskus na tra jn ost prem azov, ki je obstojal doslej v obsevan ju z u ltravijolično -svetlobo pri povišan i tem peraturi in vlažnosti, je prem alo pospešil kem ijsk i proces, ki je udeležen pri znižanju elastično-sti filma. Sed a j so uspeli s -stisnjenim kisikom pospešiti tudi kem ijski razkro j -premaza in tak o bolje p o sn eti naravni razkroj. S tre šn e bitum enske prem aze zaporedno -izpostavljajo škropljenju, ultravijoličnem u ob­ sevanju, m razu in vročini. T a pospešen p o ­ stopek se dobro -sklada z opazovanjem v naravi in je uporab en za o-ceno- trajnosti. Izcvetan je soli na opekah so Holandci določali -ta-ko, -da ope-ko postav ijo v destilirano vodo, vrhnji del pa segreva jo z infrardečim sevanjem , d a voda hlapi- U gotovili so, -da -sme opek a v seb o v a ti največ 0,05% M gO in p rav toliko SO 3 . Študirali so odnos med trdnostjo opeke in zidu, in s ice r polnega -in -dvodelnega s špran jo za boljšo izo lacijo -pred vlago. Škodljivi vpliv-i na beton so razm erom a p rav ta k o dobro raz isk an i -kakor na kovinah. T rajn ost je predvsem odvisna od k valite te betona, t. j. od porozno-sti, množine vode, gran ulacije agregata in k v a lite te cem enta. O-d zunanjih vplivov so pa najbolj agresivn i: SO 2 plin v zraku, su lfati v vodi, m ehka voda in k isla voda, običajno z agresivno ogljikovo kislino. R azisk an a je v loga bakterio loških procesov pri koroziji betona, ki vodijo do oksidacije sulfidov v sulfate. N a tem eljito kontrolo k v a lite te betona polagajo v se države največjo važnost zaradi varn osti zgradb in štedenlja s cementom. Sm oter n adzorstva je, zagotoviti graditelju stalno hom ogeno k valiteto betona po najnižji ceni. Predpostavljati je treb a stalno dobro k akovost cem enta. Z aradi napačn ega vezanja cem enta, ki s e v ečk ra t po jav lja zaradi dehi- d ratac ije sadre, m erijo in uravnavajo tem pe­ raturo mlina, da preveč ne naraste . Čeprav tak cem ent p o daljšem m ešanju veže nor­ malno1, zgubi na k valiteti, ker rabi več za- m esne vode. V eliko važnost polagajo1 na izbiro im nadzorstvo agregata . A gregat je treba sestav ljati, k er ima m očan vpliv na vodo- cem entni faktor. Od zam esne vode zahtevajo po izvršenih raziskavah , da ne sm e vsebovati alkalnih soli in največ 1% SO 3. Beton je treba m ešati v m ešalniku pri nizki tem peraturi. U gotovili so, da je trdnost betona, m ešanega pri 37° C, za 20% nižja od trdnosti, ki jo im a beton m ešan pri. 5° C. N azračeni ali air entraining beton so ra z ­ isk ovali tem eljito in so ga sp re je li v A m eriki v sp lošno uporabo šele, ko so1 nesporno potrd ili njegove prednosti. N azračeni beton potrebuje manj vode in cem enta, ga je laže obdelavati in p ri tran sportu ne segregira, tudi če g a prevažam o 24 km daleč. Strjen beton je odpornejši proti zm rzovanju in obstojnejši v su lfatn i vodi. K er je treb a dodajati sam o toliko penilca, da vsebu je beton 3— 4% zrač­ nih m ehurčkov, m erijo m nožino zrak a kar s tehtanjem ali n a p o d lag i B oyleovega zakona. Za udelavo beton a je drugod predpisana v ibracija . Pravilno zm ešan beton se lahko razm eša na transportu ali p r i udelavi. V F ran ­ ciji so s p osk u si dokazali, d a se beton posebno z debelim agregatom v nekaterih m ešalnikih pri predolgem m ešanju zopet razm eša. Zato je tre b a za v sa k m ešalnik določiti najkrajši in najdaljši čas m ešanja. T udi vrstni red, v k a­ terem polnimo* betonsk i m ešalnik, vpliva na hom ogenost betona. N ajboljše je vliti najprej vodo*, v so ali vsa j del, nato* cement, p esek in na koncu gram oz. Za kontrolo se stav e svežega betona in za um eritev m ešaln ika uporab ljajo postopek Jo ise la , s katerim lahko v 20 minutah d o lo ­ čim o v betonu m nožino gram oza, peska, cem enta in vode. K ontrola udelanega svežega beto n a s to p rip ravo je p o k azala veliko ne­ hom ogenost. L 'H erm ite poroča o prim eru, ko so našli v isti p lasti na enem m estu 450 kg, na drugem pa 250 k g cem enta v kubičnem m etru in trdnost je bila na enem m estu tri­ krat tako velik a kot na drugem. Po sedanjem načinu uporabljam o za kon­ trolo trdnosti betona istočasn o priprav ljene poskusne kocke, Čim skrbsnejše je nadzorstvo na gradbišču, ki m ora obvladati v se faze pripravljan ja betona: m ešanje, transport, ude­ lavo in nego, tem bolj je beton homogen, tem m anjši je raztros trdnosti poskusnih kock. V odstotkih izražen odm ik trdnostnih rezul­ tatov od srednje vrednosti, vpoštevajoč pri tem le večidel, t, j. okrog srednje trdnosti zgoščene rezultate, uporab ljajo sed a j k o t m erilo za n adzorstvo betona. T ak o dobljeni koeficient variac ije zn aša pri dobri kontroli okrog 10%, in d oseže pod najslabšim i pogoji celo 36%. Splošno se zahteva, d a m ora p asti v sa j 80%, p ri bolj zahtevnih zgradbah pa 90% vseh trdnosti poskusnih kock nad neko za ob jekt predpisano m inimalno vrednost, To zahtevo izpolni hom ogen beton pri znatno nižji dozi cem enta k ako r slabo kontrolirani neho­ mogen, ki m ora imeti zato precej višjo srednjo trdnost. A m erikanci so kar izračunali p rih ra­ nek, k i ga dosežejo na cementu, če preidejo iz n ajslabše v najboljšo kon trolo betona in ta zn aša pri velik i p regrad i 8,250.000 dolarjev. Že pri zm ernejšem poboljšanju hom ogenosti betona, pri znižanju koeficienta variac ije od 20 na 10% prihranijo v Angliji za približno 5 šilingov cem enta na kubični meter. P re isk av a betonskih kock, izrezanih iz gotove betonske kon strukcije , ne daje pravih podatkov o trdnosti kon strukcije , 'ker je beton nehomogen. Z ato so izdelali postopek za dolo­ čanje trdnosti betonskih konstrukcij brez po- rušenja, K er je trd n ost betona sorazm erna njegovem u modulu elastičnosti, m erijo Youn- gov ’modul z v ib rac ijsk o metodo*. Z avskulta- cijo m erijo hitrost, s k a te ro se razšir ja longi­ tudinalni im puls, S tem postopkom se da izm eriti trdnost v se g a beton a v konstrukciji, ne da bi jo bilo treb a zato porušiti. D okazati se da tudi sk rite razpo k e in izm eriti njihovo globino ali globino vložene arm ature. Youngov m odul k aže boljše sog lasje z natezno trdnostjo kakor s tlačno. D okazano je pa, da im a beton z dobro natezno trdnostjo vedno tudi dobro tlačno trdnost, m edtem ko obratno to ne drži. S temi m odernim i m etodam i smo dobili m ožnost za racionalno izkoriščan je trdnosti cem enta, ki im a za posledico velik prihranek, na drugi stran i pa om ogočajo varno gradnjo, ker z njimi lahko p ravočasn o odkrijem o de­ fekte v betonskih konstrukcijah. Dr. ing. Lujo Šuklje: Prispevek k vprašanju o izboru pilotnega ali plitvega temeljenja* i. Začasni jugoslovanski tehnični predpisi za običajno gradbeno temeljenje in za temeljenje na kaleh1) ter navodila2) k tem predpisom dajejo za izbor, za dimenzioniranje in za konstrukcijo teme­ ljev na koleh dolkaj obsežne smernice, ki upošte­ vajo načela in dognanja sodobne mehanike' tal. Na prvi letni skupščini Jugoslovanske sekcije Med­ narodnega društva za mehaniko tal in funidiiranje (1. 1949 na Bledu) je opozoril na nekatere proble­ me temeljenja na koleh D j o r d j e L a z a r e v i c3). Dragocen pregled o dosedanjih teoretičnih raz­ iskovanjih problema nosilnosti poedinih kolov ter zelo zanimive podatke o nekaterih meritvah defor­ macij poizkusnih kolov ter temeljev na koleh je podal H e r b e r t M e i S c h e i d e r v predavanju, ki ga je imel letos v Ljubljani kot gost Tehniške visoke šole4). Vprašanje o pravilnem izboru teme­ ljenja na koleh se torej v naši tehniški javnosti ne postavlja na novo, Vendar se pri zasnovi in izvedbi temeljev značaj, vloga in upravičenost temeljenja na koleh še vedno zelo pogosto napačno tolmačijo. Ne predpisi, ne analize v slovstvu seveda ne morejo podati šablonskih rešitev za vse pestre probleme, ki se postavljajo pri silno raznolikem sestavu temeljnih tal, obremenjenih z zgradbo te ali one vrste. Vsak primer zahteva svojega pre­ udarka. Predhodna izkustva morejo biti pri tak­ šnem preudarku zelo koristna. Z namenom, da se posredujejo našim projektantom nekatera domača izkustva in da se z raizprarvo o njih izbistre osnovni problemi, objavljamo tu [podatke o nekaterih pri­ merih, iki so bili obravnavani v Laboratoriju za mehaniko tal Tehniške visoke šole v Ljubljani, II. Najbolj opravičljivi -so temelji na koleh v primerih, ko prebijemo s koli površinske ali vmesne stisljive plasti in prenesemo breme stavbe na odpornejše globo-kejše sloje. Če je prehod iz zelo stisljivih v zelo odporne sloje nagel, nosijo koli samo z nogo (konico) kot izraziti »stoječi« koli. Če pa je prehod po­ stopen ali če so' pod zelo* stisljivim slojem zmerno odporna tla, prodro koli toliko- glo­ boko- v nosilni sloj, da prenašajo breme v tla tako s konico (peto) kot s spodnjim delom oboda (trupa). Dva primera te vrste pilotnega temeljenja so temelji visokega žitnega branika v Zalogu pri Ljubljani in temelji Zveznega instituta za elelktrozveze v Dragi pri Ljub­ ljani. V obeh primerih so imeli koli nalogo, * Referat na 3. iletni skupščini Jugoslovanske sekcije Mednarodnega društva za mehaniko tal in fundiranje (20. okto­ bra 1951 na Bledu). Besedilo referata je v VI. delu skrajšano. *) Privremeni tehnički propisi za obično gradjevinsko fundiranje i fundiranje na šipovima. Beograd 1948. 2) Uputstvo za primenu privremenih tehničkih propisa za obično gradjevinsko fundiranje in fundiranje na šipovima. Beograd 1950. 3) Djordje Lazarevič, Osvrt na neke probleme fundira- nja na šipovima. Naše gradjevinar.stvo 1949, str. 790—798, Beograd. 4) Herbert Meischeider, Problemi temeljenja na koleh. Gradbeni vestnik 1951, št. 5-6, Ljubljana. da izločijo vm esni, neenakom erno debeli, zelo stisljivi -sloj barjan ske gline, k i bi povzročila pri norm alnem tem eljenju v prvem prim eru (debelina stisljivega sloja okrog 3 m v globi­ nah 6 do 9 m pod površino) dodatne usedke okrog 65 mm, v -drugem prim eru (debelina sloja do 3 m v globinah okrog 2 do 6 m pod p ovr­ šino) do 85 mm. V ob eh prim erih je prihajalo v poštev tudi to, da se -stisljivi sloj izloči eno­ stavno z izkopom in se postavijo na spodnji odpornejši p la s t i poglobljeni p lo sk i ali kla- dezni oz. blokovni temelji. T akšn a re šitev je bila v o-be-h prim erih zavrnjena iz bojazni, da bi bilo- -odvajanje podzem ne vode glede- na razpoložljiva sred stv a predrago in prezam ud- no. Zdi se pa, da so- bile kalkulacije prem alo tem eljite. Po drugi stran i je bila v obeh p ri­ merih p od taln ica ven darle toliko nizko, da je bilo treba zarad i forsiran ja lesenih kolov dno tem eljev čezm erno poglobiti in izvršenih tem e­ ljev ni m ogoče sm atrati k o t tehnično najpri­ m ernejšo -rešitev. V sekakor p a so b ila v obeh prim erih tako so-ndažna dela k ak o r tudi p re ­ izkušnje nosilnosti dovolj obsežne, d a je bilo m ogoče zagotov iti docela varno- konstrukcijo. N ekateri p od atk i o izvršenih m eritvah m orejo prispevati k ja sn o sti o vlogi dinam ične in sta ­ tične preizkušnje nosilnosti -kolo-v in jih tu objavljam o. N a stav b išču v Zalogu je b-il poizkusno obrem enjen 540 cm dolg lesen kol z zgornjim prem erom 25 cm. V tleh je tiča lo 515 c-m dolžine, od tega verjetno približno zgornjih 245 cm v sam i barjan sk i glini, spodnjih 270 cm pa v ipeščeniih in drobno- prodnatih -tleh, iki so z lasti neposredno p-od barjan sko glino precej ilovnata, O brem enitev je bila p ro izva jan a s hidravlično stiskalnico-, reakcijo p a -so p re ­ vzem ali štirje podobni k-o-li, zab iti v tla v isti vrsti približno v osnih razdaljah p o 120 cm. O brem enitev je b ila v 95 minutah v 10 sto p ­ njah večan a do- 52 t. Na sliki 1 k až e krivulja B f časov n o stopnjevan je obrem enitve, krivulja Bt časovno stopnjevanje izmerjenih deform acij g lave kola, krivulja B pa je sov isn ica med ob­ težbo in (končnimi deform acijam i posam eznih o-btežbenih stopenj. T rajan je posam eznih sto­ penj je bilo s ic e r -kratko (povprečno sam o 10 minut), toda v se do 7. stopnje (4 0 1) so se razvile d eform acije takoj v prvi minuti in se v naslednjih minutah niso večale . — Izm er­ jenim deform acijam so vzporejene elastične deform acije kola (krivulja C), k i se m orejo pred v id evati ofo pridržku, da se p ren aša b re ­ m e v tla samo- s trenjem v delu kola, k i sega po-d barjansko- glino- sko-zi peščenopro-dna tla, t. j. na dolžini 270 cm (diagram A na slik i 1); vzam em o, da so torne sile v tem delu po obodu enakom erno razdeljene; -konica sam a ni več obrem enjena; upoštevam o modul prož­ nosti lesa E = 100.000 kp7cnr. V zporeditev ta ­ ko, izračunanih deform acij z izmerjenimi kaže, da se v peščenih tleh pod stisljivo' glino, na k ratk i razdalji p ren ese v se brem e v tla in da je del kola ob nogi verjetno že brez napetosti. Šele pri večjih obrem enitvah se prenaša del obtežbe v tla .z nogo (vendar m oramo upošte­ vati, da je p ri večjih napetostih v lesu tudi modul prožnosti le sa manjši). V sekakor so bile pri izrabni obrem enitvi 28 t deform acije samih tal pod peto. k o la zelo majhne (m orda nekaj desetink m ilim etra). (V elikost trajnih deform a­ cij po razbrem enitvi žal ni bila izmerjena.) Pri opisani poizkusni obrem enitvi so bili m erjeni tudi prem iki (dvižki) g lav nategovanih kolov (1, 2, 4, 5), ki so prevzem ali reakcijo obrem enitve. Srednje vrednosti teh izm erkov so nanesene na sliki 1 v odvisnosti od srednje obrem enitve na en kol (V« preizkusnega bre­ m ena); povezane «so. s krivuljo D. Vzporedim o te deform acije vlečenih kolov deform acijam tlačenega ko la (3) in upoštevajm o predhodno ugotovitev, da se je p ren aša lo pri tlačenem kolu brem e v tla pretežn o s trenjem ob plašču. Vidimo', da je torna odpornost nategovanih kolov v tem prim eru m anjša od lU torne no­ silnosti tlačenega kola. Še m anjši je bil torni odpor, k i je bil registriran pri vlečenju prvotno tlačenega kola (krivulja E na sliki 1). T i re ­ zu ltati sam o potrju jejo že n eka jkrat publici­ rane ugotovitve, d a z vlečnim preizkusom ni m ogoče določevati tornega deleža nosilnosti kola, k e r je pač zem eljni odpor pri tlačenem kolu bistveno večji. V endar je treba pripom ­ niti, da je odnos m ed aktivno torno silo. tlač­ nega in vlečnega p re­ izkusa odvisen tudi od zapo red ja bolj in manj stisljivih p lasti. (Pri op isanem načinu p re­ izkusa morejo. tudi n a­ sprotno' usm erjene sile tlačenega kola in na- teznih k o lov m otiti re ­ zu ltat; toda m edseboj­ na razdalja je b ila v tem prim eru proti p re ­ m eru k o la tolikšna, da motnje verjetno niso bile prevelike.) Iz rezu lta ta tlačnega pr c izkuša po,sam ezne- ga kola lahko p ač sk le­ pamo', d a s e ko l pod takšn o in takšno o b ­ težbo ne b o nevarno ugrezal. S preizkusom se torej zavarujem o zo­ per nevarnost p rev e li­ kih drsnih deform acij pod konico kola. V se ­ stav u tem eljne brane se d rsn a odpornost tal za posam ezni kol zaradi ugodnega vpliva sosednih kolov nedvomno po­ veča (prim erjaj ugotovitve H. M e i s c h e i - d e r j a 4). U gotovljena nosilnost kola p a je si­ cer potreben, a ne zadosten pogoj za varnost tem elja, ki mu je posam ezen kol sam o ele­ ment, Že sam e drsne varn osti ne moremo pren esti v , e meritve nekajkrat sistematsko ponovile in da bi se — če bi meritve ponovno pokazale enake rezultate — poiskalo tolmačenje ugotovlj,enega pojava. Rezultat — tak ali tak — sicer ne menija končnega zaključka, da nosi kol samo z nogo, če je nad nosilnim vznožnim slojem vmesni stisljivi silo,j,, in da so vsi sloji nad stisljivim slojem praktično neaktivni. Razjasnitev rezultatov M a y e r o v e g a preizkusa pa se zdi vendarle važna za kontrolo splošnih načel o so- visnoistih med deformabiliiostjio in odpornostjo1 v skladu raznolikih vzporednih plasti s prečnimi tornimi obremenitvami. IV. V naših predpisih za temeljenje1) je nakazano kritično stališče današnje fundacijske tehnike do temeljenja s čistimi tornimi (»visečimi«! koli. Zna­ čaj čistih tornih kolov imajo koli v tleh, katerih sestav se z globino bistveno ne izpreminja. Če so tla zelo stisljiva, ise tudi velikim usedkom s tak­ šnim temeljenjem ne izognemo. Mnoga merjenja usedkoiv so to že potrdila. Vendar morajo biti takšni pilotni temelji v nekaterih primerih opra­ vičljivi. Področje večjih napetosti (samo pri dovolj ozkih temeljih z relativno dolgimi koli se to pod­ ročje v ravni pet kolov tudi toliko razširi, da se napetosti zmanjšajo) se namreč poglobi, v večjih globinah ,pa je drsna odipormoist tal (zaradi obtežbe z vrhnjimi sloji) veičja kolt blizu površine. Tudi deformacije old normalnih napetosti se absolutno zmanjšajo toliko, kolikor je v globini predhodni tlak in z njim deformacijski modul večji. Razen tega more biti pri zelo malo, propustnih in dovolj debelih slojih konsolidacija tal pod dodatnimi tlaki talko počasna, da se v dobi verjetnega trajanja zgradbe razvije šele del usedkov in sicer manjši del kolt pri bolj površinskem tenVeiljenju. Te pred­ nosti, ki veljajo za t'la enake sestave in enakšnega nastanka, je treba preceniti glede na resnični sestav temeljnih plasti, k i ni nikoli idealno enakšen, ter jih vzporediti drsni odpornosti, ki jo imajo tla bliže površini, in usedkom,, ki jih moremo pričakovati pri plitvem temeljenju. S primerno vglobitvijo »plitvega« temelja bomo navadno zado­ stili kriteriju drsne odpornosti, obenem ipa tudi zmanjšali velikost dodatnih tlakov. (Tako je bil na primer obnovljeni temelj oblikovalnega stroja tovarne lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici toliko poglobljen, da so bile odstranjene vse nehomogene nasuitine — na njih je bil stroj prvotno temeljen in se je nevarno usedal — in da je izkopana gmota odtehtala težo stroja in votlastega temelja. Deformacije, ki bi bile kljub majhnemu specifič­ nemu pritisku zaradi velike stisljivosti tal občutne, so is,e talko reducirale na prožne neškodljive po­ vratne deformacije.) Zanesljiv izbor pravilne fun­ dacije pa je mogoč samo, če so tla preiskana do potrebnih globin, V zvezi s to pripombo želimo opozoriti na nevarnost, da se brez dovolj globokega sondiranja prenašajo izkustva is sosednih stavbišč. Tako n, pr. so nekatera poslopja na Ljubljanskem barju (cer­ kev, šola) prav solidno temeljena, ker segajo koli skozi nenavadno iporoiznio glino polžairico do trd­ nejše glinaste podlage, ki je na teh mestih, v zmerni globini. Pri mostu v Podpeči n. pr. pa so naleteli na takšna trdnejša tla šele v globini 20 m. Mnoge barjanske pritlične hiše, ki so temeljene na »tornih« kolih, so se uisedle za do 40 cm. Značilno pa je, da se nagnejo samo poslopja, temeljena s prav kratkimi koli in plitvo temeljena poslopja s pre­ malo širokimi temelji; pri teh je pač drsna od­ pornost prekoračena in tla izpod temeljev neena­ komerno drse. V. Mirje je naselje v južinoizapadnem delu Ljub­ ljane ob periferiji Ljubljanskega barja. V sestavu temeljnih ta l prevladujejo mlade rečne naplavine plastičnega glinoiviteiga prahu is prašnatim peskom11). Med njimi se nahajajo' plastoviti ali lečasti vložki drobnega in srednjega, mestoma tudi debelega pe­ ska. Vse to ,so v glavnem naplavine potoka Gra- daščice, ki ima v gornjem toku hudourniški značaj in ki je zlasti v današnjih vrhnjih plasteh odložila — menjavajoč svojo strugo — precej drobnega in srednjega proda. Površinski sloji teh prodnih na­ plavin so imnogokje — n. ipr. Kemijski znanstveni institut ob Gradaščici —• v obsegu vsega stavbišča preko 2 m debeli, vendar tudi posamezne leče majhnega obsega redko presegajo debelino 4 m. Prod je naplavljen na mnogih mestih tudi v gloho- kajšiih legah. Površina teh plasti je bila n. pr, poid stavbo Instituta za, šibki tok ob Volaričevi ulici v itreh sondah ugotovljena v globinah med 6 in 7 m p old površino terena in na enem mestu je bilo s sondiranjem ugotovljeno,, da je tam prodne na­ plavine več od 5 m. Drugod — n. pr. Institut za elektriško gospodarstvo — so naletele sonde na proid v zelo različnih globinah (6,60, 8,80, 8,50 m), ni ipa bila ugotovljena debelina teh prodnih plasti. Z obstojem te gllobokejše prodne naplavine vse­ kakor ni mogoče računati, če se s sondiranjem ne ugotovi. Tako n. pr, pod zgradbo Hidrotehničnega instituta 'Olb Gradaščici 12 m globoke sonde na globoke prodne naplavine še niso naletele. V te­ meljna tla stavbišč na seveirhem koncu Mirja in ob Aškerčevi ulici pa segajo mestoma že vložki savskih proidnih naplavin. — Podtalna voda ima gladino povprečno 2,5 do 3 m pod površino. , Ker se konsistenca plastičnih glinatih prašnatih zemljin, ki v sestavu tal prevladujejo, z globino po sondažnih in laboratorijskih podatkih ne izboljšuje, pride v poštev temeljenje na koleh samo, na tistih stavbiščih, kjer je v zmerni globini ugotovljen dovolj debeli in zvezen prodni sloj. Tudi v teh primerih mora pokazati kalkulacija, ali je takšno temeljenje ekonomsko« opravičljivo. Značilna in prevladujoča prašnata zemljina je sicer precej stis­ ljiva in drsljiva (modul stisljivosti pri tlakih med 1,0 in 1,5 kp/cm2 povprečno okrog E* = 50 fcp/cm'-’ ob prepustnosti s k med 10-7 itn 10-8 cm/sek in pri strižni odpornosti približno s kohezijo 0,10 kp/cm2 in ,s kotom strižnega odpora med 22° in 24°). Ven- °) Glej tudi razpravo: Ivan Sovine, Prispevek h geoteh- n'čni karti Ljubljane, Gradbeni vestnik 1951, str. 1—17, Ljubljana. dar so usedki, ki se dobe z običajnim geomehan­ skim računom za napetosti v dnu temeljev med 1,0 in l,5ikp/cm2, navadno v mejah 5—8 cm, ki se za to vrsto stavb morejo dopustiti.10) Tlaki v dnu temeljev se lahko, vzamejo v označenem intervalu tem višji, čim debelejši so površinski sloji prod­ natih ali peščenih zemljin. Tlačni diagrami se namreč pri te vrste stavbah že v globini, 2 m precej zožijo, talko da se v večjih globinah ploskev diagramov s povečanjem tlakov v dnu temeljev (ob neizpremenjeni teži objekta.) ne poveča bi- stveno. Zato je na tistih stavbiščih, kjer so nad glinatimi prašnatimi zemljinami naplavljeni zvezni sloji peska in proda, ugodno čim plitvejše teme­ ljenje. Tako so bili za temelje Instituta za elektro­ gospodarstvo in Kemičnega znanstvenega instituta dovoljeni tlaki 1,50 ikp/cm2. Nasprotno se morejo na stavbiščih, kjer površinskih prodnih ali peščenih slojev ni, dopustiti večji tlaki šele pri večji globini temeljenja, kajti v višjih legah je drsna odpornost tal premajhna. Vseh 6 štiri- do petetažnih institutskih ob­ jektov (kot etaža šteta tudi Met in pritličje), ki so bili po '1. 1945 postavljeni na Mirju ali so še v gradnji, je bilo plitvo temeljenih z normalnimi razširjenimi temelji, ojačenimi z železobetonslkimi vezmi, aili s sistemom železobetonskih temeljnih nosilcev. Samo pri enem. (Institut za šibki tok) je prišla resno v poštev varianta s pilotnim teme­ ljenjem, ker so tri sonde v globini 6 m naletele na prod; sondažna dela pa so bila premalo ob­ sežna, da bi se mogla iZveznost in zadostna debe­ lina, teh dobro nosilnih slojev dovolj zanesljivo ugotoviti, Zelo verjetno je, da bi v tem primeru popolna sondaža in ekonomska primerjava odlo­ čili za temeljenje na koleh. Pribiti pa je treba dejstvo, da so naša gradbena podjetja za teme­ ljenje na koleh slabo opremljena in da se ga branijo tudi v primerih, ko bi bilo umestno, Na nobenem od teh 6 objektov (nekateri so še v gradnji) se doslej niso, pokazale škodljive razpoke. Za dva obstoje (sicer pomanjkljivi) po­ datki o usedanju stavb. Talko se je šolski objekt Hidiroitehniičnega instituta v stadiju od gradnje nad kletno ploščo pa do izgjrlatdinje — brez izrabne obremenitve in -pred zasipavanjem okioilnega terena — usedel za, 34 mm, medtem, ko so bile z računom, osnovanim na ©dometrsikih preiskavah stisljivosti, predvideni celotni us edikt povprečno 75 mm veliki (58 do 88), če se teoretične vrednosti, ustrezajoče gibkim bremenom, zaradi togosti -temeljev redu­ cirajo za 25%, (Dodati, je -treba povprečno 25 mm za vpliv nasipa okolnega teiriena.) Če štejsemo za temelje, klet ter izraibno obremenitev 35% celotne obtežite, so izmerjeni usedki okrog 70% računsko napovedanih absolutnih useidkov. Del te razlike gre sicer na račun časovnega razvoja used,kov oz. konsolidacije temeljnih tal, ki ob navedenem iz- menku še ni bila končana. Vendar so tudi vzpo- re.ditve med moduli stiisljivosti, pridobljenimi za isto zemljino z edometrsko preiskavo na eni in s poizkusno obremenitvijo na drugi strani, poka­ zale, da dado edometrske preiskave za module stisljivosti prenizke rezultate. — Razmeroma veliki so izmerjeni usedki visokega laboratorijskega dela tega trakta (35 mm), če upoštevamo, da srednja obremenitev temeljne plošče (7 t na m2) ne doseza teže 5 m globokega izkopa. Izmerjenim deforma­ cijam ustreza modul prožnosti okrog 125kp/cm2. —• Drugi podatek imamo za stavbo Instituta za elbktiriško gospodarstvo. Z računom so bili tu 10) Navodilo k predpisom za temeljenje 2), str. 30. napovedani usedki 60—80 mm, pri čemer je bilo poudarjeno, d a^ o osnovne supozicije računa pesi­ mistične. Meritve so, pričele šele 22. V. 1950 po surovi dograditvi dveh etaž (Meti in pritbčja). Po dograditvi štirih etaž so bili 16. XI. 1950 za 8 točk (4 v sredini, ob dilataciji in 4 na konceh) tega 84 m dolgega in 16 m širokega objekta, izmer­ jeni usedki 3,9 do 8,1 mm, po surovi dograditvi v-seh petih etaž pa 4, IV. 1951 usedki globino, da se do­ seže dovoljna drsna odpornost in nekoliko ugod­ nejša specifična stisljjivost. Treba pa je paziti, da se — pri pomanjkljivem sondiranju — ne prenašajo na torne kole izkustva za stoječe kole, ki so v tleh enake površinske sestave dosegli v zmerni globini trdnejšo podlago,. (Primer z Ljubljanskega barja.) V. Plitvi (razširjeni) temelji institutskih stavb na Mirju v Ljubljani so se v mladih pretežno gli­ nasto prašnatih plastičnih tleh — pogosto s tanjšim prodnim slojem ob površini — dobro obnesli. Iz­ merjene deformacije so v dosti dobrem skladu z napovedanimi, ki so osnovane na rezultatih geo- tehmičnih analiz v laboratoriju in na terenu (pre­ izkusna obremenitev). — Kemični inštitut TVŠ, ki je bil temeljen 1. 1939 s kratkimi železobetonskimi kolli v sličnih tleh, pa se ugreza preko običajne mere in sicer pod vplivom zadnje tretjine obre­ menitve is povečano intenzivnostjo (slika 4). Za boljšo zasnovo temeljev (morda plitvo temeljenje) kakor tudi za pojasnitev nenavadne časovne sovisnice usedanja bi bilo potrebno globokejše in zanesljivo sondiranje. VI. Avtor primerja deformacije, ki se morejo predvidevati za plitvo in za pilotno temeljenje koksarne na terenu iz nehomogenih terciarnih glin, pokritih s plastjo proda. Prihaja do za­ ključka, da pilotno temeljenje v obravnavanem primeru ni nujno in da bi se moglo zamenjati s plitvim, ki bi bilo verjetno ekonomičnejše, Ing. Franjo Hudi e: Ekonomsko dimenzioniranje armirano betonskih prerezov na upogib z V sak ega sta tik a bo začu d ila dejstvo, da se da z enostavnim vezan jem vrednosti cene m3 betona, cene kg beton skega železa, cene m2 opaža in m omenta v kgm neposredno odčitati višino nosilca ali p lo šče z najm anjšim i skup­ nimi izdatki. Posebno je zanim ivo, da v p red ­ loženem nomogramu izračunam o le moment koristne obtežbe brez lastn e teže. Z drugimi besedam i — tu ni tre b a predhodno voliti višine ozirom a teže no-siiflca ali plošče, ki ju želim o neposredno dim enzionirati. V poslednjih 15 letih so se cene betona, beto n sk ega železa in opaža bistveno sprem i­ njale, tak o rekoč iz dneva v dan ter se je razm erje betoma in železa od leta 1939 do danes m enjavalo od 300/6 do 4000/160 ne glede na sprem em bo lege posam eznih gradbišč. Pri v sak i sprem em bi cene navedenih gra­ div n asta ja jo sprem em be v razm erjih njihovih cen, s čim er se tudi m enja določitev ekono­ m ične napetosti betona. S k ra tk a : vedno druga n apeto st bi dajala najcenejše prereze za isti upogibni moment, ki ga povzroči ista zunanja obtežba. Poleg teh dveh faktorjev pa znatno vpliva na ekonom ijo še cena opaža. Pri tolikih sprem enljivkah ne more sta tik naravnost od­ red iti najcenejšega prereza, ne d a bi p re iz­ kusil v eč prerezov. S ev e d a bo tak način dim enzioniranja še bolj služil inženirjem in tehnikom, ki im ajo le sem in t ja opraviti s statičnim i presojam i. P r i m e r : Za m oment koristne obtežbe 1000-kg/m2 p ri razpetin i 2,5 m prosto ležeče p lošče dobimo najcenejšo debelino plošče s statično višino- h = 11 cm za razm erje cen B/Ž = 300/6, za razm erje cen B/Ž = 3000/160 je p a sta tičn a višina h = 18,2 cm. T u sm o upoštevali*csž = 1600kg/cm 2. No-mograma sta zarad i lažjega tiskan ja ra z ­ stav ljena v dva deila. Sam e sk ale so odtisnjene brez drobne razdelitve, tak o da se lahko vidi načelo dela, navzlic tem u pa je možno n a­ tančno odčitanje. Norm alni nom ogram za upo­ rab o je 25 X 56 cm, in ima isto razdelbo kot logaritm ično računalo dolžine 13 cm, tako da se rezultati, k i jih dobim o iz nomograma, ne razliku jejo dosti od dobljenih rezu ltatov z r a ­ čunalom . Prednost tega načina dim enzioni­ ran ja je, da rezu ltate berem o v njihovi pravi decim alni vrednosti, ne pa kot številke brez vrednosti na računalu. D ruga p rednost je ta, da razen ravnala in svinčnika niso- potrebni nobeni drugi pripom očki. Za sam o dim enzioniranje je pravzaprav treb a le 7 skal. Če hitro potrebujem o tudi o sta le dele računa, najdem o tudi te na norno- gramih. T e količine so lastn a teža preseka, moment, izraz M/b, površina p resek a beton- * dopustna napetost železa uporabo nomograma sk ega železa, štev ilo in profil betonskega železa. S tem nom ogram om lahko odčitam o tudi n apetost beton a in železa ter položaj nevtralne x-osi, V ko likor ne p ride v poštev ekonom sko dim enzioniranje, ker sta prerez in dopustna n ap eto st betona že dana, tedaj ves račun skrčim o tako-, da potegnem o tri črte in zm anjšam o potreben čas za to- delo na 4 do 6 sekund. S tem nom ogram om ne dim enzioniram o ekonom sko sam o v n aši valuti, tem več tudi z upoštevanjem cen v k ak ršn i ikoli drugi v a ­ luti, ker je važen le odnos m ed eno in drugo ceno (betona in železa). Pri izračunu cene je treb a paziti na to-le: a) cena 1 m3 betona m ora vseb ovati v se posam ezne cene, režije, usluge s I. in II. r a z ­ liko-, z davkom in socialnim zavarovan jem delavca ter notranjim in zunanjim transportom vgrajen ega betona v -opažu; b) cena 1 k g betonskega železa m ora v se ­ bovati vgrajeno, narezano- in p o arm aturnem načrtu upognjeno železo z dodatkom za kalo in z zgoraj navedenim i režijskim i strošk i; c) cena 1 m2 opaža vsebuje iste p o stav k e kot je rečeno za beton in železo, sam o s to razliko-, da upoštevam o ceno opaža sam o pri dim enzioniranju nosilcev in okvirov, ne pa pri ravnih ploščah. R azlika postopka pri nosilcu in ploščah je v tem, da p ri plošči ni treb a vzeti v p o štev cene opaža, s tem pa inam ni treba isk a ti vrednosti M/b, niti B 1 = B X b. P ostopek za ekonom sko raču ­ nanje p lo šče j-ei torej -nekoliko krajši kot pri nosilcih. V rstni red posto pk a vidim o iz spodaj n aveden ega prim era in po številkah ob veznih črtah v nomogramu. Navodilo za uporabo nomograma. A. A r m i r a n o b e t o n s k a p l o š č a : 1. Ekonom sko dim enzioniranje. a) Znano koristno obtežbo na m2 p lošče na sk a li 3 zvežem o z vredn ostjo svetle raz- petin e 1 skale 4, ven dar z vo ljeno vpetostjo l2/s ali 1P/12; vrednost P /10 je aritm etična s re ­ dina obeh vrednosti. N a sk a li 5 odčitam o vrednost m omenta koristne obtežbe (pove­ čanje razpona 1,05 X 10 je v nomogramu že vračunano!). Na ta način dobim o z eno črto M 0 . M oment M 0 p a je lahko tudi že znan. Nato- poiščem o na -desni stran i -skale 8 v red ­ nost 1 m3 vgra jen ega betona, n a sk a li 9 p a zvežem o vredn ost cene za 1 kg vgrajenega beton skega že leza in podaljšam o -do -skale 10. Dobljeno točko zvežem o z vrednostjo M 0 na sk a li 11 ter pod aljšam o do skale 13, k jer lahko neposredno odberem o najcenejšo s ta ­ tično višino p rereza . S tem, da sm o v 4 se ­ kundah potegnili 2 črti, sm o dobili iz M0, B in Ž najcenejšo višino h in H = h + 2 do 4 cm. b) Lastno težo plošče dobimo, ako na sk a li 1 vrednost H zvežem o z vrednostjo (b = 100 cm (za teikoiči m eter p lošče) na skaili 2, na sikali 3 pa od­ čitamo' g v kg/m 2. S po­ daljšanjem do vrednosti za raizipon na sk a l i 4 lahko na iskaili 5 odčitam o mo­ ment, Iki ga im a p lo šča z a ­ rad i d elo van ja la stn e -teže. Ta moment seštejemo z danim ali dobljenim M, in dobimo M skupno- c) na 'Sikali 13 prej dob­ ljeno višino h zvežem o z vrednostjo M u na razdelbi 14 in odčitamo' ustrezni prereiz beto n skega železa v cm 2. T o 'točko spojim o z voljenim, številom palic na širimo 1 m1 p lo šče a li pa z voljenim prem erom be­ ton skega že leza in s tem dobimo1 prem er oziroma število p a lic v prerezu. d) V kolikor nais zani­ m a n ap e to st v betonu in po/ložaj nevtralne x-osi, m oram o zv ezati statično v išino h n a sk a li 13 z vrednostjo M Uk na razdelbi 11 in črto p o d a ljša ti do linije 10, k jer lah k o odči­ tam o dopustn o n apetost betona, na razdelb i 12 pa lego- nevtralne x-osi. S tem, da sm o potegnili 7 črt, je v e s račun končan, pri čem er bom o opazili, da je p isan je rezu ltatov bolj zamudno' k o t njih določitev. 2. Navadno dimenzioniranje plošče. a) Poznam o M uk, dopustno n apeto st betona in železa. N a iskali 10 izberem o dano dopustno n apeto st beto n a Ob, na razdelbi 11 p a mo­ m ent M uk, te vrednosti zvežem o in že lahko na razd e lb i 12 čitam o razdaljo nevtralne x-osi, na sk a li 13 p a višino- h. Ne d a bi dvignili svinčnik, vežem o naprej na razdelb i 14 ■ M u ter odčitam o tako j na skali 15 pripadajoči prerez b eto n sk ega železa. A k o pozn am o moment in višino, iščem o pa n apeto st beton a in presek železa, posto­ pam o na isti način, Ema-ko je možno tudi iz dane v išine An prereza beton skega železa določiti dovoljeno obtežbo. B. A r m i r a n o b e t o n s k i n o s i l e c : 1. Ekonomsko dimenzioniranje. a) A k o poznam o koristno težo na m1 no­ silca ali že m oment koristne obtežbe, posto­ pam o enako kot pod A 1. Nomogram 1, b) N a razdelb i 5 ceno 1 m3 betona zve­ žem o z vrednostjo b0 n a l e v i s t r a n i raz- delbe 6 , n a sk a li 7 p a odčitam o B'. c) V rednosti B' dodam o vrednost 2-kratne cene opaža z a 1 m2 in dobim o B ” , k atero po­ iščem o na levi stran i razdelbe 8 ter zvežem o s ceno že leza na razdelbi 9 (to je odvisno od n ap eto sti uporabljenega železa). Črto po­ daljšam o do sikale 10 , kjer dobim o napetost betona, od tod pa vežem o z M 0 na sk a li 11 s podaljšan jem na razdelbo 13, in odčitam o najcenejšo višino h. H = h + 3 do 5 cm. d) V redn ost H na razdelbi 1 zvežem o z b na sk a li 2 ter n a podaljšku črte na razdelbi 3 lahko odčitam o ilastno težo nosilca. Ne da bi odm aknili svinčnik, zvežem o to še z razpo ­ nom na razdelb i 4 ter v podaljšku črte lahko na razdelb i 5 berem o moment zarad i lastne teže Mg; s seštevan jem momentov Mg in M0 dobim o Muk (M max). Muk na razdelb i 5 zve­ žem o s s t a t i č n o š i r i n o nosilca desne stran i razd e lb e 6 ter lah ko na sk a li 7 odči­ tam o Mu/b. 2 2 5 B •Pin 15000 10000 - 5000 - 2000- 1000; 500 ■ 200 - 100 - 50- 2 0 - 10 M kgM B'+Zo = B" B M bo CM Bb 4 3-1 M . b X 10-1 \ \ v \ - 1 \ \ T 50; 100 : 200- 20- 3 0 - 5 0 - 100 - 200- - 200 \ — 100 - 50 ̂ 500- ' 1000- — ID M ^ 2000- \ \ _ \ 5000- 10000- 15000- jm ii Dio/ m5 —j~ gredo plocfl 10- š 10-1 20- 30- 5 0 - 100 — 200 - - 1 0 0 <°l 1000 ■ 2000- r = 430 kg/m2 Mu = 1240 kgm fž = 5,60 cm2 Cena: B = 0,18 X 3000 ......................... . = 540 din 2 = 5,6 X 1,2 X 0,785 X 150 . ■ = 790 „ Skuipaj 1330 din, torej je ta za 65 din dražja od 20 cm plošče. B. Nosilec Dano: 1 g = 3000 kg/m1 skala 3 o = 4 m skala 4 q X l ! Nosilec je vpet Mmaks = ------- 12 b = 40 cm skala 6 B = 3000Din/m3, cena betona, skata 5 2 = 100 Din/kg, cena železa, skala 9 O = 100 Din/m2, cena 1 m2 opaža Ož = 1600 kg/cm2 skala 9, 10, 15 in 16 Ta primer je v nomogramu označen črtkano. Iz razdelb čitamo: Mo = 4500 kgm skala 5 in 11 B = B X b = 1200 Din skala 7 B" = 1200 + 2 X 100 = 1400 din skala 8 h = 54 cm skala 13 H = 58 skala 1 q = 560 kg/m1 skala 3 M„ = 5200 kgm skala 5 Mu b = 13.000 kg skala 7 ob = 43 kg/cm2 skala 10 X = 12,8 cm skala 12 fž — 6,40 cm2 skala 16 2 jgr 20 mm skala 16 in 17 Cena: betona B = 0,58 X 0,40 X 3000 . = 655 din železa 2 = 6,4 X 0,785 X 1,5 X 100 = 751 „ opaža 0 = 2 X 0,58X 100 ■ ■ . = 116 „ Skupaj 1562 din, K o t je iz gornjih prim erjav razvidno, je natančnost dela z nomograrnom zadovoljiva za v se v rste del, k i ise pojavljajo p ri upogibu arm irano betonskih nosilcev im plošč. Pri izbiri koristne obtežbe vzam em o prav tak o zaokrožene številke tudi do 20%. Pri varn ost­ nem koeficien tu vzam em o za beton 300%, pri železu p a 200%. Zato je jasno, da tudi v s ta ­ tičnem računu ni treb a p re tirav ati ter je bolj važno, da pravilno odberem o koristno obtežbo in vp eto st k o t p a pretiran a natančnost v sa ­ mem računu. Pri računu cene za betonsko železo je treba statično dobljeno količino železa po­ množiti pri p loščah s faktorjem 1,2 , pri nosil­ cih p a z 1,5 zarad i poševnih želez v strem enu. T i koeficienti so že upoštevani v sam ih norno- gramih. Za praktično uporabo tega nom ogram a je najpriročnejša kop ija na ozalit papirju, po kateri se lahko z ošiljenim svinčnikom F ali H v leče črte, ki se jih čez nekaj č a sa lahko zradira. N a tak i kopiji ozalita lahko dim en­ zioniram o eno leto. III. Osnova, po kateri je izdelan nomogram Ta nomogram je grafični prikaz analitično izvedene enačbe Za najcenejši prerez armirano betonske plošče in nosilca z majhnimi poenosta­ vitvami im korekcijami, ki so bile izvedene na nekaj sto izračunanih primerih. Ako označimo: Mo. = moment zaradi koristne obtežbe, bo = širina nosilca, B — cena vgrajenega betona za 1 m1 v dinarjih, Ž == cena vgrajenega železa za 1 kg v dinarjih, O = cena vgrajenega opaža za l m2 v dinarjih, Yž - = prostor, teža železa 0,785 kg enega cnr/m1, Yb = prostornieska teža betona 2,4tom/m3, a — koeficient vpetosti nosilca ali opaža, ß = koeficient za armirani beton z = ß X h, cp = koeficient povečanja preseka železa cp = 1,2— 1,75, h = statična višina nosilca ali plošče, H = skupna konstrukt, višina H = h + 2 do 5 cm, Ož = dopustna napetost prereza železa, o0 = dopustna napetost prereza betona. Cena 1 m1 nosilca T = Tb -(- Tž -j- To T b = h X B X b : Tž = fžXYžXN a i« "O O STREŠNIK ZAREZNIK MOĐEi jSTEINBRÜCK* TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 400 + 8 PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI: Brežice, Košaki, Pragersko, Ptuj, Lukavci, Boreči, Puconci, Črešnjevci, Celje, Žalec, Lju­ bečna, Bukovžlak, Rače širina s toleranco mm 220 + 4 debelina s toleranco mm 14+1—4 višina s toleranco mm 14 nos — debelina mm 40 + 2 nos — širina mm 20 teža kg 2,5 obtežba pri porušitvi kg/cm2 120 najmanjša posam. kg/cm2 100 maks. vpijanje vode % 14 planskih enot 1 strešna na m2 strehe kom 15 teža za m2 strehe kg 37,5 dapusten nakl. strehe stp. 33° (65%) tovorna teža kom/t 400 O o U p o r a b a : Za pokrivanje streh. J e lahek, gladek in dobro odvaja padavine. Krije se lahko s polovicami ali brez njih. PREGLED OPEČNtH IZDELKOV Stroka 121 Sku­ pina Redna proizvod­ nja Znak Proizvodnja po naročilu Znak Polni M-150 zidak Zn 15C Radialna opeka Or Polni zidak Fasadna opeka ZfA M-70 Zn 70 a Obtožna opeka ZoTlakovec vlečen T Tlakovec stiskan Ts Lahka opeka Zp Votlak l/i Zv 1 Porolit 3 P3 Votlak 2 /l-h Bh 2 Porolit 5 P5 Votlak 2 /1 -v Bv 2 Hlevski tlakovec Th JS Votlak 4/1-h Bh 4 Votlak 3/2 Zv 3/2 o Votlak 4/1-v Bv 6> V otlak 6/1 -h Bh 6 Porolit 8 P 8 Planeta p P Sku- Redna proizvod- Proizvodnja po nine n ja naročilu rt« Monta 8 M 8 Stropnjak Emona E Stropnjak LGD LGD o, Obočna opeka L L Ih Obočna opeka M M 00 Stropnjak Hourdis H Bobrovec Sb Bobrovec 1.5 Sb 1 /2 Strešni, zarezndk Sz Strešni zareznik Strešni zarezndk Szd 1/2 Sz 1/2 Strešni zareznik O Ih Korec Sk/Sv 1 /2 Szd 1 / 00 Zaklcpnik M SSm Ponvasti zaklop- Zaklopnik K Ssk nik Sp Slemenjak Ss Drenažna cev 10 D 10 Drenažna cev 5-8 D5-8 Ograjniki 0 O O